Mali godec. ^^^H| (V franco§i!itii spisala madiuna Evgenija Foa.) I fako tekič za koCijo, ngledal je Baptist nckaj, kar je pod kočijskim I kovčegom viselo. Ker so v klaoec šli konji bolj polagonia, prišel je I prar blizu in videl jo velik iz vrbovih šib spleten jerbaa. V tein tre- ' notku je kočija obstala. Bnptist j'b pogledal v jerbas ia zapazil v Djem spečega psička. Zd&jci mn šine i glavo niisel: kaj ko bi se on spravil na psičkovo mesto? Xe samo, da bi niu bilo ugodnpjSe mesto nego na kočijnej stopnici od zadej, tutli bi mu so ne bilo treba bati, da bi ga kdo imel za pro3jaka, in bi ga zapodil. Že je hotel svojo misel izvršili in ubozega psička iz jorbasa vreči, ko se liiu vzbudi usiniljeaje do uboge zapuščene žtvalce; saj si lebko deliva | niesto s psičkom, brez da bi ga bilo treba preganjati! Jerljas je bil prostoren, globok, iu Baptist tako tenek iu dioben za svoja leta! Njogovo blago svcš mu je dalo spoznati, kako krivična iu bi-ezsn?na je bila njegova pnra misel, in sfcrčivgi se kolikor mogoče, splazil se je k psiSku. Psiček ne samo da ni nič žalega storil svojemu novemu popotnemn tovarišu, oego videti je bilo, da je Se ceI6 vesel te družbe. in kakor ila bi imel pamet, stisnivši se kolikor mogoče v stran, zafel mu je lizati roki io lice, kakor da bi mn hotel refii: ,,Dobro došel! že mi je bilo dulgčas sunemu." KoCija se je zopet spustila v dir in jo nesla Baptiata preko lepib ravnin, in zdaj sta si prebivalca. jcrbasa nsbala izkazovati prijateljstvo. nKako čuden prigodek!" govoril je ubogi deček sam v sebi, glodajoS v delajoči se daa iu v italijanske. ravnine takii bogate, takii raznoličue, ki so 3e veličastno razprostirale pred niegovimi očmi. nŠal sem za tein francoskim gospodom, da mn izroSiin njpgov zlat, da bi ne nesel slabega miifinja o meni s seboj vPariz; ali namesto tega daje mi gospod vbogajme in m« iiua za prosjaka, — ali ui to nesroča ? Namesto iz-brisati slabo ime o lneni, ga še le poinnožujera ; ker, na zaduje. kaj hočete ? da bi njfgova risok6st prišedši na Francosko tako-le govorila o menj: Oni mali Baptist, saj veste, oni plavolasi dei^ek, ki 98 živi z igranjein na gosli in ki ue igra slabo, zagotavljam vain to, no, to vam je zrel pobaliažek, to-lovaji^ek, hudobnež! Kajti poglejte, uisem pazil, zrnotil sem se in dal sem tenm raalemu paglavcu cel zlat, in on ga obrži; a ne sarao to, on rae 5e cel6 zasleduje, da bi dobil Se jednega od mene. 0 mati božja, pomofinica! gr6za me izprelelava, ee poiuislim, da bi mogel ta Prancoz kaj tacega go-voriti o nieni. Idite, dirjajte konjiCi, spustite se T skok, pripeljito me prav daleč; M6 daleč me ue pripeljete, da bi se jaz ne inogcl opvavičiti. Jaz BaplistLulli, pa tat in prosjak! DoPaiiza pojdera — Se je treba, da gospodu dokažem, kako kriviCoo misli o meni." Spanec se ga polasti in rau pretrga iijegove misli. Bil jo žs svetel dan, ko se prebudi. Jerbas. ou in pes so bili nepremiono mirni; rad bi znal, kako to? Pomolivši glavo iz svojega kotiSča, vidi kočijo razpreženo, t ko-Iarno postavljeno, in ne žive duJe r obližjL BZdaj pa," reče, nnič se uo obotarljati, ne dajino se ustrašiti teinn imenitnemu iu ponosneniu gospodu, povejmo inu, kar mu gre !" Storivši svoj sktep, skoči iz jerbasa in se z vso pogumnostjo podž proti velikej hiši. Tu so pomeša med razbegane io po hodižčih in kuhiDJab sem ter tjfi dirjajoče ljudi. Kmalu spozna Baptist vojvodovega strežaja, ki mn je bil svetoral, da naj obdrži zlat in mu je bil dal priimek noreo. V. nZopet ti tukaj, mali Florenčan?! Odkod si se vzel ?" vpraša Baptista omenjeni stiežaj. nTo vas nič ne briga. —• Kje je vaš gospod ?" vpraša Baptist, ki se ni dal ustrašiti uejevoljaeirtu glasu, s katerim ga je strežaj nagovoril. ,,Še jedenkrat te vpraSam, aii zoaš čarati in kot iEarovnik letaš po zrak« jezdefi metlo, ali potujeS, kakor pekleošček pod zeniljG ? Kiatko, po-vMi mi. kako si prišel za nami t Turin ?" ,,Pvav tak<5 iu po istem potn kakor vi," odvrne mn Baptist, posnemajoe strežajevo ošabnost, ,,a veader s tein razločkoiu, da ste vi kot strčžnik sprein-ljali kočijo na konji, a jaz sem se vozil s kočijo." ,,Znotraj ali od zunaj ? Kak<5 in kaj govoriš mali Florenčan, povMi!" „8 kočijo, bodi si znotraj ali od zunaj kočije, gospod Fraucoz, k&kor hočete, jaz ttisern tako vajen izrazov, da bi se z vaini pričkal zaradi besed." ,,I)rzen si dosti, to se ti vidi, da bi se vozil znotraj koeije,1' odvrne nia strežaj, katoreinu je zafiela ošabnost pojemati. ,,SlednjM, ali mi hoiete povedati, kje je vaš gospod V" resno povpraša Baptist služabnika. ,,V prveiu nadstropji, v včlikej dvoraai na desao; ako bode vpi-ašal po STOjem zajutreku, reoite mu, da mu ga kinalu prinesem." Strežaj, mislee, da je mali Florenfian v uiilosti pri njegofem gospodu, ni ga zdaj vec tikal. Baptist se strežaju niti 'iahvalil ni, tak6 se mu je mudilo, da bi čim hitreje izročil zlat iu se poteiu vmil v Floreuco. Podal se je po stopnicah v prvo nadstropje; skozi cdprta vrata je videl Guiškega vojrodo scdeti za mizo, s brbtom proti -vratom obraenega, ko je ra\no pisal. Uablo in tiho se rau je bližal, dva deaarja, zlatega iu srebrnega v roki držeč; a gredoč se zadene ob stol iu vojvoda se ozrJ. ,,Kdo je tn ?" vprasa vojvoda; potem se zagleda v priprostega dečka, kakor da bi mu bil ta zali obrazek že od poproj znau. ,,Jaz sein. mali Baptist Lulli, vai?a visok6st,u reče deček priklonivši se, — nvčeraj zvefei1 ste se gotovo zuiotili, ko ste mi dali ta zlati denar, in to aoč ste se zopet zmotili, ko ste me Lni^li za ptosjaka in rai vrgli U srebvni denar; evo, tukaj vam prinesem obd."' Izrekši te besede, položf Baptist denarja, ki sta se v njegovej majhenej roki svetila, aa mizo, pri katerej je vojvoda pisal. ,,V(5eraj zvečer?" reže vojroda osupneu ter pazno gleda malega Floren-cana. ,,Včeraj zvečer!.. . saj sem bil še v Florenci, uo spominjam seu.... „0 velika gospoda hitro pozabi vse, kakor mi so pripovedovali moj ofie; ali jaz, jaz vas nisem pozabil, visokdst. Tu je vaš denar. A zdaj mi po-vejte, koliko mi hočete dati!" ,.Na mojo Čast! ue nmejem niti jedne besede od vsega, kar mi pripo-veduješ," odgovori vojvoda navzkriž položivši uogi iu resnobno gledajoe zalo dečkovo postavo; 1TČe te le spozuam" .... ,,Kaj ? vasa milost se ne spoiuiaja na včeraj zveeer, pred gostilno ,,del Santo Spirito,** 6ni maJi goslar... 0 moje uboge gosli!*' pristavi Baptist globoko vzdihiiivši iii solza se niu zasveti v lepein modrem očesu. ,,Ites, je, zUaj sem se spomnil, iu kaj hočeš od mene? Kako si do tukaj prišel za menoj ?L' ,,Na katero vprašauje naj odgovorioi prej, va§a milost?" Vojvoda se nasmeliiie tej nataučnosti in rnče: ,,Na prvo !u ,,0d vas hočem to, da niC noč-em, visokiat, aamo to poaavljam, da seui vam hotel nazaj prinesti vaš ztat, ki ste mi ga včeraj zveuera v Florenci dali, ker uiisliui, da ste se pau zmobili, iu da vaS natuen ui bil dati uii to-liko deuarja za 6no ubogo igrico ua gosli. Foteiu sem vaui hotul tudi uazaj dati srebrni deuar, ki ste mi ga vrgli to noC, v tein, ko se je vaš voz po-pravljal; imeli ste me za prosjaka, a jaz prosjdk nisem, jaz le godein ua gosli, da si pošteno zaslužim svoj kruh; ali me uinejete visok<5st?u nNa niojo čast, krasuo, izvrstno, prekrasno !i( reče vojvoda ter prime niladega umčtuika za roko... na zdaj, ljuba pofitcua stvarca, povšdi mi, kako si prlše-l do tokaj za menoj ?" nTo je bilo jako težavno, vaša milost," reče Bapfciafc osrčen po dobro-hotnem licu vojvodoveai — nto ^uale, da, seui pohrtvvši iUt iu spozuavši, da ste ae zmotili, šel za vaiui v obedno dvoiauo, da bi vam ga bil nazaj dal; ali kaj ? vi uitste bili ?eu oui uiož, kakor v predvežji, vi se za, ubozega Baptista aiste uič bolj zmeuiU, nego li za srojega posledujega strežaja-----iu lueui — izmanjkalo je poguma, uisoic se več upal vas ogovoriti, čakal seua, da se aii srčnost povrne in videl sem, da se bliža čas odhoda. Vi sedete v voz iu konji poteguejo. Ali jaz uisein mogel videti v svojej roki tega deuarja, o katerem sein si mislil, da iiii ga uisle hoUli dati; iu — taktf seui moral za vami. Spravil seiu se ua vozno stopnico iu sein se ondu tako dolgo dobro držal, doklcr se ui voz potil... Tedaj seiu hotel porabiti priliko, da vam izročiin denar iu se vvuem v Florenco, kjer sem nekaj pustU, kar mi dosti skrbi dela. Ali — približam se koeiji, da bi govoril z vami, ali vi niste pustili. da bi izgovorii, vrgli ste mi bel deuai' iu me imenoTali prosjdka. 0 verujte mi, visokdst, jaz Li bil Šel povsod za vanii, Če tudi do konca sveta, rajši uego da bi bil obdržal ta drugi beli deuar — in pa iinž prosjaka. Ker pa atopuica ui bila ugoden sedež za meue, pripeljal sem se semkaj rje-rbssii vašega psicka.. . To je vse, kar vam zoam povedati; Če mi bo^e vaša ini-loat kaj pcdariti za mojo uiajliuo igro ua gosli, storite, prosiin uaglo, ker mudi se uii nazaj v Floreuco, kjer sein, kakor sein Že rekel, nekaj pustil, kar uii veliko skrbi dela." nKaj si pustil, povšdi mi, ljubček lnoj ?a ,,0h, svuje gosli visoktSst.... teiuu se ui smijati, ker moje gosli, Čujte visoktist, so vse moje premožeiije, inoj zaslužek, moje življenje, iii če jih najdem potrte — gritaa me izpreletava pri toj misli — to bi bilo toliko, kakor iie bi si roko zl6mil." nNli, tii imaš, da si knpiš drnge gosli," reče vojvoda Guiški, seže r iiep, prinese iz njega nekoliko zlatnikov. katere položi na mizo k onemu de-navju, katerega je I.iil liaptist tja položil. ^Ali lo ne bodo onc iste gosli." nIn kaj, če ne bodof" „0 veliko, visokdst, veliko..." pDefek!" ,,Vi tega ne nmejete, visokfot, kcr imate raznovrstnih lepih reči, ki imate kočijo, lepih oblačil, konjev, poslov, vse polao lopih gospodov, ki 80 ntči prijatelji, ki imate denarja v obilici, in Bog si ga znaj kakšnih stvari še več : če jih jedno ali tudi dve izgubite, gotovo še ne opazite oe. Ali jaz, visok6st." pristari Ijiibeznjivi deček solznih oLi, Jaz na svetu nimam druzega uego te gosli, te gosli so moj prijatelj, druge gosli ne bi bile druzega nego gosli; vidite, to je velik razloček." „ Dobro, tedaj vzemi ta denar in glšdi, da zopet najdeš svoje gosli; vzpmi no !u nVse ?" vpraSa Baptist ter gleda CndM sc. nVse!i' odgOTOri vojvoda smijoc" se. „0 gospod, gospod!" reče Baptist gancn. ,,ZajutrekYage milosti je pripravljen," reče strežaj, vstopivši v dvorano. ^Vojvoda vstane in otide proti ob^daici. Stopivši skozi vrata, obrae se in vidi Baptista, ki 5e ni bil vzel denarja z mize, kako za njira gleda. ^No, kaj Se fiakaš?" vpraša ga; ,,ali me hočeš še kaj prositi? (T0v6riI" BDa," reče Baptist zbravši vso svojo srčnoat, ,,hotel lji — da bi vas nikoli veC ne zapustil.*1 ,,In tvoje gosli ?u nKaj bi! To mi bo pač težko dejalo, ali videč vas, izkušal bom, da jih pozabim." ,,Dobro! Pogovtfri se z inojimi ljudmf in pojdi z raenoj v Pariz, ako ti je to po volji." ,,H^a!a, hvala, viaoktist !1' vzklikne Baptist in pobiti poljubit roko, ka-l»jro mu vojvoda pouudi. Ni mi tveba pripovedovati, da spadajoč k spremstvu vnjvodovemu na po-tovanji Baptiat ni bil več zadovoljen niti z vozno stopnico niti s psičkoviui i^rbasom; botel je svnjega konja, kakor so jib imeli drugi. Ali bali so se, ila ne bi znal jezditi. zatorej ga je posadil strežaj, s katerim ae je bil že poprej seznauil, k sebi zadej na konja, ker je videl, da je deček v milosti pri vojvodi. Na popotovauji se ni nič posebnega prigodilo. Poglejmo torBJ, kako se je malenm Baptistu godilo v Parizu. .,,' VI. Vnoči ed 17. do 18. oktobra KU7. leta se je peljala kočija s šesterirai konji in z znamenji oileanske rodovioe, spremljaua od pešeev iii svetilcev, po trgn kraljeve palače. Obračala se je proti vhodn palaSe, kav se zasliši strašea krik iz kočije in kočijaž nategne Tdje'i. ,,Moj Bog! pazite, dnigače pov6zite nekoga," oglasi se zekS mlada žeuska, pomolivši glavo skozi okno in 3 pistom kazavSi na nekaj ernega, kar je le-žalo na tlaku. a zaradi teme ni biio spozoati. Potem pristavi: ,,Poglejte vender, kaj je!" Jeden izmed poslov se pribliia in pri luči sprani spečega dečka; po-drčza ga z nog'5, in zakriči: ,,Vstdni, in pojdi kam dalje ležat, tepSe!" ,,Moj Bog!" veSe deček z jokajoSim glasom, potem tak<5j vstane ter gre pokorno in oil mraza tresiič se malo dalje, ter se zopet po tleh stegne. Ta breziiporna poslušnost taki5 osorneran povelju, še Ijolj pa milina sre-ljrnjasnega bolestnega glasii ubozpga dečka je globoko ganila mlado gospč, katero je bilo po opravi iu po grbu na kočiji lehko spoznati, da ni nihče drugi, nego vojvodinja Montppnsier, Ana Marija Orleanska, ki je bila znaiia pod imeuom rgospodičua," hči Gastoua, vojvode Orleanskega, in Marije Bour-bonske, dMinja rodovine Montpensiciske. ,,Recite dečku, da sem pride," veče gospodiCna. Deček, ki je slišal tfi ljosed« ia pri svetlolii lučuie spoznal mlado zalo postavo princezinje. pritekel JR hitro. ,,Kdo si in kaj delaš tukaj o tem času?" vpraša ga gospodi^na. ganeoo mu gledajoča v nežni in plemeniti obraz, ki se je prav raalo ujemal z bomo obleko, ki je pokrivala telo mladega siromaka. MSpai sem, gospa!" ocigovori defiek. ,,Na ulioi, ubožček ? Ali nimaS svojega d<5ma ?" povpraša ga zopet vojvodinja. ,,Zalibog ne, gospl" ,,Ti nisi Fraucoz ? Od kod si ?" ,,Iz Floreuce v Italiji, gospa!" ,,Kako 8L priSel simV Kje so tvoji voditelji?" ,,Moji roditelji so mi pomrli; a semkaj sem prižel s spremstvom voj-vode GniSkega." ,,A kako je tn, da vojvoila Guiški pusti STCJe ljudi na ulici spati? ,,Tega ni kriv vojvoda Gniski, gospi, Bego veliki kuhar, ki mi je viata pokazal, ker tuu sem vau ponve vzel." ,,In zakaj si mu vzel Tse ponve ?" reč« gospodiSna, ki sa ni mogla SDinhii zdržati tem priprostim bescdam ubozega de(k». ,,Da sem si godbo napravil." „8 ponvami f" ,,Moral sera tak6, ker drozega orodja uisem imel." ,,In ti si godbo napravil s poiivaaii ?*' vpraša drugitS radovedno vojVodinja. „0 to se da prav dobro narediti; postavim jiii po vrsti, skrbno jifi iz-bravši različne debelosti in veiikosti, tak6 dobim glasove, potem s kladivcem po njih natrkavain." ,,No to je gotovo prava uiaCja godba," rofe princeziuja sraijof se. MTako je dejal tudi vt51iki kuhar," reče defiek oaramoten, ,,a tepec ni imcl užes in ni raznmel moje godbe. 0 ninjih najlfipSih, najbolj harmouičnih arijah je dejal, da m sliši drusega nego samo žvenketanje ponev." ,,A to še ni vse. Necega dne, bilo je včeraj zjutraj, trdil je ceW, da mu jib krarira... Jeza me prime in v jezi ga imerrajem Mido! — Kaj je to, Mida? tpraša rne. — Kralj, ki je sovražil godbo in so mu zaradi tega oslovska užesa vzrastla, odgovoriai mn jaz. in po teh besedab. sem moral podrizati se. da sem zbežal, kajti roki mi je hotel odaekati s svojim velikim nožem." ,,To vse iim^jem," rei^e gospodii^ua, a česar ue umejem. je to, da te je vojvoda Guiški iz Italije pripeijal tu sem ; zakaj id čimn ?'1 „0 to bi vain raoral na dolgo in široko pripovedovati gosp.i, ali m&Q& zebe in preveč sem zaspan, da bi vam mogel povedati vse, kakor bi rad. ,,Morda si tudi prefeč la&n," pristavi gospodidna, ugledavši slab6st, ki jo je bilo videti na lieu malega Florenčana. ,,Daues nisem nič jedel," odgovori ubogi deček. „0 siiomak !" reče princezinja in obrnivši se k avojemu strežaja, rede rau: ,,Peljite tega dečka v palačo, da imi dade jesti in tudi primerno pre-nočišfe, a jutri naj ga umijejo in preoble&jo ter mi ga naj pripeljejo, kadar bodem zajutrkovula. Idi, deček nioj s tem raožem," reče gospodiena in po-migne inaleiuu Florenčiinu v znamenje, da inu je dobra iu milostiva. Druzega dne so bili pogovori zaradi ženitve spanskega kraija Filipa IV., vdovca. z gospodjt>no MojjtpeDsierovo po posredovanji raioisira Mazarina, iu tako js bil siroiuak prejžujega večera zopet popolnoma pozabljen. Ali po siečnem uaključji je prišel med družino in posle gospodifiitte ter je bil postavljcu za kuharskega uCenca. V prihodnjem poglavji bodete čuli, kako se je rešil loncev s svojimi ponvami. (Kouec prihodnjie.)