GLAS LETO XXII. ŠT. 13 (1027) / TRST, GORICA ČETRTEK, 6. APRILA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY foto M. Maver www.noviglas.eu Več kot 700 mladih pevcev! Zborovska revija Pesem mladih v Boljuncu Mitja OZBIČ, kandidat leve sredine v Nabrežini Občani ne potrebujejo filozofiranja, ampak vsakodnevne storitve INTERVJU olitve v devinsko nabrežinski občini se naglo približujejo. Koalicija levosredinskih sil, ki jo trenutno sestavljajo Stranka slovenska skupnost, Demokratska stranka, Federacija Levice in Državljani, je na delu zato, da bi občanom predlagala obnovljen politični in upravni načrt. Dosedanji župan Vladimir Kukanja, odraz levosredinskega tabora, ki je pred petimi leti prevzel vajeti občine, tokrat ne bo kandidiral. Svojo razpoložljivost za župansko mesto je v sklopu koalicije ponudil odvetnik Mitja Ozbič, ki se nam v tem intervjuju predstavlja. / str. 3 NG V Foto damj@n Vlada je sklenila, da bo prvi krog 11. junija Vlada Furlanije Julijske krajine je zapečatila datum letošnjih krajevnih volitev. Te bodo v nedeljo, 11. junija 2017. Župane in občinske svete bodo izbirali v 27 občinah. Med temi sta tudi Gorica in Devin-Nabrežina. Ker gre v glavnem za manjše občine, bodo glede na deželno volilno zakonodajo župana izbrali že po prvem krogu. Drugi krog je možen le v Gorici in občini Azzano, če nobeden od kandidatov ne bo dobil več kot polovice glasov. Morebitni drugi krog bi bil 25. junija. Prebivalci Flaibana, Sedegliana in Mereta di Tomba pa bodo šli na volišča zaradi posvetovalnega referenduma, na katerem bodo odločali o združitvi treh občin. To glasovanje bo potekalo istočasno s prvim krogom županskih volitev. Upravne volitve v FJk Naš kolega Igor Gregori, ki je bil urednik v Trstu, ni več član našega uredništva, saj se je zaposlil na slovenskem deželnem sedežu RAI v Trstu. Oblikovalka Maida Sibelia je odšla na porodniški dopust, part-time zaposlena publicistka Iva Koršič je iz zdravstvenih razlogov odsotna že več časa, tako da smo pričujočo številko pripravili in oblikovali part-time zaposlena oblikovalka Katja Ferletič in urednika Danijel Devetak ter Jurij Paljk z zunanjimi sodelavci, katerim gre iskrena zahvala, še posebno tržaškim. To je to. Stok in jok ne pomagata. Gremo naprej! Že večkrat smo stisnili zobe, tokrat jih tudi. Cenimo vašo navezanost na naš Novi glas in bomo naredili vse, da bo trdno obstal tudi v prihodnje. Prosimo za razumevanje, še posebno na Tržaškem! Prizadevamo si, da bi zadeve uredili. V aprilu bo občni zbor izdajatelja Novega glasa Zadruge Goriška Mohorjeva. Ostanite nam zvesti! JUP Obvestilo uredništva str. 14 Svet okrog nas6. aprila 20172 Povejmo na glas Med graditeljstvom in uničevanjem Prejeli smo Pozdravljeni v novem totalitarizmu avzemam se za družbe- ni sistem, ki bi spošto- val dostojanstvo vsake- ga človeka od njegovega spočetja do naravne smrti. Demokracija žal lahko odloči, da se sprejme splav, evtanazija, nedel- jsko delo, “re-definicija” zakonske zveze…Torej je zame demokracija po- stavljena pod vprašaj. Demokracija bi bila sprejemljiva, če bi kot predpostavko, temelj in pravila igre sprejela prej omenjena stališča, a jih žal ne sprejema, saj so tudi ta stališča podvržena demokra- tičnemu odločanju. A ne gre le za to. Iz de- mokracije se dobesedno norčujemo. Lep primer norčevanja iz demokra- cije je slovenski parla- ment, ki je gladko re-de- finiral zakonsko skupnost, potem ko je ljudstvo na refe- rendumu že dvakrat zavrnilo družinski zakonik, ki je vse- boval re-definicijo zakonske skupnosti. Že res, da je bil ta parlament demokratično izvoljen, če odmislimo vse medijske in druge manipulacije - sicer lahko začnemo dvomiti tudi o tem, saj se ljudje ne morejo prav odločati, če nimajo pra- vih informacij in se kot resni- ca šopiri laž. Za sedanjo vlado pa dvomi o njeni demokra- tičnosti, ko vemo, kaj vse se je dogajalo z Janezom Janšo, vsekakor postanejo še veliko večji. Toda ne gre le za vprašanje demokratične ali manj demokratične izvolitve in formiranje parlamenta in vlade. Gre tudi za vprašanje demokratičnega delovanja državnih institucij. Parla- Z ment in vlada, ki povozitavoljo ljudstva, nista več de-mokratični ustanovi. Že res, da je lahko narod zaostal in nerazgledan, da se moti, da je starokopiten, da je pod vpli- vom RKC… Toda demokra- tična pravila je potrebno tudi v tem primeru spoštovati. Najprej je potrebno »razsve- tliti« ljudi, ki se bodo na na- slednjem referendumu odločali “prav”. Ironično je, da so se ljudje na referendu- mu, kljub vsej medijski in drugačni propagandi odločili, tako kot so se. Torej je ljudstvo res “zabito” in mu mora parlament pomagati s pravimi odločitvami, četudi pri tem nekoliko kršimo pra- vila. Če je tako, potem bi bilo pošteno, da nehamo lepo- rečiti o demokraciji in pove- mo, da zagovarjamo nov to- talitarni sistem, ki bo ure- sničil svoje ideje, če bo po- trebno tudi z nasiljem. Vihra- joče zastave, lepe ceremonije, lažne obljube in umetno na- smejani obrazi novih dikta- torjev žal ne odpravijo njiho- ve nelegitimnosti in nelegal- nosti. Stoji za vsem tem EU, ki od naših politikov zahteva sprejemanje zakonov, ki na- sprotujejo volji ljudstva? Kaj pomenijo trditve evropske politične smetane, da je EU “nerazdeljiva”? Pomeni, da iz nje ne moremo in ne smemo več izstopiti, četudi bi to ho- teli? So jo Britanci popihali še pravi čas? Bo evropska po- litična elita spremenila 50. člen evropske pogodbe, ki omogoča svobodno pripad- nost držav članic? Recimo, da je EU nekaj dobrega. Toda, ali se še nismo naučili iz zgodo- vine, potem ko smo to lekcijo že tolikokrat ponovili, da do- ber cilj ne posvečuje sred- stev? Vsaj Slovenci, ki smo živeli v Jugoslaviji, bi to mo- rali vedeti! Tak način ravnan- ja slovenskega parlamenta vodi v razdeljenost Sloven- cev. Taka demagogija evrop- ske politične elite vodi v raz- pad EU. Bogdan Vidmar velikonočnem času se je mogoče spomniti enkratnega in dramatičnega spopada med svetlobo in temo, dobrim in zlim, smrtjo in življenjem, zločinom in po- veličanjem, zmago in porazom. S tem je do skrajnosti osvetljena človekova zgodba, zgod- ba o njegovem veličastnem graditeljstvu in o vsem tistem, kar to graditeljstvo ni in hoče uničevati ter rušiti. Človekova sila dobrega in ustvarjalnega je osupljiva in neponovljivo si- joča. Človek je iz te svoje sile zgradil mostove in jezove, predore in nebotičnike, poletel je v nebo, do neverjetne popolnosti izpopolnil svoja bivališča, ki so prijetna, udobna, s toplo- to pozimi in svežino poleti, z vodo, ki je na voljo, z lučjo, ki je na razpolago. Premika se z avtomobili, vlaki, na televizijskem zaslonu vidi ves svet, z brezžičnimi omrežji je povezan z vsemi, predvsem pa je poglobil medicinsko ve- do, ki vse bolj uspešno premaguje bolezni in podaljšuje življenje. Ima vseh vrst hrane in jedi v izobilju, premagal je lakoto, med oblačili iz- bira do najmanjših podrobnosti. Razvil je občutek za lépo, premore gore bogatih knjig, v katerih živijo čudovite in pretresljive zgodbe in z njimi poezija, kje drugje se potaplja v svet barv, svet stavb in mest ter se predaja vplivu vznesenosti melodije. In še toliko drugih gra- diteljskih dosežkov. Res, prečudovite stvari je ustvaril in ustvarja človek in lahko si upra- vičeno reče, da je ustvarjen po božji podobi, ki je druga beseda za dobroto, lepoto in dober ampak le dober namen. Toda istočasno je člo- vek dopuščal in še dopušča docela nasprotno delovanje, kar je ravno tako osupljivo, saj mu je v škodo. V svoji šibkosti ne ukrepa dolgo- ročno, ne odstranja pravočasno predvidljivih nevarnosti in tako uničuje naravo kot predra- gocen del stvarstva, ki bi ga moral čuvati kot svoje lastno oko. Prevečkrat je ta človek zaprt v ozek krog samega sebe, ker še ne more razu- meti, da skrb zgolj za lastno srečo pomeni uničevanje odnosov z drugimi. Ne zna še teh odnosov plemenititi in se raje zateka v mržnjo kot pa v čuteče sodelovanje in upoštevanje drugih. Tak je lahko v zasebnem krogu, tak v krogu z drugimi družinami, podobno je med narodi, kjer presenetljivo še ne obstaja resna namera, da bi se že od mladega učili gojiti lep in iskren odnos s sosednjimi in sploh vsemi narodi. In začuda dopušča širjenje revščine in še vedno ureja nesporazume s silo, z vojnami, z vse bolj uničevalnim orožjem, kot da ne bi vedel, kako strašne posledice so imele in imajo vojne za njegovo človečnost. Vojne so zadajan- je smrtonosnih ran temu, kar je človek kot gra- ditelj, vojne so umiranje smisla in temno brez- no brez dna. A velikonočna zgodba je zmaga nad temo, nasiljem in zlom v človeku. Veliko- nočna zgodba povzdigne človeka graditelja, ki bo nekega dne lahko prevladal. Prevladal z le- poto, z dobroto, prevladal v graditeljski skup- nosti z vsemi, v svetlobi, ki se bo razlila preko vseh strani stvarstva, od nebes do zemlje, od zemlje do nebes. Janez Povše V Krožek Virgil Šček / Slovenščina z empatijo Tokrat o knjigi prof. Marije Pirjevec a sedežu Krožka za družbena vprašanja Vir- gil Šček je bilo v petek, 31. marca, srečanje iz niza Slo- venščina z empatijo, posvečeno knjigi Questa Trieste, avtorice Marije Pirjevec. Udeleženke in udeleženci so z zanimanjem in z aktivno partecipacijo izoblikovali dinamičen pogovor na podlagi N iztočnic, ki jih nudi knjiga. Ma-nuel Bon, učenec Glasbene ma-tice, iz razreda profesorja Janoša Jurinčiča je oplemenitil srečanje z izvedbo skladb “Bourée” Rober- ta De Viséeja in “Torija" Federica Morena Torrobe. Thaisia Claire Funkhouser je prebrala poezijo Srečka Kosovela. Udeleženci so se pogovorili o Srečku Kosovelu, o ljudski baladi Lepe Vide, ki jo je prepesnil France Prešeren, nje- nem simboličnem pomenu neu- tolažljivega hrepenenja, omenili so potrebo po boljšem poznavan- ju Alojza Rebule, ki je v primerja- vi z Borisom Pahorjem dosti manj znan. Elena Cerkvenič, ki je vodila pogovor, je vabila ude- leženke in udeležence k branju romanov, literarnih del Alojza Re- bule in naj se samostojno posve- tijo raziskovalnemu delu, ali po spletu ali po gradivu, ki ga dobijo v knjižnicah, da spoznavajo slo- venske avtorje, našo književnost. Udeleženci so predlagali, da bi se priredilo srečanje, posvečeno književnosti Aloj- za Rebule in da bi prebrali odlomke iz njegovih del v izvirniku in v ita- lijanskem prevo- du. Nekateri so izrazili navdušenje nad poezijo Miro- slava Košute, dru- gi so se dotaknili tematike Aleksan- drink in so izrazili željo, da bi jo na enem izmed pri- hodnjih srečanjih globlje obravnava- li. Srečanje je bilo interaktivno in dvojezično. redsednica Furlanije Ju- lijske krajine Debora Serracchiani je koroške- mu guvernerju Petru Kaiserju pisno izrazila zaskrbljenost, ker v osnutku nove ustave Dežele Koroške ni omenjena zgodovinska navzočnost slo- venske narodne skupnosti. Deželna predsednica se v svo- P jem pismu sklicuje na opozo-rilo, ki ga je prejela od slo-venskih organizacij v Italiji. “Čutim dolžnost, da se ogla- sim v njihovem imenu”, je zapisala Serracchianijeva, ki poudarja, da si dovoli pisati, ker so odnosi med Furlanijo Julijsko krajino in Koroško odlični. Čezmejno so- delovanje med deželama se namreč odraža na šte- vilnih po- dročjih, kar je imeniten do- kaz evropskega duha, dodaja deželna predsednica in pri tem opozarja, da je prizna- vanje in spoštovanje jezikov- nih manjšin eden od temel- jev Evropske unije. Ta pa je velika ravno zaradi “enotno- sti v različnosti”, meni Ser- racchianijeva. ARC/PV Manjšinske pravice Serracchiani pisala Kaiserju zaradi koroške ustave Trst / Srečanje na prefekturi Vprašanje slovenskega črkopisja v odnosu do javne uprave skreno predolgo čakamo na možnost vnašanja slovenskih abecednih znakov, verjetno zaradi nekompatibilnosti različnih sistemov. Takega mnenja je tržaška prefektinja Annapaola Porzio, ki je v sredo, 29. marca, na vladni izpostavi v Trstu sprejela predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ Walterja Bandlja in Rudija Pavšiča, predsednico paritetnega odbora Ksenjo Dobrila in deželna funkcionarja, zadolžena za prometno motorizacijo oziroma zdravstvene storitve. Šlo je za sestanek, ki ga je sklicala ravno prefektinja, da bi odslej vzpostavili načrt glede posodobitve italijanskega telematskega sistema v vidiku vnašanja I slovenskih šumnikov.Slovensko črkopisje je vodnosu do javne uprave mogoče uporabljati le na nekaterih področjih. Šumnike lahko imamo zabeležene na osebni zdravstveni izkaznici in na vozniškem dovoljenju tako v papirnati kot v elektronski obliki. Č Š Ž pa še niso dobili mesta na potnem listu. Kot nam je povedal vodja pravne posvetovalnice Livio Semolioč, problemi nastajajo tudi pri dodatni dokumentaciji zdravstvenega značaja in pri storitvah agencije Equitalia. Predsednica paritetnega odbora Ksenja Dobrila je mnenja, da se stvari glede postopnega in popolnega uveljavljanja slovenskega črkopisja na platformi javne uprave premikajo v pravo smer. "Na sestanku smo osredotočili nosilce zadolžitev na deželni in državni ravni. Na deželnem nivoju smo še uvideli določene rešitve, glede državne ravni pa se je prefektinja obvezala, da bo v mesecu maju določen sestanek s pooblaščenci vsedržavne ustanove Sogei, ki bi moralo urediti povezavo s krajevno platformo podatkov", je dejala Dobrilova. NG Ksenja Dobrila Aktualno 6. aprila 2017 3 Upravna stvarnost našega prostora vam ni tuja. Imeli ste namreč upravne funkcije kot namestnik občinskega taj- nika, vaša profesionalna izkušnja pa vam omogoča vpogled v sodno-admi- nistrativno kolesje italijanskega siste- ma. Tokrat pa se neposredno podate v politično areno. Kako se je razvila ta zamisel in zakaj ste se zanjo odločili? Zame predstavlja kandidatura za župana devinsko-nabrežinske občine po eni stra- ni izziv na moji poklicni poti. To, kar sem usvojil v letih 1999-2006 najprej v uradu za premoženje in splošne zadeve občine Trst, nato kot namestnik občinskega taj- nika in načelnik raznih služb občine Do- lina, med katerimi predvsem tiste za pravne zadeve, osebje in javna naročila – to funkcijo sem v zadnjem obdobju opra- vljal tudi delno na občinah Zgonik in Re- pentabor – bi rad prenesel na teritorij te občine in v občinske strukture. Že takrat sem imel v mislih razne načrte, ki bi jih razširili tudi na občine Zgonik, Repenta- bor in Devin-Nabrežina, kot npr. občin- sko advokaturo, ki bi znatno znižala stroške za zunanje odvetnike, predvsem v občini Devin – Nabrežina. Ta del pro- jekta je uspela nastaviti šele pred leti občina Milje, razmišljalo se je o razširitvi na občino Dolina, a potem skupna advo- katura ni poletela. Občina Devin-Na- brežina ima v organiku osebja že forma- lizirano mesto občinskega odvetnika, ki pa še ni zasedeno. Ker v občinski upravi – kar mi je znano – ni pravnika, razen občinske tajnice, v strukturi, ki šteje sko- raj sto ljudi, je to zagotovo prva naloga novoizvoljenega župana. Taka funkcija namreč nudi žilvjenjsko važno pravno podporo ostalim uradom, ki drugače ne razpolagajo s potrebnim znanjem, predv- sem v današnjem času. Sedanja uprava je že speljala postopek mobilnosti za kritje načelnika urada za osebje in na prvem mestu lestvice je pravnica iz druge občine z Goriškega, kar bo zagotovo doprineslo h kakovostnemu skoku pri upravljanju občinskega osebja. Druga izkušnja, iz katere izviram, je prav zagotovo sektor evropskih projektov. Sam sem namreč s tem začel na občini Doli- na, kjer sem soudeležen pri prvem pro- jektu za valorizacijo doline Glinščice, od sprejemnega centra do popravil stez in informativnih smerokazov. Poleg tega smo ustvarili takrat celo vrsto projektov čezmejnega sodelovanja z istrskimi občinami, z valorizacijo lokalnih muze- jev in biserov. Bil sem tudi v projektni skupini za čezmejno istrsko regijo, ki pa se iz političnih razlogov ni razvila na ob- močju treh držav. Z evropskimi projekti sem se naprej ukvarjal predvsem v ob- dobju od leta 2009 do danes, ko sem bil in sem še danes pravni svetovalec organa upravljanja programa Italija-Slovenija 2007-2013 in zdaj 2014-2020. Tretja izkušnja je prav zagotovo sodniška funkcija od leta 2000 do 2006 na civil- nem oddelku tržaškega sodišča, kjer sem vodil izvršbe na premičnine, deložacijske postopke, to so izpraznitev nepremičnin, izvrševanja sodnih odločb, tožbe proti upravnim kaznim, pritožbe državljanov izven EU proti izgonu iz države, za krajše obdobje sem bil sodnik tudi na zemljiški knjigi v Trstu, v zadnjem obdobju pa sem se ukvarjal tudi z etažno lastnino in pro- blematiko solastništva stavb (t. i. condo- mini). Leta 2006 sem odstopil iz obeh funkcij, to je sodnika in namestnika občinskega tajnika ter se podal na profe- sionalno pot odvetnika, kjer sem od vse- ga začetka deloval tudi v Sloveniji. Od le- ta 2008 smo imeli združeno pisarno z drugimi tremi kolegi v Trstu, od leta 2015 pa delujem spet kot samostojni odvetnik s pisarnami v Sežani, Kopru in Trstu, s prejšnjimi partnerji sodelujem pa kot z zunanjimi sodelavci za specifične zadeve, kjer so specialisti. Mislim, da sem se iz te izkušnje zadnjih deset let naučil, da sta v tem obdobju krize osnovne važnosti za preživetje mreženje kompetenc in čez- mejnost. Tudi majhne občine morajo sle- diti tej poti, da lahko preživijo. Mreženje storitev, kjer vsaka občina nudi najboljše uslužbence, ki jih ima, v podporo tudi ostalim, seveda s primernim doplačilom na plači, ter čezmejni evropski projekti so aduti za uspeh oz. celo za preživetje. Dodatna izkušnja je tudi moje svetovanje Kraškemu vodovodu, ki sem mu sledil še takrat, ko sem delal na občini Dolina, saj me je v to vključil takratni občinski tajnik Cibi. Večkrat sem tudi v takratnem ob- dobju dal svoj doprinos pri svetovanju občini Devin-Nabrežina. Glede vodovo- da pa sem sledil postopku preobrazbe iz konzorcija v delniško družbo, vključevanju v tržaški vodovodni okraj (CATO) in razmerjem z družbo Acegas. Zato poz- nam javne storitve na po- dročju devinsko-nabrežin- ske občine in njihovo strukturo, saj je bil Kraški vodovod zamišljen in na- stavljen kot holding – ma- tična družba za nudenje občinskih storitev na teri- toriju. Pri tem bi lahko Kraški vodovod postal tudi centrala za javno naročan- je (t. i. centrale di commit- tenza) vseh manjših občin v sinergiji ali povezovanju z drugimi takimi centrala- mi, ki nastajajo na teritori- ju (glej centralo za javno naročanje OGS-SISSA-Sin- hrotron pri Bazovici). Al- ternativa je namreč, da to storitev izvaja občina Trst ali celo dežela s svojo no- voustanovljeno, a še ne de- lujočo centralo za javno naročanje. Obenem sem se za to kan- didaturo odločil zaradi služenja teritoriju, na kate- rem živi moja družina v šolskem in društvenem okolju. Najstarejši sin namreč obiskuje Srednjo šolo Iga Grudna v Na- brežini, drugi sin in prva hčerka celodnevno osnovno šolo v Šem- polaju, najmlajša pa vrtec v isti vasi. Prvi trije so pri skavtih v Devinu oz. Na- brežini, obe deklici v baletni skupni Re- levé društva Igo Gruden v Nabrežini, naj- starejši fant pa pri nogometnem klubu v Sesljanu. Tako smo skozi cel dan vpeti v dogajanje devinsko-nabrežinske občine, kjer uporabljamo bodisi šolske kot občin- ske ter društvene storitve. Obenem sem član Zavodskega sveta VEŠ Nabrežina, žena je referent staršev za šolske menze in razredna predstavnica staršev. Pri vsem tem sem prišel do spoznanja, da v današnjem kritičnem trenutku spre- membe razmerij na teritoriju med občinami, izginulimi pokrajinami, teri- torialnimi unijami (UTI) in deželo, ma- jhne občine potrebujejo podporo izve- dencev na tem področju, ker so drugače tako rekoč blokirane. Ob spoznanju teh dejstev sem se odločil, da izrazim svojo razpoložljivost, ko so me kontaktirali, čeprav bo zame zagotovo zahtevna iz- kušnja ne zaradi znanja, ampak zaradi usklajevanja svojega poklica z upravnimi zadolžitvami občine. V tem usklajevanju več zadolžitev sem do danes uspel (glej nrp. obdobje, ko sem bil istočasno na- mestnik občinskega tajnika in sodnik), predvsem, če gre za komplementarne za- dolžitve, kjer lahko znanje in poznanstva iz enega sektorja prenašaš v drugega. Tu bo glavno vlogo igrala zagotovo ekipa sposobnih odbornikov, s katerimi se že pogovarjam in dogovarjam, obenem pa je treba tudi ustvariti v občinski strukturi skupino sposobnih in motiviranih uslužbencev, ki se zavedajo, da javni uslužbenci služijo neki skupnosti in ima- jo pri tem določeno poslanstvo, obenem si znajo nastaviti določene cilje in delo- vati projektno ter ekipno. Sam zagotovo ne bom rešil ničesar, ekipno delo, mreženje in projektno delo, predvsem z ostalimi občinami, kjer že imam odlične osebne odno- se z župani občin Zgonik, Repentabor in Dolina, pa tu- di z nekaterimi odborniki na Deželi in Občini Trst. Vaše ime je odraz kandidatu- re, ki jo podpira levosredinska koalici- ja. Poznamo vas kot odvetnika, ki ima profesionalne izkušnje bodisi v Italiji bodisi v Sloveniji, vaše ime je tesno po- vezano s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo. Kdo je torej Mitja Ozbič? Če na kratko orišem svojo življenjsko iz- venpoklicno pot, rodil sem se 9.1.1970 v Trstu, prvih deset let svojega življenja sem preživel na Kolonji, pod Opčinami oz. nad Rojanom, odvisno od zornega kota. Pri enajstih letih smo se z družino preselili na Opčine, ker sem že prej obi- skoval otroški vrtec in osnovno šolo Fran- ceta Bevka, srednjo šolo sem ravno tako obiskoval na Opčinah. Tudi izvenšolske dejavnosti sem opravljal na Opčinah pri vseh tamkajšnjih društvih in župniji, od pevskih, gledaliških do skavtov, katerim sem dal največ svoje energije in preživel najlepša leta svojega življenja ter največja zadoščenja. Mislim, da je ravno skavtska vzgoja dala neizbrisen pečat mojemu na- daljnjemu življenju in rasti. Moj znanec, nepričakovano prav pred kratkim tudi moja stranka, sta mi rekla, da bi morala biti skavtska vzgoja obvezna za vse mla- de. Tam se naučiš najprej služenja skup- nosti, pomoči bližnjemu, izboljševanja kateregakoli okolja, v katerem se znajdeš, naj bo to delovno ali društveno. Vsi moji prijatelji, bivši sovoditelji, so v poklicih, kjer delujejo, inovatorji, povezovalci, iz- boljševalci. Svoj poklic razumejo kot po- slanstvo in ne kot službo. To te uči skav- tizem. Poleg tega te uči stalne samoeval- vacije oz. samovzgoje, ekipnega dela, načrtovanja in preverjanja, prilagajanja različnim situacijam in ljudem, rušenja zidov in grajenja mostov, predvsem pa, da je v vsakem človeku vsaj 5% dobrega in da je naša naloga, da ta odstotek po- višamo na maksimalno možno mero. To metodo bom uporabljal tudi ob izvolitvi za župana, kot sem jo že uporabljal v vseh okoljih, kjer sem doslej deloval. Študij sem nadaljeval na liceju Franceta Prešerna v Trstu, ki sem ga zaključil z odliko, nato sem se vpisal na gradbeno inženirstvo v Trstu, ker sem nameraval postati gozdni inženir oz. za upravljanje teritorija, po enem letu pa sem se prepisal na pravno fakulteto, kjer sem leta 1997 diplomiral na sodno-mednarodi smeri z diplomsko nalogo o uporabi tujih in manjšinskih jezikov v kazenskem postop- ku. Med tem sem eno leto služil civilno služenje v Benetkah v socialni zadrugi, ki je upravljala prenoščišče za brezdom- ce, vso oskrbo na domu in spremljevalce otrok s posebnimi potrebami v Benetkah ter muzeje in sinagoge v beneškem ju- dovskem getu, poleg tega pa razne vrtce in socialne ustanove, med katerimi tudi domove za ostarele v Venetu. Tam sem se soočal z razvejeno socialno dejavno- stjo v Benetkah, ki izhaja v resnici še iz časa beneške republike, kjer so obstajale sirotišnice, strukture za romarje, ki so se odpravljali v Sveto deželo, hiše za brez- domce itd., kjer so cerkvene ustanove, ki so še naprej nudile te storitve s pomočjo Karitasa in drugih Fundacij in odlično sodelovale z levo-usmerjenimi občinsko upravo in zadrugami, v kateri sem delal tudi sam. To je bila zame zagotovo izred- na življenjska izkušnja, kjer sem eno leto delal z “zadnjimi med zadnjimi” in se od njih veliko naučil. Mislim, da bi moralo biti civilno služenje obvezno za vse mlade ob zaključku šolan- ja, da podarijo eno leto svojega življenja skupno- sti, se obenem soočijo tudi z drugačnimi okolji in se, ne nazadnje, odlepijo od toplega družinskega obje- ma in stopijo v realen svet. Zaključku univerzitetnega študija je sledilo odvet- niško pripravništvo, obe- nem pa tudi tečaj za sod- nike v Bologni. V delovno okolje sem stopil potem le- ta 1998 s stažem na občini Trst, nato z zaposlitvijo v pravnem uradu Zadružne kraške banke leta 1999 in že istega leta sem preskočil v javni sektor, to je v Občino Dolina. Kako se vaša osebna življenjska izkušnja in na- zorska usmeritev ujema z načeli članic koalicije, ki vas podpirajo. A ste idejno bližje eni od komponent omenjene koalicije? Seveda so v koaliciji ra- zlične stranke, glede do- ločenih vidikov morda ce- lo na različnih “bregovih”, a ne smemo pozabiti, da je občina bolj upravni kot politični subjekt. Občani ne potrebujejo filozofiran- ja, ampak vsakodnevne storitve, od šol- ske menze, do šolskih avtobusov z družinam prilagojenimi urniki, upora- bljiva igrala na šolskih dvoriščih, varne, urejene in čiste ceste, čim kvalitetnejše storitve za čim nižjo tarifo, podporo in poslušanje potreb društev, ekonomsko rast itd. Mislim, da gre v občinskih svetih večkrat ogromno energije za razpravo o zgodovinskih in svetovnih problemih, potem pa ne ostane časa in moči za uk- varjanje z vsakodnevnimi problemi ljudi. Sam sem tehnik in ne politik, zato sem kandidat za župana, da rešim s svojim znanjem in izkušnjami te potrebe občanov. Seveda že moja življenjska pot, od skavtizma do župnij in slovenstva ja- sno kaže, kateri stranki sem po načelih bližje, a mi v življenju taka načela niso bila nikoli ovira. Kot namestnik občin- skega tajnika sem odlično sodeloval z župani in podžupani ter tajniki in uslužbenci različnih svetovnih nazorov, s katerimi imam še danes odlične odno- se. Ko delaš za ljudi in za določe projekte in z osebami, ki so zveste svojim načelom, ni nobenega problema. Pro- blem predstavljajo tisti, ki niso gotovi sa- mi sebe in zato stalno nihajo in se prila- gajajo. S takimi je problem sodelovati. Kako mislite, da vam bo profesionalna izkušnja kot odvetnik pomagala v vlo- gi župana, za katero se potegujete? Zagotovo mi v današnjem zapletenem svetu moja profesionalna izkušnja odvet- nika pomaga. Župan, ki ni pravnik, mora za določene zadeve šele razumeti, o čem je govor, odvetnik vsaj ve, v kateri “pre- dalček” lahko pogleda in najde informa- cije ter rešitve. Poleg tega pomaga tudi stalno soočanje na sodiščih, z drugimi ustanovami, stresne situacije, javno izpo- stavljanje ipd., ki so lastne odvetniškemu poklicu. Poleg tega, ker delujem bodisi v Italiji kot v Sloveniji, lahko primerjam oba sistema, ki ju poznam in v vsakem najedem najboljše best practices ter jih prinesem v občino. Obenem mi to po- maga pri načrtovanju ćezmejnih projek- tov z mejnimi občinami v Sloveniji. V moji glavi in v mojem znanju ni meje. Kakšne sposobnosti mora imeti danes javni upravitelj tako majhnih uprav- nih enot glede na vse administrativ- no-finančne spremembe zadnjih let? Dosedanji župan Vladimir Kukanja je svoj razlog, da ne kandidira, opredelil na dejstvu, da župani imajo preveč od- govornosti, manevrskega prostora pa premalo. Res je, da se manevrski prostor vse bolj zmanjšuje, sedanja uprava je prav zago- tovo od leta 2013 do danes počasi bila potisnjena v kot. Na eni strani omejtive pakta stabilnosti, ki omejujejo, če že ne celo onemogočajo uprorabo sredstev, ki jih imaš na računu za izvedbo javnih del. Eklatanten primer je tako nastavitev var- nostnega traku na strehi javnega poslop- ja, ki ga uradi blokirajo, ker bi s tem kršili pakt stabilnosti in podobni primeri, ki bi jih lahko naštevali še in še. Edini način, da se tem omejitvam izognemo, so evropski projetki, ki tem omejitvam niso podvrženi, in uporaba javnih sredstev, ki ne gredo v občinski proračun, ampak so dodeljena drugim subjektom, ki v dogo- voru z Občino izvajajo take projekte. Tega se je občina že poslužila s Soškim kon- zorcijem za bonifikacijo (Consorzio bo- nifica isontina), tak subjekt bi lahko po- leg tega predstavljale tudi srenje, Kraški vodovod itd. Po drugi strani omejitve pri novih zapo- slitvah ne dovoljujejo zaposlovanja, če ni- so spoštovana določena razmerja med di- menzijami občinske uprave, številom za- poslenih krivuljo zaposlitev, v do- ločenem obdobju. Občina Devin-Na- brežina že skoraj dvajsetletni problem previsokega števila uslužbencev kar blo- kira možnost zaposlovanja novih mladih visokokvalificiranih kadrov. Zadnji in glavni problem je zaposlovanje občin- skih tajnikov, kjer se slovenska manjšina ne zaveda važnosti te funkcije za kvalitet- no upravljanje teritorija in nadaljnji raz- voj. V vsakem razpisu na državni ravni je deset mest rezerviranih za Slovence, a do zdaj nam ni uspelo zapolniti teh mest. Na razpisu lahko sodelujejo tudi drugi profili, ne samo pravniki. Tako prihajajo na občine tajniki od zunaj, župani pa ni- majo možnosti selekcije primernih kan- didatov. Taka vrzel se na neki način za- polnjuje z nadomeščanjem občinskih taj- nikov. V nekaterih primerih je bila ta rešitve uspešna, v drugih pa ne. Katere so po vašem mnenju in po mnenju koalicije, ki vas podpira, po- trebe občine Devin-Nabrežina? Potrebe občine so v prvi vrsti restruktu- racija občinske uprave, brez tega ne bo ne kvalitetnejših občinskih storitev ne nadaljnjega razvoja. Tega se koalicija za- veda in so me ravno zato izbrali za župan- skega kandidata, glede na moje znanje in izkušnje. Pri tem naj povem, da sem od leta 2009 bil tudi upravitelj Zadružne kraške banke, kjer smo v zadnjih dveh le- tih izvedli popolno reorganizacijo, valo- rizacijo mladih in motiviranih kadrov, informatizacijo in prialgoditev storitev potrebam današnjega časa. Iz te izkušnje izhajam in to izkušnjo ter projekt bi rad pripeljal tudi v občinsko upravo. Obe- nem se je v sektorju zadružnega bančništva pojavil isti problem kot v lo- kalni samoupravi, to pomeni težnja za- konodajalca, da ustvarja ogromne kon- glomerate in ukinja majhne subjekte. A pri tem ne smemo pozabiti, da je Italija zdržala v teh osmih letih krize, ker je ime- la mala in srednja podjetja, ki se zelo hi- tro prilagajajo in ob stečaju enega pod- jetja ostala zelo hitro napolnijo izpraz- njeni prostro ter “zacelijo rano”. Zato sem jaz pristaš manjših subjetkov (seveda ne premajhnih), ker so vsi ostali too big to fail to pomeni preveliki, da si lahko dovolimo njihov stečaj – glejte problem mesta Rim, ki bi moralo biti že pred leti pod komisarsko upravo, a do tega ne pri- de. Organizem je prevelik in prekomplek- sen, da lahko deluje in se lahko nadzoru- je, predvsem na področju korupcije, kot nas uči primer državne centrale za javna naročila CONSIP. / str. 11 Intervju / Mitja Ozbič Občani ne potrebujejo ... S 1. STRANI Foto damj@n Kristjani in družba6. aprila 20174 zberi prav. Bodi z mano” je podnaslov letošnje postne akcije 40 dni brez alkohola. Tudi letos smo na pobudo Slovenske povabili vse romarje, da molijo za ljudi, ki so se ali se še vedno spopadajo z eno največjih ran slovenske družbe – alkoholizem. Alkohol je najbolj razširjena droga v Sloveniji. V družbi prevladuje strpen odnos do pitja alkohola, čeprav ta povzroča resne težave in ima hude posledice. Še posebej je zaskrbljujoče pitje alkohola med otroki in mladostniki. Pitje pri mladih povzroča škodo v razvoju in je dobra podlaga za odvisnost v odraslosti. V Sloveniji zaradi alkohola letno umrje 956 ljudi. Alkohol je in ostaja eden glavnih povzročiteljev prometnih nesreč. Na prvi postaji Križevega pota se je zbralo veliko ljudi, mnogi so se pridružili tudi med potjo. Z uvodnimi molitvami so tokrat sodelovali sodelavci Goriške območne karitas. Na Sveti Gori je sveto mašo daroval gospod škof Jurij ob somaševanju gvardijana patra Simona Petra, škofovega tajnika gospoda Blaža in predsednika Goriške območne karitas gospoda Cvetkota. Pridružil se jim je tudi generalni tajnik Slovenske karitas diakon Imre. Gospod škof Jurij je v nagovoru iskal prispodobo zasvojenosti v luči in temi, zato je potrebno Gospoda prositi, da spregledamo, saj vemo, kaj prinaša luč in kaj nas vodi v temo. Bilo je izrečenih veliko besed prošenj in zahvale. Sama sem se spraševala: “Koliko nemira je v srcih ljudi, ki jih preganja bolezen – alkohol? Koliko nemira je v družinah, kjer je ta bolezen prisotna…in koliko miru nastane, ko se v družino vrne ljubezen do sebe in do bližnjega. Romanje k Svetogorski Kraljici – kraljici miru je za mnoge zahvala, ker je stala tem družinam ob strani, pa tudi prošnja, da bi vsi, ki jih muči ta bolezen dobili pogum za prvi korak in božje varstvo na poti zdravljenja”. Po sveti maši je gospod Imre vzpodbudil pričevalce, da so spregovorili o trnovi poti, ki jih je peljala iz odvisnosti. Ivan, ki abstinira že 30 let, je povedal, da je ob skušnjavah najboljši opomin prav spomin na čase, ko je padel med alkoholike. Pričevala sta tudi dva zakonska para, iz ust obeh mož je bilo čutiti ponos, da jim je uspelo, istočasno pa žalost ob vseh težavah, ki so jih povzročili družini, njuni ženi pa sta izrazili zahvalo Nebeški Materi, da sta zmogli svojim možem stati ob strani. Aplavz, ki se je ob koncu pričevanja razlegal po baziliki, je bil na eni strani dokaz, da ljudje razumejo pogum pričevalcev, ki je potreben vsak dan, da vztrajajo na poti luči, po drugi strani pa tiha obljuba, da se bodo spomnili v molitvi vseh, ki zaradi zasvojenosti pribijajo žeblje na križ Gospoda in svoje družine. Jožica Ličen “I obrat duhovnik, samo z nekoliko dru- gačnim delokrogom, kot je moj tu na Krasu, mi je popestril popoldan, ko sva skupaj ko- mentirala predavanje, ko je predavatelj makazoval vse mogoče sodobne poti, ki jih bo treba upošte- vati, drugače se naši vernosti ne piše nič dobre- ga. Najprej sva ugotovila, da je kar lepo število škofov prišlo iz redovniških vrst, kot tudi iz raznih du- hovnih gibanj. Še več, tudi redovni predstojniki prihajajo zadnja leta iz tujine. Tako je neka redov- na provinca na Hrvaškem dobila predstojnika iz Švice, kjer je dosti let bil profesor na Teološki fa- kulteti za pastoralno teologijo. Pohvalil se je, da bo lahko doma, na Hrvaškem, v živo okusil to, kar je iz učbenika predaval slušateljem. Kmalu pa je prav ta predstojnik spoznal, da so učbeniki eno, predavanja drugo, realno življenje pa zopet nekaj tretjega. Takole pripove- duje, poglejte: “Dedki in babice naročajo krst vnu- ka kar po telefonu, nekako tako, kot naročite piz- zo. Če slučajno kdo od staršev zavije v župnijsko pisarno, pa bi želel krstiti otroka, jih običajno vprašamo: “ Ste cerkveno poročeni? ” Zelo pogost odgovor: “Kaj vas to briga! ” Če živijo “kar tako”, se običajno na rahlo povpraša: “Ja, pa nekoč boste uredili zakon? ” “Seveda, to pa! ” Nihče ne ve kdaj, če ne bo prej ločitev. Če slučajno vprašamo, kdo bo boter, velikokrat prifrči odgovor: “Kdo ste vi, da nas izprašujete? Izbira je naša, ne vaša! ” Svojstvena posebnost so poroke: “Še preden je končan zapisnik za poroko, se vsujejo njihovi pre- dlogi: “Saj lahko postavimo pred cerkev catering? Upava, da nimate nič proti, če pripeljemo svoje pevce? Pred cerkvijo bo muzika! Temu vi ne ospo- ravate! Mi damo svoje cvetje, zato imamo tudi svojega aranžerja! ” - Izredna iznajdljivost: “Pre- den pridejo do duhovnika za cerkveno poroko, so se že za vse levo in desno dogovorili … Nekaj podobnega doživljamo tudi pri drugih zakramen- tih. Spomin mi je poromal na srečanje za starše bir- mancev. Prišla jih je dobra tretjina. Vedno eni in isti izgovori: “Smo zaposleni. Pustite nas na miru in bodite hvaležni, da vam sploh hočemo pošiljati otroke k verouku! Vse to kaže na nagrado za du- hovnikov trud, pa tudi zahvalo za delo in skrbi, ki jih z njihovimi otroki imajo katehisti in duhov- niki! Duhovnik veliko stvari naredi za Božji lon, naši verniki pa velikokrat niti s palcem ne migne- jo, če niso plačani … To je realnost, nekje se zapaža več, drugje manj! V nekem predavanju je med drugim predavatelj povedal tudi to: “Apostol (mišljeno na duhovni- ka) si, če so ljudje, h katerim si poslan! In apostol ni funkcionar! … Duh ima svoje poti. Nikamor ne bi prišli, ko bi npr. analizirali stanje Cerkve na Goriškem, potem pa primerno ukrepali. Tako de- lajo državne institucije in podjetja, ne pa Cerkev! Cerkev analizira, potem razlikuje in premisli, kaj hoče Bog povedati prek takega stanja; hkrati pa se dobro zaveda, da stopa kot dolžnik med ljudi, drugače bi ne prejela milosti, ki jih prejema za poslanstvo... ” To drži, skozi navidenzne poraze – civilni zbori, cerkveno petje na nuli – skavti – v kroju, polni dobrih del – nikoli pa jih ne vidimo, kaj šele da bi kaj pomagali v župniji, ko jih prosi- mo, so izredno zasedeni … katoliške organizacije – vse prej kot katoliške … Kaj vse bi lahko še našte- vali! Predavatelj je poudaril: … “ Cerkev analizira, potem razlikuje in premisli, kaj hoče Bog... ” Takšne ugotovitve so lahko zelo sporne. Res je, da Duh veje, kjer On hoče – ne človek! Vendar če stanje duha (mislim na človekovo prepričanje), je pač takšno in ljudje so trdno prepričani, da je tako prav, potem smo tam, kjer smo začeli razmišljati in bo to stanje trajalo še tri dni po sodnem dnevu! Od takšnega stanja duha pa nas ne premakne nihče, četudi prihaja kdo kdo ve od kod in ima, ali se domišlja, izredne karizme. Ambrož Kodelja S 1. KAJ DRUŽBENI NAUK CERKVE NI Kot pri vsem je treba tudi pri DNC najprej povedati, kaj to je. Zadevo je torej treba nekako definirati. Moramo torej ugotoviti njeno vsebino, njen smisel. Dobro je zato začeti s tem, da povemo, kaj DNC ni, šele potem, kaj ta nauk je. Ko smo pred časom v tedniku Novi glas pisali o enem od načel DNC, smo tudi šli po tem vrstnem redu. DNC torej ni ena od ideologij moderne dobe, torej dobe, ki najde v zgodovini svoje mesto med 2. polovico 19. stoletja, predvsem je pomembna zadnja četrtina slednjega, in nekje koncem 1. svetovne vojne, leta 1918, kateremu lahko dodamo še kako leto. Marsikdo je bil, velikokrat v dobri veri, prepričan, da se navdihuje pri DNC, pa se je v resnici raje navdihoval pri kaki od omenjenih ideologij – če jih nekaj naštejemo, so to liberalizem, socializem, komunizem… Zakaj, bomo brž videli. DNC namreč ni neki skupek metod ali pravil, nima nekega skupnega “recepta”, ki bi veljal za vse in bil uspešen, ne glede na posameznika ali skupino posameznikov. Če se naslonimo na kralja paradoksa, za kar je veljal spreobrnjeni angleški katoliški pisec in časnikar ter mislec G. K. Chesterton, potem velja za vsak cerkveni načrt ali projekt, zlasti, če gre za nekaj družbenega, paradoks, da mora biti za svojo uspešnost čim manj “projekt” ali “shema”, kakršne smo poznali po svetu, pa jih še poznamo. Pri ideologijah, kar pa povsem človeški projekti in iniciative rade postanejo, je ena od značilnosti, da je treba čim bolj natančno slediti načrtu ali shemi. Če zadeva ne uspe, toliko slabše za izvajalce, saj je projekt ali shema vselej nekaj, na kar ni in ne sme biti pripomb. Pri DNC gre vedno raje za iskanje, kot pa za delanje načrta, saj je treba najti tisti globlji načrt ali smisel, ki ga je Stvarnik položil v svoje Stvarstvo, v Kozmos, če rečemo z vzhodnimi krščanskimi brati. Če sledimo DNC, se torej vselej prilagajamo “naravi”, pa tudi človeku oz. raje osebi. Morda imamo najlepši povzetek tega načrta prav v deseterih Božjih zapovedih, ki jih priznava tudi širša zahodna družba kot svojo osnovo, saj so na njihovi podlagi konec koncev nastale tudi nekatere temeljne deklaracije. DNC torej tudi ni neka prisila, temveč vselej predlog, saj tudi Bog človeku stvari vselej predlaga, nikdar vsiljuje, saj vselej spoštuje njegovo svobodno voljo. Tistemu, kar nam pravi, sicer pravimo “zapovedi”, a to le zaradi tega, ker je pač Bog najvišja “inštanca”, ko pa nekaj reče, to tudi je, stopi v bivanje, velja. Tudi DNC zato predlaga, a zato, ker je to za človeka življenjska hrana, sam pa se mora odločiti, če jo bo jedel ali ne oz., če se bo raje poslužil kake hitre prehrane oz. “junk fooda”, kot temu pravimo. Če gremo naprej, potem DNC ni le zadeva, ki bi se nanašala zgolj na socialno ali ekonomsko področje, temveč zadeva celotno mrežo naših človeških odnosov, vse življenje družbe, torej ni izključeno prav nobeno področje. Nekateri sicer mislijo, da družbeni nauk Cerkve res obsega le področje sociale in ekonomije, še to v zelo skrčenem smislu, zanimivo, da niti med sobrati duhovniki ni dovolj poznavanja tega nauka. Še ne tako dolgo nazaj mi je namreč neki sobrat dejal, da pa vendarle stvari, o katerih govorim, pa sem rekel, da je to DNC, spadajo k moralnemu nauku Cerkve, ne pa družbenemu. Prerekanje ni nikdar smiselno, zato sem takrat zadeve raje pustil pri miru. Tudi sicer namreč pri nas ljudeh velja tisto, kar so Atenci dejali apostolu Pavlu – kadar se stvari ne skladajo z njihovimi prepričanji ali interesi, rečejo: “O tem bi te poslušali kdaj drugič” (Apd 17,32). V tem oziru tudi ne velja obtožba, ki jo je bilo večkrat slišati v pokoncilskem obdobju, da bi to bilo neko nesistematično, priložnostno in neuniverzalno učenje cerkvenega učiteljstva, temveč je to zelo sistematičen skupek ali korpus naukov, ki je v stoletjih nastal na podlagi evangeljskih načel. Poudarki so bili bolj ali manj jasni, pač glede na posamezno dobo – enkrat je nujnejše to, drugič ono. Vedno je bila neka podlaga, čemur z lepo slovensko besedo rečemo izročilo, od česar se je v Cerkvi vsakokrat posebej predložilo tisto, kar je najbolj ustrezalo najnujnejšim vprašanjem določenega časa. Če se na koncu kar ognemo očitku, da DNC sploh ne obstaja, zagotovo DNC ni iznajdba Cerkve 19. stoletja, ki se je znašla v krizi ob uveljavljanju moderne civilizacije in uveljavljanju “laičnih”, liberalnih ali tudi socialističnih in komunističnih idej, ker se je bala, da bo izgubila vpliv na množice, ki si ga je v stoletjih pridobila. Ker je DNC nastal na podlagi evangelija in izročila, je obstajal od nekdaj, torej od začetka Cerkve, zaradi tega pa, ker je postalo jasno, da se je doba krščanske civilizacije, torej družbe, ki jo prešinja krščanski duh, končala, zlasti lahko to trdimo za 18. in 19. stoletje, je bilo potrebno ta nauk predložiti na drugačen način. Dokler je bil družbeni nauk ljudem in družbi nekako “v krvi”, zadeve ni bilo treba uradno predložiti, saj je preplavljala celotno družbeno tkivo. Saj vidimo v vsakdanjem življenju, kako je treba določene “samoumevne”, “jasne”, “logične” reči kar naprej podajati, dokler se ne primejo. Dandanes pa sploh. Omenjeni Chesterton je dejal, da bo v prihodnosti prišlo do vojn z velikim prelitjem krvi samo za to, da se bo ljudi prepričalo, da je pač trava zelena. Enkrat je neki policaj v pogovoru, ki smo ga imeli v družbi prijateljev, grdo zabrusil, češ: “Zdej me bojo pej župniki učili, kun ej mam familju! ” Ko so ga spomnili, da je v tisti druščini vendarle navzoč tudi en “župnik”, moram poudariti, da še zdaleč ni šlo za neko druščino t. i. “cerkvenih miši, sem možakarju mirno odvrnil: “Dragi n., jaz te ničesar ne učim, temveč ti zgolj in samo predlagam tista zlata načela in vrednote, ki so del našega skupnega izročila, in veljajo vedno ter za vse. Ti boš napravil, kakor veš, jaz sem le varuh tega izročila”. Razšli smo se prijateljsko, kakor je tudi prav. Za DNC tako velja tisto, kar velja tudi za neko versko resnico, pa je to najlepše izrazil sv. Vincencij iz Lerinsa, zato pa to poznamo tudi kot vincencijanski kanon. Pravi namreč, da je verska resnica tisto, kar so verovali vedno, povsod in vsi. Če jih spoštujemo, živimo dobro, kot družba in kot posamezniki, sicer pa ne, ker si žagamo vejo, na kateri smo zrastli in na kateri stojimo. Podrobneje bomo zadeve videli v naslednjem našem razmišljanju, ko bomo omenjena načela tudi jasneje podali. Andrej Vončina Postni govor Družbeni nauk Cerkve (1) Prejeli smo / Razmišljanje na kraški gmajni Funkcionarji ali očetje Četrta postna nedelja na Sveti Gori Ob pobudi Slovenske karitas 40 dni brez alkohola Angleški katoliški pisec G. K. Chesterton Kristjani in družba 6. aprila 2017 5 6. marca 2017 Slovenska škofovska konferenca predstavlja grafično prenovljeno in posodobljeno spletno stran katoliške Cerkve v Sloveniji. Stran deloma izhaja iz prejšnje, ki je nastala v začetku leta 2012, vendar ponuja napredno uporabniško izkušnjo, ki ohranja enotno podobo tudi na zaslonih mobilnih naprav. Vedno več uporabnikov se namreč odloča za spremljanje novosti iz življenja domače in vesoljne Cerkve prek mobilnih naprav, zato jim želimo ponuditi kakovostno vsebino na preglednem dizajnu na vseh napravah. Objave na spleni strani se dopolnjujejo s tistim na družabnih omrežjih, na katerih je prisotna Cerkev na Slovenskem: Facebook, Twitter, Instagram, Flickr inGoogle+. S to potezo se želimo približati ljudem v njihovem vsakdanu in jim prinašati veselo evangeljsko novico tudi v digitalno okolje. Pomembna novost strani je neposredna dostopnost vsebin dveh največjih uradnih katoliških virov informacij v slovenskem jeziku, kot sta Radio Vatikan in Družina, ter edinega radia s krščansko vsebino v Sloveniji, Radia Ognjišče. S tem želimo našim obiskovalcem posredovati celostno informacijo o življenju Katoliške cerkve na enem mestu. Prenova prinaša grafično posodobitev in večjo preglednost vsebin na spletni strani. Med novostmi izstopajo: 1. Izboljšana in preglednejša razdelitev novic; 2. Možnost iskanja po datumih, vsebinskih sklopih ali ključnih besedah; 3. Prilagoditev za prikazovanje na mobilnih napravah; 4. Večja preglednost menija celotne strani; 5. Obsežnejši napovedni koledar dogodkov; 6. Jasnejša grafična in barvna strukturiranost strani; 7. Prikaz novic Radia Vatikan, Družine in Radia Ognjišče; 8. Povezovanje vsebin z družabnimi omrežij. Naslovnica novice omogoča bralcu, da že na prvi pogled opazi njeno vsebino, prisotnost fotogalerije, kraj in datum dogodka ter tematske ključne besede. Prenova spletne strani tako sledi sodobnim trendom spletnega iskanja, omogoča prikaz na mobilnih napravah in integracijo vsebin z družabnimi omrežij in RSS viri. Prav tako omogoča obiskovalcem hitrejši dostop do vsebin ter možnost iskanja po različnih kriterijih. Koncept strani smo pripravili v Tajništvu SŠK, stran je grafično zasnoval Miha Omejc (www. mihaomejc. com), za programersko izvedbo pa je poskrbel Peter Frank (www. kodington. com). Vernike, duhovnike, redovnice in redovnike ter pastoralne sodelavce vabimo, da redno obiščejo spletno stran Katoliške cerkve v Sloveniji, njen obisk pa priporočijo svojim prijateljem in znancem ter prispevajo k širjenju evangeljskega veselega oznanila. Vsem dosedanjim zvestim obiskovalcem se zahvaljujemo za pozorno spremljanje in jih vabimo, da ostanejo naši uporabniki tudi v prihodnje. Prav tako se zahvaljujemo anketirancem, ki so s svojim mnenjem sodelovali v anketi ob pripravi na prenovo strani. Nova spletna stran katoliške Cerkve v Sloveniji ragi mladi, spet smo skupaj na poti, po našem prečudovitem srečanju v Krakovu, kjer smo skupaj praznovali 31. svetovni dan mladih in Jubilej mladih v okviru Svetega leta Usmiljenja. Da bi bili sposobni konkretno odgovoriti na izzive našega časa, sta nas vodila sv. Janez Pavel II. in sv. Favstina Kovalska, apostola Božjega usmiljenja. Doživeli smo močno izkušnjo bratstva in veselja in svetu pokazali znamenje upanja; zastave in različni jeziki niso bili razlog za prepir in razdor, temveč priložnost, da so se odprla vrata src in gradili mostovi. Ob sklepu SDM-ja v Krakovu sem naznanil prihodnji cilj našega potovanja, ki nas bo, z Božjo pomočjo, leta 2019 vodil v Panamo. Na tej poti nas bo spremljala Devica Marija, ona, ki jo bodo blagrovali vsi rodovi (prim. Lk 1,48). Novo obdobje naše poti se navezuje na preteklo, ko so bili v središču blagri, a nas hkrati izziva, da gremo korak dalje. Goreče upam, da mladi na tej poti ne boste samo gojili spomin na preteklost, temveč da boste imeli tudi pogum v sedanjosti in upanje za prihodnost. Te drže, ki so bile vedno žive v mladi Mariji iz Nazareta, so jasno izražene v temah, izbranih za naslednje tri SDM. Letos (2017) bomo premišljevali o Marijini veri, ko je v D Magnifikatu rekla: “Velikereči mi je storil Mogočni” (Lk1,49). Tema prihodnjega leta (2018) – “Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu”. (Lk 1,30) – nas bo spodbudila k razmišljanju o ljubezni, polni upanja, s katero je Devica sprejela angelovo oznanilo. SDM 2019 bodo navdihovale upanja polne besede “Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi” (Lk 1,38), s katerimi je Marija odgovorila angelu. V oktobru 2018 bo Cerkev praznovala škofovsko sinodo z naslovom: Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Spraševali se bomo, kako vi mladi živite izkušnjo vere sredi izzivov današnjega časa. Soočili se bomo tudi z vprašanjem, kako bi vi lahko zoreli v življenjskem načrtu, razločevali svojo poklicanost v širšem smislu, tako poklicanost za zakonsko življenje, kot poklicanost v laičnem in poklicnem svetu ali poklicanost v posvečeno življenje ter duhovništvo. Želim si, da bi bilo močno sozvočje med potjo proti SDM v Panami in sinodalno potjo. Naš čas ne potrebuje “kavč mladih” V evangeliju po Luku, potem ko je slišala angelovo oznanilo in odgovorila s svojim “da” na klic, da postane mati Odrešenika, Marija vstane in gre v naglici obiskat sorodnico Elizabeto, ki je v šestem mesecu nosečnosti (prim. 1,36.39). Marija je zelo mlada. Kar ji je bilo oznanjeno, je neizmeren dar, vendar prinaša tudi zelo velike izzive; Gospod ji je zagotovil svojo navzočnost in podporo, toda v njenem srcu in mislih je nejasnih še mnogo stvari. Toda Marija se ne zapre v hišo, ne dovoli, da bi jo strah ali ponos ohromila. Marija ni tip človeka, ki – zato, da se počuti dobro – potrebuje dober kavč, kjer bi bila udobno in varna. Ni ena izmed »kavč mladih«! (prim. Nagovor med vigilijo, Krakov, 30. julija 2016). Ko njena starejša sestrična potrebuje pomoč, ne zapravlja časa in se takoj odpravi na pot. Dolga pot je, da doseže Elizabetin dom: okrog 150 kilometrov. Toda dekle iz Nazareta, ki jo vodi Sveti Duh, ne pozna ovir. Zagotovo so ji dnevi na poti pomagali, da je premišljevala o čudežnem dogodku, ki ga je bila deležna. Tako se zgodi tudi z nami, kadar se odpravimo na romanje: na poti se v naše misli vrnejo spomini na življenjske dogodke, odkrivamo njihov pomen in razločujemo svojo poklicanost, ki se potem razodene v srečanju z Bogom in služenju bližnjim. Velike reči mi je storil Mo- gočni Srečanje dveh žena, mladega dekleta in starejše žene, je polno navzočnosti Svetega Duha ter polno veselja in začudenja (prim. Lk 1,40–45). Kakor njuna sinova, ki ju nosita pod srcem, tako tudi materi skoraj plešeta od veselja. Elizabeta, prevzeta od Marijine vere, vzklikne: “Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod” (v. 45). Da, eden od velikih darov, ki jih je prejela Devica, je dar vere. Verovati v Boga je neizmeren dar, ki pa ga je potrebno sprejeti. Elizabeta blagoslavlja Marijo za to dejanje. Marija pa odgovori s spevom Magnifikat (Lk 1,46–55), v katerem se najdejo besede: “Velike reči mi je storil Mogočni” (v. 49). Ta Marijina molitev je revolucionarna, je spev dekleta, polnega vere, ki se zaveda svojih omejitev, a hkrati zaupa v Božje usmiljenje. Ta mlada, pogumna žena se zahvali Bogu, ker se je ozrl na njeno nizkost in za njegovo odrešenjsko delo, ki ga je do ubogih in ponižnih izvršil v svojem ljudstvu. Vera je srce celotne Marijine zgodbe. Njen spev nam pomaga razumeti Gospodovo usmiljenje kot gonilno silo zgodovine, tako osebne vsakogar od nas kot celotnega človeštva. Ko se Bog dotakne srca fanta ali dekleta, postaneta sposobna za resnično velika dejanja. »Velike reči«, ki jih je Mogočni storil v Marijinem življenju, govorijo tudi o naši poti življenja, ki ni tavanje brez smisla, temveč romanje, ki kljub vsem negotovostim in trpljenju zmore odkriti Boga v njegovi polnosti (prim. Angelus, 15. avgust 2015). Dejali mi boste: “Oče, toda imam svoje omejitve, sem grešnik, kaj lahko storim? ” Ko nas Gospod kliče, se ne ustavi pri tem, kar smo ali kar imamo. Nasprotno, v tistem trenutku, ko nas kliče, On gleda vse to, kar bi mogli storiti, vso ljubezen, ki jo zmoremo sprostiti. Kakor mlada Marija morete tudi vi dopustiti, da vaše življenje postane orodje, ki ustvarja boljši svet. Jezus vas kliče, da pustite odtis v življenju, odtis, ki zaznamuje zgodovino, vašo osebno zgodovino in zgodovino mnogih (prim. Nagovor med vigilijo, Krakov, 30. julija 2016). / dalje Frančišek V Vatikanu, 27. februarja 2017 Spomin sv. Gabrijela Žalostne Matere Božje Poslanica svetega očeta Frančiška za 32. svetovni dan mladih 2017 “Velike reči mi je storil Mogočni” (Lk 1,49) e pred kar veliko leti, natančneje pred osemnajstimi, je kapucinski nadškof v Smirni (Izmir) v Turčiji pravil o zgovornem dogodku oz. še bolj zgovornih besedah v okviru tega dogodka. Dogodek je bilo uradno srečanje krščansko-muslimanskega “dialoga”. Na neki točki se je muslimanski govornik obrnil na navzoče kristjane in dejal: “Zahvaljujoč se vašim demokratičnim zakonom, vas bomo osvojili; zahvaljujoč se našim religioznim zakonom vam bomo zagospodovali”. Sicer so te besede in ta dogodek mnogi že navedli, a je zaradi svoje aktualnosti dobro, da zadevo večkrat ponovimo. Velikanska vsota denarja, ki z nafto prihaja v blagajne islamskih držav, bi nam morala dati misliti glede ene zadeve – kdo opravlja karitativnost do tistih, ki obupani zapuščajo dežele tretjega sveta? Seveda samo krščanske ali ex-krščanske dežele, torej dežele s tovrstnimi temelji, med katerimi je seveda tudi demokracija in z njo povezani zakoni. Ta dobrota je namreč izključno krščanski koncept, četudi pa bi iskali z mikroskopom, ne bi našli šejkov med sponzorji mednarodnih humanitarnih organizacij, kjer se sicer najdejo takšni in drugačni sponzorji, tudi precej sumljivih okoliščin. Razen, ponavljamo, muslimanskih bogatinov. Tudi zadeve, kot so, recimo, “demokracija”, “socialna pravičnost”, “človekove pravice” in še druge podobne reči, ki so se rodile pod krščansko streho, tam tudi ostanejo, ker se jih samo tu razume in se z njimi strinja. Tudi “dialog” je samo enostranska zadeva, če tako rečemo, saj so tudi razna muslimansko-krščanska srečanja praktično vedno na pobudo krščanske strani. Tudi tisti namen, da bi se “bolje spoznali”, zveni kot ena floskula, če nismo politično in še kako korektni, saj bi sicer dejali le, da je zadeva odvečna. O Islamu vemo namreč že vse, kar je treba vedeti, vprašanje je, če hočemo vedeti. Poleg tega je tudi tako, da z muslimanske strani ni sogovornik en sam, tisti, ki pa želijo biti sogovorniki, bodisi povedo ene in iste stvari glede invazije in podjarmljenja, kar je pač v DNK islamske religije, bodisi pridejo “zmerni” in “razumni” muslimani, katerih mnenje pa v muslimanskem svetu kaj pride ne velja, če sploh kaj velja. Kot pa je bilo rečeno nekemu našemu sodelavcu, muslimani včasih na določena odgovorna mesta tudi nalašč dajo kakega, vsaj na videz, intelektualnega in močno spravljivega predstavnika, vendar imajo povsem drugačne namene, ki niso nič kaj prijetni, zelo milo rečeno. Imamo znova in znova poudarjeno ironijo zgodovine, ki se (če verujemo, skrbno vodena od določenih prstov, op. a.) poigrava s človekovo domišljavo inteligenco. Tako se je po padcu komunizma zgodilo, da so na površje ponovno priplavale tiste težave človeštva, ki so navzoče že praktično od nekdaj. Tako ni prišlo do nikakršnega “konca zgodovine”, tudi zato, ker do slednjega ne more priti, saj ima zgodovina bolj kot svoj konec, neki svoj cilj. Za to ni potrebno biti krščansko ali kako drugače veren, a pustimo to. Tako ni prišlo niti do “smrti svetega”, temveč se prav to »sveto«, kot ga pač določena stran pojmuje, vsiljuje s še ne videnim in občutenim nasiljem, za katerega se je – govorimo o muslimanskem svetu - mislilo, da se je končalo pred stoletji. Marsikdo se je tako zmotil v svojih napovedih za prihodnost. Kot se pogosto zgodi, so dejstva drugačna od napovedi. Zadnjič smo dejali, kako je vezivo islamskega nacionalizma zamenjal socializem-komunizem, sedaj pa je slednjega zamenjal islamski fundamentalizem, ki seveda vključuje nasilje. Kdo od teh strokovnjakov, ki so delali napovedi, je predvidel, da bo “best-seller” tretjega tisočletja Koran? Andrej Vončina Ž Cerkveni in družbeni antislovar (35b) I kot ISLAM (2) Goriška6. aprila 20176 Vabljeni na križev pot! Štandreška dekanija skupno z goriškim nadškofom Carlom Redaellijem vabi v petek, 7. aprila, ob 20. uri na dekanijski križev pot iz Podgore na Kalvarijo. Začel se bo pred šolo; v primeru grdega vremena bo potekal v cerkvi. Člani veroučnih skupin duhovnije sv. Ivana in njihovi starši pa so posebej vabljeni na križev pot na Sveto Goro v soboto, 8. aprila. Zbiranje ob 13.30 pred cerkvijo sv. Ivana v Gorici ali ob 13.45 pri prvem križu. Zlato tekmovanje Svirel za center Komel Tudi letos se je veliko število učencev SCGV Emil Komel predstavilo na raznih tekmovanjih. S pričetkom pomladi se že v letošnji 9. izvedbi med Novo Gorico, Vipolžami in Dobrovem odvija tekmovanje Svirel v organizaciji zavoda UPOL. Letos so se prijavili štirje učenci šole Komel: violinisti Jakob Andrej Quinzi (9 let), Pavla Vezjak (10 let) in Makrina Quinzi (11 let) iz razreda prof. Jurija Križniča; v kategoriji E se je predstavil 16-letni violončelist Jurij Lavrenčič iz razreda prof. Federica Magrisa iz podružnične šole v Doberdobu. Vsi štirje komelovci so dosegli odlične rezultate. Jakob Andrej je v kategoriji najmlajših, v kateri je bilo 9 tekmovalcev, dosegel zlato nagrado z 99 točkami. Zlato nagrado je dosegla tudi Pavla z 98 točkami v kategoriji B (rojeni v letih 2006, 2007), kjer je bilo 48 tekmovalcev. Makrina je v visoko kvalitetni kategoriji C s 34 tekmovalci (rojeni v letih 2004, 2005) dosegla 93 točk in srebrno nagrado. Violončelist Jurij je v kategoriji E (rojeni v letih 2000, 2001) dosegel zlato nagrado s 95 točkami. Brata Jakoba Andreja in Makrino je na klavirju spremljala prof. Aleksandra Pavlovič, Pavlo pa prof. Ingrid Mačus. Obe pianistki poučujeta klavir na šoli Komel. Jurija je na klavirju spremljal oče Hilarij. Vsem štirim učencem čestitamo za odlične rezultate! Tržič / Srečanje z županjo Anno Cisint Dne 28. marca so se predstavniki Slovencev iz Laškega na sedežu društva Tržič srečali s tržiško županjo Anno Mario Cisint in razpravljali o težavah tamkajšnjih rojakov; navzoč je bil tudi predsednik SSO Walter Bandelj. Županja je obljubila, da bo spletni portal občine dosegljiv tudi v slovenščini, sproščeno so še razpravljali o slovenskem okencu, o slovenskih smerokazih npr. za bolnišnico oz. na plažah, o najemnini za društveni sedež, o drugih finančnih težavah društva itd. Gostjo, ki se zaveda, da smo Slovenci v Laškem zgodovinsko prisotni, je med drugim zanimalo sedanje število naših rojakov. V dar so ji izročili nekaj knjig, ki sta jih izdali društvo Jadro in Tržič. Po Veliki noči naj bi se srečali še enkrat. Izleti / Češki gradovi in Praga (20. - 24.8.2017) Skupnost družin Sončnica iz Gorice že vrsto let zelo uspešno in skrbno organizira večdnevni izlet (v tujino ali po Italiji) v poletnih mesecih, ki pomeni za udeležence pravo obogatitev ob ogledu zanimivosti obiskanih krajev, spoznavanje njihovih zgodovinskih, kulturnih ter naravnih značilnosti pa sprostitev za dušo in telo. Letos prireja društvo v mesecu avgustu petdnevni izlet z avtobusom na Češko, z obiskom čeških gradov in Prage. Program predvideva na prvi dan ogled gradu Rožemberg in znamenitega mesteca Češki Krumlov, prenočevanje v Čeških Budejovicah, kjer si bodo izletniki ogledali tudi pivovarno. Drugi dan bo na vrsti ogled gradu Hluboka in srednjeveškega mesta Tabor, vožnja do Prage, sprehod po Karlovem mostu in starem mestnem jedru, nočitev. Tretji in četrti dan bosta namenjena obisku največjih in najlepših znamenitosti Prage (Smodniški stolp, Karlova univerza, Staromestni trg, Hradčani, Zlata ulička, Plečnikova cerkev...), plovbi z ladjo po reki Vltavi in večerji v tipični pivnici. Na peti dan je organizirana vožnja do Brna in ogled mestnega jedra, postanek še na prizorišču Napoleonove bitke – Austerlitz. Prihod v Gorico je predviden v poznih večernih urah. Organizatorji vabijo vse interesente, da se jim pridružijo na tem res zanimivem potovanju. Za podrobnejše informacije oz. vpis, ki je možen do 30. aprila 2017, lahko kontaktirate referentki društva Mirjam Bratina (tel. 328 0914027 – v večernih urah) ali Katerino Ferletič (tel. 0481 536807). (fk) Kratke o kratkem premoru so se z začetkom pomladi spet pričela Srečanja pod lipa- mi, ki jih prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gre- gorčič. Tokrat je bila gostja večera koroška Slovenka Angelika Mlinar. Z nekdanjo državno poslanko v dunaj- skem parlamentu in sedanjo evropsko poslanko se je 29. marca v komorni dvorani KC Bratuž pogovarjal dr. Dejan Valentinčič. Pravni- ca je bila že od mla- dih let politično an- gažirana. Najprej je bila kot dijakinja predsednica Kato- liške mladine, poz- neje predsednica pomladka zbirne stranke koroških Slovencev (Enotna lista). Pred številnimi obiskovalci večera sta se dotaknila različnih tematik, začenši s Koroško real- nostjo. “Na Koroškem se je po- ložaj manjšine bistveno izboljšal z novo vlado. Opaža se več (čeprav še vedno premalo) dvoje- zičnih napisov, ki tudi ne srečuje- jo več tolikega nasprotovanja. Slo- venci imajo manjši občutek pri- tiska kot pod prejšnjo vlado svo- bodnjakov”. Glede razvoja manjšine pa gleda bolj pesimi- stično. Slovencev je iz leta v leto manj. Res pa je, da tisti, ki ostaja- P jo, so v narodni zavesti trdni inbodo tudi v še težjih razmerahgotovo govorili slovensko in učili otroke slovenski jezik. Žal je poli- tika manjšine brez strategije in nobene vizije, na tak način drugi vsiljujejo svoje poglede, je dejala Mlinarjeva, ki je kot evropska po- slanka ponudila svojo pomoč Na- rodnemu svetu, ta pa se je ne po- služuje: “Boli me srce, toda jaz lahko samo ponudim pomoč, ne morem pa se vsiljevati”. Glede enotnega političnega nastopanja manjšine je evropska poslanka odločno zagovarjala skupen na- stop vseh slovenskih volilcev v eni stranki. Po njenem mnenju lahko manjšina edino na tak način pridobi politično moč in šele v taki vlogi sklepa kompro- mise z večjimi državnimi stran- kami. Nekaj kritik je bilo tudi do ma- tične države, ki se po mnenju Mli- narjeve premalo zanima za manjšinske probleme. Obstaja vtis, da Slovenija ne želi pre- močno priti- skati z zaščito koroških Slo- vencev, da bi ne poslabšala dobrih odno- sov s sosedo, predvsem na gospodarskem področju. Sogovornik dr. Dejan Valen- tinčič je nato uvedel nov sklop vprašanj, ki se tičejo evropske te- matike. Za evropsko po- slanko, ki je članica odbora za industrijo, raziskave in energe- tiko ter odbora za pravice žensk in enakost spolov, je bilo leto 2016 kar živahno. Odločitev An- gležev za izstop iz Evropske unije in zmaga nepredvidljivega Trum- pa sta bili pravo presenečenje. Sa- ma je računala, da se to ne bo zgodilo. Glede Brexita je radoved- na, kako se bodo Angleži obnašali in organizirali, ker do zdaj smo bili priča samo zmešnjavi. Vendar je poslanka optimistična o pri- hodnosti Evropske unije. Tolaži se še predvsem z izvolitvijo Van Der Bellena za avstrijskega pred- sednika in s pozitivnimi rezultati nizozemskih volitev, kjer se ni uvelja- vila populistična stranka. Zelo pomembne pa bo- do francoske volitve in morebitna zmaga evrop- sko naklonjenega Em- manuela Macrona. Manj pomembne so prihodnje volitve v Nemčiji, kjer imata kan- didata Angela Merkel in Martin Schulz podobne poglede na Evropsko unijo. V teh letih smo na evropski ravni doživeli tudi zapleten problem priseljevanja. Mlinarjeva je pove- dala, da potrebujemo nujno skupno evropsko azilno politiko in da bo do tega tudi prišlo. Zdi se pa, da bo težko doseči skupni evropski migracijski načrt, ker se države članice vedejo preveč egoi- stično in ne najdejo skupnega je- zika. Danes povzroča tudi precej skrbi okrepitev avtokratskih režimov zunaj Evrope. Evropa bi morala na to odgovoriti z učinkovito zu- nanjo varnostno politiko in skup- no evropsko vojaško silo. Zdi se, da smo od tega še daleč, toda pa- sivno gledati in nič ukrepati po- meni predajo politiki drugih sve- tovnih velesil. Angelika Mlinar se v Evropskem parlamentu posveča tudi manjšinskim tematikam. Aktiv- no sledi Agenciji za osnovne pra- vice, ki se zavzema tudi za proble- matike in pravice manjšin. Včlan- jena je tudi v Intergroup za manjšine, v katerem je zadnje čase zaradi notranjih nesoglasij manj aktivna. Ob koncu pogovora je Angelika Mlinar povedala tudi, zakaj je ta- ko ponosna liberalka: “Odprta družba in liberalna demokracija je okvir, v katerem lahko posa- meznik najbolj napreduje in se razvija”. MČ poznih popoldanskih urah 29. marca se je evropska poslanka Ange- lika Mlinar v sproščenem vzdušju srečala s predstavniki Slovenske skupnosti, ki so jo pričakali v galeriji Ars na Trav- niku v Gorici. Pokrajinski tajnik Julijan Čav- dek je visoki gostji, koroški ro- jakinji, pravnici in podjetnici, na kratko opisal družbeno, kul- turno in gospodarsko prisot- nost Slovencev v goriškem me- stnem središču ter omenil, da se mesto pripravlja na upravne vo- litve, ki bodo 11. junija. Nek- danji tajnik stranke Damijan Terpin je povedal nekaj misli o levosredinski upravni izkušnji, ki se je začela leta 2002: na tak način nam je uspelo uvesti V zaščitni zakon na celotnem ob-močju mesta in ne le v oko-liških, pretežno slovenskih, va- seh, je povedal. V istem času je Slo- venija stopila v EU, začela so se srečanja med tre- mi občinskimi upravami na meji, iz česar je nastalo EZTS, ki v zadnjih časih dosega tudi vidne konkret- nejše rezultate. Mlinarjeva je poh- valila vizijo naših politikov, ki da so očitno bolj spretni kot koroški Slo- venci. Kot evrop- ska poslanka ima “tudi drugo vizijo”. Pri- jazno je po- nudila svojo razpoložlji- vost in podporo, podobno kot ju ponuja tudi koroškim struk- turam. Veseli jo, da jo dostikrat vabijo tudi v Slovenijo. “Vedno sem istega mnenja kot Boris Pa- hor: sem pač zavedna Slovenka, narodna zavest je nekaj, kar mi leži pri srcu”. Občinska svetnica v Gorici Ma- rilka Koršič je izrazila ponos, da imamo Slovenci in tudi zamejci take predstavnike v evropskem parlamentu. Povzela je napore, prizadevanja in dosežke sloven- skih svetnikov v občinskem sve- tu. Čeprav je uprava desnosre- dinska, so si le izborili pravico, da v svetu govorijo slovensko, je poudarila. Deželni tajnik SSk Igor Gabro- vec se je zahvalil gostji za razpo- ložljivost in izrazil živo željo, da bi resnično sodelovali. “Evrop- ske prestolnice so razmeroma daleč od vsakdanjih težav naše skupnosti. Zelo se posvečamo delovanju v občinah, na deželni ravni, v Rimu”. Gorica je bila v času padanja meje in vstopa Slo- venije v EU v centru pozornosti, bila je nekak “Berlin v malem”. Danes pa si Gorica in Nova Go- rica delita “bolj težave kot pri- ložnosti”, je še dejal Gabrovec. Potrebovali bi nove ljudi in ide- je. Tudi zato je pomembno, da imamo sogovornike, ki gledajo na naš prostor z drugačnega zornega kota. V evropskem par- lamentu ima SSk že dobrega za- veznika v osebi Herberta Dor- fmana iz Južnotirolske ljudske stranke. Srečanje z Angeliko Mlinar je odlična priložnost, da slovenska zbirna stranka naveže čim tesnejše stike tudi z njo in da morda načrtuje kakšno kon- kretno pobudo. DD I. Gabrovec, M. Koršič, A. Mlinar in J. Čavdek (foto dpd) D. Valentinčič in A. Mlinar (foto mč) Angelika Mlinar “Pripravljena sem pomagati, ne morem pa vsiljevati!” SREČANJA POD LIPAMI Angelika Mlinar na srečanju s SSk “Sem pač zavedna Slovenka” Goriška 6. aprila 2017 7 Carmina Slovenica: Invokacije Čudoviti glasovi prevzeli poslušalce KC LOJZE BRATUŽ bračati se k Višjemu s ponižno prošnjo, vdati se v človeški majhnosti in zapeti, je skupno vsem. Jezik in glasbena tradicija, ki ji prošnja božjemu sledi, postaneta nepo- membna, ko se razkrije duša. Če je kaj iskreno, to zagotovo mora biti prošnja. Takrat vsak sprego- vori preprosto z glasom, ki mu je dan. Glas enega samega dekleta je odprl koncert Carmina Sloveni- ca, svetovno priznane- ga zbora, ki ga vodi Kar- mina Šilec. Predano de- lo, s katerim iz genera- cije v generacijo diri- gentka mladim predaja pesem, ni dovolj, da bi ta prežela vse čute, kot se je to zgodilo na so- botnem koncertu v Kul- turnem centru Lojze Bratuž. Disciplina, s ka- tero se dekleta znova in znova postavijo na oder, je le dobra osno- va, da čudoviti glasovi, ki jih v njihovi pevski šoli razvijajo z uglednimi men- torji, prevzamejo poslušalce. Najbrž je tisto, kar gradi ta zbor, mladostni zanos deklet na eni strani in neustavljiva umetniška moč dirigentke na drugi strani. Ko zapojejo, so vse na isti strani – na strani lepote, ki jo priženejo na robove, do tam, kjer nevajeno uho ali oko morda celo posumi, da so šle predaleč. V različnih ci- O klih se zbor dotika različnih te-matik, ki jih postavi na oder kotrežijsko celoto giba, glasbe in be- sede. Zajetni in zahtevni progra- mi, ki jih dekleta izvajajo na pa- met, v nov kontekst postavljajo tako glasbo sodobnih skladatel- jev kot tudi klasični repertoar in ljudske pesmi. Tokrat smo v prvem delu po- slušali preplet pravoslavnih na- pevov iz ukrajinske, moravske in bolgarske ljudske tradicije ter av- torjev Rahmaninova, Kastalskega in Mokranjaca. Briljantnost viso- kega registra v ukrajinski koled- nici je napolnila dvorano. Ko so zavalovali dolgi toni, ki jih je enost zbora varovala neprekinje- no, se je oglasil posebno bogat glas ene izmed altistk v moravski Bila je cesta. Rahmaninov ali Mo- kranjac nista zvenela, kot bi lju- bitelji zborovstva pričakovali. Ru- sko nostalgičnost in običajno moško globino je pri Rahmani- novi Bogoroditse Devo zamenja- la dekliška čistost in dirigentkin čut za dolgo gradacijo v dinami- ki. Njene že minimalne geste so spreminjale zvočne slike, občasno pa je le motrila ta ubra- ni “inštrument”; registri od grle- nega do čistega dekliškega petja so se menjavali brez napora. Morda je mestoma moč zbora, ki je bil tudi ozvočen, bila celo pre- tirana, a se je ozvočenje izkazalo kot prava izbira za vse nianse šepetov in ritmov, ki so jih dekle- ta izvajale s telesi v drugem delu. Prav takrat smo se lahko do- končno prepričali, da ta zbor po- je tudi čisto brez dirigentke. Rit- mično zaznamovan program drugega dela je ponujal sprehod od Baltika prek Španije in Fran- cije vse do Balija. Mojstrice zvočnih efektov so publiko vodi- le od tukajšnje kulture bližjih na- pevov do daljnih tradicij. Kom- pleksne strukture sodobnih skladb so se upele med ganljivo interpretacijo prej omenjene al- tistke v maronitski Wa habibi ter neobvladljivo energičnostjo ba- lijskega kečaka. Ko je zazvenel ples in je zaplesala glasba, smo se znašli sredi najbolj primarnega človeškga izraza. Tista tišina, ki nastane pred aplavzom, je dra- gocen trenutek, ko si publika mora vzeti čas, da zares doživi slišano. Takih tišin je bilo na tem koncertu več. Razkošnost alik- votnih tonov, ki so napolnili dvorano, ali neustavljiva razigra- nost v ritmično zahtevni za- ključni skladbi – v obeh primerih je duhovna izpoved zbora posta- la izpoved vseh prisotnih. Ko z odra posije šestintrideset duš, moramo z gotovostjo trditi, da je koncert doživetje, ki ga ne more zamenjati noben vrhunski po- snetek. V teh mladih dlaneh va- rovana skrivnost postane spet znana vsem, ki večkrat pozabi- mo, da telo ni ločeno od duha, da en glas ni ločen od drugega in da je množica v resnici enost. Ingrid Mačus Četrtkovo tradicionalno srečanje na kavi s knjigo v Ka- toliški knjigarni v Gorici je 30. marca minilo v lepem duhu papeža svetnika, t. i. "dobrega papeža", kot kristjani poznamo papeža Janeza XXIII. Tajnik Go- riške Mohorjeve družbe Marko Tavčar je srečanje ob kavi, ki jo ponuja tržaško podjetje Primo Aroma, uvedel s podatkom, da so knjigo o svetniku, Janezu Dobrem, z naslovom Papež Ja- nez svetnik, izdali skupaj s Cel- jsko Mohorjevo družbo, pove- dal je še, da jo je napisal pa- pežev nečak Marco Roncalli, poslovenil pa Dean Rajčić. Msgr. Renato Podbersič in prof. Tomaž Simčič pa sta življenje, knjigo in delo papeža Janeza XIII. predstavila. Msgr. Podbersič je slikovito po- vedal, da se je sam v otroštvu srečal najprej z "bergamaško", z oslo za brušenje kose, ki je bi- la najboljša, prav iz Bergama pa je svetniški papež Roncalli tudi bil. Povedal je, da je sam imel srečo živeti pod sedmimi pa- peži, za vsakega od njih je izpo- stavil vrline in v tem sijajnem pregledu, za katerega je msgr. Renato Podbersič dejal, da je oseben, a je bil več kot to, je bi- lo zaznati živo Cerkev in nadal- jevanje dela Petrovega nasled- nika. Povedal je tudi, da mu je bil papež Janez XIII. blizu, ker je bil kmečki sin, bil je ljudski papež, ki pa je v svojem razme- roma kratkem vodenju Cerkve le-to korenito spremenil in na- kazal pot reform, ki v Cerkvi še danes trajajo. Msgr. Podbersič je spregovoril tudi o Roncalli- jevi knjigi Dnevnik duše, ki mu je bila kot bogoslovcu in du- Obvestila Občina Sovodnje ob Soči obvešča, da anagrafski urad bo 5. in 19. aprila 2017 zaprt v popoldanskih urah, zato pa bo urad izjemoma odprt dopoldne, in sicer 8.30-10.30 AŠZ Olympia vabi na Olympia movies - velikonočni prikaz dela skupin gymplay, ritmike, orodne telovadbe in show dance v ponedeljek, 10. aprila 2017, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia, drevored XX. septembra 85 v Gorici. Narodna in študijska knjižnica razpisuje ob svoji 70-letnici likovni, fotografski, video in literarni natečaj, namenjen mladim od 14. do 30. leta starosti. Tema natečaja je BRANJE - kako čutiš, vidiš, tipaš in si predstavljaš branje. Razpisi so objavljeni na spletni strani www. knjiznica. it. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sredo, 12. aprila, ob 18.30 v Tumovi predavalnici v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici predavanje prof. Nataše Marcon o kulturi ruskega jezika. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja enodnevni izlet z avtobusom na Krk-Rab-Pag v soboto, 3. junija. Udeleženci potujejo z dokumentom, veljavnim za tujino. Vpisujejo po tel.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi članice in prijateljice, da se pridružijo kot pevke društvenemu Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo naj se po tel.: 0481 531093 (Majda M.) ali 0481 532092 (Emil D.). Prav tako so članice in prijateljice vabljene, da se vključijo v ekipo balinark in se prijavijo na tel. št.: 0481 882213 (Ana T.). V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18) je že štirinajst let prazna in zapuščena. Razpada in ustvarja samo stroške za najnujnejša dela za vzdrževanje in bremeni lastnika z raznimi davki in zavarovanjem. Ker do danes nobena slovenska organizacija ali posamezniki niso pokazali zanimanja za uporabo, je odbor Katoliškega tiskovnega društva sklenil, da objavi poziv za nakup morebitnim interesentom, tako ustanovam kot posameznikom. Za pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali e-mail societatipografica@legalmail. it. Romanje v Medžugorje od 5. do vključno 8. maja letos. Odhod iz Nove Gorice (oz. Rožne Doline) v petek, 5. maja, ob 4.45; tržaški romarji vstopijo na Kozini (okrog 6. ure). V popoldanskih urah dospemo v Medžugorje. Udeležili se bomo svetih maš, češčenja sv. križa in Najsvetejšega. Povzpeli se bomo na Križevac, obiskali kraj Marijinih prikazovanj na Podbrdu in druge ustanove. Vrnili se bomo v ponedeljek, 8. maja, v večernih urah. Vpišite se čim prej! Naslovi: g. Darko (0039) 370 3201305; ga. Ana (00386) 05 3022503; g. J. Markuža, župnik (0039) 040 229166. Kulturni center Lojze Bratuž v okviru Festivala Kogojevi dnevi in v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2017 spominsko razstavo o slikarju Albertu Sirku ob njegovi 130-letnici rojstva in 70-letnici smrti. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov - Gorica pripravljamo projekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z njim pri katerem projektu ali zboru, naprošamo, ali bi nam posredovali fotografije ali partiture in tako pripomogli k boljši uresničitvi projekta. Za dodatne infomacije: 0481 31817, zcpz. go@gmail. com. Prodajam gozdna drva in oljčno olje. Tel. 0481 390238 ob uri obedov (kmetija Aleš Komjanc, Jazbine). Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informaci- je na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Sožalje Zveza slovenske katoliške prosvete se klanja spominu Emila Aberška, dolgoletnega sodelavca, režiserja in scenarista, ki je s svojim mentorskim delom in strokovnostjo pripomogel k umetniški rasti zamejskih gledaliških amaterskih skupin. Družini in svojcem izraža iskreno sožalje. Kulturni center Lojze Bratuž izreka iskreno sožalje svojcem ob težki izgubi dragega Emila Aberška. Hvaležni smo mu za vse delo, ki ga je opravil kot režiser v naši sredi. Prosvetno društvo Štandrež izreka družini Aberšek iskreno sožalje ob prerani izgubi dragega Emila, ki je pri dramskem odseku društva dolgo let sodeloval in režiral številne predstave. Ohranili ga bomo v lepem in hvaležnem spominu. Ob izgubi našega dolgoletnega režiserja Emila Aberšeka izrekata svojecem iskreno sožalje, Dramska družina F. B. Sedej in celotno društvo F. B. Sedej. Čestitke Družini Jane Soban, Mateja Pintarja in Danijela Pintarja se je pridružil mali Jurij. Iz srca jim čestitajo in želijo veliko lepih trenutkov člani dramske skupine, mešani zbor in odborniki društva F. B. Sedej ter števerjansko župnjisko občestvo. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 7. 4. 2017 do 13. 4. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 7. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 9. aprila, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 10. aprila (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 11. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 12. aprila (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Judežev dan - Izbor melodij. Četrtek, 13. aprila (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. GLASBENA MATICA vabi na koncert POMLAD JE TU... SIMFONIČNI ORKESTER GLASBENE MATICE dirigent IGOR ZOBIN v nedeljo, 9. aprila 2017, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici V SODELOVANJU S KULTURNIM DOMOM IZ GORICE hovniku v trajno in veliko duhovno pomoč. Slikoviti in temeljiti orisi papežev pa bi zaslužili poseben za- pis, a msgr. Podbersič je prikazal predvsem dejstvo, da ni naključje, če se Cerkev ne- nehno spreminja, a vedno osta- ja zvesta Kristusovemu nauku. Prof. Tomaž Simčič je knjigi na- pisal uvod, saj je znano, da je slovenski kandidat za svetnika msgr. Jakob Ukmar dolga leta prijateljeval s papežem Roncal- lijem, dopisovala pa sta si tudi med Roncallijevim vodenjem Cerkve. Prof. Simčič pa je po- vedal, kako mu je oče Teofil pripovedoval, da je bil med prvo vojno v izgnanstvu pri Bergamu in mu povedal, da ta- ko dobrih ljudi, kot jih je bil srečal tam, nikdar več ni srečal. "Dobri papež, da, to je vrlina svetnika Janeza XXIII., " je po- vedal prof. Simčič, ki je dodal, da je knjiga posrečen kompro- mis med kakovostnim in pol- judnim pisanjem, povedal pa tudi, da tako Roncalli kot papež Frančišek v svojem delu nikdar nista poudarjala in ne poudar- jata obrambne drže Cerkve, saj Cerkev mora rasti iz evangeli- ja. JUP SCGV EMIL KOMEL, ARSATELIER, PD ŠTANDREŽ, ZCPZ - GORICA in ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA vabijo na STABAT MATER G.B. Pergolesija za solistki, zbor, godalni orkester Sodelujejo člani Dramskega odseka PD Štandrež z recitiranimi odlomki Pasijona F.K.Meška Ponedeljek, 10. aprila, ob 20.30 Štandrež, Cerkev sv.Andreja ap. Katoliška knjigarna / Na kavi s knjigo Tokrat o Dobrem papežu Foto JMP Kultura6. aprila 20178 bogato dejavnost Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice sodi tudi priprava spomladanskega ciklusa koncertov Snovanja; letos ga šola predstavlja že 12. leto zaporedoma. Skupaj s profesorskim zborom in društvom Arsatelier so zasnovali 10 glasbenih večerov, ki bodo potekali v območju delovanja centra Komel in s posebnim poudarkom na neobičajnost prostorov in domiselno lokacijo koncertov. Prvi koncert bo v ponedeljek, 10. aprila, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu, kjer bomo lahko prisluhnili delu “Stabat mater” baročnega skladatelja G. B. Pergolesija za dve solistki, ženski zbor in godalno skupino ter orgle (oz. basso continuo) pod vodstom Luigija Pistoreja. V režiji Božidarja Tabaja in s strokovno pomočjo Jožeta Hrovata bodo člani dramskega odseka, ki deluje v okviru PD Štandrež, recitirali odlomke iz Pasijona Franca Ksaverja Meška. Večer je nastal v sodelovanju z ZCPZ-Gorica, župnijo sv. Andreja apostola in PD Štandrež. V Drugi koncert z naslovom“Glasbene afinitete” bo včetrtek, 20. aprila, ob 20.30 v dvorani Incontro v Podturnu- San Rocco, kjer se bodo s skladbami od baroka do modernega časa, solistično in skupinsko predstavili profesorji SCGV Emil Komel in društva Arsatelier. Večer bo popestrila recitacija izvirnih slovenskih in italijanskih pesmi. “Mi smo pomlad”, koncert v luči spoznanja mladih glasbenikov iz drugih sorodnih ustanov, bo v soboto, 13. maja, ob 17. uri v KC Lojze Bratuž. V Gorico bo prišel v goste godalni orkester KGBL – Ljubljana, ki ga vodi prof. Armin Sešek in ki združuje od 9 do 15-letne instrumentaliste. Predstavili bodo zanimiv program skladb raznih obdobij in še splet filmske glasbe današnjih dni. Ob gostih bodo nastopile tudi skupine centra Komel, in sicer mladinski zbor, orkester kitar in godalni orkester. V okviru živahnega praznika Fieste da Viarte v Krminu se bo predstavil tudi moderni in jazz oddelek šole Komel, ki ga vodi mentor Jan Sturiale. S koncertom “La Viarte Jazz”, ki bo v nedeljo, 21. maja, ob 17. uri v kisni kleti družine Sirk na Subidi, nas bodo mladi izvajalci popeljali skozi glasbo velikih jazz skladateljev, kot so W. Montgomery, C. Parker, J. Pastorius in D. Gillespie. Po sedmih letih od prvega recitala, ki je potekal v sklopu Snovanj, se bo spet predstavil obetajoči nekdanji učenec violine, Aleš Lavrenčič, ki končuje prvo akademsko triletje na Konservatoriju Tomadini v Vidmu. Koncert bo v torek, 23. maja, ob 20. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici in je v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica v okviru XXIII. sezone “Glasba z vrtov sv. Frančiška”. V isto sezono spada tudi koncert “Glasbeni dialogi”, večer solističnih točk učencev, ki so se odlično odrezali na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Koncert bo v torek, 6. junija, ob 20. uri na Kostanjevici. V letošnjih Snovanjih bo našla svoj prostor tudi zborovska dejavnost, ki je v zadnjih letih na šoli zelo kvalitetno zrasla. V četrtek, 1. junija, ob 20. uri, se bo v Vili Vipolže pod geslom “Rastemo s pesmijo” predstavilo nad 70 otrok, deklet in fantov, ki predstavljajo pevsko piramido naše šole. Zvrstili se bodo trije pevski olgo je veljalo, da so bile Skrilje prvič omenjene leta 1086. Domačini so tako pred leti postavili celo spomenik z vklesanimi pomembnimi letnicami, ki na križišču mimoidoče opozarja na častitljivo starost naselja. A v resnici je avstrijski zgodovinar dr. Gerald Gaenser že pred postavitvijo spomenika našel še eno starejšo omembo vasi Skrilje, 14. maja 1063. Zgodovinar dr. Peter Štih je nekaj let kasneje prvi pisal o tem odkritju. Lani pa je to objavil tudi umetnostni zgodovinar ddr. Janez Hoefler. Kaj se je takrat zgodilo? Ko je Hedvika iz Moša pri Gorici ovdovela po možu, je za svoj dušni blagor podarila oglejskemu kapitlju, zboru kanonikov, “villam Scrilach”, v prevodu vas Skrilje. Šlo je za posest grofa Hermana pl. Eppensteinskega, kot pravi vir “z vsemi gorami in dolinami, vodami in mlini, pašniki, lovom in ribolovom”. To se je zgodilo 14. maja 1063 ali leto kasneje. Zadnja cifra letnice namreč ni najbolj jasna. Skrilje se ponašajo z izredno staro zgodovino, omembo pred skoraj tisoč leti. Le redki kraji imajo to srečo, kaj šele, da bi imeli več tako starih omemb. Za primerjavo, Ljubljana je bila prvič omenjena leta 1146, središče vipavske, Sv. Križ (danes preimenovan v Vipavski Križ), pa okoli leta 1200. Temu dogodku sledi druga omemba Skrilj. Leta 1086 je oglejski patriarh Friderik I. svojim kanonikom predal še skrivsko cerkev. Strokovno se temu reče, da jim je podelil desetino, to je pravico pobiranja desetega dela pridelka. Skrivska cerkev je bila zgrajena že okoli leta 1000 kot ena prvih lastniških cerkva na Vipavskem. Najprej je bila posvečena Sv. Mohorju in Fortunatu, nato sv. Janezu Nepomuku in sv. Donatu, danes pa sv. Marjeti. Tretja omemba je iz leta 1177, ko papež Aleksander III. piše oglejskemu patriarhu, katerega ministerial naj bi si prilastil 20 kmetij v Skriljah (“Scrilac”). Papež ukazuje, da mora patriarh skrivske kmetije vrniti kapitlju iz Čedada. To pomeni, da lastniki Skrilj niso bili več oglejski, marveč čedadski kanoniki. Vas pa se omenja še enkrat leta 1185 (“Scrilaci”). 1296 pa se v papeškem desetinskem seznamu pojavi zapis “vicarius de Scrillaco”. To pomeni, da so Skrilje imele svojega duhovnika, vikarja. Pod ta oglejski vikariat je takrat spadal celo Sv. (Vipavski) Križ. Z nastankom župnije Kamnje, ki se je odcepila od vipavske pražupnije, so tudi Skrilje prišle pod Kamnje. Kamenjski župnik Florijan se omenja leta 1399. A sedež kamenjske župnije takrat ni bil v Kamnjah, ampak v Skriljah. Šele leta 1466 najdemo prvi dokaz, da je sedež župnije bil prestavljen k sv. Mihaelu v Kamnje. Vsi ti podatki so prišli na dan ob nastajanju turistično- zgodovinskega vodnika, ki so ga domačini izbrali na referendumu. Občina Ajdovščina je namreč uvedla novost, participativni proračun. Občane je pozvala, naj posredujejo ideje, ki so se med seboj pomerile na referendumu. Tiste, ki so dobile največ glasov, so se uvrstile v proračun občine Ajdovščina. Vodnik za Stomaž in Skrilje bo izšel maja, na voljo pa bo brezplačno. Tino Mamić D Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija je ob pomoči piranske občine in župnije izdal vodnik Sakralna dediščina Pirana. Na 22 straneh so predstavili 13 cerkva in drugih sakralnih objektov. Publikacija bo obiskovalcem in turistom na enem mestu nudila vse pomembnejše informacije o tem, kaj se skriva v piranskih cerkvah. V društvu Prijatelji zakladov sv. Jurija so predvsem pri turističnih vodnikih opazili, da velikokrat podajajo nepravilne podatke, kasneje pa so ugotovili, da so tudi v obstoječih publikacijah prisotni pomanjkljivi ali netočni podatki. Poleg tega se včasih izpostavljajo nepomembne stvari, pomembne pa se izpuščajo, je ob robu predstavitve vodnika za STA pojasnila predsednica društva Mira Ličen Krmpotič. Sprva so nameravali pripraviti samo zloženko, a so ugotovili, da je potrebno izdati nekoliko obširnejšo publikacijo. "Naša želja je bila podati verodostojne podatke in tudi ovrednotiti tiste stvari, ki so pomembne, " je dodala Mira Ličen Krmpotič. Ob navdušenju članov društva ter ob pomoči piranske občine in župnije so tako izdali pričujoči vodnik v slovenskem in italijanskem jeziku ter v nakladi tisoč izvodov za vsak jezik. Če bo izkazan interes, utegne priti do ponatisa, sicer pa še v letošnjem letu načrtujejo izvod v angleškem, v prihodnosti pa še v nemškem jeziku. Čeprav strogo vzeto ne gre za strokovno besedilo, pa predstavlja vodnik tudi pomemben vir podatkov. S primerjavo arhivskega ter drugega gradiva in obstoječih publikacij so namreč ažurirali oz. popravili marsikatero letnico in druge podatke o sakralnih objektih in predmetih, ki so tam hranjeni. Kot je poudarila predsednica društva, je bil to plod nekajletnega dela. Kot je na sami predstavitvi navedel piranski župnik Zorko Bajc, je v mestu nekoč bilo kar 23 sakralnih objektov, danes pa je v uporabi še deset cerkva. Tem desetim so v predstavitvi dodali še nekdanjo cerkev sv. Katarine, minoritski samostan sv. Frančiška in zvonik, s čimer so skupno predstavili 13 objektov. Novi vodnik bo po njegovih besedah omogočil, da bo vsak obiskovalec lahko odkril, kaj se skriva v piranskih cerkvah, saj marsikatera ostaja neznana celo domačinom. Piran bogatejši za vodnik o sakralni dediščini mesta Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Začenjajo se Snovanja 2017 sestavi, ki so razdeljeni po starostni dobi od 5 pa do 18- letnih pevk in pevcev. Vsak zbor bo nastopil s sebi primernim izborom pesmi v izredno sugestivnih prostorih obnovljenega poznorenesančnega dvorca sredi briških vinogradov in sadovnjakov. Zbore vodita Damijana Čevdek Jug in David Bandelj. Skupine učencev se bodo predstavile tudi v Devinu, kjer bo na sedežu zborov v soboto, 10. junija, ob 18. uri prizorišče glasbene pravljice “Tiki tiki tak”. Prepletali se bodo petje, instrumentalna glasba in gledališka beseda. Sodelovali bodo tudi mali pevci OPZ Ladjica. Tradicionalni večer, posvečen sakralni glasbi z naslovom “Glasba pod cerkvenim obokom”, bo spet potekal v cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Po lanski uspešni izvedbi (na sliki) so se organizatorji odločili, da priredijo koncert spet v Doberdobu tudi v luči sodelovanja med dvema glasbenima ustanovama, ki se je letos uresničilo prav v tej kraški občini. Spored bodo oblikovali solisti, komorne skupine, orkester in vaški zbori. Gre pretežno za izvajalce, ki se učijo na obeh glasbenih šolah in krojijo glasbeno dogajanje v vasi. Snovanja se bodo končala s koncertom “Glasbeni mozaik”, ki bo potekal v neobičajni lokaciji, saj se bodo mladi izvajalci predstavili publiki v goriškem avtosalonu Comauto, in to ob Svetovnem dnevu glasbe, v sredo, 21. junija, ob 20.30. Orkestri v raznih sestavih (godalni, pihalni, kitarski), komorne ter rock skupine bodo izvajali priljubljene poznane melodije filmske in lahke glasbe. Zgodovinsko odkritje Skrilje prvič omenjene l. 1063, ne 1086 Kultura 6. aprila 2017 9 Založba Beletrina Zofka Kveder za mlade bralce ri založbi Beletrina je letos spomladi izšla biografija Zofke Kveder avtorice Mance G. Renko Lastno življenje: srečanje z Zofko Kveder. Čeprav gre za avtoričin knjižni prvenec, biografija ni literarizirana, pa tudi znanstveno delo ni, namenjeno strokovni javnosti. Avtorica, sicer urednica spletnega portala Air Beletrina in programska direktorica literarnega festivala Fabula, ki ga že vrsto let organizira Beletrina (oz. prej Študentska založba, katere del je bila do nedavna Beletrina), se je odločila za čisto poseben pristop, dokaj redek za slovenski knjižni prostor. Življenje in delo ene prvih slovenskih literarnih ustvarjalk (nikakor ne prve) se je odločila predstaviti mladim bralcem, tako da jih nagovarja v drugi osebi ednine, knjiga pa je tudi ilustrirana – likovno interpretacijo je prispevala Samira Kentrić. Zofka Kveder – pisateljica, urednica, preva- jalka, literarna mentorica Prežihovega Vo- ranca in Franceta Bevka, borka za pravice žensk, pa tudi (in ne nazadnje) žena in mati – se je leta 1878 rodila v Ljubljani. Bi- la je dve leti mlajša od Ivana Cankarja, s katerim je bila v izredno dobrih prijatel- jskih odnosih. Iz šole se je spomnimo kot t. i. sopotnice moderne in po njeni radi- kalni zbirki črtic Misterij žene, ki je izšla leta 1900 v Pragi in vzbudila nemalo po- zornosti, saj je angažirano spregovorila o ženski neenakopravnosti, zlorabah in težkem življenju. Napisala je več knjig kratke proze in romanov, večji del življenja pa je preživela v Zagrebu, tudi zato ker je bil njen prvi mož hrvaški pesnik in zdrav- nik Vladimir Jelovšek, drugi pa hrvaški novinar in politik Juraj Martinović. V hrvaški prestolnici se je leta 1926 izteklo njeno življenje. Rodila je tri hčere, ki so bi- le tudi vir njenega pisateljskega navdiha, o njih je pisala kratka besedila. Objavljala jih je večinoma v reviji Domači prijatelj, ki jo je sama urejala in ki je v slovenščini izha- jala v Pragi. Mnogo bralcev pa se bo spom- nilo izbora kratke proze o njenih treh hčerah, ki ga je leta 1978, ob stoletnici nje- nega rojstva, izdala Mladinska knjiga pod naslovom Vladka, Mitka, Mirica. Ne gre pozabiti, da je bila povezana tako s Trstom kot Gorico. Trst je bil po Ljubljani prvo veliko mesto, v katerem se je znašla in nekaj mesecev tik pred iztekom stoletja v njem tudi zaživela, dokler je življenje ni odpeljalo v Švico, na Češko in Hrvaško. V Gorici pa je deloval njen založnik Andrej Gabršček, pri katerem je leta 1902 objavila svojo drugo knjigo, zbirko črtic Odsevi. France Bevk je v svojih literarnih spominih zapisal, kako navdušeni so bili goriški dijaki, ko so izvedeli, da bo obiskala Gorico. Kot pisateljica, ki je za tisti čas živela precej drzno življenje za žensko (potovala je po Evropi, v Švici poskušala celo študirati, nosila je kratko frizuro in hlače) in v literaturi in publicistiki kritično opozarjala na nepravilen družbeni odnos do žensk, je bila v desetletjih po smrti obravnavana različno. V Ljubljani so v 40. letih prejšnjega stoletja izdali njeno Izbrano delo, obveljala je za prvo “pravo” slovensko pisateljico, njeni književnosti pa se je dogajalo kot marsikateremu pisatelju – ni bila nenehno v ospredju. Gotovo najbolj se je je v zadnjih desetletjih lotila feministična literarna veda. Tako je literarna zgodovinarka z novogoriške univerze Katja Mihurko Poniž objavila znanstveno monografijo Zofka Kveder in podobe drugačnosti, postala pa je tudi urednica pisateljičinega Zbranega dela, od katerega so izšle že štiri knjige. Objavljenih je bilo precej znanstvenih razprav tako v Sloveniji kot tudi na Češkem in Hrvaškem, v Pragi je bil organiziran simpozij o njenem delu, o njej se je razpravljalo na Slovenskem slavističnem kongresu v Zagrebu itd. Pričujoča nova knjiga, nekakšen ilustriran portretni esej, je nedvomno dragocena, čeprav slikaniški format ne bo nagovoril najstnikov, ki jim je knjiga glede na izvedbo besedila najbolj namenjena. Pohvaliti gre vzporejanje sočasnih zgodovinskih dogodkov z življenjem in delom Zofke Kveder, s čimer se mladi bralec lažje orientira na časovni osi – to je nedvomno zasluga avtoričinega zgodovinopisnega pristopa (dezorientiranost pa lahko povzroči dejstvo, da so knjižne strani neoštevilčene). Kljub temu pa bi si knjiga zaslužila tehtnejši uredniški pristop. Če gre za biografijo, v njej pač ne sme manjkati letnica portretirankine smrti, ki se je iz knjige izmuznila. V knjižnem naslovu Lastno življenje sta prepoznavno in domiselno združena naslova dveh del – eseja Lastna soba Virginie Woolf in romana Njeno življenje Zofke Kveder – v obeh je govor o ženski. Izvirni pristop pa je ubrala tudi ilustratorka – ker je bil eden od psevdonimov Zofke Kveder med drugimi Kopriva, se upodobitev te pekoče, a zdravilne rastline kot leitmotiv pojavlja v celotnem knjižnem delu. Vladka Tucovič P Dve srebrni in zlato priznanje na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje Že 11. marca letos je bilo v Ljubljani tekmovanje za Cankarjevo priznanje, ki so se ga letos iz naše srede udeležili samo trije dijaki, morda tudi zaradi letošnje zahtevnejše tematike, saj so morali dijaki pisati o dramskih delih. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje je vseslovensko tekmovanje, pri katerem pride do izraza predvsem poznavanje književnosti, tako slovenske kot svetovne, kot seveda odlično poznavanje in znanje slovenskega jezika, kar je še posebej pomembno za nas, ki živimo v Italij i . Udeležba naših dijakov, ki so v preteklosti že dosegli zlata in srebrna priznanja, iz leta v leto niha, odvisno je seveda tako od tematike tekmovanja, ki se vsako leto spreminja, kot seveda tudi od pripravljenosti mentorjev in dijakov, da se tekmovanja udeleži jo. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje poteka najprej na šolah, nakar se najboljši uvrstijo na regijsko tekmovanje, ki je bilo letos v Novi Gorici, šele nato najboljši odidejo na državno tekmovanje v Ljubljano. Letos je bilo tekmovalcev s slovenskih šol v Italiji manj. Vseeno pa so se dobro odrezali, saj so pod mentorstvom profesorjev dosegli zlato in dve srebrni priznanji na vseslovenskem zaključnem tekmovanju. Rezultati: Luka Paljk, Klasični licej Primož Trubar, Gorica, mentorica: prof. dr. Maja Melinc Mlekuž (GIM 1., 2. letnik) – zlato Cankarjevo priznanje. Sanja Vogrič, Licej Primož Trubar, Gorica, mentor: prof. Adrijan Pahor (Gim 3., 4. letnik) – srebrno Cankarjevo priznanje. Tjaša De Luisa, Klasični in znanstveni licej France Prešeren – mentor – prof. Aleš Doktorič, srebrno Cankarjevo priznanje. Dijakom in mentorjem naj gredo ob lepem uspehu, ki potrjujejo kakovost slovenščine na naših šolah, naše iskrene čestitke! V Pilonovi galeriji v Ajdovščini na ogled dela Aleksija Kobala V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so 24. marca odprli samostojno razstavo Aleksija Kobala. Slikar in lanskoletni nagrajenec Prešernovega sklada se bo predstavil z najnovejšim ciklom Barvna stran teme. Ob razstavi, ki bo na ogled do 7. maja, je izšel katalog z razpravo Andreja Medveda v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku. “Kobal nas vedno znova preseneča z novostmi, ki jih napove v svojih ciklih, ki se sicer navezujejo drug na drugega. Tokrat se predstavlja z najnovejšim ciklom, ki ga je naslovil Barvna stran teme. V zadnjih letih Kobalova dela večinoma preveva temačnost in izrazna teža, kar se odslikava tudi na razstavljenih delih cikla, s katerim odgovarja na aktualno moreče družbeno stanje”, so v Pilonovi galeriji zapisali v vabilu na razstavo. Samostojna razstava Aleksija Kobala v Ajdovščini sodi v sklop predstavitev sl ikar ja in lanskoletnega nagrajenca Prešernovega sklada. Ob Pilonovi galeriji je del njegovega slikarskega opusa pod kuratorsko taktirko Andreja Medveda že gostila Galerija Equrna v Ljubljani, sledila pa bo še razstava v Galeriji Loža v Kopru, ki jo bodo odprli 7. aprila. Aleksij Kobal, rojen leta 1962 v Kopru, je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral iz slikarstva in grafičnega oblikovanja ter zaključil podiplomski študij iz slikarstva pri prof. Metki Krašovec. Umetnik v metaforični slikarski govorici analizira posameznikovo in globalno družbeno situacijo, zlasti pa aktualno stanje duha. Kratke Tržaško knjižno središče O slovenščinah, materinščinah in drugih jezikovnih dilemah o uspešnem predavanju dr. Marka Stabeja ob dnevu materinščine v Gorici sta se SLORI in Narodna in študijska knjižnica odločila, da podobno srečanje organizirata tudi v Trstu. Tako sta dr. Stabeja povabila tudi v Tržaško knjižno središče, kjer je bilo 29. marca srečanje na temo Moj jezik – Moji jeziki: o slo- venščinah, materinščinah in drugih jezikovnih dilemah. Srečanje je potekalo v obliki sproščenega pogovora, ki ga je vodila dr. Matejka Grgič. Dr. Marko Stabej je redni pro- fesor za slovenski jezik na Fi- lozofski fakulteti in predstoj- nik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Univerze v Lju- bljani. Ukvarja se s sodobno in zgodovinsko sociolingvistiko, besediloslovjem, jezikoslovno stilistiko, korpusnim jeziko- slovjem, večjezičnostjo in di- daktiko slovenskega jezika. Ugledni gost je v Tržaško knjižno središče privabil šte- vilne obiskovalce, predvsem take, ki se tako ali drugače uk- varjajo z jezikovnimi vprašan- ji, med njimi so bili najšte- vilčnejši učitelji in profesorji slovenščine. Kakšno je trenutno “zdravstve- no” stanje slovenskega jezika? Kako lahko slovenski jezik ohranjamo in razvijamo v ra- zličnih okoljih? Katero zvrst jezi- P ka naj uporablja učitelj v razredu,v sproščenem pogovoru z učenciizven razreda, v razgovorih s starši? Kakšen naj bo govor v me- dijih? Ali so lektorji v medijih po- trebni? O teh in podobnih vprašanjih je gost izrazil svoje mnenje in poslušalcu gotovo nu- dil nekatera izhodišča za kritično razmišljanje o temah, ki so po- sebno v našem prostoru zelo ak- tualne. Dr. Marko Stabej je precej kri- tičen do tistih, ki razglašajo, da je slovenski jezik ogrožen in ga je treba ohranjati in skrbeti za njegovo pravilnost. Prepričan je, da se jezik spreminja in je to tre- ba upoštevati. Glede pomena pravil glede jezikovne rabe je mnenja, da ta ne smejo biti pre- toga. S tem v zvezi je uporabil prispodobo regulacije rek: še pred štiridesetimi leti so bili ljud- je prepričani, da morajo biti stru- ge rek betonirane, a kasneje se je izkazalo, da je take vrste regula- cija rek lahko katastrofalna ob kakem hudem naravnem pojavu in da je torej boljše mehkejše usmerjanje rečnih tokov. Jezik je torej “tok, ki ga moramo usmer- jati, ne pa zacementirati”. Dr. Stabej je govoril tudi o razno- vrstnosti slovenščine oz. kar o ra- zličnih slovenščinah, ki mu po- menijo izziv: danes predvsem za- radi razvoja socialnih omrežij prihajamo v stik z zapisi, ki so bi- li nekoč le zasebni zapisi v dnev- nikih ali pismih, danes so postali taki zapisi del javnega pisanja. Kot predstojnik Centra za slo- venščino kot drugi ali tuji jezik se je Stabej dotaknil tudi po- dročja poučevanja slovenskega jezika kot tujega jezika in pove- dal, da so nekateri kolegi kdaj pripomnili, da bi bilo bolj po- trebno ukvarjati se z znanjem slovenščine med maternimi go- vorci kot tujci. Sam pa je pre- pričan, da bo slovenščina preživela le do takrat, ko se ga bo- do učili tujci. Spregovoril je tudi o splošnem pogovornem jeziku, za katerega se je zavzemal Toporišič, a je po Stabejevem mnenju neuresničlji- va ideja. V javnem in uradnem govornem položaju naj bi govo- rili knjižno, ta pa je nenaravna in neživljenjska. Zato je na primer učiteljev nastop v razredu v knjižni slovenščini po Stabeje- vem mnenju skoraj smešen, ker zveni zelo umetno. Glede učitel- jevega govora se mu zdi bolj po- membno, da govori jasno, ra- zločno in razumljivo, odstopanja od knjižnega jezika se mu ne zdi- jo tako pomembna. Lahko se s predavateljevimi teza- mi strinjamo ali ne, srečanje pa je vsekakor dalo kar nekaj zani- mivih in izzivalnih iztočnic za nadaljnje razmišljanje o sloven- skem jeziku, njegovi prihodnosti in pomenu, tako razmišljanje pa je v današnjem času izredno ak- tualno, tako v Sloveniji kot pri nas. Manica Maver Tjaša De Luisa Sanja Vogrič Luka Paljk Dr. Marko Stabej Tržaška6. aprila 201710 Mačkolje / Cantate Domino V soboto, 8. aprila, na predvečer cvetne nedelje, bo v Mačkoljah zaživel neobičajen glasbeni dogodek. Ob 20. uri bo v tamkajšnji cerkvi sv. Jerneja koncertna predstavitev gregorijanskega petja v izvedbi tržaške vokalne skupine LAETARE. Skupina že skoraj dve desetletji ohranja in razvija tradicijo tega enoglasnega petja, ki v svoji na videz preprosti obliki skriva zvočno raznolikost, bogastvo in duhovno globino. Pevke, ki jih že od ustanovitve vodi Silvia Tarabocchia, profesorica klavirja in gregorijanske semiologije na tržaškem konservatoriju, bodo poslušalcem ponudile celosten vpogled v ta zanimivi glasbeni svet: predstavile bodo samo pisavo in različne tipologije skladb, z uvodnimi besedili bodo pospremile petje srednjeveških koralov, ki jim bodo prisotni lahko sledili tudi na notnih zapisih s kvadratno in nevmatsko notacijo. Glasbeni večer prirejata Slovensko prosvetno društvo Mačkolje in domača župnijska skupnost, uvedel pa ga bo društveni mešani zbor s priložnostnim pevskim pozdravom. Prisrčno vabljeni na trenutek vokalne in duhovne obogatitve! / NT Občinske zveze: 6,5 milijonov za Trst Po srečanju v Trstu med predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani in tržaškim županom Robertom Dipiazzo, ki je bil 28. marca, ni več bojazni, da bi v občinskem proračunu zazijala luknja. Zaskrbljenost se je pojavila zaradi projekcij, ki so Občini Trst napovedovale večmilijonski primanjkljaj zaradi preustroja lokalne samouprave in ustanovitve medobčinskih zvez. V sržu dogovora je 6,5 milijona evrov, ki jih bo deželna uprava odmerila tržaški občini predvsem za kritje storitev zdravstvene nege. Serracchiani je tudi obljubila, da Občina Trst ne bo deležna uradnih ukorov, v primeru da ne bi odobrila proračuna do 31. marca in nadaljevala po sistemu začasnega financiranja. “Trst je poseben primer, tako zaradi demografskih kazateljev kot zaradi proračunskega zalogaja”, je Serracchianijeva utemeljila odločitev, da deželna uprava posebej obravnava tržaški primer. Tega se je razveselil tudi župan Roberto Dipiazza, ki meni, da je današnji sporazum “dokaz, da se z dialogom le najde rešitev”. Dipiazza je tudi predsednik Julijske medobčinske teritorialne unije, h kateri je pristopilo vseh šest občin nekdanje Pokrajine Trst. Zveza občin s Tržaškega bo svoje urade imela v Galattijevi palači – donedavnem sedežu Pokrajine. Na današnjem srečanju so namreč potrdili, da bo Dežela to stavbo odstopila teritorialni uniji, tam pa bodo po vsej verjetnosti nameščeni predvsem občinski uslužbenci s področja zdravstvene nege. / ARC/PV Okolje: Preobrat v prometni politiki, javne inštitucije v FJK bodo kupovale električna vozila S trga Unita' v Trstu je 23. marca v smeri proti Kopru nekaj minuti po 14. uri startal sprevod 17 avtomobilov na ekološki pogon, kar je bil zaključek pestrega dogajanja, ki se je začelo z jutranjim posvetom v deželni palači na temo trajnostne mobilnosti. Deželna odbornica za okolje in energijo Sara Vito je izkoristila priložnost za napoved, da bo deželna uprava v prihodnjih treh letih kupila več kot 500 električnih vozil in z njimi nadomestila 900 odsluženih avtomobilov. Ko se bo ta smeli načrt udejanjil, bo Furlanija Julijska krajina postala ena najnaprednejših dežel pri uresničevanju evropskih smernic za zmanjšanje onesnaževanja zraka zaradi emisij avtomobilov. Podvig je sad uspešne prijave projekta NeMo na evropski razpis iz Programa Horizont 2020. Partnerja pri projektu sta tudi tehnološki konzorcij Area Science Park in tržaška univerza, ki sta podrobno proučila rabo in potrato službenih avtomobilov v lasti dežele, občin in zdravstvenih podjetij, pri čemer so pripravili načrt za drastično zmanjšanje onesnaževanja z odpravo onesnažujočih vozil iz izbora javne uprave. Projekt NeMo je pri Evropski komisiji žel uspeh, zato so mu odmerili 900.000 evrov. Toda cilji projekta niso omejeni le na zamenjavo onesnažujočih vozil z ekološkimi, pač pa radikalen zasuk na področju prevozov. Generalni direktor Aree Stefano Casaleggi namreč napoveduje, da tehnološke inovacije ustvarjajo pogoje, zaradi katerih ljudje ne bodo več kupovali avtomobilov. Posluževali se bodo sistema “car sharing”, kar pomeni, da se bomo posluževali avtov podobno, kot se poslužujemo vlakov in letal. Vse bo omejeno le na kratkotrajen najem, avtomobili v prometu pa bodo v glavnem na ekološki pogon. To je Casaleggi povedal med današnjim posvetom, na katerem so svoje poglede na ekološki način premikanja predstavili številni gostje, med temi tudi Miloš Šturm, svetovalec slovenske korporacije Hidria, ki deluje na področju avtomobilskih in industrijskih tehnologij. Navzoč je bil tudi Primož Lemež, ki ima največ zaslug pri organizaciji ekološkega rallyja, ki se je začel v Trstu. 17 voznikov iz Avstrije, Bolgarije, Slovenije in Španije bo svoja ekološka vozila v treh popeljalo po dolgem itinerariju, ki se vije med Trstom, Obalo, delom hrvaške Istre, Ljubljano in Gorico. Zaključek tekmovanja bo v soboto popoldne v Trstu. “Ne zmaga tisti, ki vozi hitreje, pač pa tisti, ki porabi manj”, je pravila tekmovanja strnila Sara Vito, ki je čestitala slovenskemu društvu Econova in klubu Miglio Corse iz Tržiča za zamisel. Dirko, ki poteka ob strogem upoštevanju cestnih predpisov, je ob Deželi Furlaniji Julijski krajini podprla tudi mednarodna avtomobilistična zveza. / ARC/PV Kratke Društvo slovenskih izobražencev 8. nagrada Nadja Maganja neutrudni Berti Golob agrada Nadje Ma- ganja je zrasla iz srca in je hote drzno drugačna. Prizadeva si, da bi žen- ske doživele enakopravnost tudi v naši ožji družbi”. Tako je Maja La- pornik v imenu odbora, ki že osmo leto zapored podeljuje na- grado, spregovorila o ustanovitvi slednje. Osnova, ki združuje tri organizacije z Nadjino družino v ožji odbor – Društvo slovenskih izobražencev, Sloven- sko zamejsko skavtsko organizacijo in Skup- nost sv. Egidija - je iskreno in globoko prijateljstvo. Ob usta- novitvi nagrade je od- bor združevala ideja, da se nagradi pogum- ne in dejavne žene, ki so s svojim delom zaz- namovale čas. Lapornikova je naštela vseh osem nagrajenk iz preteklih let in dejala, da si velika požrtvovalnost zasluži javno priz- nanje. Tudi letos so prejeli veliko kandidatur. Po poglobljenem raz- misleku so se odločili, da prejme “N nagrado pogumna, izvrstna peda-goginja in pisateljica, ki zre v na-prej vedno z nasmehom. Gospa Berta Golob je tiho, celo nevidno, a močno zasejala ljubezen do slo- venske besede. V imenu Skupnosti sv. Egidija je prisotne v Peterlinovi dvorani na- govorila Federica Marchi. Osredo- točila se je na Nadjine vrline – bila je dobrega srca, imela je rada bližnje, iskala je duhovnost in ver- jela v Cerkev, bila je neutrudna in velikodušna. Rada je imela tako mlade kot ostarele. Uživala je v po- govorih in ob srečanjih. Federica Marchi je še dejala, da “nas je Nad- ja naučila zaupati v evangelij. San- jala je sožitje med slovensko in ita- lijansko skupnostjo”. Gospa Monika Ferenc je predsta- vila letošnjo nagrajenko, Berto Golob, kot nasmejano, odločno in pogumno učitel- jico, lektorico, pesnico, pisatelji- co in katehistin- jo, rojeno v Struževem pri Kranju. Ko je bila stara pet let ji je umrla mama, na- to so nastopila vojna leta. Od le- ta 1953, ko je ob- javila v Družini prvi članek, zve- sto sodeluje. Opi- sala jo je kot sa- mostojno žen- sko, ki ve, kaj hoče in kaj je prav. Zavestno se je odločila, da nima otrok, a je kot vzgojiteljica mati mnogih. Do materinščine ima iskren odnos. Ne teži in ne mora- lizira. Ni puristka, ker ve, da je je- zik nekaj živega. Materinščina je stvar časti in ponosa. Sprašuje pa se, kje naj ga najdejo mladi, če je bila več kot pol stoletja teptana? Berta Golob je leta 1982 prejela Levstikovo nagrado. Še vedno piše za Delo, Ognjišče, Družino, Galeb, Pastirček in Božje iskrice. Napisala je številne knjige z versko vsebino, scenarije za televizijske oddaje, so- delovala pri radijskih oddajah in prejela Slomškovo priznanje. Pred časom je izjavila: “Sama sebe imam za srečnega človeka, čeprav ne vriskam po svetu”. Peter Jevnikar ji je izročil nagrado, delo kiparke Zalke Arnšek, nakar je nagrajenka spregovorila prisot- nim. Zahvalila se je za nagrado, da se “organizatorji trudijo in ohran- jajo spomin na to predobro go- spo”, čeprav ne verjame, da si jo je zaslužila s svojim delom. Živi ze- lo preprosto življenje na vasi. Po- vedala je, da najprej ni ničesar ve- dela o primorskih Slovencih, po- tem so v njeno vas prišli Primorci in ima zelo lepe spomine nanje. Bili so begunci in so se morali znajti, si ustvariti dom in družino, veljali pa so za zelo dobre ljudi. Svoj govor je zaključila s pozitivno mislijo, da bi ohranjali slovenstvo v drugojezičnem okolju skozi ro- dove še naprej in dodala: “Zdravi, veseli bodite, zakaj bi se ne radi imeli”. Večer sta uokvirili glasbeni točki. Uvodno je zapela solistka Nada Tavčar ob klavirski spremljavi Alenke Cergol, ob koncu pa je zai- grala harfistka Tadeja Kralj. Metka Šinigoj a vseh osem- najst javnih višjih srednjih šol na Tržaškem, vključno s slovenski- ma licejema in zavo- doma, bo odslej odgo- varjala Občina Trst. Prenos lastništva sta na sedežu deželne vla- de v Trstu podpisala deželni odbornik za lokalno samoupravo Paolo Panontin in tržaški župan Roberto Dipiazza. Akt je začel veljati 1. aprila. Podobne dogovore so Z v prejšnjih dneh podpisali tudidrugje po Furlaniji Julijski kraji- ni, saj je reforma lokalne samou- prave ukinila po- krajine, ki so skrbele za višješolske objek- te. Lastništvo ob- jektov so prenesli na občine, za vzdrževanje in ob- novitvena dela pa skrbijo me- dobčinske zveze. Tržaški pri- mer pa je v primerjavi z drugi- mi v deželi zahteval nekaj več sestankov. “Dogovarjanje je bilo dolgo in zahtevno”, je povedal deželni odbornik za lokalno samou- pravo Paolo Panontin. “Razlog za to je pač kompleksna tema, k čemur je treba dodati, da je v Trstu nadpovprečno število šolskih objektov. Deželna in občinska uprava sta se zato vprašanja lotili zelo oprezno, ocenjujem pa, da smo na kon- cu lahko oboji zadovoljni”. Tržaški župan Roberto Dipiazza pa je v svoji izjavi poudaril, da je šolska imovina dotrajana in da so marsikje potrebna popravila. Zato je pred predajo pristojnosti zahteval jamstva, da bo iz dežel- ne blagajne prišlo dovolj sredstev za ustrezna popravila. “Odnosi z deželno upravo so do- bri in jih zaznamuje plodno so- delovanje”, je izjavil Dipiazza. “Je pa nujno, da razčistimo, kakšno je stanje šolskih poslopij, za ka- tere v zadnjih dvajsetih letih ni bilo narejeno nič”. Panontin in Dipiazza sta se zato sporazumela, da bodo v prihod- njih mesecih opravili popis imo- vine in ugotovili, katera so dela, ki jih je treba nujno opraviti. Na osnovi te ocene bo potem dežel- na uprava prenos pristojnosti po- spremila z ustrezno odškodnino. ARC/PV Okolje in kmetijstvo Dolga krona, Kras in slovenščina a srečanju, ki ga je 10. marca v Ronkah prire- dil konzorcij za iz- boljšavo tal v posoški ravnini (Consorzio di bonfica Pianura isontina), so predstavili kopico načrtov, med katerimi je tudi gradnja velikega vodnega zbiral- nika na Dolgi kroni nad Dolino, ureditev brega pod Kontove- lom, med Prosekom in Križem ter pod Nabrežino. Prav ta dela so eden glavnih ra- zlogov, da bo konzorcij spreme- nil ime. Z novim poimenovan- jem bi namreč radi poudarili, da se dejavnost širi na Tržaško, pri čemer je Edi Bukavec v imenu Kmečke zveze in ob soglasju županov tržaških okoliških občin – v Ronkah sta bila nav- zoča dolinski župan Sandi Klun in devinsko-nabrežinski Vladi- mir Kukanja – opozoril na jezi- kovno pisanost Krasa. Predsed- N nik konzorcija Enzo Lorenzonse je takoj odzval na Bukavčevpoziv in zagotovil, da tega vidi- ka ne bodo spregledali, saj je “upoštevanje jezikovnih pravic Slovencev stvar omike”. Združenje, ki izvaja dela za hi- drogeološko varnost in preven- tivo, naj bi se po novem imeno- valo Consorzio di bonifica Ve- nezia Giulia. Predlog so vsi predstavniki posameznih občin in interesnih združenj, poveza- nih v konzorcij, sprejeli z aplav- zom. Navzoča je bila tudi deželna od- bornica za okolje Sara Vito, ki je pohvalila opravljeno delo in načrte za prihodnost ter pri tem poudarila, da so bili v zadnjih letih koraki na področju hidro- loške varnosti opazni in pozitiv- ni. K temu je po njenih besedah prispevala tudi deželna uprava, ki ni le pripravila strateški načrt za urejanje voda in pomnožila namenska sredstva, ampak s po- dročnim zakonom iz leta 2015 je tudi jasno določila pristojno- sti in s tem odpravila vse zakon- ske praznine in zaplete. Glavno besedo na včerajšnjem srečanju je sicer imel direktor konzorcija Daniele Luis, ki je predstavil načrte, ki so se že začeli izvajati oz. ki še čakajo na začetek del. Na vrhu seznama je ravno vodni zbiralnik na Dolgi kroni, vreden 400.000 evrov. Po Luisovih besedah bo objekt do- končan letos poleti. Kar se tiče del na Krasu in pod kraškim robom, pa izstopa po- datek, da je za ureditev in obno- vo paštnov pod Kontovelom ter med Prosekom in Križem od- merjenih 2,5 milijonov evrov, za posege na namakalni infra- strukturi med Nabrežino in Križem, med Trnovco in Zgoni- kom ter pri Saležu 1,2 milijona evrov in za ureditev Brega pod Nabrežino natanko milijon. Kot je poudaril predsednik kon- zorcija Enzo Lorenzon, za izved- bo del največ prispevata Dežela Furlanija Julijska krajina in trgo- vinska zbornica Trsta in Gorice, dela na Tržaškem pa v veliki me- ri financira še Sklad za Trst. ARC/PV Šolski objekti Panontin in Dipiazza podpisala prenos pristojnosti Foto damj@n Tržaška 6. aprila 2017 11 Obvestila Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov – Gorica pripravljamo projekt Opera omnia Mirka Fileja. Vse, ki ste ga poznali, sodelovali z njim pri katerem projektu ali zboru, naprošamo, ali bi nam lahko posredovali fotografije ali partiture in tako pripomogli k boljši uresničitvi projekta. Za dodatne infomacije: 048131817, zcpz. go@gmail. com. Romanje v Medžugorje od 5. do vključno 8. maja letos. Odhod iz Nove Gorice (oz. Rožne Doline) v petek, 5. maja, ob 4.45; tržaški romarji vstopijo na Kozini (okrog 6. ure). V popoldanskih urah dospemo v Medžugorje. Udeležili se bomo svetih maš, češčenja sv. križa in Najsvetejšega. Povzpeli se bomo na Križevac, obiskali kraj Marijinih prikazovanj na Podbrdu in druge ustanove. Vrnili se bomo v ponedeljek, 8. maja, v večernih urah. Vpišite se čim prej! Naslovi: g. Darko (0039) 370 3201305; ga. Ana (00386) 05 3022503; g. J. Markuža, župnik (0039) 040 229166. Darovi Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: N. N. 50 evrov, P. Z. 100 evrov, Marjeta Vober 10 evrov. N. N. iz Boršta 10 evrov. Za p. Pedra Opeko – Madagaskar: Vincencijeva Konferenca Barkovlje 100 evrov. Darove lahko nakažete tudi potom: ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan via Cordaroli 29 34135 Trst četrtek, 30. marca, sta se slovenska general- na konzulka Ingrid Sergaš in konzulka Tanja Mljač mudili na obisku v Miljah. Ogledali sta si razsta- vo slovenskega fotografa Ja- neza Bogataja, na dveh raz- stavnih prizoriščih, v sprem- stvu samega avtorja in Bar- bare Čeferin od ljubljanske Galerije Fotografija, ki je so- delovala pri razstavi. Ugled- ni gostji so sprejeli v imenu Občine Milje odbornica za stike s slovensko skupnostjo V Mirna Viola, vodja občinske-ga urada za kulturo BarbaraNegrisin in predsednica Društva Slovencev miljske občine (DSMO) "Kiljan Fer- luga" Isabella Marega, ki je dalo pobudo za prireditev razstave skupaj z Občino in drugimi krajevnimi društvi. Fotograf Janez Bogataj je v dvorani Negrisin obudil vzdušje osemdesetih let, ko je kot mlad in navdušen fo- toreporter Mladine snemal vse glavne slovenske, jugo- slovanske in tuje bende, v muzeju Cara' pa je orisal svoje zgodnje in kasnejše stvaritve iz bogatega anto- loškega pregleda, posvečene lepoti slovenske pokrajine in narave. Še posebej dragocen pa je bil neposreden stik s predstav- niki miljskih Slovencev v bližnjem društvenem se- dežu, kjer so na kratko pred- stavili glavna področja delo- vanja in problematike, od slovenske šole, ki jo je zasto- pala ravnateljica Fiorella Benčič, do pobud za učence z društvom staršev, do sode- lovanja z bližnjimi sloven- skimi društvi, tudi čez mejo in organizacije skupnih do- godkov kot skupne Prešer- nove proslave v Miljah, Ško- fijah in Hrvatinih ali nedel- jski planinski pohod po mil- jskih hribih. Omenjena je bila izdelava dvojezičnega zemljevida Miljskega polotoka na pobu- do DSMO v sodelovanju z Občino in s slovenskimi in italijanskimi, planinskimi in kulturnimi društvi, prirejan- je tečajev slovenskega jezika za italijanske someščane in starše slovenskega vrtca in osnovne šole. Predstavnici slovenskega konzulata sta pohvalili in izrazili pozor- nost za kulturno posredo- vanje ob meji in prizadevan- ja z mladimi DSMO. Pri srečanju in obisku so še sodelovali predstavnik društva Photo-Imago Fabio Rinaldi, bivši predsednik slovenskega društva in občinski svetnik Jurij Vodo- pivec, podpredsednik Davo- rin Devetak, ki je skrbel za foto razstavo, tajnica Zvezda Koren, odbornica Marina Merlak in za mlade Danilo Devetak. Razstava Janeza Bogataja Fo- tografi (j) e 1978-2014 bo ostala odprta v Muzeju Cara' in v dvorani Negrisin do ne- delje, 9. aprila: od torka do petka 17h-19h, v soboto 10- 12 in 17-19, v nedeljo 10-12. Davorin Devetak Drugi poglavitni cilj je zagotovo valorizacija okolja, v katerem smo, zato da v njem obenem lepo živijo občani, a tudi pritegujemo nove turiste, po načelu trajnostnega raz- voja. Pri tem je naš glavni projekt restyling naselij predvsem z evrop- skimi sredstvi, kjer naj se čimbolj ovrednoti lokalna arhitektura, raz- svetljava se nadomesti in prilago- di, zabojniki za odpadke se pri- merno “skrijejo” ali z ekološkimi otoki ali pa z gradnjo kraških zid- kov okoli teh področij, pločniki, kolesarska steza v spodnjem delu občine nad morjem in valorizacija tistih, ki že obstajajo po gozdovih (glej pot Gemina). Priseljeniška politika, spre- memba demografske slike, ne- razjasnjena vloga novega nasel- ja Portopiccolo v občinskem tkivu, kmetijska politika in sun- ki, ki jih predvidevajo predpisi po povezovanju občin, so nam- reč le nekatere izmed iztočnic, s katerimi se bo moral župan v prihodnji zakonodajni dobi soočiti. Kako se boste v primeru zmage na volitvah soočili s te- mi vprašanji, katere pa so po vašem mnenju druge vroče in aktualne teme devinsko-na- brežinskega ozemlja? Glede priseljeniške politike je bila občina, ker gre za prehodno ozemlje med Furlanijo in Trstom ter Istro, stalno pod vplivom na- selitvenih valov, od spremembe narodnostnega sestava s priho- dom italijansko govorečih občanov v pretežno slovensko okolje, do naselij za istrske begun- ce, turističnih naselij, novih sub- jetkov, kot je lahko devinski zavod združenega sveta in novih prišle- kov. Vsak, tudi sam, bi rad vedno živel v istem domačem okolju, a so vedno hitrejše naselitvene di- namike premočne, da bi se lahko temu uprli. Glede na to, da ste ver- ski list, nam v določenih primerih celo prepovedujejo verska načela. Vsi smo bili nekdaj begunci ali iz- seljenci, če ne mi, naši dedje ali pradedje (glej prvo svetovno voj- no, fašizem, izseljevanje v Argen- tino, Severno Ameriko in Avstrali- jo ipd.). S pravnega vidika lahko občina pri svojem prostorskem načrtovanju nekatere pojave omi- li, omeji ali prepreči (npr. z do- ločanjem zazidljivih površin). Za- gotovo pa nima župan inštrumen- tov, da bi preprečil nakup nepre- mičnine na tržišču. Če se pri tem pojavi primer, bo potem ta veljal za katerikoli nakup, to pomeni, da bo župan odločal, kdo se lahko na- seli na občinskem ozemlju, kar je jasno protizakonito. Portopiccolo je dejstvo, s katerim se moramo sprijazniti in iz njega iztržiti kar največ za občino. Kar je meni zna- no, so med kupci pretežno tujci oz. turisti. Glede kmetijske politike je v našem programu zagotovo valori- zacija kmečkih turizmov in eno- gastronomske ter nastanitvene po- nudbe, priprava turističnega pake- ta za 2-3 ali teden dni za obisk tega teritorija v sinergiji z LAS Kras-om in Promoturismo FVG, s katerim je že današnja uprava začela nasta- vljati določene projekte, predvsem infotočke v Sesljanu kot vstopnih vrat za turiste na občinski teritorij in sprejemnega centra naravnega rezervata devinskih sten. Trženje kmetijskih in obrtnih proizvodo- vo Krasa bi moralo potekati pod enotno prepoznavno znamko Kras-Carso in na tem moramo de- lati. Kar zadeva povezovanje občin, sem že prej navedel svoje poglede, to je mreženje, predvsem pa ela- stične oblike sodelovanja. To pomeni, da se glede na tip sto- ritve in značilnosti teritorija odloči, s katerimi občinami bom sodeloval, kot to delajo podjetja v privatnem sektorju. Tam ni vnaprej določenih kalu- pov. Tako lahko občina sodeluje na socialnem področju z občina- ma Zgonik in Repentabor, ki ima- ta slično prebivalstvo in proble- matike, glede občinskih storitev je lahko primernejše sodelovanje z občinami na Tržiškem, glej Ison- tina Ambiente, kjer je treba ustva- riti sinergije s Kraškim vodovo- dom, za občinsko tajništvo in po- godbe se lahko ustvarijo sinergije z občino Trst in ostalimi manjšimi občinami, za občinsko advokaturo se lahko povežejo tri kraške občine z dolinsko in morebiti miljsko, ker so tožbe ipd. podobne. Ravno tako za plače in knjigovodstvo. To je naš cilj in to zahteva današnji čas, vse druge poti vodijo v izginotje manjših občin, ki bodo drugače postale le lokalne skupnosti ali ra- jonski sveti nečesa večjega. Kaj pa turistična ponudba občinskega ozemlja: ali je mo- goče okrepiti sinergijo med občino in privatnimi osebki tu- di na podlagi evropskih sred- stev? Evropska sredstva so glavna in ob- vezna pot na tem področju, občina Komen pa zagotovo naš glavni partner in sogovornik po- leg občin Zgonik in Repentabor. Na tem področju je občina Zgonik lahko odličen partner, ker že več kot deset let cilja na taka sredstva in ima temu primerno usposoblje- no osebje. Evropska sredstva pod- pirajo razvoj podeželja in temu komplementarne turistične po- nudbe. Če boste na prihodnjih volit- vah zmagali, bo občina imela spet slovenskega župana. Kaj to pravzaprav danes pomeni v občini Devin-Nabrežina? Po eni strani bi šlo za kontinuiteto s prejšnjim ravno tako slovenskim županom, po drugi za ponovno poudarjanje slovenskih korenin te občine. Obenem pa mislim, da ima slovenski župan širša obzorja, kontakte in možnosti kot italijan- ski, je tako rekoč brezmejen, kar je v teritorialno “ozki” občini, kot je devinsko-nabrežinska, osnovnega pomena. Ne nazadnje mislim, da današnji volivci ne iščejo več Italijana ali Slovenca, ampak sposobne ljudi, ki bodo lahko vodili občino. Sam sem veliko delovnih izkušenj preživel v italijanskem okolju, ne nazadnje v taki inštituciji, kot je tržaško sodišče, in tam nisem imel nobenih problemov, ravno na- sprotno smo tam odlično sodelo- vali z uslužbenci, ostalimi sodniki in odvetniki. Važno, da se ustvari pozitiven pretok energije med raz- nimi soudeleženimi subjekti, ki kljub različnim vlogam delujejo za isti cilj: upravljanje javnih storitev. V Devinu se predstavlja Kristina Martelanc Poklon staršem in nova slikarka ečer posvečen mamicam in očkom, večer posvečen likovni ustvarjalnosti, kot dejavnosti za dušo. Tako bi lahko v enem stavku opisali dogodek, ki je bil v soboto, 25. marca, se pravi na praznik Marijinega oznanjenja, na sedežu devinskih zborov. Prireditev so oblikovali pevci OPZ Ladjica in veroučne skupine, ki delujejo v župniji. Otroci so svojim staršem in starim staršem zapeli več pesmi in recitirali poezije o mamicah in očkih ter nonah in nonotih v slovenščini in italijanščini. Verzi Mete Rainer, Vinka Möderndorferja, Filippa Falsine, Zore Saksida, a tudi drugih pesnikov, so s svojimi sporočili ustvarili toplo vzdušje v nabito polni dvorani. Nekateri člani Ladjice so tudi gojenci glasbenih šol. Tako so Erica s harfo, Luka in Emil na klarinet, v duu pa flavtistka Marta in klarinetist Matej, ki ju je spremljala na klavir Damijana Čevdek, povezali pete in recitirane točke v prijazen šopek staršem in starim staršem v poklon. Birmanska skupina pa je oblikovala kitarski ansambel, ki je zaigral dve duhovni popevki ter predstavil, kako se s petjem in igranjem na kitaro aktivno vključuje v nedeljsko liturgijo v Devinu. Katehistinja in pevovodkinja Olga Tavčar pa je na sedežu zbora s pomočjo otrok organizirala tudi misijonski sejem, na katerem so ob okrašenih oljčnih vejicah ponujali tudi različne V okrasne izdelke invelikonočne dobrote, ki sojih pripravili in okrasili. Sobotna prireditev v poklon mamicam in očkom pa je odločno prerasla krajevni prostor na koncu, ko so odprli likovno razstavo del Kristine Martelanc, ki se v Devinu prvič predstavlja širši javnosti. O njenem umetniškem snovanju in ustvarjanju je ob odprtju razstave z naslovom Ni vsega brez vsakega spregovorila likovna kritičarka Jasna Merku', ki je izpostavila zlasti umetničin pristop do likovnega dela. Na stenah lahko občudujemo abstraktne slike, na katerih barvni odtenki ustvarjajo posebne kaleidoskope barv in vzbujajo različne občutke. Kristina Martelanc je slabovidna, a ji likovni jezik veliko pomeni. Svojo ustvarjalno željo in potrebo izraža s prstno tehniko nanašanja barv. Njena živobarvna likovna dela pogosto nastajajo ob poslušanju glasbe, ki bolj v podzavesti kot zavesti sproža v slikarki določene povezave občutkov z barvami in oblikami, ki jih prsti nato začrtajo. Posamezne sklope teh del pa povezujejo kratki literarni utrinki Riharda Sluge. Slike Kristine Martelanc, ki jih umetnica prvič predstavlja javnosti, s svojim pozitivnim nabojem vabijo na ogled. Razstava na sedežu devinskih zborov je na ogled ob četrtkih in petkih med 18. in 19. uro ter ob sobotah med 15. in 18. uro. M. T. Intervju / Mitja Ozbič Občani ne potrebujejo ... S 3. STRANI Milje Obisk slovenskega generalnega konzulata MoPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabi na zborovski večer NASMEH V DEVINU Oblikovala ga bosta ŽPZ Nasmeh iz Grosuplja, ki ga vodi Karolina Repar in Fantje izpod Grmade, pod vodstvom Hermana Antoniča Petek, 7. aprila 2017, ob 20. uri na sedežu zborov v Devinu Aktualno6. aprila 201712 riimek Žigon je precej pogost. A zelo pogost in raz- prostranjen je bil že v času, ko so nastajale prve ma- tične knjige, zato še vedno ni jasno, kje je njegovo izvorno gnezdo. Oziroma, kje so njegova izvorna gnezda. Vsekakor pa gre za primorski priimek s Krasa in iz Vipavske. Nastal je iz imena. Potomci Žige so postali Žigoni. Zani- mivo je, da najdemo zelo sta- re sapise, ko je Žigon zapisan tudi kot osebno ime. Žiga je sicer okrajšana različica ime- na Žigmond. To pa je poslo- venjeno nemško ime Sieg- mund ali Sigismund. Če bi ga prevedli, bi to bil Zmagovit. Zmago, torej. V Sloveniji živi 455 Žigonov. Daleč največ jih je na Go- riškem in Primorskem ter v Ljubljani. Število pa pada. V Italiji je Žigonov in Zigonov 179, v Braziliji 159, v ZDA 11, Argentini 60, Španiji 33 in Srbiji 23. Priimek Sigon nosi danes več kot 300 ljudi v Italiji (179), Argentini (60), Nizo- zemski (40) in ZDA (15). Zgodovinar Vojko Pavlin je v urbarjih družine Hofer našel veliko o najstarejših znanih prebivalcih Renč in okolice. Leta 1555 je tako pri kraju Cerouca hotel graditi mlin Žigon Dominčič. Še danes pa imamo v Renčah zaselek Žigoni. Zaradi geografske bližine kraških Žigonov (Komen, Kojsko) lahko domnevamo, da so tu tudi kake sorodstvene povezave. Z istim imenom najdemo tudi asketskega pisca, frančiška- na Žigona (Sigonius), ki je bil rojen okoli 1644 nekje na Goriškem in je umrl na Sv. Gori (1711). Dolgoletni rektor bogoslovja, gvardijan in kustos province je napisal po- membno delo Summulae spirituales de oratione mentali (Benetke 1697). Najdemo pa tudi priimek Žigon, ki nima slovenskega iz- vora. V Modeni je bil rojen humanist in zgodovinar Ca- rolus Sigonius (1520-1584), profesor grščine v Benetkah, Padovi in Bologni. Carlo Sigo- nio je eden od začetnikov di- plomatske vede in srednje- veških študij v Italiji. Priimek Sigonio najdemo v severni Italiji, pa tudi v francoski Loa- ri. Na Vipavskem najdemo prii- mek Žigon v Skriljah, pri Sto- mažih, v Lokavcu, Ajdovščini in na Gori. Verjetno gre za isti rod, ki pa se je razširil po teh krajih že več sto let nazaj. Mo- goče se je takrat razširil tudi na Kras. Pred dvema stoletjema je v župniji Kamnje (Kamnje, Do- bravlje, Gojače, Selo, Skrilje, Stomaž in Vrtovin) živela samo ena družina Žigon. Na naslovu Stomaž 35 si je ustvaril družino Andrej Žigon, rojen leta 1791 ali 1793, iz katerega so vsi kasnejši sto- maški Žigoni. Imel je devet otrok. Težava pa je, da v sto- maških matičnih knjigah piše, da gre za priseljenca iz vasi Cesta, kjer pa v tistem času ne najdemo tega priim- ka. Odkod je bil Andrej, sin Antona in Ane v resnici, tako ostaja skrivnost. Njegovega rojstva namreč nismo našli niti na Gori, v Lokavcu in Aj- dovščini. Ne glede na to pa najdemo Žigone pri Stomažih že v 17. stoletju. Naj- prej kot botre, nato pa tudi med krsti. Glede na tesne sorodstvene vezi med Stomažem, Lokavcem in Goro se zdi, da bi moralo biti gnez- do Žigonov mogoče prav pri Sto- mažih. Prva družina Žigon (Andrej in Neža Bolčina) je v Lokavec prišla z Gore. V prvih zapisih so priimek zapisali takole: Sighon, Sigon, Sigoncha in Sigonka. Pri tem je velika podob- nost s priimkoma Cigoj (Sigoi) ali Zgonik (Sigonik). Za prvega lahko sicer v vsakem primeru ugotovi- mo, ali gre za Cigoja ali za Žigona. V drugem primeru pa je včasih ne- jasno. Zato bo tu treba narediti po- sebno raziskavo, saj se postavlja vprašanje, ali imata morebiti sto- maški (in skrivski) priimek Zgonik in Žigon morebiti iste- ga “prednika”. Poglejmo nekaj znanih Žigonov. Najprej pesnika, dobrot- nika, fotografa in igralca Andreja Žigona (1952-2003) iz Logatca, ki je štopal po Sloveniji in ljudi navduševal za misijon Pedra Opeke. Potem sta tu dva Ajdovca. Avgust Žigon (1877-1941) je bil literarni zgodovinar in prešer- noslovec. Dr. Franc Leopold Žigon (1863-1936) pa znan filozof in teolog ter predavatelj v goriškem bogoslovju (med prvo svetovno vojno je bil skupaj z nadškofom Sedejem begunec v Stični). Avgust in Franc sta bratran- ca, saj je bil njun stari oče Jožef Albert Žigon, ki je ime dobil po svojem botru, plemiču Albertu Edlingu. Njun praded je bil namreč v službi pri Edlingih na ajdovskem gradu, katerega velik del so po drugi svetovni vojni žal porušili. Rodbini Žigon v Ajdovščini lahko sledimo še najmanj eno generacijo nazaj, torej so Ajdovci najmanj od srede 18. stoletja dalje. Joško Žigon (1900-1981) je bil kulturni delavec iz Za- grajca pri Komnu, bibliofil, soustanovitelj Kluba starih goriških študentov. Anton Žigon (1828-1882) iz Koj- skega pa je bil deželni poslanec in govornik na taborih, ki je podpisal interpelacijo za Zedinjeno Slovenijo v goriškem deželnem zboru – slednjo sta podpisala samo dva od desetih slovenskih poslancev. Zadnji Žigon, ki ga omenja Primorski biografski leksikon, je publicist, urednik, novinar in raziskovalec slovenskega izseljen- stva dr. Zvone Žigon (1967). Kot slovenski diplomat je za sabo v Afriki, Avstraliji in Ameriki pustil celo vrsto novih ustanov in združenj; tudi arhiv in muzej. Doma je iz Po- stojne, njegov rod pa izvira od Stomažev. Naj navedemo še njegov sporočilni odgovor na vprašanje, ali si želi kaj kmalu spet odseliti: “Ne. Zelo uživam, ko diham slovenski zrak, poslušam slovenščino na ulici in v gledališču in v slovenščini pojem”. P VIPAVSKI PRIIMKI (34) ŽIGON Portret Carla Sigonija, italijanskega humanista iz 16. stoletja Družina Žigon pri Stomažih, za katero se še vedno ne ve, od kod izvira. Družinsko knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Žigoni, naselje v Renčah na zemljevidu iz leta 1822, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani Tino M a m ić Krst Matije Žigona, sina Jakoba, doma skoraj gotovo od Stomažev. Zanimiv je zapis imena matere, Neže. Duhovnik namrež ni napisal oblike Agnes, kot je bilo takrat v navadi, ampak Gnesa. Verjetno je napisal obliko imena, kot se je takrat v narečju izgovarjala, Nježa. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Evropska unija Novi bankovec vrednosti 50 evro Evropi dejansko uporabljamo evro od leta 2002, potem ko so že nekaj let usklajevali vse po- trebno za uvedbo nove valute. V teh prvih petnajstih letih nove mlade valu- te se je evro območje spreminjalo, saj se je tudi sestava Evropske unije večkrat spreminjala s sprejemom novih članic. Če so kovanci držav, ki uporabljajo evro kot lastno valuto, na reverzu enaki za vse, medtem ko na averzu vsaka država kuje lastne simbole in podobe, so evro- bankovci bolj anonimni in popolnoma enaki za vse države, kjer se uporabljajo kot denarno sredstvo (uporabnikov je skoraj 350 milijonov). Postopoma pa je Evropska Centralna Banka (ECB) začela z zamenjavo nekaterih bankovcev, saj so želeli z novejšimi tehnologijami po- večati varnost pred ponarejevalci. To- krat bodo dali v obtok novi bankovec vrednosti 50 evro. Petdesetaki se od vseh evrobankovcev uporabljajo najpo- gosteje, saj predstavlja ta apoen skoraj polovico vseh evrobankovcev v obtoku (torej je količinsko pedtesetakov skoraj več kot bankovcev za 5 evro, 10 evro in 20 evro skupaj). Vsekakor je ta četrta vrednost, ki rahlo spremeni zunanjo podobo (druga serija evrobankovcev se imenuje “serija Evropa”), doslej pa so postopoma spremenili in posodobili vse bankovce nižjih vrednosti. Novi bankovec 5 evro so uvedli leta 2013, de- setaka leto kasneje, novega dvajsetaka pa leta 2015. Bankovci imajo različne zaščitne ele- mente, nekatere se da preveriti kar z metodo “otip – pogled – nagib”, druge pa s posebnimi elektronskimi pripo- močki (ki jih navadno uporabljajo v trgovinah ali bankah). Prvi zaščitni ele- ment je seveda papir, ki je posebne vrste, saj bankovce ne izdelujejo iz na- vadnega papirja, ampak iz posebne pa- pirnate snovi, ki so ji dodali mnogo bombaža in nekaj posebnih vlaken, ki se opazijo le z ultravijolično svetlobo. Seveda se takega papirja ne da kupiti kar v papirnicah, tako da je fotokopira- ni bankovec laže razpoznaven že na do- tik. Na novem bankovcu za 50 evro je tudi nekakšno prosojno plastično okence (podobno zaščito imamo tudi pri novih bankovcih za 20 evrov, pri nižjih vrednostih pa ne), ko bankovec pogledamo proti svetlobi, opazimo tu portret deklice Evrope (starogrški mi- tološki lik), podobnega opazimo tudi v vodnem tisku (filigranu). Na prednji strani novega bankovca je tudi številka vrednosti 50 v posebnem tisku, v sma- ragdno zeleni barvi, katera spreminja barvo z nagibanjem bankovca v razne smeri (iz smaragdno zelene v temno modro, lahko opazimo tudi nekakšen svetlobni val). Ob številki vrednosti bo tokrat napis EURO ob latinskih in grških črkah tudi v cirilici, kratica ECB (tiskana v rahlem reliefu) ne bo več le v petih jezikovnih variantah, ampak v desetih. Tudi na novem bankovcu so se- veda prisotni standardni zaščitni ele- menti kot je mikrotisk, varnostna nitka, večdelni hologram in ob ultravijolični svetlobi tudi določene infrardeče la- stnosti. Novi bankovec je ECB razkrila že mese- ca julija lani, tako da so v teh devetih mesecih časa lahko vsi zainteresirani prilagodili najrazličnejše opreme in na- prave za obdelavo bankovcev, tudi in- strumente za preverjanje pristnosti in ne nazadnje bančne avtomate. Podatki o novem bankovcu so na razpolago na spletni strani ECB, od koder smo tudi črpali za ta zapis. Potrošniki bomo lah- ko uporabljali novi petdesetak od 4. aprila 2017 dalje, ko bo krožil skupaj s starejšo verzijo bankovca, ki ga bodo postopoma jemali iz prometa, bo pa vedno vnovčljiv. Druga serija evroban- kovcev, serija Evropa, se uvaja postopo- ma, a vsi bankovci (stari in novejši) bo- do neomejeno ohranili svojo vrednost in jih bo mogoče vedno zamenjati in uporabljati. Meseca maja 2016 pa so do- ločili, da bodo trajno ukinili izdelavo bankovca za 500 evro, torej so ga odv- zeli iz serije Evropa, ostal pa bo zakoni- to plačilno sredstvo in se ga bo vedno dalo uporabljati. Približno konec leta 2018 bosta po načrtih uvedena nova bankovca za 100 evro in 200 evro iz se- rije Evropa, tako bodo zaključili zamen- javo. Bankovci z novimi in moder- nejšimi zaščitnimi elementi poudarjajo pomen, ki ga v Evrosistemu pripisujejo gotovini kot učinkovitemu in zaupanja vrednemu plačilnemu sredstvu. Od 4. aprila bomo torej uporabljali dve ra- zlični, a podobni verziji bankovca 50 evro. Mitja Petaros V Slovenija 6. aprila 2017 13 Zaradi terorizma morda omejitev prostega prehajanja tudi čez meje držav članic EU Čas obljub, a brez potrebnih reform! Sloveniji je celotna poli- tika, torej opcija, ki je na oblasti, in tisti del, ki se nahaja v opoziciji, usmerjena k novim volitvam, ki se nezadržno bližajo. Državni poglavar Borut Pahor ima po prevladuječem mnenju največ možnosti za zma- go oziroma pridobitev novega mandata na predsedniških volit- vah, čeprav mu bo nasprotovalo nekaj kandidatov iz drugih strank, menda tudi iz opozicij- skih SDS in NSi, krščanski de- mokrati. Volilcem se vsekakor dobrikajo obstoječe politične stranke, tiste v nastajanju, pa tudi razna civilno-družbena gi- banja, ki delujejo v korist bo- disi vladajoče ali pa opozicijske politične opcije. Po trditvi časnika Nedeljski dnevnik je ljubljanski župan Zoran Janko- vić izbran kot kandidat svojih političnih podpornikov in navdihovalcev za predsednika povolilne vlade, in naj bi že iskal ministre za svojo bodočo vlado. Od vsega, kar se dogaja in pričakuje v politiki, je bila zelo odmevna ustanovitev nove stranke z imenom Za otroke, ki se uvršča na območje politične desnice. Ustanavljanje stranke v Škofji Loki se je začelo z mašo, njen predsednik pa je po- stal Aleš Primc, izkušeni politik iz prejšnjih obdobij, ki se je izkazal tudi kot predsednik Gibanja za otroke in družino. Za podpred- sednico stranke pa je bila izbrana Metka Zevnik, ki je drugi najpo- membnejši obraz Gibanja za otroke in družino. Primc je o pro- V gramu stranke dejal, “da ona po-meni predvsem štirikrat več zaSlovenijo. Mora biti več spošto- vanja mater in očetov, več otrok, prizadevali pa si bomo tudi za višje plače in višje pokojnine. Pri- hodnje državnozborske volitve pa bodo pomembne tudi kot refe- rendum o novem družinskem za- koniku, ki ga je nedavno sprejel parlament. Če nočemo, da bi sporne določbe zakonika veljale, bomo morali zmagati na volit- vah”. Tudi Metka Zevnik je pre- pričana, “da bo po volitvah, na katerih jim bo uspelo, konec pro- tidružinske politike v Sloveniji”. Prave ovacije je na kongresu doživela Angelca Likovič, znana tudi kot osnovnošolska učiteljica Janeza Janše. Predstavljena je bila kot borka za človekove pravice, za kar so ji podelili najvišje priznan- je, belo vrtnico. Ob zahvali za priznanje je ambiciozna gospa Li- kovič dejala: “Želim si, da bi se v Sloveniji bolj slišal glas otrok. Otrok slovenskega rodu in slo- venskih korenin. Želim si več vzgoje, skladne s krščanskim izročilom in z desetimi božjimi zapovedmi”. V njenem raz- mišljanju sta pravzaprav povzeta celotna filozofija in programska usmeritev nove stranke. V stranki menijo, da bi se v Sloveniji, kot pogoj za uspešno rast našega na- roda, moralo roditi vsaj 30.000 otrok na leto. Sedanja rodnost znaša okoli 20.000 novih rojstev letno. Stranke se medtem vsaka zase pri- pravljajo na nove volitve. O koa- licijah se še ne opredeljujejo, saj bodo stranke o medsebojnih po- vezavah odločale šele po volit- vah, upoštevaje volilne izide. Vsakršne napovedi in ugibanja o volilnih izidih so vsaj za zdaj hu- do sporne in nezanesljive. Na vo- lilno udeležbo in opredeljevanja volilcev bi namreč lahko vplivali razni dogodki, ki jih nekateri že napovedujejo in se jih javnost bo- ji. To je, denimo, zaskrbljenost za- radi možnosti novih valov pre- bežnikov, ki bi si utrli pot tudi v Slovenijo, kar bi še povečalo nevarnost terorističnih akcij. Kot preventivni in varnostni ukrep, bi lahko sledila omeji- tev pravice državlja- nov do prostega prehoda meje, tudi v države članice EU. Sistematični nadzor vseh potnikov na t. i. zunanjih mejah povezave se sicer že izvaja kot odziv na teroristične napade v Evropi. Slovenija ga bo začela ure- sničevati 7. aprila, zaradi česar bodo skoraj zagotovo na- stajale dolge kolone vozil in zastoji pri potovanjih na Hrvaško. Izjem ne bo, saj bodo policisti preverjali tu- di dokumente državljanov EU. Doslej so istovetnost državljanov povezave, le izjemoma ugotavlja- li. Ravnanje slovenskih volilcev in odločitev o tem, za koga bodo glasovali, pa sta odvisna tudi, ne- okalna akademija Ljubljana je v mar- cu v okviru Goriških zborovskih srečanj nastopila v Novi Gorici. Or- ganizator, Zveza kulturnih društev Nova Gorica, je dogodek izpeljala v sodelovanju z JSKD izpo- stava Nova Gorica in Glasbeno šolo Nova Gorica. Osrednje vodilo Go- riških zbo- rovskih srečanj je umetniška odličnost in vrhunskost povabljenih sestavov ter tehtni, tematsko zaokroženi programi. “Z gostujočimi zbori želimo vzga- jati publiko ter spodbuditi pevce in zboro- vodje k še bolj angažiranemu delu. Zato ved- no povabimo najvidnejše slovenske zbore na Goriško. Imamo veliko odličnih sloven- skih zborov, ki na tekmovanjih v tujini po- metejo z vso konkurenco, saj je slovensko zborovodstvo na visokem nivoju. Vsi goriški ljubitelji zborovskega petja se ne morejo od- peljati na prestižna zborovska tekmovanja, kot je recimo Naša pesem v Mariboru, ali na priznane festivale. Mi poskrbimo, da ti zbori pridejo k nam”, je povedal predsednik ZKD Nova Gorica, Miran Rustja. Umetniški vodja Vokalne akademije Ljublja- na, Stojan Kuret, je za to priložnost pripravil večer, posvečen glasbi Franza Schuberta. Na program koncerta, ki je potekal v Glasbeni šoli Nova Gorica, je vključil skladbe mlajših sodobnikov tega priljubljenega avstrijskega romantičnega skladatelja. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so redko slišani, kot sta av- stro-ogrska sklada- telja Johann Ka- spar Mertz in Karl Goldmark, pa av- strijski skladatelj 'železnega reper- toarja' Anton Bruckner in najm- lajši med njimi, ruski skladatelj 20. stoletja, Nikolaj Čerepnin. Vokalna, zborovska in in- strumentalna dela teh skladateljev je umet- niški vodja razdelil med zbor in soliste ozi- roma komorno skupino. Tako so kitaristka Sandra Štern in pianistka Breda Zakot- nik, kvartet rogov (Jernej Cigler, Marko Pirc, Lenart Istenič in mentor Boštjan Li- povšek) ter tenorist Alek- sander Bišćević - Aco in baritonist Domen Križaj s svojo umetniško udeležbo program nadgradili z mnogimi mojstrovi- nami in nastop VAL-a še dodatno obogatili. Posebni gostje so nastopili bodisi solistično bodisi z zborom. Intenzivna vez, ki se je tka- la med vsemi nastopajočimi, je ustvarila en- kratno vzdušje. V programskem in estet- skem smislu so bile tako skladbe kot tudi iz- vedbe nastopajočih komplementarne. Izbor se je dopolnjeval v enovito celoto in vsako delo je smiselno poudarilo prihod nasled- nje. Schubertov večer je bil tako veliko več kot zborovski koncert, razširil se je v umet- niško poglobljen dogodek, s programskimi presežki in odličnimi nastopi tako glasbe- nikov, komorne skupine kot tudi zbora. Koncert je vnovič potrdil, da se Vokalna aka- demija Ljubljana pod vodstvom Stojana Ku- reta uvršča med najboljše slovenske zborov- ske sestave, ki se lahko spoprimejo z najzah- tevnejšo literaturo ter jo izvedejo suvereno, doživeto in dovršeno. Metka Sulič V mara celo predvsem od tega, kakšna bo razsodba mednarod- nega arbitražnega sodišča v Haa- gu o meji (kopenski in morski) med Slovenijo in Hrvaško. O tem politično zelo pomembnem in aktualnem vprašanju v Sloveniji še vedno potekajo razne ocene in komentarji. Dr. Boris Gaberščik, slovenski in mednarodni izvede- nec na področjih urbanizma in arhitekture, je mejno vprašanje med državama, v tedniku Demo- kracija, takole ocenil: “Hrvaška agresivno uveljavlja suverenost nad “Savudrijsko valo”, to je nad polovico Piranskega zaliva, in nam zapira plovno pot od Kopra do mednarodnih voda. Naši po- litiki so zamudili čas, da bi ta morski prostor do mednarodnih voda pridobili pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. V Slo- veniji imamo med dobrimi žal tudi “tovarišijske diplomate”, ki ne delajo in samo zapravljajo de- nar”. Vlada in celotna koalicija se hva- lita, da država finančno in gospo- darsko hitro okreva, toda kljub te- mu kaže, da reforma v nobeni de- javnosti ali panogi ne bo izvede- na. Tudi reforma zdravstva, ki bi bila najbolj potrebna in koristna, ne. Pač pa se vlada trudi, da bi le- tos, to je v predvolilnem obdobju, začeli graditi t. i. drugo železniško progo, od Divače do Kopra. Toda njenemu projektu nasprotujeta tako nova Civilna iniciativa za omenjeno progo oziroma boljšo železniško povezavo, kot tudi Lu- ka Koper. Zaradi nastalih sporov tudi o stroških gradnje postaja čedalje bolj sporno, ali se bo grad- nja omenjene proge letos dejan- sko lahko začela. Kljub finančnemu in gospodar- skemu okrevanju Slovenije pa revni ljudje ostajajo sami na obrobju družbe. K sreči jim iz evropskih virov pošiljajo živila. Organizacija Rdečega križa je iz evropskega sklada prejela prvih 821 ton hrane, Slovenska karitas pa okoli 760 ton. Obe humanitar- ni organizaciji pričakujeta nove, večje pošiljke hrane tudi v mese- cih juniju in septembru letos. Predstavnik Karitasa je v komen- tarju, objavljenem v slovenskem katoliškem tedniku Družina, pač upravičeno zapisal, “da je dejav- nost Karitas sol in kvas, ki pred- stavlja živo Cerkev nasproti po- trošniškemu in sebičnemu načinu življenja okrog nas in v naši družbi. Naši programi poma- gajo 163.400-ljudem, ki živijo v stiski”. Toda nastajajo najhujši primeri obupa in zaskrbljenosti za pri- hodnost. Hilda Žežko, nekdanja tajnica Sindikata delavcev prome- ta in zvez Slovenije, se je zato v sindikalnem časniku Delavska enotnost vprašala, “kaj se mora še zgoditi, da bomo Slovenci sto- pili skupaj in organizirali pravo revolucijo. Prepričana sem, da brez revolucije v naši državi ne bo sprememb”. Toda nekdanja sin- dikalna funkcionarka v javnosti ni dobila nobenega odziva. Navajam še, da je msgr. Peter Štumpf, soboški škof, v sloven- skem katoliškem tedniku Družina odgovoril na pismo bral- ca Klemena iz Novega mesta, ki ga je vprašal, ali je prostozidarska Loža protikrščanska in proticer- kvena združba. Škof je pojasnil, da je za vstop v prostozidarstvo potrebno opraviti okultne obre- de, ki so že sami po sebi v na- sprotju s krščanstvom. Poleg tega so potrebne tudi prisege. Glede slednjega pa je Sveto pismo jasno, “ne prisegajte, ne pri nebu in ne pri zemlji, ne s kako drugo prise- go, da ne zapadete sodbi”. Marijan Drobež Nova Gorica Koncert Vokalne akademije Ljubljana leksandrinke so bile slovenske ženske, ki so odšle v Aleksandrijo, Egipt, kjer so služile in denar pošil- jale domov. Dolga leta je bilo vprašanje aleksan- drink potisnjeno v ozadje. Mnogokrat se je o njih govorilo v slabem smislu, kar ni bilo pošteno. Mag. Darinka Kozinc je tematiko aleksandrink oživila v svojih številnih pripovedih. Izdala je že lepo število knjig o tem. In zadnjo z naslovom Les Goriciennes (Goričanke) je predstavljala konec marca na Mirenskem Gradu. Pogo- vor z avtorico je vodila dr. Megi Rožič. Knjiga obsega devet zgodb o devetih ženskah. O resničnih ženskah. Ene so se podale v negotovost, v svet, v Egipt; druge so ženske sodobnega časa, ki tudi okušajo tujino. Vsaka je doživela svojo izkušnjo, vse pa veže edinstveno izkustvo sveta: odhod v tujino. Voditeljica in avtorica knjige sta razpredali, kaj je gnalo te ženske, da so odšle v neznano. Avtorica ugotavlja, da je bil odhod v Egipt stvar družinske odločitve. Mnoge so šle služit zato, da so reševale domačo ekonomsko situacijo (da ni šla domačija "na kant"); druge so hotele zaslužiti za balo ali so izkušnjo vzele kot izziv nečesa no- vega. Doma so ene pusti- le domače, druge ženina, tretje družino z do- jenčkom in se kot dojilje odpravile v tujino. Tako kot je vedno v človeški družbi, so jih nekateri obsojali, drugi so v njih videli trpeče žrtve časa. Za bedo je bila kriva država, ki ni omogočila dostojnega preživetja v domovini. Najprej je bila to Avstro-ogrska, kasneje Italija, ki je takšno "preseljevanje" celo spodbujala. Prve žene in dekleta so odhajale od doma že davnega leta 1864. Tam so ostajale nekaj let ali desetletij, manjšina pa kar celo življenje. Žene in dekleta so bile večinoma iz Spodnje Vipavske doline, pa tudi iz Posočja, celo iz Sevni- ce na Dolenjskem. O tem pričajo dokumenti o prispelih ženah v novo državo, ki sta jih novinarka Vesna Humar in kustos Goriškega muzeja Rok Bavčar našla v arhivih na Dunaju. Slovenke so bile v Egiptu cenjene in močno zaželene. Delodajalci so vedeli, da so Slovenke, čiste ženske, pridne delavke, zanesljive in poštene ženske. V tujini so jih spoštovali, česar doma niso doživele. Bile so moderno in elegantno oblečene, imele so lepe manire, znale so se primerno vesti. V Egiptu so okusile tako drugačno življenje od domače bede in po- manjkanja. Slovenke so bile globoko verne žene. Ob nedeljah, ko so bile proste, so se družile v tamkajšnji krščanski cerkvi in pri nunah. Tam so čutile povezavo z domom, izmenjavali so si izkušnje, se pogovarjale po domače. Za nekatere je bila izkušnja migracije trpka, toda ne za vse. Tiste, ki so uspele, so zaplule v drugačno življenje. Tiste, ki so dalj časa preživele v tujini, se niso čutile doma ne v Egiptu ne na Goriškem. Kjerkoli so bile, so čutile, da jih vleče tja, od koder so odšle. To je bilo njihovo večno trpljenje do konca življenja. Večer so popestrili glasbeni vložki, ki sta jih izvedla piani- stka Mirjam Furlan in tenorist Domen Kozinc. Slikovno gradivo in predstavitev arhivskih dokumentov sta pripra- vila Vesna Humar in Rok Bavčar. Življenje aleksandrink so predstavile članice Društva žena Prvačina in žene Društva za ohranjanje kulturne de- diščine aleksandrink Prvačina. Oblečene so bile v fine obleke, ki so jih bile prinesle žene iz Alek- sandrije. Tudi njihovi čevlji in torbice so bili iz tistega davnega časa. Na glavah so nosile lične klobuke, na ro- kah pa fine rokavice. Njihovo vedenje in go- vorjenje sta bili izbra- ni. V Miren 21. stoletja so vnesle vzdušje, kot so ga aleksandrinke živele v začetku 20. sto- letja. Poslušalci smo bili navdušeni nad njimi. Morda je kateri v sebi sklenil, da bo v svoji okolici pobrskal po napol pozabljenih zgodbah aleksandrink iz naših krajev. Takšno je bilo namreč pova- bilo tistih, ki že dalj časa raziskujejo to skoraj zamolčano življenje slovenskih izseljencev s konca 19. in začetka 20. stoletja. Je mogoče, da sodobne aleksandrinke živijo med nami v 21. stoletju? A KD Stanko Vuk - Miren Aleksandrinke v knjigi Darinke Kozinc Msgr. Peter Štumpf Aktualno6. aprila 201714 NATUROPATSKI NASVETI (149)Erika Brajnik 2. NATUROPATSKI KONGRES SLOVENIJE Prisluhnite zgodbi izjemne naturopatinje, ki bo predavala na naturopatskem kongresu. PREŽIVELA SEM! - Alba Rosario Ibañez Sprememba S spremembo življenjske filozofije je Rosario ugo- tovila, da se mora ponovno roditi in začeti ceniti življenje na tem svetu. Bilo je nekega deževnega dne na pokopališču, ko se je odločila, da bo pustila za seboj vse stiske in začela z novim življenjem. Takrat se je pojavila Alba, nova oseba s pozitivnim odnosom do življenja, ki ljubi mati naravo in Boga in ki spoštuje vse elemente. Ni bilo enostavno in še veliko se je morala naučiti. Ko je du- hovno rastla in ko se je iz- boljševalo njeno psihično stan- je, je ugotovila, da moramo na- rediti prvi korak do zdravja v nas samih, tako da se naučimo oproščati in občutiti hva- ležnost. Začela se je učiti od izkušenih strokovnjakov za alternativne metode zdravljenja kot so čiščenje črevesja, naturopatija, homeopatija, iridiologija itd. in nato tudi sama prenašala pri- dobljeno znanje na druge. Čeprav je na začetku le iskala način, kako bi se pozdravila, je sčasoma v pomoči drugim našla smisel svojega življenja. Vera na preizkušnji V življenju vsakega človeka se pojavi trenutek, ko je njegova vera postavljena na preizkušnjo. To se je zgodilo tudi Albi, ko sta se njeni materi na nogah pojavili dve razjedi in je izvedela, da mati trpi za diabetesom. V pljučih se ji je nabirala tekočina, nje- no srce je bilo v zelo slabem stanju, tako da so ji zdravniki napovedovali le še nekaj tednov življenja. To se je dogajalo ravno v obdobju, ko je Alba začela graditi boljši odnos z njo. “V tistem trenutku sem se začela boriti proti vsemu, v kar sem verjela. Počutila sem se ogoljufano, spoz- nala sem, da so trditve o regeneraciji laž, da alter- nativna medicina in tudi farmakologija nista učin- koviti, saj ne moreta rešiti moje matere”. Zdravniki so se pripravljali, da bodo materi ampu- tirali nogi, Alba pa se je pogumno odločila, da se bo borila z nohti in zobmi, da bi ji rešila življenje. Poiskala je nove načine zdravljenja v tujini, ne ozi- raje se na težave z jezikom in mejami; raziskovala je in se naučila vse, kar je bilo mogoče. V manj kot petih letih je njena mati ponovno hodila, njeni no- gi sta se regenerirali, njega koža in lasje so se pom- ladili. Sedaj, ko je imela dokaz, da alternativna medicina resnično deluje, se je Albi povrnilo zaupanje. A nje- na sreča je žal trajala le kratek čas: mati je umrla za- radi odpovedi ledvic in Alba je bila ponovno na tleh. Čudež Komaj je pokopala svojo mater, je Alba prejela izvid preiskave, ki jo je opravila pred časom. Diagnoza se je glasila rak maternice. Smrt se je ponovno vti- hotapila v njeno življenje. Alba pravi: “Moje srce je že ozdravelo, začenjala pa sem razu- meti, da telo potrebuje določen čas, da to sprejme … Začutila sem, da se mi je stanje izboljšalo, ko sem se ločila od spomina na mater, ko sem si odpustila, da je nisem mogla rešiti in ko sem se osvo- bodila strahu pred smrtjo. Držala sem se diete z grozdjem in vodo, petnajst dni sem mo- lila in se tri dni postila, nato sem ponovno opravila preiska- ve, in Bogu hvala, rak je izginil … Ponovno sem začela verjeti vanj”. Alba danes priznava, da se slabe stvari zgodijo z namenom, da se iz njih nečesa naučimo in da lahko postanemo boljši ljudje. Verjame, da je v življenju zelo pomembno, da odkrijemo lju- bezen in odpuščanje v njuni najčistejši obliki. Kdo je Alba Ibañez? Oseba, ki je uspela preživeti, znana strokovnjakinja za različna področja alternativne medicine. Njen glas se sliši ne le na radiu Mundial. Alba in njena ekipa skrbijo za številne paciente, ki obiskujejo njene klinike “Hidrocolon” v Gvatemali, na katerih vlada zaupljivo vzdušje. Najprej jim po- skušajo pojasniti, da zdravljenje telesa ni mogoče, če predhodno ne pozdravimo duše. Paziti moramo na svoje notranje uho, na to, kaj poslušamo in na način, kako programiramo sebe in ljudi okoli nas. “Vse bolezni so 90% čustvenega izvora, 5% genet- skega, ostalo pa je povezano z duhovno naravna- nostjo … Da bi ozdraveli, moramo bolezen sprejeti, gledati nanjo s hvaležnostjo in meditirati”. Danes je Alba Ibañez srečna ženska in ljubeča mati, ki je po več neuspelih zvezah našla ljubezen. Z možem se dopolnjujeta in sta srečna. Alba Ibañez lahko danes oznanja na vse štiri strani neba: PREŽIVELA SEM IN SEM SREČNA! / konec www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 4. aprila, ob 14. uri NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (55) Mariza Perat Loreto so v stoletjih obiskali številni papeži. Bliže nam je obisk Janeza XXIII., ki se je v Loretu želel priporočiti Božji Materi za pomoč ob odprtju II. vatikanskega cerkvenega zbora. Janez XXIII. je v Loreto prispel 4. oktobra 1962. Novica o papeževem obisku je po vsem svetu vzbudila velikansko začudenje, saj je minilo skoro sto let, odkar se je zadnji papež podal iz Vatikana. Janez XXIII. je ob tisti pri- ložnosti z dragocenima kronama okronal Marijo in Jezusa. Za Janezom XXIII. so Lo- reto obiskali tudi drugi papeži. Naj tu ome- nim, da je lavretanska bazilika skupaj s pri- padajočimi stavbami pod pokrovitel- jstvom Svetega sedeža in jo zato upravlja poseben papežev predstavnik. Oskrba svetišča pa je že od začetka zaupana ka- pucinom. Nazareška hišica je v baziliki pod kupolo. Dolga je 9,50 m, visoka in široka pa po štiri metre. Naj še povem, da so s Trsata, ko je hišica bila prenesena v Loreto, ljudje trumo- ma začeli romati v ta kraj. Nekatere družine so se v Loreto celo izselile, da so lahko bivale v bližini nazareške hišice. V Loretu so ti priseljenci imeli tudi svojo bratovščino, imenovano “Ilirska bratovščina svetega Zakra- menta”. Papež Gregorij XV. pa je le- ta 1575 v Loretu ustanovil Ilirski kolegij. V njem se je brezplačno šolalo 30 hrvaških in slovenskih dijakov iz ilirske pokrajine. Leta 1921 je oltar in tudi Marijin kip v nazareški hišici uničil požar. Novi kip je enak prvemu in je izdelan iz lesa ene izmed libanonskih ceder vati- kanskih vrtov. Križ v hišici pa je še vedno tisti, ki je s hišico prispel. V Loreto so ljudje že od vsega začetka v množicah romali. Svetišče lavretanske Matere Božje s svojo nazareško hišico ima namreč za vsakega vernika čisto poseben pomen, saj se le-ta tu sreča s skrivnostjo Božjega učlovečenja in hkrati z ne- pojmljivo skromnostjo in preprostostjo, v kateri je v Sveti Družini živel Božji Odrešenik sam. Viri: D'Ascoli p. Arsenio: La Santa Casa - Con- gregazione Universale S. Casa, Loreto 1965; Gri- maldi Floriano - Alfieri Nereo: La tradizione lau- retana, Ancona 1977; Grimaldi Floriano: Loreto - Santuario della s. casa, Ancona 1977; Gruden Josip: Zgodovina slovenskega naroda, Družba sv. Mohorja, Ljubljana 1910; Hajnšek p. Odilo: Marijine božje poti, Družba sv. Mohorja v Ce- lovcu, 1971; Klinec Rudolf: Na božjo pot, Trst 1965; Regni Pietro Vittorino: Loreto e i cap- puccini, Loreto - Congregazione Universale della Santa Casa, 1995; “Čas” - Znanstvena revija Leonove družbe - Letnik V., Ljubljana 1911; Podatki knjižnice Dušana Černeta v Trstu. / konec Notranjost nazareške hišice Marijin kip v Loretu Papež Janez XXIII. Boljunec / Občinsko gledališče France Prešeren Spodbudna revija Pesem mladih 2017 vorana občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu je bila v soboto, 1., in v nedeljo, 2. aprila, spet prizorišče revije otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih, ki jo že 46 let prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Sobotni koncert je oblikovalo 14 zborov, prav toliko v nedeljo. Kot so poudarili organizatorji, je ta revija odraz globoke ljubezni do petja, je del naše tradicije, ki iz leta v leto zbira otroške in mladinske zbore, da nastopijo, se poslušajo, nabirajo nove izkušnje. Gojiti tradicijo pa ne pomeni zreti v hladen pepel, ampak ohranjati živ plamen, ki nas greje in na katerem se skuha tudi marsikaj lepega in D dobrega. Čeprav se revija Pesem mladih drži ustaljene oblike, je na njej vsako leto tudi veliko svežega in novega, saj slišimo nove skladbe in priredbe ljudskih pesmi, predvsem pa se vrstijo vedno nove generacije pevk in pevcev, za katere smemo upati, da bodo vzljubili to lepo dejavnost, da jim bo, tudi ko odrastejo, v veselje in plemenito obogatitev duše. Skupno je na odru pelo kakih 700 otrok in najstnikov, kar potrjuje, da je ta revija zaradi široke zasnove najpomembnejša tovrstna zborovska prireditev na Tržaškem. Sodelujejo namreč zbori raznih vrtcev osnovnih in srednjih šol, župnij in društev. Splošno mnenje o letošnji reviji in ravni otroškega in mladinskega petja je, da je bila to z raznih vidikov zelo dobra izvedba. Zborovodje so v glavnem dobro izbirali program. Po mnenju strokovne komisije, ki je spremljala vse štiri koncerte in so jo sestavljale izkušene zborovodje in glasbene pedagoginje - in sicer s. Karmen Koren, Zdenka Kavčič Križmančič, Damijana Čevdek Jug in Marja Feinig, ki jo je v nedeljo nadomestila muzikologinja Rossana Paliaga - pa so vseeno nekateri zborovodje zastavili prezahtevne cilje, ki jih mali pevci lahko osvojijo le s postopnim delom. Komisija se je po koncertih tudi pogovarjala s tistimi zborovodji, ki so pristopili, da bi slišali mnenje in možne nasvete, kako bi še izboljšali opravljeno delo. Prav to mentorsko delo, opažamo, počasi, a vendar prinaša sadove. Mnogi zborovodje zlasti šolskih zborov so sledili priporočilom in se udeležili tečajev za zborovodje, kar nedvomno pomaga, da se je raven petja izboljšala. Na področju napredka vokalne tehnike pa bo možno še marsikaj izboljšati. Skoraj vsi nastopajoči zbori so v svojih programih, ki jih je v soboto povezoval Matej Kos, v nedeljo pa Tomaž Susič, upoštevali priporočilo organizatorjev in zapeli kako priredbo slovenske ljudske pemi, kar je važno ne le s pevskega vidika, ampak tudi glede ohranjanja kulturne dediščine ter znanja in razumevanja slovenskega jezika. Prav vsi so se naučili, da je nastop na taki reviji tudi stvar dobrega odnosa, stvar urejenosti, pripravljenosti in rednega dela. Prav rednost in sistematično pedagoško delo mentorjev, ki je bilo opravljeno v prejšnjih letih, se tako izrazito lepo kažeta pri mladinskih in dekliških zborih. Prav ta lepa raven zborovske kulture pa je porok in nas navdaja z upanjem za še nadaljnjo rast zamejske zborovske kulture. MF OPZ OŠ PinkoTomažič - Trebče Aktualno 6. aprila 2017 15 a pustni torek je v Rezi- ji, mislim pa tudi pov- sod drugod v naši deželi, deževalo kot za stavo. Brez premora. Pa vendar, ko dežuje v Reziji, ni tako, kot tedaj, ko dežuje v mestu, ob morju ali na Krasu. V Reziji lije, gore se zgrnejo nad dolino in jo popol- noma prekrijejo, voda se zbira v vseh ko- tih, lije prek pobočij, hudourniki norijo, šumijo, grozijo. In vse je še bolj tesnobno in samotno. Zato sva z možem razumela, da bova tokrat v Bili sama. Turisti med tednom že itak težko pridejo do Rezije, v takem dežju pa nikogar, ampak res niko- gar ne zamika, da bi se vozil po ozkih vi- jugastih cestah v objem ene najstarejših dolin v naših Predalpah. Voziva se počasi, dež udarja v vetrobran- sko steklo brez usmiljenja in brez pre- stanka. Kanin grozeče gleda na samotne domačije. Vse je sivo in mokro, da sega do kosti. V gostilni v Bili je kljub temu živahno. Domačini, tako kot vsakič, ko zaideva v te kraje, sedijo ob oknih ali sto- jijo ob šanku s kozarcem v roki. Kot bi nekaj pričakovali. Že dolgo časa, morda od nekdaj, danes pa še posebej. Posedeva še midva, čeprav veva, da bo prostora ves večer dovolj. Nekje zraven nas skupina mladih z ljubljanskim naglasom igra šah. In se od časa do časa ozira naokrog. Vsi nekaj pričakujejo, pravzaprav pričakuje- mo. Brez naglice, ker vemo, da se v Reziji vse dogaja počasi, ob takem nalivu pa se čas tu skoraj ustavi. Ogledujeva si obraze in poslušava dež, ki je zunaj neusmiljen. Na stenah in stro- pu gostilne sva že v nedeljo opazila za- stavice z napisi v čast letniku 1997. Skoraj vsi so v italijanščini, razen enega, ki je v rezijanskem narečju. Zastava pa je vedno italijanska. Rezijani s Slovenijo skoraj ni- majo stikov. Čudno se mi zdi, zakaj vse to poveličevanje rojenih leta 1997. Kma- lu dobim pojasnilo. Rezijani po stari tra- diciji postanejo odrasli, ko dopolnijo dvajset let. Običaj je, da novinci, kot jih imenujejo, ali v domačem narečju “kuštritavi” v času božičnih ali novolet- nih praznikov, ponekod tudi na prvi dan leta, ta prehod v zrela leta praznujejo z glasbo, veseljačenjem, vasovanjem po vasi, bogato pojedino in plesom. Gre za prastar obred, kateremu se dandanes radi pridružijo še vsi tisti, ki v novem letu praznujejo okroglo obletnico. Z možem ne ve- va, kako bi pre- ganjala čas, in se pozanimava, kaj ponujajo v go- stilni za prigri- zek. Rezija je namreč znana po svojem česnu, stroku in fižolu, ki ga sadi že veliko naših prijateljev v Ka- nalski dolini. Res sta dobra in z možem sva vese- la, ko nam po- nudijo česnovo juho po rezijan- sko. Rezijanski strok je bil že na robu izumrtja, ko so ga rešili iz- vedenci Slow Fooda in nekateri kmeto- valci. Med njimi Vilma Quaglia, ki je zdaj glavna pridelovalka in ponudnica tega skoraj skladkega česna z nežnim, nadvse prijetnim okusom. V zadnjem času je re- zijanski strok pridelan po načelih bio kmetijstva prava dragocenost, ki se drago prodaja. Da je njegov okus popoln, ga sa- dijo v začetku zime, seveda ob pravi luni, nato pa pokrijejo s slamo in listjem, do- kler ga nekje aprila sonce in pomlad ne prebudita in ne vzkljije v novo življenje. Julija je strok zrel za izkopavanje in sušenje, mesec pozneje pa ga lahko turi- sti kupujejo na kmetijski prireditvi v Stol- bici. Z možem veselo srebava juho in po- gledujeva po ostalih mizah, kjer naju vabijo značilne rezijanske jedi. Nekateri jedo polento polito z mehkim sirom, drugi neke vrste žlikro- fov, ki so baje polnjeni z zelišči. Z možem opa- ziva, da so jedi povečini sladke, in pomisliva, da po vsej verjetno- sti nekdaj tu ni bilo lahko dobiti sol. Ko bi ravno v teh dneh ne prebirala knjige Maura Corone, ki pripoveduje, kako so povsod po karnijskih gorah pridelovali trpko, kislo grozdje, ki so ga potem sušili, da so dobili rozine, bi si ne znala razložiti niti tega, da so ravno rozine pogosta se- stavina rezijanskih jedi in slaščic. Srebam, pijem in razmišljam o življenju v tej dolini, ki jo vse glavne prometnice nekako obidejo. Vidim, kako se vsi do- mačini med seboj poznajo in kako veselo kramljajo in komentirajo televizijski dnevnik. Največ v rezijanskem narečju. Ni res, da ga ljudje ne govorijo več, vsa- kič, ko pridem v Rezijo, ga poslušam. Pa tudi to, da je nam nerazumljivo, ni res. Vsega ne, a veliko stavkov in besed razu- mem. In brez težav sledim pogovoru. Zgodaj je še, a počasi se začne zbirati sku- pina godcev.. Nameščajo se na majhen oder, v sobi, ki je nekaj dni prej služila turistom za jedilnico. Otroci, čisto maj- ceni, so v maskah, odrasli pa ne. Zunaj lije in danes nihče ne bo prišel na ples z lepimi papirnatimi rožami na glavi. Ško- da bi jih bilo, saj so del dragocene tradi- cije. Z možem si ogledujeva glasbila, uglašajo jih. Rezija ne pozna orkestrov. Igrata vedno le dve glasbili, violina, ki je drugačna od naše, ima strune mandoli- ne in ji pravijo citira in violončelo ozi- roma bunkula. Slednja ima zvok, ki spo- minja na stare dude. V Reziji so bile glav- ni inštrument dolga stoletja, dokler ni tu- di sem nekdo od do- mačinov prinesel gla- sbila na strune. Zani- mivo je, da bunkulo večkrat igrajo tudi ženske, pa čeprav te- ga, odkar zahajam v Rezijo, nikoli nisem videla v živo. Ljudje se z jedilnice počasi selimo v dvo- rano, kjer naj bi se začel ples. Glasba zai- gra, iz kuhinje dekle veselo zapoje “la, la, li, li, lo, li, la, la” in mladi pari, skupaj z otroki, zaplešejo. Zgodaj je še, plesal- cev je malo, sami do- mačini, ki pa se iz srca zabavajo. Rezijanski ples izvira iz dal- jne preteklosti. Da je eden izmed najsta- rejših, priča desjtvo, da se plesalci med plesom nikoli ne dotaknejo drug druge- ga, ampak stopajo nekako mimo. Čeprav se rezijanka pleše v paru, pa ni nujno, da sta to moški in ženska, plesalca sta lahko tudi istega spola in popolnoma različne starosti. Ples poteka po ponavljajočem se obrazcu. Dve vrsti plesalcev, lahko pa tu- di samo dva, se postavita druga proti dru- gi, ob ritmu glasbe pa si izmenjujejo po- ložaj. Ko se spremeni nota, naj bi se srečali nekje na sredi in oba plesalca istočasno udarita z nogo ob tla. Vse sku- paj se ponavlja v nedogled, mi, tuji ne- poznavalci, imamo občutek, da je glasba vedno ista ali vsaj, da so si melodije med seboj na moč podbne, v resnici pa mali orkester igra več skladb, včasih tudi več različic iste. Pogostokrat glasbeniti tudi improvizirajo, predani ritmu in hipno- tičnemu zvoku prastarih not. Od časa do časa nekdo izmed plesalcev ali gledalcev s tistim značilnim, nostalgično veselim la, la, li, li, lo, li, la, la, spomni sebe in vse ostale, da je zabava v polnem teku. In res, ko gledam mlade in starejše, starše in otroke, ki se vrtijo v naročju teh skoraj pozabljenih, prastarih ritmov, imam občutek, da so sproščeni in da uživajo. Ples imajo prebivalci teh gorskih dolin nekje od malega v krvi. Rezijani, kljub zimam, ki jim ni konca, samoti in oddal- jenosti od ostalega sveta, znajo biti veseli in predvsem še vedno znajo biti skupaj. Midva z možem, neki starejši nizozemski par, ki vsevprek fotografira, ne da bi sploh vedel kaj, in mladi Ljubljančani, ki se nerodno prepuščajo neznanim rit- mom, smo tu nekako odveč. Rezija živi in praznuje čisto po svoje. Težko je za nas ujeti ritem preteklosti. Seveda me ima, da bi poskusila, da bi se pridružila vrsti plesalcev in se predala ko- rakom, ki odmevajo na parketu. A mož noče, prijateljic tokrat ni, mene pa je sram, da bi se sama podala pred orkester. Skoraj žalostno sedim, udarjam z nogo po ritmu in si želim med plesalce. Rezi- jani se znajo še zabavati, pa tudi smejati. Vzdušje je kljub nalivu veselo, sproščeno. Domačini še prihajajo in dvo- rana je vedno bolj polna. Vsi se poznajo med seboj, smejejo se, vriskajo, prišleki ostajamo nekje na robu. In kar pogosto je slišati rezijansko govorico, tudi med mladimi. Sedim in se prepuščam ritmu, ki je vse bolj hipnotičen. Zunaj noče biti konca nalivu, a Rezija se ne da, kljub dežju se veseli, kljub času živi. Žal mi je, da nisem tako pogumna, da bi se pridružila plesal- cem. Nismo več navajeni takih družab- nosti, mi, ki živimo sami s fotoaparatom v roki. Prave, pristne zabave, pa ne poz- namo več. In jo pogrešamo, ne da bi se tega sploh zavedali. Suzi Pertot N ed prve grenke končne odločitve letošnje špor- tne sezone sodi, po iz- padu Krasovih namizno-teniških igralk, o katerem smo že poročali, nazadovanje odbojkaric Zaleta iz deželne C v D ligo. Sredi prejšnje- ga tedna jih je matematika ob- sodila že pet kro- gov pred koncem prvenstva po po- razu v dvoboju, ki je odločal o zad- njem mestu v tretjeligaški kon- kurenci, proti tržaškemu Euro- volleyschoolu. V taboru združene ekipe, ki zadnjih šest let združuje igralke vseh slo- venskih klubov, ki se na Tržaškem ukvarjajo z igro pod mrežo, bodo sezono kajpak še v miru analizi- rali in ocenili. Na dlani pa je, da je razplet na igrišču kričeče poka- zal, da ta čas enostavno nimamo dovolj kakovostnih in treniranja željnih odbojkaric, ki bi jamčile (brez zunanje pomoči) nastopan- je v najvišji deželni ligi. Sezona je bila dokaj nesrečna. V upravljanje je člansko ekipo od Sloge prevzel Kontovel, trener Mitja Kušar pa je razpolagal s ko- renito prenovljeno in pomlajeno postavo, prvič dejansko brez vete- rank, ki so v vseh prejšnjih izved- bah Zaleta zagotavljale izkušnje, znanje, oporo za mlajše in sploh M neko zanesljivost v vseh, tudi kriz-nih situacijah. Uprava združenegagibanja je šla zavestno v to in tudi po koncu prvega dela prvenstva, ko je bila šesterka predzadnja, pa vendar še v igri za rešitev, ni iskala okrepitev. Pozitivna nota je prav ta, da so izkušnje in kilometrino kot standardne igralke pridobiva- le same posameznice letnikov pretežno od 1996 do celo 2000. Nekatere so dokazale, da lahko mirno igrajo v C ligi, kar pa (še) ne velja za Zaletov kolektiv. Velik podvig ostaja še dalje osvojena točka proti močnemu videmske- mu Volleybasu, drugi sili tekmo- vanja, v jesenskem delu sezone. Dejstvo pa je, in hkrati pokazatelj malodušja, ki je zajelo dekleta v povratnem delu ob pomanjkanju motivacije, da so zaletovke v dru- gem delu prvenstva odščipnile vsega eno točko doma proti vi- demskemu Rizziju. Daleč prema- lo za moštvo, ki želi kon- kurirati za obstanek. Projekt Zalet je s tem iz- padom doživel morda prvi pravi tekmovalni neuspeh, odkar so se društva odločila zanj v celoviti obliki, ob sodelovanju prav vseh. Doslej je bila ekipa ugledna članica tretje- ligaškega prvenstva, še dve sezoni nazaj se je dejansko celo borila za najvišja mesta. Tvorci te zgodbe so najbrž že zakoličili programe za naprej. Ne- koč je naša ženska od- bojka premo- gla celo B li- go, mestoma hkrati na Go- riškem in Tržaškem. Danes posta- ja zaradi po- manjkanja igralk dejan- sko proble- matično tudi igranje na deželni ravni, nad čimer se bodo morali športni de- lavci zamisliti. Pomembno bo menda predvsem še naprej vlaga- ti v mladinski sektor, od koder se lahko edino začne preporod. Konec tedna, ki je za nami, je za- pečatil tudi izpad druge moške ekipe Sloge Tabor iz C v D ligo. Tu ne bodo delali nobenih tragedij, saj zelo mladi odbojkarji trenerja Berlota še niso bili pripravljeni za enakovreden boj v konkurenci iz- kušenih nasprotnikov. C liga pa je bila zanje kljub vsemu koristna tekmovalna izkušnja, ki fantom prav pride v prihodnje. HC Rezijanski pust (2) Med preteklostjo in potrošništvom Odbojka Projekt Zalet izgubil C ligo Wagnerjeva mojstrovina v tržaškem Verdiju Tristan in Izolda metafora o popolni ljubezni letošnjem posebno bogatem repertoarju Verdijevega gledališča, po Verdijevim Rigolettu, Mozartovi Čarobni piščali in Rossinijevem Seviljskem brivcu, imamo na razpolago še en vrhunec operne umetnosti. Od 7. do 15. aprila bomo lahko sledili šestim ponovitvam slovitega dela Tristan und Isolde, ki ga je nemški skladatelj Richard Wagner sestavljal dolga leta (1854-1959) in je bilo prvič uprizorjeno v Münchnu leta 1865. Wagner je vsestranski in celostni ustvarjalec, literarno navdahnjen in prežet z velikim filozofskim znanjem, kot znano je bil tudi avtor libretov vseh svojih oper. Motiv o veliki in usodni nesrečni ljubezni je povzel po pesnitvi Tristan iz 13. stoletja Minnesaengerja Gottfrieda von Strassburga. Prej z besedno in potem še glasbeno poezijo je uprizoril ljubezensko zgodbo med irsko princeso Izoldo, zasužnjeno in namenjeno kornvalskemu kralju Markeju, V in kraljevim nečakomTristanom, ki po umoruIzoldinega zaročenca, irskega junaka Morolda, ima nalogo, da privede bodočo kraljico na kornvalski dvor. Uročena strupena pijača, ki bi jo morala Izoldina služkinja Brangäne ponuditi Tristanu, se izkaže za ljubezenski napoj in oba junaka, ki to spijeta, postaneta iz nasprotnikov ljubimca, prijeta v nedoumne razsežnosti ljubezni in usodnosti. V letih pisanja te “akcije v treh dejanjih” se je Wagner delil med ljubeznijo do žene švicarskega mogotca in svojega zavetnika, Mathilde Wesendonk in kasneje do Lisztove hčerke Cosime, ki je bila pa žena Wagnerjevega prijatelja, dirigenta Hansa von Bülowa. Mračna vzdušja srednjeveških zgodb, romantične razsežnosti strastnih hrepenenj so bili torej podlaga za ambiciozni Wagnerjev umetniško- ustvarjalni načrt o upodobitvi estetskih vrednot in avtobiografskih prvin v popolnosti absolutnega spektakla, ki ga je bil sposoben avtor-skladatelj-režiser veličastnih postavitev v Bayreuthu. / str. 16 Davorin Devetak Aktualno6. aprila 201716 arodna in študijska knjižnica je na občnem zboru, ki je bil v pro- storih Narodnega doma v Trstu v drugi polovici marca, predstavila delo- vanje v zadnjem letu in s številkami tudi pokazala na stanje krovne slovenske knjižnične strukture v Italiji. Občni zbor je bil volilne narave, tako da je NŠK do- bila tudi nov, delno obnovljen tako upravni odbor kot nadzorni svet. Volitve so bile sicer zadnja točka na dnevnem redu občnega zbora, potem ko je član- stvo in vodstvo NŠK izčrpalo vse vsebin- ske točke in razpravo. Pred glasovanjem o novem odboru je bila na vrsti tudi predstavitev finančne plati. Za leto 2016 so prihodki in odhodki NŠK znašali pri- bližno 450 tisoč evrov, podobna je bila slika tudi za letošnji proračun. Nadzorni odbor je staremu upravnemu odboru podelil razrešnico, nakar so člani glaso- vali o novih organih. Predstavila se je ena sama lista, ki je bila soglasno potrje- na. V upravni odbor so bili izvoljeni Tan- ja Vessel, Martina Strain, Livio Semolič, Milko Di Battista in Ivo Corva. V nad- zornem odboru bodo Ksenija Dobrila, Alenka Florenin in Julijan Čavdek. Volilni del je bil, kot že rečeno, sklepni del občnega zbora. Poglejmo še v prvi del, v katerem sta dosedanja predsednica upravnega odbora Martina Strain in predvsem direktorica Luisa Gergolet predstavili delo slovenske knjižnične ustanove. Strainova se je prav na začetku zahvalila vsem odhajajočim odborni- kom in nadzornikom za opravljeno de- lo. Potrdila je zavezanost ciljem, ki so si jih kot vodstvo postavili na prejšnjem občnem zboru in ki gredo v smeri okre- pitve knjižničarske dejavnosti in odseka za zgodovino in etnografijo. Ob tem je bila v ospredju tudi skrb za pridobivanje prostorov v Trgovskem domu v Gorici in v Narodnem domu pri Svetem Ivanu. Be- sedo je nato prevzela direktorica NŠK Luisa Gergolet, ki je nekoliko bolj po- drobno predstavila delovanje v prejšnjem letu in program za prihodnje mesece. Sistematično je uokvirila razve- jano dejavnost in pokazala tako njen ob- seg. NŠK deluje na štirih lokacijah, sku- paj je tam zaposlenih 9 ljudi. Od tega je 5 knjižničark. Posamezni sedeži NŠK so odprti 40 ur tedensko, v lanskem letu je bilo izposojenih skupno 34 tisoč knjig. To je sicer samo osnovno delovanje NŠK, ki ima še številne dodatne dejavnosti. Za najmlajše so tukaj pravljične urice, ki otrokom pomagajo spoznavati knjige in slikanice. V lanskem letu so poleti na se- sljanski plaži v tem sklopu tudi prvič uvedli “Pravljice pod senčnikom”. Za najstnike je poskrbljeno s projektom “Rastem s knjigo”, obstajajo pa tudi pro- grami za odrasle (Primorci beremo) in bralni krožek vseživljenjske aktivnosti, ki ga prireja Krut. Ob tem je NŠK pobud- nik razstav in predavanj ter predstavitev knjig. Posebno poglavje je tukaj “odsek za zgodovino in etnografijo”, kjer sta s polovičnim delovnim urnikom zaposle- na dva zgodovinarja. Na tem odseku je možno delo v arhivu, vse bolj aktualna pa postaja tudi digitalizacija posameznih arhivov. V tem sklopu je bil vidnejši pro- jekt digitalizacije fotografskega gradiva Primorskega dnevnika, ki obsega v večjem delu fotografije Maria Magajne. Drugi del svojega poročila je Gergoleto- va namenila pripravam ob praznovanju 70. obletnice NŠK. Osrednji del tega pro- grama je ustvarjalni natečaj za mlade od 14. do 30. leta starosti z naslovom “Bran- je” in podnaslovom “Kako čutiš, vidiš, tipaš in si predstavljaš branje”. Prijavljeni bodo pojem branja predstavili skozi po- dročje likovne umetnosti, fotografije, au- diovizualne in literarne ustvarjalnosti. Nagrajevanje bo potekalo jeseni ob osrednji prireditvi okrogle obletnice NŠK. Zadnji del poročila Luise Gergolet, ki je bil tudi izhodišče za večji del pose- gov v debati, je bil osredotočen na ob- novitvena dela v Trgovskem domu v Gorici in v Narod- nem domu pri Sve- tem Ivanu v Trstu, kamor naj bi se po- stopno selila knjižnica. V lan- skem letu so bila v Trgovskem domu v Gorici na vrsti pri- pravljalna dela za obnovo dodatnih prostorov. Do- končni načrt naj bi v goriški občinski svet romal le nekaj dni po občnem zboru. Dela naj bi po odobritvi občinskega sveta stekla v drugi polo- vici letošnjega leta. Načrtovani stroški so v višini 1,15 milijona evrov. Feiglova knjižnica pa naj bi se vanje vselila konec naslednjega leta. Podobna časovnica vel- ja za selitev oddelka knjižnice NŠK v pro- store Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Za- ključek del je predviden za leto 2018, tam naj bi poleg NŠK domovali še SLORI ter društvi Marij Kogoj in Slavko Škam- perle. Vrednost obnovitvenih del znaša 3,5 milijona evrov. V razpravi je bilo ne- kaj pomislekov izrečenih prav na račun selitve knjižničnega oddelka k Svetemu Ivanu. Po mnenju zgodovinarke Marte Verginella pomeni ta poteza umik slo- venske stvarnosti iz središča mesta v pe- riferijo, ki je že po definiciji manj do- stopna. Tam so po njenem mnenju tudi precej večje težave s parkiranjem in jav- nimi prevoznimi sredstvi. Tem pomisle- kom je pritrdil tudi profesor Samo Pa- hor, ki je že pred tem tudi opozoril, da bi morala NŠK izdajati pobotnice dvoje- zično. Dosedanja predsednica Martina Stranj je dejala, da logističnih problemov ne vidi, saj da je dovolj veliko parkirišče v bližini svetoivanskega Narodnega do- ma in da je povezava z mestnimi avto- busi tudi dokaj pogosta. Dodana vred- nost te lokacije pa je bližina s slovenski- mi višjimi srednjimi šolami, kar bi dija- kom omogočalo lažje dostopanje do knjižnice. Podobno se je izrazil tudi Livio Semolič. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je opozoril, da so v tem trenutku potrebne temeljite obnove kar štiri pomembne nepremičnine za slovensko narodno skupnost v Trstu. Poleg obeh Narodnih domov so tukaj še stadion 1. maj in Kul- turni dom. Po njegovem mnenju si mora manjšina postaviti neko prednostno li- sto, katero od nepremičnin je bolj nujno obnoviti, ker hkraten zagon del na vseh ne bo mogoč. Predsednik SSO Valter Bandelj je najprej izrazil pohvalo vod- stvu NŠK za bogato delovanje. Tudi sam je poudaril pomen nepremičnin, začenši s ponovno pridobitvijo Narodnega do- ma v ulici Filzi. Ob tem je še svetoval, naj NŠK pomisli, ali bi lahko bila v po- moč pri arhiviranju in ohranjanju boga- te zapuščine Rema Devetaka, nedavno preminulega kulturnega in družbenega delavca iz Sovodenj. V razpravi se je ogla- sil tudi predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, ki se je zahvalil za zgledno sodelovanje ter tudi sam poudaril, da bi rad videl se- litev krovne športne organizacije v Na- rodni dom, ker je bil tam nekoč sedež Sokolovcev. Drugi projekt, o katerem pri ZSŠDI za zdaj samo še sanjajo in ki bi ga lahko uresničili s pomočjo NŠK, pa je muzej slovenskega športa v Italiji. kil N Maša v spomin na Bogomirja Špacapana Poklon možem, ki dajejo svetlobo in se razdajajo PODGORA evovodja, organist in gla- sbenik Bogomir Špacapan, ki se je rodil pred 95 leti, je vse življenje posvečal posebno pozornost cerkvenemu petju in orglanju. Še zlasti je to delal v Podgori, pa tudi v Gorici, Sovod- njah, Štandrežu in Brestovici. Prav v zadnji izmed omenjenih vasi je umrl med velikonočno procesijo 31. marca pred 20 leti. Ob okrogli obletnici smrti je bila v podgorski cerkvi sv. Justa mučenca v četrtek, 30. marca, maša zanj in za vse rajne iz družine Špacapan. Vabili so Kul- turni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica in Društvo ONLUS Palia- tivna oskrba “Mirko Špa- capan - Ljubezen za ved- no” v sodelovanju s Pro- svetnim društvom Pod- gora. Pokojni je bil nam- reč zelo dejaven v našem prosvetnem in poli- tičnem delovanju, med drugim je bil tudi prvi predsednik ZCPZ. Škofov vikar za sloven- ske vernike Karel Bolčina je dejal, da se v drugi polovici postnega časa, ko vedno bolj sto- pamo po poti križa ter premišlje- vanja Jezusove smrti in novega življenja, pri maši vedno spo- minjamo tudi svojih pokojnih. “Smrt nas namreč ne loči, am- pak utrjuje v nas vez zemeljske in P nebeške Cerkve”. Kot že v časuMojzesa, tudi današnji kristjanivčasih častimo idole, ker si ne jemljejo časa za Boga, je dejal mašnik, ob katerem sta so- maševala dekan Marijan Mar- kežič in podgorski župnik Josip Caha. Zgodovina se ponavlja, še vedno si postavljamo malike, kot so denar, imetje, ošabnost, egoi- zem itd. “Postni čas nas vprašuje, ali spadamo med malikovalce, ali nam je Bog svet”. Tudi danes imamo Mojzese in Janeze Krstni- ke, može, ki dajejo svetlobo. Tak je bil tudi Bogomir Špacapan, “stalno je daroval čas drugim”, povsod se je razdajal, ni štedil s časom, “pred sabo je imel Boga in narod”. Mašno daritev je na koru spremljalo srčno lepo pet- je Mladinskega pevskega zbora Emil Komel, ki ga vodi Damijana Čevdek Jug. Ob spremljavi Elisa- bette Cavaleri na orgle ter Frančiška Tavčarja in Ric- carda Conteja na violino so mladi peli Quaggiato- vo mašo za otroški zbor Gospod je moj pastir in štiri primerne po- stne pesmi. Po maši so stopili pred oltar pevci Mešanega mla- dinskega pevskega zbora Emil Komel. Odpeli so Komelov Trnjev venec, Merkujev Rekvijem Pro felici mei transitu, Soderini- jev polifonski biser In die illa ca- dent montes, psalm sodobnega litvanskega skladatelja Vytautasa Miškinisa, marijansko estonske- ga “astroskladatelja” Urmasa Si- saska, na posebno doživet in pre- pričljiv način pa so se v podgor- ski cerkvi poklonili drugemu svetlemu liku, za vse (primorske) Slovence pomembnemu pevo- vodji in glasbeniku, čigar okrogle obletnice smrti smo se spomnili pred poldrugim mesecem: kon- cert so namreč kronali s pesmijo Strašno trpiš Lojzeta Bratuža, ki je marsikateremu mlademu pev- cu globoko prirasla k srcu. Kot je povedala tudi dr. Emanue- la Quaranta, duša in motor Društvo ONLUS Paliativna oskrba “Mirko Špacapan - Ljube- zen za vedno”, je bil večer res ganljiv. V imenu društva, ki širi in spodbuja kulturo paliativnega zdravljenja rakastih oblenj, se je iskreno zahvalila navzočim za poklon osebam, ki so se do zad- njega dne življenja razdajale za zborovsko petje in skupnost. / DD Redni občni zbor NŠK Bogata dejavnost in priprava na praznovanje okrogle obletnice S 15. strani Tristan in Izolda metafora o ... glasbenega vidika predstavlja Tristan in Izolda revolucionarni novum, saj začetni preludij in t. i. Tristanov akord uvaja novo disonantno harmonijo, kar bo tako rekoč odprlo pot mnogim skladateljem novega veka. In tudi sklepni prizor opere, Izoldina ljubezenska smrt po smrti ljubljenega Tristana, vzbuja še danes vrsto filozofskih interpretacij, kar ni čudno, če pomislimo na zapleteno Wagnerjevo prijateljevanje z Nietzschejem in vpliv nanj drugega velika filozofa Schopenhauerja. Dirigent tokratne postavitve je mladi ameriški talent Christopher Franklin, ki je že vodil tržaški operni orkester na lanskem petem simfoničnem koncertu (skladbe Lalo'ja, Ravela in Bernsteina). Za režijo je poskrbel Guglielmo Ferro, scenograf je Pier Paolo Bisleri, kostumografinja Virginia Carnabuci, ob udeležbi domačega hišnega orkestra in zbora, ki ga vodi Francesca Tosi. V prvi zasedbi (7., 11., in 14. aprila) nastopajo kot Tristan tenor Bryan Register, kot Kralj Marke bas Roberto Scandiuzzi in Izolda sopran Allison Oakes, v drugi zasedbi (9., 12. in 15. aprila) pa je Tristan tenor Hans- Z Georg Wimmer, Kralj Markebas Alexey Birkus, Izoldesopran Ana Petricevic. Izoldina dvorna dama Brangäne je mezzosopran Susanne Resmark, vse predstave z izjemo 12. aprila, ko nastopa v tej vlogi mezzosopran Daniela Denschlag. Ostali nastopajoči: Tristanov oproda Kurwenal je Nicolė Ceriani, dvorjan Melot je Motoharu Takei, mladi mornar Andrea Schifaudo, pastir Dax Velenich in ladijski krmar Hitoši Fujiyama. Opozarjamo še na poseben urnik predstav, zaradi izredne dolžine Wagnerjevega dela: premiera (7.4.) in ponovitve v torek, 11., sredo, 12., in petek, 14. aprila, se bodo začele že ob 19. uri. Popoldanski predstavi v nedeljo, 9., in soboto, 15. aprila, pa ob 15. uri. Spomnimo, da nas do konca sezone čakata še dve poslastici, ki ju bodo posebno cenili ljubitelji sodobnejšega belcanta in izrednih vokalnih zmogljivosti: La sonnambula Vincenza Bellinija, od 5. do 13. maja, z dirigentom Guillermom Garcia Calvom in Tosca Giacoma Puccinija, od 9. do 17. junija, s Fabriziom Mario Carminatijem. Foto damj@n Foto DP Foto DP