GOSPODARSTVO
LETO XVI. ŠTEV. 408
CENA LIR 30
POST. PLAČ. V GOT.
SREDA, 4. APRILA 1962
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST. UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
Za
Arigonijem
RAS
V tukajšnjih glasilih vladajoče stranke — mislimo na Krščansko demokracijo, ki v koalicijski vladi s socialnimi demokrati in republikanci popolnoma prevladuje, naletiš v zadnjem času kaj pogosto na proteste proti geslu <s,Trst umira, g- predsednik», ki da ga uporabljajo zlasti levičarske stranke za svojo agitacijo proti vladni politiki. Ni res, da Trst umira, trdijo listi Krščanske demokracije, saj se promet v tržaški luki v zadnjem času kljub stavkam. dviga in v industrijskem pristanišču v Žavljah vstaja nova industrija, ki daje kruh že lepemu številu Tržačanov.
Teh delnih uspehov dela na gospodarski obnovi Trsta oziroma na industrializaciji, za katero je bil sicer ustvarjena finančna podlaga že s sredstvi Marshallovega načrta za Svobodno tržaško ozemlje, ni mogoče zanikati, toda ti uspehi niti zdaleč niso takšni, da bi se lahko z njimi pomirili tisti, ki jim je pri srcu bodočnost našega mesta, že sam gospodarski razvoj nam namreč vsiljuje vprašanje, ali se bo dala s podobnimi pridobitvami, kakor je graditev nove industrije, nadomestiti velika gospodarska zguba, ki nastaja zaradi nenehnega usihanja starih tradicionalnih virov tržaške gospodarske blaginje. Prilagojevanje tržaškega gospodarstva novim gospodarskim ra-meram, ki so nastale zaradi Politične odcepitve Trsta od njegovega naravnega zaledja, povzroča boleče spremembe združene s hudimi gospodarskimi motnjami, a z druge strani raste pri Tržačanih malodušje, ki ubija podjetnost, ter se utrjuje prepričanje, da se Trst ne bo nikdar več mogel povzpeti do nekdanjega prospeha.
Zakaj je Tržačane tako razburila vest, da je upravni svet zavarovalnice RAS (Riunione A-driatica di Sicurta) sklenil premestiti glavne uradne zavarovalnice v Milan, kamor je zavarovalnica premestila pravni sedež družbe že leta 1957? Pač zato, ker se naša javnost zaveda, da ne bo mogel Trst nikdar nadomestiti te nove gospodarske zaube s kakršnokoli novo pobudo, še vo večkratni de-montaži tržaških uradov je v Trstu ostalo še vedno toliko uredništva te zavarovalnice, da znesejo še danes njihove plače skupno s stroški za vzdrževanje pisarne okoli 1 milijardo lir na leto! Ta denar bo torej Trst zgubil.
Gre za svetovno zavarovalnico, ki se je nad eno stoletje kosala v zavarovalnih poslih z drugo pravtako tržaško zavarovalnico, to je Assicurazioni Generali. Trst se je upravičeno Ponašal s svojim zavarovalstvom, ki je v času 120 letnega obstanka teh družb zavzelo že svetoven obseg. Naj samo navedemo, da znašajo rezerve družbe RAS 51 550 milijonov lir, delniška glavnica pa 4.320 milijonov, medtem ko notirajo njene delnice 64.100 lir pri nominalni vrednosti 2250 lir!
Po drugi vojni sta obe družbi Prenesli pravni sedež iz Trsta v Milan, oziroma druga v Rim. Ta korak sta opravičevali z neurejenimi političnimi razmerami v Trstu, ki je bil tedaj začasno pod angloameriško vojaško upravo, a bi se moral osamosvojiti kot Svobodno tržaško ozemlje. Nekaj let so glavni u-radi družb ostali v Trstu, toda Posebno RAS je pozneje pričela premeščati odsek za odsekom v Milan. Upiranje uradništva, ki je leta 1957 protestiralo proti Premeščanju s posebno spomenico, ni nič zaleglo; zgodilo se je celo to, da je ravnateljstvo oviralo napredovanje tistih, ki $o podpisali spomenico.
Tržaški protesti niso zalegli, ker so tržaški delničarji zgubili premoč na delniški glavnici In s tem tudi v upravnem svetu. Kakor navaja časopis zTrieste», sta pokupila industrijca Trabal-do Togna tekstilni tovarnar In inž. Pesenti (od skupine I-talcementi) vsak po 20 odst. delnic, ki sta jih izvabila od Tržačanov s tem, da sta dvignila njihov tečaj in jih tako Preplačala. Spričo finančne premoči drugih niso pomagali ni-U večkratni protesti tržaškega odvetnika Pontinija na občnem zboru in pri predsedniku Mar-chesanu zaradi premeščanja pisarn iz Trsta, ker pač poslovni svet, ne milanski ne drugi, ne Pozna sentimentalnosti. Zato je prav veliko vprašanje, ali bodo kaj zalegle novejše interpelacije v tržaškem mestnem svetu.
Kar je torej še ostalo od RAS, Pojde v kratkem v velikansko P-ovo palačo v Milanu. V tem Pogledu je poučen zgled družbe Arrigoni (za konserviranje rib, s^dja in sočivja), katere urad-■'ištvo je v Trstu zaman stavkalo proti preselitvi kar 96 dni. v Sodeč po pisanju glasil tržaške Krščanske demokracije se v ■ rščanskih demokratičnih kro-P'h čudijo, zakaj se tržaški podjetniki niso dvignili proti odhodu RAS iz Trsta. Očitno se Pihče noče izpostavljati. Primer bivšega predsednika tržaškega velesejma inž. Sospisia verjetno docet.
S poslovnega vidika se pre-
Konec socialnega miru v Z. Nemčiji
Gospodarska konjunktura v nevarnosti - Svarila nemških državnikov
Polemika, ki jo je izzval podpredsednik zahodnonemške vlade in minister za gospodarstvo prof. Erhard s svojim svarilom glede gospodarskega razvoja v deželi, se pravzaprav še ni polegla. Zahodna Nemčija se je razdelila v dva velika tabora — na eni strani podjetniki in delodajalci sploh, na drugi delavski sindikati. Ti zahtevajo zvišanje plač oziroma njihovo prilagoditev dejanskim življenjskim razmeram in hkrati skrajšanje delovnega časa. Podjetja se upirajo, češ da je v nevarnosti napredek vsega gospodarstva.
Poleg prof. Erharda, ki je splošno opozoril na nevarnosti dviganja proizvodnih stroškov, se je pozneje oglasil še kancler Adenauer, ki se je v sporu med gradbenimi podjetji in delavskimi sindikati, celo postavil na stran podjetij ter se s tem iztožil hudi kritiki tudi notra-nje-politično nevtralnih listov, kakor je »Frankfurter Allge-meine Zeitung». List očita kanclerju, da se je postavil na stran delodajalcev, ne da bi bil poprej čul tudi mnenje predstavnikov delavcev. Pametneje je ravnal bavarski predsednik, piše list, ki je v podobnem primeru med kovinskimi delavci in podjetji sam posredoval in v svojem posredovanju tudi u-spel.
Kovinskim delavcem na Bavarskem in v deželi Baden-VVuerttemberg so bile plače zvišane za 6 odstotkov; delovni čas je bil skrčen od 44 na 42,5 ure na teden in dopust podaljšan za tri dni. Od 1. januarja 1962 so bili stroški za delovno sito v tej stroki povišani za 3,5 odstotka. Proizvodnost je od 1. 1956 da 1961 napredovala za 38 odstotkov, stroški za delovno sito pa so se povišali za 50 odstotkov. Pozneje so bile tudi plače v gradbeni stroki zvišane za 6 odstotkov. V kemični stroki so tovarne v Gornjem Porenju in na Bavarskem zvišale plače za 11,5 odstotka.
Raznim delavskim sindikatom so se pridružili s svojimi zahtevami tudi deželni in državni nameščenci, ki zahtevajo 7-do 10-odstotno povišanje plač, medtem ko zahtevajo železničarji kar 9-odstotno povišanje. Za državno blagajno bi to pomenilo obremenitev za približno 1,73 milijarde mark v letu 1962.
Prof. Erhard, kateremu pripisujejo v veliki meri zaslugo za povojno obnovo zahodnonem-škega gospodarstva, je v svoji izjavi opozoril, da utegnejo previsoke plače neugodno vplivati na proizvodne cene nemške industrije in s tem oslabiti konkurenčno moč nemškega blaga na tujih trgih. Vpra-
šanje je seveda, ali se ne bi, pomočjo darov iz tujine in z
lahko tudi podjetja zadovoljila z manjšim dobičkom in s tem pripomogla k znižanju cene proizvodov.
Vsekakor so se cene nemškemu blagu na mednarodnih trgih povišale že zaradi revalva-cije zahodnonemške valute in tuja naročila zahodnonemški industriji so tudi v resnici nazadovala. V mesecu januarju 1962 so naročila iz tujine upadla za 8,6 odst. v primerjavi z mesecem januarjem 1961. Na notranjem trgu se položaj ni tako poslabšal, saj so domača naročila industriji v mesecu februarju napredovala za 3,1 odstotka v primerjavi z lanskim februarjem; upadla pa je proizvodnja na gradbenem področju, in sicer za 9,7 odst.
Mirni opazovalci gospodarskega razvoja v Zahodni Nemčiji so mnenja, da vlada v deželi na splošno še vedno ugodna gospodarska konjunktura, vendar ni opaziti v razvoju več nekdanjega poleta, do katerega je prišlo zlasti v letu 1960. Ni dvoma, da so tudi za zahod-nonemško gospodarstvo minili časi nenehnega napredka in vzpona, pa tudi časi splošnega socialnega miru, ki je zlasti vladal v prvih povojnih časih, ko so si vsi Nemci prizadevali, da bi svoje gospodarstvo čim hitreje obnovili in so zaradi tega skupnega smotra tudi marsikaj potrpeli.
Naj glede razvoja zunanje trgovine še omenimo, da se je uvoz v Zahodno Nemčijo meseca februarja povečal za 27 odstotkov v primerjavi s februarjem leta 1961, medtem ko je izvoz napredoval samo za 0,4 odstotka. Prebitek v zunanji trgovini je meseca januarja in februarja dosegel samo 41 milijonov mark, medtem ko je v prvih dveh mesecih lanskega leta znašal kar 1.271 milijonov mark.
Prva skrb nemških gospodarstvenikov in državnikov je, da bi se kljub povišanju plač o-hranila konkurenčna sposobnost nemške industrije. Zato je prof. Erhard mnenja, naj se ustanovi poseben znanstveni svet, ki naj bi proučeval položaj gospodarstva in naj bi v primeru mezdnega spora izrekel mnenje, kolikšen povišek plač prenese gospodarstvo, ne da bi trpel njegov razvoj.
Izrael za pridružitev EST
Pred nekaj dnevi je obiskalo Izrael posebno odposlanstvo predstavnikov držav članic Evropskega skupnega trga. Obisk predstavnikov spada v okvir prizadevanj izraelske vlade, da bi dosegla pristop Izraela k Evropskemu skupnemu trgu. V zadnjih 14 letih so Izraelci s
Manj ugodna nemška plačilna bilanca
Iz Frankfurta poročajo, da [ Angleži so se pohvalili, da so je bila lanska plačilna bilanca tako toliko več kupčij lahko
nemško odškodnino prešli s pretežno kmetijskega na polindu-strijsko gospodarstvo, življenjski standard je v Izraelu mnogo višji kakor v nekaterih dru-gih^deželah na Sredozemlju, Tako znaša na primer povprečni dohodek na glavo v Egiptu 85 ameriških dolarjev, v Izraelu pa 400 dolarjev. Dober del izraelskega izvoza se še vedno odvija ob znatni podpori s strani vlade. Vse te olajšave bi morale nujno odpasti v primeru, da bi Izrael res pristopil k Evropskemu skupnemu trgu.
MEDNARODNO LETALIŠČE V BEOGRADU
Konec aprila bodo v Surčinu pri Beogradu odprli veliko mednarodno letališče, ki so ga gradili štiri leta. Vzletišče bo dolgo 3000 metrov; na letališče se bodo letala lahko spuščala tudi ponoči. Dosedanje letališče v Zemunu je bito pretesno. V Surčinu bo vsako uro lahko pristalo oziroma odletelo 45 letal. Za graditev so potrošili 9,3 milijarde dinarjev. Tako bo Jugoslaviji olajšana vključitev v daljni mednarodni letalski promet, in sicer zlasti proti Daljnemu Vzhodu. Doslej so velika letala na teh progah letela samo mimo Jugoslavije in niso pristajala v Beogradu. Tudi letališča v Zagrebu in Titogradu bodo priredili za nočno letenje. Pri Dubrovniku bodo letos odprli letališče Gruda, katerega vzletišče je dolgo 2500 metrov.
Vedno
vec
angleških trgovcev v Evropi
Tako-le si dela reklamo neka velika angleška banka in hoče privabiti posebno tiste angleške trgovce, ki so organizirali pravi «navah na Evropo, kakor pravijo v angleških poslovnih krogih. Angleži so prišli do prepričanja. da se da s trgovino z Evropo mnogo zaslužiti Zato posvečajo zdaj prav trgovini z evropskimi državami veliko pozornost, ki se odraža tudi pri naraščajoči udeležbi angleških podjetij na evropskih sejmih.
William McFadsean, predsednik izvoznega sveta za Evropo, je te dni ugotovil, da Velika Britanija izvozi v Zahodno Evropo vsak dan za 4 milijone
funtov šterlingov blaga. »Mi smo dosegli neverjetne uspehe,* je nadaljeval govornik, in navedel naslednje podatke: V mesecu januarju so Angleži izvozili v Evropo za 119 milijonov funtov šterlingov blaga. »Mi za 11 odst. več kakor v januarju 1961. Več kakor polovica tega blaga je odšla v države Evropskega skupnega trga, 36 odst. v države Evropskega področja za svobodno izmenjavo, ostalo blago pa v Španijo, Grčijo, Irsko, Turčijo, Jugoslavijo in Islandijo. Izvoz v Španijo se je povečal za 38 odst., izvoz v Francijo in Grčijo pa za 25 odst.
Gospodarski položaj Argentine kritičen
Zahodne Nemčije manj ugodna kakor prejšnja leta. Vzrokov je več: revalvacija marke, plačevanje vojnih dolgov, stroški za oboroževanje itd. Rezerve Zvezne banke so lani nazadovale za 2 milijardi mark (okoli 500 milijonov dolarjev), medtem ko so se leta 1960 zvišale za 8 milijard. Znižanje 1,4 milijarde mark (350 milijonov dolarjev) za izvedbo revalvacije ni vključeno v te podatke.
Zahodna Nemčija je nakazala 1,3 milijarde mark (325 milijonov dolarjev) Mednarodnemu denarnemu skladu; 900 milijonov mark (225 milijonov dolarjev) znaša posojilo Mednarodni banki, za vojno odškodnino pa je Zahodna Nemčija plačala 5,6 milijarde mark (1,4 milijarde dolarjev). Dolgovi zahodnonemške vlade v tujini so se povečali za 1,2 milijarde mark (300 milijonov dolarjev) lansko leto. Dolgovi nemškega gospodarstva so se povečali na 4 milijarde mark (1 milijarda dolarjev).
Škandal* v Leipzigu
že v prejšnji številki smo v poročilu o velesejmu v Leipzigu omenili, da se je sejma udeležilo kar 34 več angleških podjetij kakor lansko leto, medtem ko je bila udeležba iz Zahodne Nemčije nekoliko šibkejša kakor prejšnja leta. To je bila tudi želja zahodnonemške vlade, ki iz političnih razlogov od leta do leta bolj ovira zahodnonem-ško udeležbo na tej najpomembnejši mednarodni gospodarski prireditvi v Vzhodni Nemčiji. Zahodnonemskih jeklarjev letos v Leipzigu sploh ni bito.
«:
mestitev RAS iz Trsta ne da opravičiti, še posebno ne, ker gre za zavarovalnico svetovnega obsega, katere poslovanje se ne omejuje na Italijo ter ja jasno, da bi se dalo uspešno voditi tudi v bodoče pravtako iz Trsta kakor iz Milana.
Napovedani odhod RAS iz Trsta govori zopet v prilog tistih strank, ki zahtevajo, da bi vlada morala izdelati jasen program za gospodarsko-socialno rešitev Trsta. Potem bi vsaj videli, kaj bomo lahko ohranili, kaj zgubili in kaj novega ustvarili.
zaključili oni.
V Leipzigu je prišlo še do drugega »škandala*, seveda z gledišča tistih, ki se zgražajo zaradi sodelovanja z Vzhodno Nemčijo in se nočejo sprijazniti z resničnostjo. Leipzig je ob tej priložnosti obiskalo tudi več angleških parlamentarcev, in celo več pristašev konservativne stranke kakor laburistov (socialistov). Vrh vsega so se dali fotografirati s sovjetskim podpredsednikom Mikojanom in vzhodnonemškim voditeljem Ulbrichtom. Zaradi tega je angleške parlamentarce napadel konservativni list «Sunday Te-legraph*, napadu se je pridružil tudi «Daily Mirror». V parlamentu se je v tej zadevi oglasilo tudi več govornikov. Eden izmed teh je tudi listom očital, da hočejo s svojimi na-
že davno pred izbruhom najnovejše politične krize v Argentini, kjer je vojaštvo odstranilo dosedanjega predsednika Frondizija, kateremu mu je očitalo preveč popuščanja nasproti peronovcem, so se na argentinski borzi začutile posledice gospodarske krize, že v začetku tega leta se je pričela širiti govorica, da bo vlada razvrednotila pezo. Vlada je to govorico zanikala ter dala razumeti, da bo pezo branila. Po izvedbi stabilizacije s krediti Mednarodnega denarnega sklada leta 1959 je vlada postavila tečaj 83 pezov za ameriški dolar in si je pozneje tudi prizadevala, da bi o-hranila svojo valuto na tej ravni. V resnici pa se pezo ni mogel ohraniti na tej ravni, pač pa je še pred nastopom zadnje politične krize zdrknil na tečaj 85—86 pezov za dolar. šibek položaj argentinske valute se je pričel majati na borzi že po objavi izida volitev, ki so bile 18. marca; dejansko se je politična kriza pričela takoj po objavi volilnih izidov.
Vlada je poskušala prepreči-čiti špekulacijo z valuto in zavarovati njen položaj s tem, da je za dober teden zaprla borzo in ustavila tudi devizne kupčije. Borza je bila nato odprta, toda devizni trg je ostal še vedno zaprt. Ustalitev peza je vlada izvršila s posojili Mednarodnega denarnega sklada; teh je bito več in za leto 1962 bi po prvotnem načrtu vlada razpolagala v ta namen s 100 milijoni dolarjev iz Mednarodnega denarnega sklada. Ker se je notranji pa tudi mednarodni gospodarski položaj Argentine med tem poslabšal, je vlada zahtevala od Mednarodnega denarnega sklada zvišanje posojila na 150 milijonov dolarjev in prav pred izbruhom politične krize bi v Buenos Aires moralo prispeti posebno odposlanstvo Mednarodnega denarnega sklada, ki bi proučilo finančni položaj države.
Zdi se, da je vlada iz prejš-
padi dušiti svobodo angleške-. njih ugodnejših let imela v ga parlamentarizma.	I rezervi še nekaj denarja za
zaščito peza, saj so se devizne rezerve samo v letu 1960 podvojile in dosegle 660 milijonov dolarjev; deloma pa je za zaščito valute vlada razpolagala s krediti Mednarodnega denarnega sklada. Tudi prejšnji minister za gospodarstvo Carlos Coli je kazal v svojih izjavah o položaju valute in gospodarskem razvoju precej optimizma, toda gospodarski strokovnjaki so presojali položaj mnogo bolj kritično. Prvi dve leti po ustalitvi valute se je gospodarstvo razvijalo razmeroma ugodno, in to spričo strogosti vladne politike, z druge strani pa tudi spričo ugodne mednarodne konjunkture za argentinski izvoz. Pozneje je ta mednarodna konjunktura pričela popuščati, pa tudi navzno-traj so se gospodarske razmere pričele slabšati. Pojavili so se prvi znaki inflacije. Konec oktobra 1961 so se življenjski stroški povišali za 15 odst. v primerjavi s položajem pred sedmimi meseci. Delavci in nameščenci so postavljali nove zahteve glede plač. Vlada je bila prisiljena popuščati, a s povišanjem plač so se povišali tudi proizvodni stroški in Argentinci niso mogli več svojega blaga prodajati v tujino po prejšnjih cenah. Ošibel je tudi pezo, ker je upadel izvoz in se je plačilna bilanca poslabšala. Po daljšem času nadzorstva nad uvozom je vlada popustila in sprostila uvoz, toda to je imelo za posledico preveliko povečanje uvoza in s tem povečanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja.
Položaj državnih financ se je v zadnjem času nekoliko poslabšal, vendar ni postal nevzdržen. Minister Carlos Coli je bil glede nadaljnjega razvoja optimist. Tako so po proračunu za leto 1961 predvidevali 20 milijard pezov primanjkljala, toda v resnici se je ta med letom zmanjšal za tri četrtine. Vlada si je prizadevala, da bi proračun čimbolj razbremenila s krčenjem števila državnih nameščencev. V tem letu je nameravala odpustiti iz državne službe 80.000 ljudi, 60.000 pa bi
Težke milijarde za oboroževanje
Kaj bi za človeško blaginjo pomenila razorožitev, lahko vidimo na dveh tipičnih primerih, in sicer v primerih Francije in Velike Britanije.
Postavka za vzdrževanje vseh služb, ki so v zvezi z vojaštvom, znaša v francoskem proračunu za leto 1962 nič manj kakor 24,5 milijarde novih frankov (3.062 milijard lir), medtem ko je Francija leta 1958 potrošila v ta namen 19,5 milijarde frankov; letos pojde za vojaštvo torej 25 odst. denarja več. Minister za finance je v svojem odgovoru na vprašanje komunističnega senatorja G. Cogniota navedel naslednje podatke; o državnih izdatkih za vojsko in vojaštvo, vštevši tudi pokojnine (v milijonih novih frankov):
Navadni oddelek	1962 3.475	1958 2.395
letalstvo	3.406	3.397
vojska	7.610	5.432
mornarica	2.565	1.889
obramba	26	2
čezmorske dežele	842	758
pokojnine	2.062	1.183
bivši borci	4.051	2.875
vojna odškodnina	978	1.573
SKUPAJ	24.476	19.506
Kaj stane sodobno oboroževanje, nam pokaže angleški primer, in sicer gre tu samo za
izdatke za nabavo vojaških raket. »Sunday Times* poroča, da so Angleži v zadnjih 15 letih za raziskovanja in izdelovanje na področju vojaških raket potrošili čez 700 milijonov funtov šterlingov (1.225 milijard lir). Angleži so sami razvili 4 tipe raket, 5 tipov novih pa še pripravljajo. Najhuje pri tem je to, da rakete med izdelavo lahko že zastarijo. Od Američanov so Angleži kupili 6 vrst takega orožja, od Francozov 2 in enega od Avstralcev. Kaže, da bodo v bodoče nabavili še več raket v tujini.
Kako se vojaški strokovnjaki v svojih proračunih za izdelavo novih raket lahko zmotijo, je pokazala izvedba zamisli nove rakete »Blue Steel*. V začetku so mislili, da bo raketa stala 12.500.000 funtov, toda raziskovanje in poiskusi ter končno izdelava te rakete so stali 60 milijonov funtov šterlingov.
Za prenos raket so potrebna letala, ali posebne ladje oziroma tudi podmornice. Leta 1960 so računali, da bo naprava s katero bi lahko spuščali rakete na morju stala 1.500.000 funtov šterlingov, v resnici so ra čuni nazadnje pokazali izdatek 70 milijonov funtov šterlingov.
Za nabavo drugih tipov, in sicer 6, bodo potrošili 42-52 milijonov funtov šterlingov. Za izvedbo vsega načrta v zvezi s spuščanjem raket z morja bodo potrošili 140 milijonov, funtov, to je toliko, kolikor bi stale tri nosilke letal, sedem podmornic ali tri in pol podmornice za raketo Polaris.
Nekatere raketne naprave so Angleži prodali tujimi državam, kakor švedski in Švici, in sicer za 50 milijonov funtov šterlingov. Londonski list pripominja, da je Sovjetska zveza silno razvila v svoji vojski poseben oddelek za raketno bojevanje; v tej službi naj bi bito okoli 20.000 ljudi.
AMERIČANI NOČEJO ZAOSTATI
Ameriški poslanec K. Vinson, ki mu je 78 let, je prišel v spor z vlado, ker ni mogel dolgo prodreti s svojim predlogom, da bi ministrstvo za narodno o-brambo zagotovilo izdelavo novega tipa bombnika RS-70. Temu predlogu se je delj časa upiral sam Kennedy in še posebno državni tajnik za narodno obrambo Mc Namara. Končno je Kennedy poslancu sporočil, da bo vlada znova proučila njegov predlog in nato uporabila pol milijarde dolarjev za izvedbo tega načrta, ki ga je v načelu predstavniški dom že sprejel.
jih premestila v pokrajinsko službo; celotno naj bi postopno iz državne službe iztočili kar 200.000 nameščencev oziroma delavcev.
Vladi so prizadele velike težave razmere pri državnih železnicah. železničarska stavka pred novim letom je trajala kar 42 dni in železničarji so izvojevali novo povišanje plač. Zaradi tega je državna uprava imela skoro dve milijardi pezov novih izdatkov, vendar so železniško upravo razbremenili s premestitvijo mnogih delavcev in nameščencev v druge službe. Država jim je za to plačala odškodnino v skupnem znesku 6.750 milijonov pezov. Tudi ta izdatek je šel v breme državnega proračuna.
Ker je bila letina razmeroma ugodna, bi se bil zunanjetrgovinski položaj Argentine lahko naglo zboljšal, ko bi njenemu izvozu bile odprte še stare poti. Toda za argentinske kmetijske pridelke so se pojavile v zunanji trgovini nove težave, zlasti odkar so države Evropskega skupnega trga pričele ovirati uvoz kmetijskih pridelkov. Veliko olajšavo za argentinsko gospodarstvo bi seveda pomenilo tudi veliko posojilo, ki so ga Združene ameriške države obljubile prejšnji vladi.
Strah pred inflacijo celo v Švici
Na mednarodnih borzah je v zadnjem času nekoliko ošibel švicarski frank, že mnogo let je švicarska valuta veljala za eno izmed najtrdnejših. Toda v zadnjih dveh mesecih se je ponudba švicarskega franka na borzah nenavadno povečala in operaterji so dobili vtis, da je prišlo na drugi strani z uradne švicarske strani do posegov, ki so imeli namen zavarovati stalnost švicarske valute.
Za ta pojav dajejo v angleških finančnih krogih naslednjo razlago: Ko je svoj čas funt šterling oslabel, je mnogo tujega kapitala odšlo v Švico, da bi tam našlo ugodnejše pogoje za investicije, švicarska plačilna bilanca se je tako izredno ojačila in prebitek povečal, toda položaj se je pozneje spremenil. Visoka obrestna mera, ki so jo uvedli na Angleškem je prav iz Švice privabila mnogo kapitala. V Švici se je denar prav malo obrestuje in nekatere banke sploh ne plačujejo o-bresti Poleg tega se je v Švici poslabšala tudi trgovinska bilanca, tako da je nepredvideno nastopil v prvih dveh mesecih leta 1962 večji primanjkljaj kakor lansko leto v tem času. Že lani je bil primanjkljaj švicarske trgovinske bilance izredno visok. Izvoz se je razmeroma še dobro odrezal, pač pa je uvoz naraščal nenavadno hitro. V zadnjem tromesečju leta 1961 na primer je bil švicarski izvoz za 4 odst. višji kakor v istem času prejšnjega leta, medtem ko se je v tem času uvoz dvignil kar za 20 odst. Današnje notranje razmere v Švici so se pojavile tudi kot posledica nenavadne gospodarske konjunkture, ki jo je ustvarjal tudi močan dotok tujega kapitala.
Tudi sami Švicarji mnogo razpravljajo o nevarnosti inflacije. Do takšne razprave je tudi prišlo na seji sveta curiške-ga kantona. Tako je neki deželni poslanec zahteval, naj bi deželna vlada poslala zvezni vladi posebne predloge za pobijanje inflacije. Tujcem naj bi boli ovirali ustanavljanje novih podjetij, pa tudi dotok tuje delovne sile bi bito treba boli zavre ti. Podjetjem bi ne smeli dovoliti nameščanje tuje delovne sile, ako bi podjetja poprej ne poskrbela za nastanitev tujih delavcev. Inflacijski pojav vidi govornik tudi v tem, da se je cena zemlje nenavadno dvignila.
Za ustalitev cene zlata
V Londonu je prišlo do se Stanka med predstavniki emisijskih bank zahodnih držav, o katerem ni javnih poročil. Gre za to, da bi se banke dogovorile, kako bi se dala cena zlata, izražena v tujih valutah, ohraniti vsaj približno na določeni ravni, ne da bi prišlo do močnejšega nihanja. Očitno gre prav tako za zaščito valut. Tako na primer je že prišlo do podobnih stikov med velikimi narodnimi bankami zahodnih dežel, ko je 1. 1960 prišlo do nenadnega skoka cene zlata na
londonski borzi ter je še posebno ošibel dolar. Tedaj so posegle vmes Združene ameriške države in vrgle na londonski trg za 250 milijonov dolarjev zlata in tako pripomogle k vzpostavitvi normalnega stanja. Posebno Združene ameriške države si prizadevajo, da bi prišlo do ustanovitve Mednarodnega poola, ki bi zagotovil stalnost ceni zlata. Vse kaže, da so se Američani odločili, da ohranijo ceno zlata na sedanji ravni — 35 dolarjev za unčo. Predstavniki bank naj bi se dogovorili. da bodo preprečili vsako nihanje, ki bi prešlo 8 stotink dolarja, tako, da bi se cena zlata v dolarjih sukala med 34,92 in 35,00 dolarja za unčo.
«Euroexpert» v Rimu
V Rimu so tri evropske družbe, in sicer »Italconsult*, francoske »Societč Generale d’Etu-des et de Planification* ter za-hodnonemška družba »Deutsche Projekt Union G. m.b. H» ustanovile evropsko družbo pod imenom »Euroexpert», ki bo imela podobne namene kakor italijanska družba Italconsult. Ta namreč daje strokovno pomoč nerazvitim državam. Pomaga jim pri izdelavi raznih socialnogospodarskih načrtov, in sicer na kmetijskem in industrijskem področju, daje jim nasvete tudi glede nabave kreditov. Glavnica nove družbe Euroexpert znaša 300.000 luksemburških frankov (3,750.000 italijanskih lir). Sedež družbe bo v Luksemburgu, glavno ravnateljstvo pa v Parizu..
Izrael v skrbeh za svojo valuto
RAZVREDNOTENJE IZRAELSKEGA FUNTA. Izraelska vlada je 9. februarja uveljavila vrsto ukrepov gospodarske in finančne narave, ki naj bi prilagodili ustroj izraelske ekonomije položaju v ostalih državah, tako da bi se gospodarski stiki med Izraelom in preostalim svetom lahko poglobili in razširili. Minister za finance Eshkol je postavil nov uradni tečaj funta, in sicer 3 funti za ameriški dolar, medtem ko je poprej veljal uradni tečaj 1,80 funta za ameriški dolar (na prostem trgu 2,85 funta za dolar); novi tečaj velja za vse izmenjave blaga ali storitev in za prenos kapitalov;' državni prispevek za izvoz nekaterih vrst blaga iz Izraela je bil odpravljen; prav tako so bili odpravljeni prispevki za nekatere finančne operacije in pa za turizem. Odpravljene so bile tudi carine na uvoz nekaterih surovin in strojev .Nekatere druge carine so bile znižane. Vlada je sporočila, da namerava postopno odpraviti omejitve v količini dovoljenega uvoza iz tujine. Poleg tega se je vlada obvezala skupno z industrijci, trgovci in predstavniki sindikatov, da bodo ohranili stalne cene in stalne plače, tako da bodo lahko zadržali inflacijske težnje in da bo odpravljena nevarnost, da se gospodarski tečaj izraelskega funta zopet oddalji od uradnega tečaja.
K vsemu temu je treba dodati še namero izraelske vlade, da kolikor mogoče pospeši izvoz iz Izraela. Vrednost izvoza iz te države ne krije vrednosti uvoza. Lansko leto na primer je Izrael uvozil za 561 milijonov dolarjev blaga, izvozil pa samo za 239 milijonov. To pomeni, da je izvoz kril samo okoli 42,7 odst. uvoza. (Leta 1960 je bil položaj le malo različen: vrednost uvoza je znašala 500, vrednost izvoza pa okoli 220 mili j ono v dolarjev). Primanjkljaj v —izraelski plačilni bilanci krije-
jo vsako to to prispevki drugih držav in odškodnina, ki jo Izraelci prejemajo od Nemcev. Toda to ne bo moglo trajati v nedogled in zaradi tega si izraelska vlada prizadeva, da bi čim prej postavila domače gospodarstvo na lastne noge.
ZNIŽANA OBRESTNA MERA NA ANGLEŠKEM. Angleška banka je pretekli četrtek znižala obrestno mero od 5,5 na 5 odst.. To je drugo znižanje v razmeroma kratkem roku 15 dni; 8. marca je namreč Angleška banka znižala obrestno mero od 6 na 5,5 odst. Vest o ponovnem znižanju je presenetila trg, ki ni pričakoval novega nazadovanja cene denarja. Finančni strokovnjaki so mnenja, da bo Angleška banka še pred nastopom poletja še enkrat znižala svojo obrestno mero, morda na 4,5 odst.. Julija meseca lani je obrestna mera na Angleškem znašala 7 odst. Prvič so jo znižali 5 oktobra 1961, in sicer na 6,5 odst..
ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V BELGIJI. Belgijska narodna banka je znižala obrestno mero od 4,25 na 4 odst. To je od meseca avgusta že četrto znižanje obrestne mere v Belgiji. Meseca avgusta 1960 je Belgija povišala obrestno mero od 4 na 5 odst., da bi zavarovala belgijski frank, ki ga je prizadela kriza v Kongu. Za 0,25 odst. je bila obrestna mera znižana avgusta 1961, nato 28. decembra, 18. januarja 1962 in zdaj 22 marca 1962.
JUGOSLOVANSKI AVTOMOBILI ZA FINSKO
Tovarna avtomobilov v Kra gujevcu bo letos izvozila na Finsko in Madžarsko 1400 avtomobilov. Letos bo Jugoslavija izvo žila celotno 3000 avtomobilov med temi 2500 vozil tipa FIAT 600, ki ga izdelujejo v Kragu jevcu na podlagi licence.

UT
Nič več K - K - K
Resnična zgodba:	V trža-
ški družini so zaman več dni čakali na postrežnico, da bi s pralnim strojem oprala perilo. Vselej je našla kakšen izgovor, da ni prišla, brez nje pa ni bilo mogoče prati, ker ni bil stroj ne esupermatic» ne Automatic* in je zahteval človeško pomoč: gospodinja pa je bila bolehna■ Nazadnje je skrbnega družinskega poglavarja popadla sveta jeza in v prvi trgovini je kupil nov pralni stroj, kar <su-permatic». Vedel je dobro, da mora biti danes vse super, sicer ni zanič. Z novim strojem je odločni družinski poglavar sam opral perilo. Navsezadnje je zadostovalo, da je v njegov iboben» od časa do časa nabasal po 3,5-5 kilogramov perila in čez nekaj minut je stroj sam izbruhal iz sebe čisto in celo posušeno perilo, škoda, da ne vem, kakšne znamke je bil, morda Hoover, AEG, Castor, Rez, Zoppas ali celo ameriški Ben-dix, da bi lahko ustregel vsem ženskam, ki tudi zaman čakajo na postrežnico ter jim priporočil posebno znamko in tako napravil človekoljubno delo. Tako sijajno se fe namreč obnesel novi stroj, ki je pravi robot, da zdaj z njim perejo kar sami otroci.
Gospodinje, ki imajo opravka s postrežnicami, mi bodo verjele, da je ta zgodba resnična. Potrežnic ni več, niti takšnih, ki bi prihajale pospravljat v družino po nekaj ur na dan, stalnih služkinj pa še manj. Pobrale so jih tovarne, kakor so pobrale na milijone kmetov. Prav nič ne pomaga modrovati, ali je to za splošno človeško blaginjo in posameznega človeka bolje ali slabše. To je resničnost in če ni človeka, moramo iskati zanj nadomestek v stroju oziroma kar v robotu.
Časi se spreminjajo in mi se moramo z njimi, sicer bomo zaostali in zastareli. Naš hišni poglavar je imel ženo bolehno. To ni redko v družini, toda še bolj pogosto gospodinje v družini sploh ni. Tudi ona je na delu izven družine. Zakaj? Ali to zahteva emancipacija, ali, recimo bolj po domače, enakopravnost z možem, ali boj za prehrano družine, ker mož ne zasluži dovolj? Kaj je za ženo bolje in kaj za družino? Ali bi bilo bolje, da bi mož prejemal «družinsko plačo*, s katero bi lahko sam vzdrževal vso družino, ali pa je bolje tako, da oba delata, mož in žena? Ali včasih ne dela žena brez potrebe in samo za to, da si lahko privošči nekaj več tluksusa*?
Ne bo nam lahko odgovoriti na ta vprašanja. Drži gotovo samo, da za današnjo ženo in mater ne veljajo več trije K, s katerimi je neki švicarski publicist označil vlogo žene v prejšnjih stoletjih: K(inder)-otroci, K (ueche)-kuhinja in K(irche)-cerkev. Tedaj je žena skrbela za otroke in za kuhinjo ter hodila molit v cerkev namesto moža.
Kaj na storimo moški? Pustimo ženske v življenjskem boju naprej! V pisarne, urade, banke, delavnice in tovarne, lekarne in bolnišnice. Umikajmo se polagoma in previdno, po vseh strateških pravilih v drugo fronto. Pri tem ne pozabimo, da je tudi v družini potrebna strategija. Nazadnje ostanimo kar doma, kjer bodo za nas delali roboti.
-Ib —
mr«w
/MM\
»■■mi

SARAGAT KANDIDIRA ZA PREDSEDNIKA, čim bolj se bližajo volitve novega predsednika republike, tem bolj pogosto se ponavljajo ugibanja o kandidatih za najvišje mesto v državi. Omenili smo že, da se med kandidati omenja tudi so cialnodemokratski voditelj Sa-ragat. Njegov somišljenik poslanec Orlandi je izrecno izrazil željo socialnih demokratov, da bi prišlo do sporazuma s krščanskimi socialisti in morda tudi s socialisti glede Saragatove kandidature. Zdi se, da bi krščanski demokrati rajši kandidirali svojega pristaša, to je zunanjega ministra Segnija.
ZBLIŽANJE GLEDE BERLINSKEGA VPRAŠANJA, že pred začetkom razorožitvene konference v Ženevi so nekateri znani politični publicisti napovedali, da bodo zunanji ministri v Ženevi zopet načeli tudi vprašanje Berlina. V resnici kaže, da sta sovjetska in ameriška diplomacija že našli nekatere stične točke glede rešitve berlinskega vprašanja. Tako naj bi bili Rusi pristali na nevtralizirale ceste, ki pelje iz Zahodne Nemčije po vzhodnonemškem ozemlju do Berlina. Tako bi bil zajamčen prost dohod četam zahodnih sil v Berlin. Maršal Montgomery je v neki svoji izvaji zahteval, naj se angleške čete umaknejo iz Zahodne Nemčije. Zahodna Nemčija, oziroma Evropa se lahko brani z lastnimi silami.
MEDNARODNA TRGOVINA
Kontingenti za uvoz mesa v Italijo
cDENlAR NE RASTE NA DRE-VESU». V zadnjem času se čedalje bolj pogosto ponavljajo napadi angleškega tiska (Daily Express, Sunday Express, Peo-ple, Reynolds News) proti soprogu angleške kraljice Filipu, češ da zapravlja denar. To očitajo listi tudi princezinji Mar-gariti. Filipu so tudi očitali, da je ob neki priložnosti spravil v pogon helikopter, torpedov-ko in letalo, da bi pravočasno prišel na neko športno prireditev. Daily Express dodaja, da bi Filip ne smel pozabiti da denar ne raste na drevesu.
ALŽIR SE ŠE NI POMIRIL. Predsednik začasnega alžirskega izvršnega sveta Abderrahmene Fares je v svojem zadnjem govoru pozval Evropejce na spravo in vzkliknil: «Ponujam vam lojalno svojo roko.» Toda Alžir se še ne more pomiriti. Organizacija skrajnežev O AS se noče sprijazniti s sporazumom, ki ga je Francija sklenila z Alžirci. Samo en dan, to je pretekli petek, so pristaši s svojimi atentati povzročili 19 smrti. Zdi se, da je O AS prešla k novemu načinu bojevanja, to je h gverilski borbi. Alžirski voditelj Ben Bella, ki so ga osvobodili Francozi, se je začasno nastanil v Kairu, kjer je z zadoščenjem izjavil, da so zdaj uresničeni vsi upi alžirskega naroda. Francoski komisar v Alžiriji C. Fouchet poziva prebivalstvo k miru.
SIRIJA SE ZOPET ZDRUŽI Z EGIPTOM? V Siriji je teden dni na oblasti vojaška vlada, ki je odstranila civilno vlado Davalibija. Ozadje tega državnega udara še ni povsem jasno. V glavnem gre za častnike, ki so 28. septembra lanskega leta vrgli vlado in proglasili ločitev Sirije od Združene arabske republike oziroma od Egipta. Te dni je v severnih predelih Sirije, predvsem v Alepu prišlo do nove vstaje, ki so jo organizirali «svobodni oficirji*. V svojem proglasu pravijo ti, da zahtevajo zopet združitev z Egiptom. v skupni Združeni arabski republiki. Zdi se, da pridobivajo vse več pristašev in da ne kaže vojaška vlada v Damasku posebne odločnosti, da bi zatrla upor na severu. Po novejših vesteh je prišlo med vojaškimi poveljniki in uporniki do sporazuma, da se oblast izroči bivšemu predsedniku Kudsuju in da se Sirija zopet pridruži Združeni arabski republiki.
V Uradnem vestniku z dne 26. marca je objavljen ministrski dekret, s katerim je vlada odpravila sistem minimalnih cen, doslej v veljavi pri uvozu živine. in mesa iz tujih držav. Hkrati prinaša Uradni vestnik tudi ministrsko dovoljenje za uvoz živine in mesa iz tistih držav, s katerimi vzdržuje Italija spiska A in B import. S svoje strani je Ministrstvo za zunanjo trgovino ' izdalo navodila za uvoz teh vrst blaga iz Argentine in Japonske.
Namesto sistema minimalnih cen bo odslej uvoz živine in mesa urejeval sistem kontingentov. O tem smo že pisali v zadnji številki našega lista. Sedaj so znani tudi kontingenti veljavni za posamezne države ali gospodarske skupnosti.
,Za čas od 1. aprila do 31. julija 1962 veljajo naslednji kontingenti: za države Evropskega skupnega trga in njihove čezmorske zaveznice skupno 44.000 glav govedi in 35.000 stotov svežega in zmrznjenega mesa; za države, s katerimi vzdržuje Italija trgovinske zveze na podlagi spiska «B Import-,> (razen držav članic EST in njihovih zaveznic) 29.500 glav goveje živine in 99.000 stotov govejega svežega in zmrznjenega mesa; za Argentino, Brazilijo in Urugvaj 96.000 stotov zmrznjenega mesa; za Jugoslavijo a) na podlagi splošnega trgovinskega sporazuma 15.345 glav goveje živine in 17.650 stotov govejega mesa b) na podlagi tržaškega obmejnega sporazuma 1.165 glav goveje živine in 515 stotov mesa c) na podlagi goriškega sporazuma 325 glav goveje živine in 500 stotov mesa; za Poljsko 8.330 govedi za zakol in 7.400 stotov volovskega in telečjega mesa; za Romunijo 3.335 glav govedi in 3.720 stotov zmrznjenega mesa; za Madžarsko 10-000 glav goveje živine za vprego in za zakol ter 215 stotov govejega mesa.
Uvoz odrasle živine ne bo smel presegati 10 odst. kontingenta, določenega za vsako posamezno državo.
Po lanski pogodbi, ki so jo podpisali avgusta meseca v Beogradu, so bili uvozni kontingenti naslednji: 43.000 glav goveje živine, 6.000 ton konjskega in govejega mesa, in 25.000 konj.
voda za baker so lani v Združenih ameriških državah proizvedli 1.320.000 ton bakra, ali 3 odstotke več kakor v prejšnjem letu. Predaja bakra v industriji je lani dosegla 1 milijon 440.000 ton, ali 13 odstotkov več kakor v letu 1960. Razliko 120.000 ton med proizvodnjo in prodajo so pokrili deloma (50 tisoč ton) z uvozom, deloma pa z bakrom na zalogi.
ZDA POVIŠALE CARINE NA PREPROGE IN STEKLO
Nedavno zvišanje carine na uvoz stekla in preprog v Združene ameriške države je še posebno zadelo Belgijo. Iz Belgije gre 24 odst. proizvodnje stekla v Ameriko, Belgija izvaža tudi 40 odst. svojih preprog v ZDA. Carina na preproge je bila zvišana na 40 odst. ad valorem, carina na steklo pa na 20 odst.. Za izvoz stekla so Belgijci od Američanov prejeli na leto kar pol milijarde belg. frankov, za izvoz preprog pa okoli 800 milijonov belg. frankov. Belgijska vlada je v VVashingtonu protestirala proti temu ameriškemu ukrepu.
Dobri odnosi med Italijo in Jugoslavijo
V ZDA 197 KG PAPIRJA NA OSEBO
Ameriška industrija papirja je lani dosegla rekordno proizvodnjo 35,5 milijona ton, kar predstavlja napredek 3,5 odst. v primerjavi s proizvodnjo v letu 1960. Izvoz papirja in lepenke je dosegel 1.200.000 ton; uvoz papirja (predvsem časopisnega papirja iz Kanade) je lani dosegel 5,8 milijona ton. Potrošnja papirja v državi je dosegla 40,1 milijona ton, kar predstavlja povprečno potrošnjo 197 kg na prebivalca.
Te dni se je mudil v Rimu član Zveznega izvršnega sveta Avdo Humo. Sestal se je s predsednikom Ustanove za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI inz. Matteijem. Ogledal si je tudi naprave kemične industrije v Ravenni. Huma je sprejel tudi minister za proračun Ugo La Malfa. Ministrski predsednik Fanfani je med kosilom, ki mu ga je priredilo združenje tujih časnikarjev, izjavil, da si je zunanji minister Segni prizadeval, da bi se odnosi z Jugoslavijo čim bolj normalizirali in razvili; ti so zdaj prav dobri, zlasti se je razvilo gospodarsko sodelovanje, ki ga bo treba še dalje razvijati. Vida Tomšičeva, članica CK Zveze komunistov Jugoslavije se je udeležila konference italijanskih komunistih v Rimu. V svojem govoru o družbeni aktivnosti Jugoslovank je poudarila tudi vlogo žensk v boju za mir in pomen prijateljskega sodelovanja med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom. Včeraj je prispel v Trst jugoslovanski veleposlanik Mihailo Javorški, ki namerava obiskati naj višje predstavnike tukajšnjih oblasti.
Socialni
^ 7JTHINKI
Sadovi trgovskega bolniškega zavarovanja
Mednarodno priznanje jugoslo vanskemu iznajditelju
POSOJILO ZA GRADITEV ZAHODNEGA PETROLEJSKEGA NAFTOVODA
VEČ BAKRA V AMERIKI Po podatkih ameriškega za-
Francoska družba Compa-gnie du Pipe-Line Sud-Euro-peen, pri kateri je udeleženih kar 16 petrolejskih družb, ki dobavljajo Evropi petrolej, je del velikega posojila za graditev naftovoda iz Marselja do petrolejskih čistilnic v Strasbourgu in Karlsruhe v Zahodni Nemčiji plasirala tudi na new-yorški borzi. Ta del posojila zajema 40 milijonov dolarjev obveznic, ki se bodo obrestovale po 5,5 odst. in bodo zapadle leta 1982. V New Torku so bile obveznice podpisane v najkrajšem času in cena se je dvignila na 102,25. Zmogljivost naftovoda bo znašala dnevno 200.000 sodov (273.000 hektolitrov). Dolg bo 760 kilometrov.
Med jugoslovanskimi iznajditelji, ki so se udeležili mednarodne razstave iznajditeljev v Bruslju, je bil tudi prof. Hi j a Deckovski iz Skopja. Deckovski je profesor fizike, v Bruslju je razstavil vibracijski motor in sam pokazal njegovo delovanje-Dokazal je namreč, da motor izkorišča samo vibracijo in deluje, ne da bi bil neposredno v stiku z izvirom pogonske e-nergije. žirija mu je podelila zlato medaljo in hkrati izrekla tudi posebno priznanje za izum, ki je zbudil že mednarodno pozornost strokovnjakov. Razstave so se udeležili iznajditelji iz- 19 držav. Prof. Deckovski je v skrbeh za svoj izum, ki ga je prikazovala že evrovizija leta 1960. Dokumentacijo o svojem izumu je namreč že pred 15 meseci izročil nekemu Nizozemcu, ki ga je obiskal v Skopju in mu obljubil, da bo njegov izum mednarodno zavaroval, Kljub zadevni pogodbi, ki je bila podpisana v advokatski pisarni v Beogradu, se Nizozemec ni več prikazal.
V smislu zakona o bolniškem zavarovanju z dne 21. novembra 1960 št. 1397 je pri tržaški pokrajinski bolniški blagajni zavarovanih okoli 13.000 trgovcev oziroma njihovih družinskih članov. Od 1. julija 1961 do marca 1962 se je zateklo k zdravnikom - specialistom v smislu tega zavarovanja 5.150 zavarovancev, v bolnišnico je bilo prepeljanih 535, zdravniške oskrbe je bilo deležnih 339 članov. Povprečno je iskalo zdravniško bolniško oskrbo 670 zavarovancev na mesec. Prispevek zavarovancev je razdeljen v tri razrede, in sicer 1500, 3000 in 3500 lir na leto ter se ravna po obdavčljivi vsoti zavarovanca; v prvi razred spadajo trgovci z obdavčljivo vsoto do 1 milijona, drugi do 1,5 milijona in tretji, do 3 milijonov obdavčljive vsote. Nad to vsoto se trgovec ni dolžan zavarovati. Država prispeva k zavarovanju 1500 lir za posameznika. Trenutno vodijo blagajne po vsej Italiji komisarji, ki pripravljajo vse potrebno za razpis volitev. Te bodo po vsej verjetnosti še meseca junija.
Pismo iz Jugoslavije
Umirjenejši gospodarski razvoj
Zvišanje pokojnin
Težave s podržavljenjem elektrarn
PROTE6TANSTVO IN CERKVENI ZBOR. Papež Janez XXIII je te dni sprejel poglavarja škotske (protestantske) cerkve dr. A. C. Craiga. Časnikarji so vprašali dr. Craiga, ki se je sestal tudi s kardinalom Bea, načelnikom tajništva za združenje kristjanov, ali je bilo govora tudi o prisotnosti protestantov na katoliškem cerkvenem zboru kot opazovalcev. Dr. Archibald Campbell Craig je odgovoril, da ne bodo kongresu prisostvovali predstavniki škotske cerkve..
FRANCOSKI ŠKOFJE OBSOJAJO OAS. Tajništvo konference francoskih kardinalov in nadškofov je objavilo posebno poročilo glede stališča nasproti terorističnemu delovanju francoske tajne armade (OAS) v Alžiru. škofje pozivajo državljane k enotnosti in spravi. Odnosi med ljudmi bi morali sloneti na pravici, lojalnosti in zvestobi. Krščanski nauk in tudi navadna človeška morala obsojata skupine, ki mrzijo človeško osebnost v trenutku, ko se še čujejo vzkliki sovraštva in po maščevanju in se izvršujejo grozodejstva, škofje pozivajo k človečnosti in spravi. Motijo se tisti, ki mislijo, da delujejo za krščansko civilizacijo s tem, da dajejo duška svojemu političnemu prepričanju, a hkrati se zatekajo k nasilju. škofje pozivajo Francoze, naj lepo ;■ prej mej o begunce iz Alžira, ki bodo iskali delo v Franciji.
Nova Fanfanijeva vlada se je v načelu že odločila, da izvede podržavljanje družb, ki se bavijo s proizvodnjo električne energije. Pri tem računajo seveda na precejšnje težave ne samo zaradi odpora delničarjev, temveč tudi na o-vire povsem tehnične narave, že samo izplačilo odškodnine družbam oziroma delničarjem je bolj zapleteno, kakor bi človek mislil na prvi pogled. Ne gre samo za odkup delnic, obstaja tudi vprašanje odkupa obveznic, ki predstavljajo zadolžitev delniških družb in podjetij sploh. Vprašanje je tudi ocenitve vrednosti naprav družb, kajti same delnice nikakor ne predstavljajo te vrednosti; saj je vrednost naprav vsekakor višja od celotne vrednosti delniških glavnic. Omenili smo že obveznice v obtoku; saj podjetja ne gradijo svojih naprav samo z lastnim kapitalom, temveč tudi s posojili, za katera izdajajo obveznice.
Socialni demokrati, ki sodelujejo v sedanji koalicijski vladi, so izdelali zakonski osnutek o podržavljanju električne energije. Po tem načrtu bi kazalo, da oni predlagajo konverzijo delnic v obveznice. S tem bi se seveda število obveznic v obtoku zelo dvignilo, če upoštevamo, da bi se nove obveznice pridružile starim. Del obveznic bi bilo treba vsako leto amortizirati, za kar bi bilo treba precej denarja. To bi za državo predstavljajo novo breme, ki ga danes delniške
AVSTRIJSKI KANCLER V ŠVICI IN ANGLIJI. V spremstvu zunanjega ministra dr. Kretskega je avstrijski kancler Gor-bach te dni obiskal Švico in Anglijo. V Švici je govoril o vprašanju pridružitve nevtralnih držav Evropskemu skupnemu trgu. Po svojem povratku na Dunaj je kancler naglasil, da ostane Avstrija zvesta svoji nevtralnosti in da ne bo pristopila k nobeni vojaški zvezi. To pa ji ne nalaga obveznosti gospodarske narave. Kancler je dodal, da pripada Avstrija za-padnemu svetu. Vprašanje pristopa Avstrije k EST, s katerim se razvija 55 odst. avstrijske zunanje trgovine, ni politična zadeva in ni nezdružljivo z avstrijsko nevtralnostjo. V Londonu je dr. Gorbach izjavil časnikarjem, da je o južnotirol-skem vprašanju govoril s preds. Mac Millanom 'v zasebni obliki’. Dodal je, da Avstrija s pozornostjo sledi delu posebnega odbora za Južno Tirolsko in želi, da bi njegovo delo rodilo pozitivne rezultate. Južnotirol sko vprašanje je edino mednarodno vprašanje za Avstrijo, ki še ni bilo rešeno. Avstrija želi, da se najde mirna rešitev Tudi v Londonu je kancler iz
družbe nimajo, ko njihove delnice nenehoma krožijo in jih družbi ni treba odkupovati.
V sestav podržavljenih električnih podjetij pride menda 45 elektrotrgovinskih podjetij in 11 občinskih električnih podjetij, ki razpolagajo skupaj z nad 70 odst. vseh obstoječih naprav. Podjetij, ki delujejo na proizvodnem in distribucijskem sektorju je kakih dve sto. Če upoštevamo le podjetja v obliki delniških družb, pridemo po podatkih Assoni-me do 119 električnih delniških družb, katerih glavnica znaša 1221 milijard lir. Od teh je le kakih 25—30 družb, in sicer najvažnejših, katerih delnice kotirajo na borzah in njihov nominalni kapital doseže danes vrednost 960—970 milijard lir.
Ločiti moramo nominalno vrednost glavnic od tržne vrednosti delnic omenjenih družb. To je velike važnosti, ker pridemo do mnogo večjih vrednosti, kakor če bi upoštevali nominalno vrednost glavnic, ki je nižja, če jemljemo v poštev lansko borzno vrednost, ugotovimo, da se teh 960—970 milijard dvigne na 1500 in 1600 milijard lir. To pomeni, da dobimo razmerje 1,60 lir za vsako liro delniške glavnice. In če upoštevamo še vrednost družb, katerih delnice ne no-tirajo na borzah, in teh je kakih 90, nam skupno dajo kapital 130 milijard lir. Na o-snovi prejšnjega razmerja 1,60 za liro delniške glavnice se vrednost kapitala dvigne na 240 milijard, ki jih je treba prišteti skupnemu kapitalu družb, katerih delnice kotirajo, z izjemo, kolikor neka družba ni soudeležena v nekem drugem podjetju.
še eno vprašanje je pomembno. Gre za število vseh delničarjev, katerim se bo moral delež vrniti. Natančnega števila ne poznamo. Po nekih podatkih bi jih moralo biti kakih 900.000 ali še več. Tem bo težko dopovedati in obrazložiti, zakaj bodo podržavljena podjetja, katerih delničarji so. Kaže, da so delničarji v
glavnem osredotočeni v velikih severno italijanskih mestih, med katerimi je menda veliko število malih prihran-karjev. Vprašanje je, če se ti bodo zadovoljili z obveznicami, ki jih bodo prejeli namesto delnic, in v kakšnem razmerju bodo obveznice nasproti delnicam. Zadovoljiti bo treba vse dosedanje koristnike bodisi delničarje bodisi lastnike obveznic.
Kako bo država tehnično izvedla podržavljenje električnih družb, danes še ne vemo. Upamo, da ne bo vlada pritisnila na davčni vijak, da bi si z davki priskrbela denar za podržavljenje, in zadela tistih, ki jih davki že tako hudo pritiskajo, in ki predstavljajo veliko večino davčnih zavezan-
cev.
RADO LAUTIN
DELNIČARJI SE UPIRAJO
V Parmi so delničarji električnih družb ustanovili poseben obrambni odbor, ki naj zaščiti koristi pri podržavlje-nju družb. Odbor je na svojem sestanku sprejel posebno resolucijo proti podržavi j en ju in trdi, da bo ta ukrep zadel majhne ljudi, ki so kupovali delnice družb za proizvodnjo električne energije. Ti ljudje so s svojim denarjem pripomogli k razvoju te važne industrijske panoge po vsej državi, pravi resolucija. Resolucija poziva delničarje po vsej Italiji, naj protestirajo pri italijanskih parlamentarcih, ki so o-čitno pozabili na svoje obveze nasproti volivcem. Po mnenju odbora bi se država ne smela odločiti za tako važen ukrep s preprosto večino v parlamentu. Resolucija napoveduje, da bodo delničarji na prihodnjih volitvah nastopili proti tistim poslancem, ki bodo glasovan za podržavljenje električnih družb
Sami potrošniki gledajo na to vprašanje s povsem praktične strani. Ali še bo elektrika podražila ali pocenila? Delniške družbe so energijo podražile in si s tem nakopale nezadovoljstvo množic.
javil, da se Avstrija želi pri I druži
Splošna plovba
Piran
Telefon 51-70 Telex 03523 03522
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
družiti EST.
Ministrski svet je sprejel zakonski osnutek, ki določa povišek vseh pokojnin INPS (Isti-tuto Nazionale Previdenza Sociale — Državni zavod za socialno skrbstvo) v višini 30 odst. z veljavnostjo od 1. julija letos. Hkrati bodo «minimalne» pokojnine, ki jih uživajo upokojenci stari čez 65 let, povišane na 15.000 lir na mesec in pokojnine, ki jih uživajo upokojenci med 60 in 65. letom, na 12.000 lir na mesec. Za vsakega sina, ki ga upokojenec vzdržuje, se ta «minimum» dvigne za 10 odst., o božiču pa prejme vsak upokojenec eno dvanajstino letne pokojnine.
V Italiji je danes v pokoju okoli 4,300.000 ljudi. Za njihove pokojnine gre na leto okoli 676 milijard lir. Novi zakonski načrt prinaša 296 milijard lir več izdatkov za pokojnine, kakor jih je zavod izdajal doslej. Od teh 296 milijard bodo prispevali polovico delodajalci, eno četrtino delavci in uslužbenci, ostalo četrtino pa država. Od 1. julija 1962 do 30. junija 1963 se bodo ustrezna vplačila delodajalcev dvignila za 2,50 odst. in vplačila delavcev za 1,25 odst.; od 1. julija 1963 naprej pa se bodo vplačila prvih povečala za 3,70 odst., drugih pa za 1,35 odst..
Poviškov ne bodo deležni tisti upokojenci, ki še vedno delajo kljub svoji starosti in pokojnini INPS. Za nekatere skupine upokojencev ta pravila prav tako ne bodo veljala, ker je njihova upokojitev urejena s posebnimi zakonskimi določbami. Takšen je na primer položaj neposrednih obdelovalcev zemlje, spolovinarjev, kolonov, obrtnikov in trgovcev.
LJUBLJANA, marca — Navadno je bil prehod iz enega v drugo poslovno leto bolj izrazit kot v letošnjem letu. To se posebno kaže v proizvodnji, ki je sicer pokazala nadaljnji napredek, vendar ne tako visok kot je bil predviden, pa tudi ne tako nizek kot so nekateri pričakovali. Vzroki za pesimizem so bili namreč precej realni, ker so se morala podjetja v večini primerov zelo boriti s pomanjkanjem surovin in reprodukcijskega materiala. Tako so na pr. konec lanskega leta padle zaloge osnovnih surovin v industriji in rudarstvu na 2 odst. od 13 odst. v mesecu septembru lani.
stalo kritično. Zlasti to velja lo nihal, in to med 82 in 162.
Vse kaže, da so bila podjetja prisiljena na dvoje: na večje varčevanje z materialom in pa na večje izkoriščanje notranjih rezerv, na kar so gospodarstveniki opozarjali, vendar brez pravega uspeha, dokler ni prišlo do zaostritve tudi v tem pogledu. Postavlja se sicer vprašanje, ali je tako stanje surovin za nadaljnji razvoj zlasti industrijske proizvodnje, u-godno in ali bodo morda nastopile kasneje kake neprijetne posledice zlasti v nekaterih dejavnostih. Ko govorimo o nizkem stanju surovin, govorimo namreč o splošnem povprečju, ki velja za vso industrijo. To pa se v posameznostih kaže popolnoma drugače in tako je n. pr. že danes težak položai v industriji za predelavo kož, to je v usnjarski industriji, kjer je pomanjkanje kož že po-
Razgovori Avstrija - Trst
V sredo, 28. in v četrtek 29. marca se je mudila v Trstu delegacija avstrijskih poslovnih ljudi, ki so v našem mestu imeli vrsto razgovorov s predstav-
rvib-4	__„1_______:	t_„.
za tovarne, ki predelujejo svinjske kože, ki predstavljajo tudi na svetovnem tržišču posebnost zase. Znano je namreč, da so nekatere slovenske usnjarne specializirane na predelavo svinjskih kož in imajo pri tem deset in desetletno tradicijo (Vrhnika, Kamnik, Konjice). Njihove zmogljivosti so tako velike, da domači trg ne more pokriti njihovih potreb in je potreben zato uvoz svinjskih kož za predelavo.
Vsklajevanje cen industrijskih in kmetijskih proizvodov
Nekako notranjo stabilizacijo kažejo nekateri drugi podatki o gibanju gospodarstva. Tako se je indeks skupno zaposlene delovne sile v Sloveniji kljub povišani proizvodnji, znižal na 105 v primerjavi v letu 1960 indeks, skupnih obratnih kreditov je ostal celo na 100. Cene proizvajalcev industrijskih proizvodov so dosegle lani indeks 104 in so nihale v posameznih mesecih med 103 in 105. Pač pa so se znatno dvignile cene proizvajalcev kmetijskih proizvodov, in sicer na indeks 115. Nekateri razlagajo to kot izravnavanje cen nekaterih kmetijskih pridelkov z industrijskimi cenami, kjer med njimi še ni pravega razmerja; to deloma tudi drži. Sicer pa je vzrok dvigu omenjenega indeksa tudi v naraščanju proizvodnih stroškov v kmetijstvu ob vedno večji uporabi umetnih gnojil in mehanizacije pri obdelavi zemlje.
Če se še ustavimo pri cenah moramo ugotoviti, da v tem pogledu še ne moremo govoriti o nekem umirjenejšem razvoju in da kažejo cene na drobno, zlasti kolikor zadeva prehrano, nenehno težnjo za dviganjem. Indeks cen industrijskih pro-
mr čs&.% =
letom 106, indeks cen na drob-
VEDNO VEČ AVTOMOBILOV V AMERIKI
Izdelava avtomobilov se je v ZDA januarja in februarja 1962 povečala za 50 odst. v primeri z letom 1961. Izdelali so 1,157.690 vozil (771.885 v istem času lanskega leta). General Motors so izdelale 648.321 vozil (428.058 lani), Ford Motor Co. 338.218 (225.426), Chrysler 92.304 (74.2U) in American Motors 78.839 (44.190). Meseca februarja so prodali 455.300 ameriških vozil (360.400 lani), prodaja se je dvignila torej za 26 odst.
sestanku, ki je s presledki trajal vso sredo in deloma še v četrtek, so strokovnjaki razpravljali zlasti o vprašanjih prometnih zvez med Trstom in Avstrijo; tako na primer so Avstrijci poudarili nujnost izboljšanja prometnih zvez (železnice in cest) proti Južni Nemčiji; o tem vprašanju so tržaški predstavniki izrekli svojo 'Ifcglasnost z avstrijskimi željami. Pred odhodom avstrijskih gostov so na Trgovinski zbornici podpisali skupno izjavo o soglasju tudi glede vpra Sanja potrebe naftovoda med Trstom in Dunajem in pristopa Avstrije k Evropskemu skupnemu trgu.
NOVA PEČ V IDRIJI. V Idriji že dela velikanska peč, ki so jo nabavili v Italiji za žganje živosrebrne rude. Peč se je obnesla in podjetje idrijskega rudnika je naročilo g. Avgustu Lapajni, ki predstavlja v Gorici razne panoge italijanske industrije, naj se domeni
no za prehrano pa 112 in je nihal med 104 in 121. Tako je torej indeks življenjskih stroškov štiričlanske družine dosegel lani povprečje 112, s tem da je znašal v januarju 106, v decembru pa že 120 in v letošnjem letu ne kaže znakov padanja. K temu zopet največ pripomorejo živila, ki so zaradi raznih elementarnih razmer in podobno, zelo poskočila v cenah .Računamo lahko, da bo položaj boljši, ko bodo prišli na trg novi kmetijski pridelki.
Povišani posebni dohodku
Druga stran medalje glede dviganja življenjskih stroškov pa se kaže v dvigu osebnih dohodkov, ki so se zlasti dvignili v gospodarstvu, in sicer na povprečni indeks 127. Ker se je v gospodarstvu že skoro v celoti uveljavilo načelo nagrajevanja po delu in uspehu pri delu, je indeks osebnih dohod-
Skoki so posebno visoki ob koncu posameznih četrtletij, ko podjetja obračunavajo prejemke za nazaj, ker delavci sicer prejemajo ob mesecih akontacije na svoje plače.
Tudi v negospodarskih organizacijah in v javnih službah so se prejemki delno dvignili, vendar ne tako kot v gospodarstvu. V splošnem pa lahko ugotovimo, da je dvig osebnih dohodkov višji, kot so se dvignili življenjski stroški, kar kažejo tudi zgornji podatki.
V tej zvezi naj končno omenimo tudi ugoden vpliv zadnjih ukrepov za povečanje likvidnosti v gospodarstvu. O teh ne bi posebej govorili, vendar lahko ugotovimo, da podjetja ne pritiskajo več tako na banke zaradi obratnih kreditov in tudi število mandatnih tožb, s katerimi so upniki uveljavljali svoje zahtevke nar pram dolžnikom, je občutno padlo. Morda o tem vprašanju kaj več kasneje, ko bodo znani rezultati zlasti medsebojnega zakonitega pobotanja terjatev in protiterjatev v gospodarstvu izvedenega v tem mesecu.
Koprsko pristanišče prerašča samo sebe
Ko smo pred kakima dvema letoma opozorili na začetna dela v gradnji koprskega pristanišča, nismo niti slutili, da bo pristanišče v tako kratkem času doseglo takšen razmah. S
svojo žilavostjo sili še naprej in se bo v kratkem uvrstilo
za dobavo še dm^e v«*’« ne*i. kov v posameznih mesecih ze-
med naša pomembna pristanišča. Dograjena operativna obala je prekratka in vedno polna ladij, pa tudi pristaniške naprave, skladišča in druge ne zadoščajo več zahtevam, ki iz dneva v dan naraščajo. Značilno je, da je koprsko pristanišče, opozorilo nase tudi zvezno vlado, ki je poslala na ogled svoje predstavnike. Pokazalo se je namreč, da ne gre morda samo za krajevno zadevo, temveč za pristanišče, ki ima vsedržavni pomen in ki po prometu prerašča že sedaj nekatera druga, v katera so bila z manjšim uspehom vložena velika sredstva, kot na pr. v pristanišče Ploče.
Postavlja se zahteva po nujni gradnji pristaniških naprav in obale, zlasti pa po nujni izgradnji železniške proge. Mladina se je sama ponudila, da bo s prostovoljnim delom pomagala, da bi proga čim prej stekla. Na drugi strani pa se prav tako neizprosno postavlja vprašanje sredstev za vse, kar je predvideno in kar je nujno. Doslej je vse nekako uspelo, ker je možno združevanje sredstev s strani podjetij, o-krajev, občin in drugih. Upamo lahko, da bo tako tudi v prihodnje in da se bo koprsko pristanišče razvijalo vzporedno z zahtevami gospodarstva, zlasti z zahtevami in potrebami neposrednega zaledja.
—žj—
SEBI
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
NAJVEČJI DOMAČI DENARNI ZAVOD
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov: BANKREO
'Irn n s miri n
IMPORT.EXPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV
IN STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO
TRST — Sedež; ulica Gicerone 8-11 — Tel. 30-214
KMETIJSKA ZADRUGA
TRST
Ul. Foscolo 1 . Tel. 94-386 Ul. Flavia 62 Milje, ul. Roma 1
Ob nakupu kmetijskih potrebščin obiščite nas. Dali vam bomo potrebna pojasnila in nasvete. Prodajamo tudi piščeta.
PRIZNANO MEDNARODNO
AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo

ms-
«_»j i k
CJ U C O L. I rsl iU A
ft\ adriaimpex
TRST, Via della Gej Tel.; 38.770,
S. p. A.
Geppa, 9 29-135
IMPORT - FJPORT industrijskih proizvodov
Tvrdka jo pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, O M, RIV v Jugoslavijo
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Levant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daleki Istok, Japan (mjesečno)
Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
fH	d	
ISSrhi	mm	
Prevozite robu progam a iJUGOLINI JEi
:

Nove tovarne
v industrijskem pristanišču
Na zadnji seji vodstva tržaškega industrijskega pristanišča je predsednik odv. Fort! napovedal, da bodo obseg industrijskega pristanišča v doglednem času razširili za nadaljnih 150.000 kv. metrov. Novo zemljišče bodo pridobili s tem, da bodo posušili močvirnate predele v smeri proti Miljam. Na kraj bodo napeljali okoli 1,5 milijona kub. metrov zemlje in gramoza, tako da se bodo tla na celotnem zemljišču dvignila za 2 metra nad dosedanjo višino.
V	Žavljah je sedaj 55 tovarn pred kratkim pričela obratovali z gradnjo novega obrata družbe SNIA-Viscosa, ki se bo imenoval «Pettinatura export». Prosta cona obsega 215.000 kv. metrov površine, ki je že vsa oddana. Glede na veliko zanimanje za to cono jo bodo menda v bodoče še močno razširili.
V	žavljah je sedaj 55 tovarn in manjših obratov. V treh tovarnah je delo ustavljeno, ker jih deloma obnavljajo, 15 obratov pa je še v gradnji. Pred kratkim je kupila 120.000 kv. metrov zemljišča družba FIL-SNIA, ki bo na njem zgradila obrat «Officine Meccani-che Triestine» (Tržaška mehanična tovarna) za proizvodnjo tekstilnih strojev. Danes je v žaveljskem industrijskem pri-
stanišču zaposlenih 4016 ljudi
Družba Montecatini bo v kratkem pričela z gradnjo tovarne za proizvodnjo ravnega stekla. Družba je kupila veliko zemljišče ob novem plovnem prekopu. Stroški za gradnjo bodo znašali 7-8 milijard lir. V tovarni bo našlo zaposlitev 500-600 ljudi. Surovine (apnenec) bodo po vsej verjetnosti dobavljali tovarni iz sesljanskih kamnolomov; od tod že družba odvaža apnenec v svoj obrat v Margheri. Pri novi tržaški tovarni bo sodelovala belgijska skupina Gladerdel.
NOVA TOVARNA S SODELOVANJEM TUJEGA KAPITALA
Mešana italijanska, angleška in ameriška družba L.I.S.O. (La-vorazione Integrale Šemi Oleo-si) je najela v žaveljskem industrijskem pristanišču zemljišče 75.000 kv. metrov ob plovnem prekopu. Hkrati je družba zaprosila pri Rotacijskem skladu za posojilo 6 milijard lir, da bi postavila oljarno. Družba namerava proizvajati fina semenske olja in industrijska olja, moko za človeško prehrano in za živinsko krmo. Tovarna naj bi 40 odst. svoje proizvodnje razpečevala v Italiji, ostalo pa naj bi se izvražalo v Avstrijo, Turčijo, Jugoslavijo in Grčijo.
POMORSTVO
(Napovedane ladje) JUGOLINIJA Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan Dinara 28.3., Lovčen 29.3.
Proga Jadransko morje — Indonezija — Daljni vzhod Lovčen 29.3.
Proga Jadransko morje — Japonska Lovčen 29.3. Proga Jadransko morje — Severna Evropa Lovčen 29.3.
Proga Jadransko morje — Južna Amerika Makedonija 29.3.
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Vojvodina
29.3.
Proga Jadransko morje — Vzhod Skopje 30.3. JADROLINIJA Proga Jadransko morje — Dalmacija — Grčija (tedenska) Orebič 3.4., Opatija
10.4.
Proga Jadransko morje — Grčija — Kreta (štirinajstdnevna) Istra 30.3., Lastovo
13.4.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je priplula 25. marca v Tangier, od tod pa krenila proti Genovi, Neaplju, Palermu, Tesaloniku, Benetkam in Reki. Od tod bo zopet odplula 28. aprila via Trst in Koper. Motorna ladja «Bohinj» je 23. marca priplula v New York. Naslednji odhod z Reke bo 28. maja. Ladja «Bo-vec» je 22. marca priplula v Dubrovnik, nato pa je nadaljevala pot v Benetke, Split, na Reko, v Trst in v Koper.
Na političnem obzorju
PROTI AVTONOMIJI TRSTA. «11 Popolo Giuliano», tedensko glasile Krščanske demokracije v Trstu, zavrača zahtevo komunistične in socialistične stranke po «popolni avtonomiji Tr-sta» v okviru nove avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Zavrača tudi zahtevo po prosti coni. List pripominja, da bi izpolnitev te zahteve dovedla do oživljenja Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je mrlič. Gospodarske koristi Trsta zahtevajo, da se Trst ohrani v sklopu Italije in da se tržaška vprašanja rešujejo v deželnem in državnem okviru. Krščanski demokraciji v Trstu je ljubši krščanski demokrat v Furlaniji kakor komunist v Trstu. List priobčuje sliko, ki kaže, kako je tržaško občinstvo z navdušenjem sprejelo italijansko voj-
Nova premiera SG v Trstu
Da, nova po časovni zapo-vrstnosti, zlasti pa po kakovosti, je bila zadnja premiera SG v Trstu, ki smo jo gledali 24. marca v Avditoriju.
Farsa Daria Foja «Arhangeli in avtomati* je nekaj povsem nenavadnega za naše občinstvo pa tudi za gledališki ansambel. Težko Di ji našli primero v dolgem seznamu iger, ki so šle čez oder SG. Občinstvo je začudeno gledalo igralce in kar verjeti ni moglo, da ima pred seboj stare znance, v tako živahnem tempu so iztresali jedke Fojeve domislice. Že v pre-nekateri drugi igri so igralci našega gledališča kljub stisnjenim razmeram pokazali presenetljivo gibčnost in prilagodljivost, a take še ne kakor v «Ar-hangelih in avtomatih». Ljudje, ki so igro že prej kje videli, na italijanskih odrih ali v Zagrebu, so zmajevali z glavo, češ, ali bo gledališki ansambel kos
kultura in živteiie
sko leta 1954, ko je Zavezniška
;sls,lrru,Krt,“me-1	iuis
sto italijanski upravi.	j na je ta. Tudi glede občinstva
OD MORJA NIA KRAS. Prof. j so dvomili, ali ga bodo igralci Martinelli, predsednik upravne-1 mogli potegniti za seboj v tako ga odbora Rotacijskega sklada —-j —:—=- — —;—
li, da so vse prej kot diletanti.
Ko bi bila farsa «Arhangeli in avtomati* napisana originalno slovensko, bi brez dvoma živ dan ne zagledala odrskih luči na slovenskem odru v Trstu, ker pa je prepotovala že nekaj italijanskih odrov, ji ni bilo mogoče zapreti ust, da ne bi mogla povedati nekaj prav bridkih resnic. In prav to je bil tudi pisateljev namen.
Š.
HRVATSKA SLIKARICA V TRSTU
Danes, 4. aprila odprejo v umetniški galeriji sv. Justa o-sebno razstavo zagrebške slika-rice Dolores Gerbin.
NOVA STAVKA BENCINAR-JEV. Pretekli teden so uprizorili dvodnevno stavko uslužbenci pri bencinskih črpalkah v Trstu; stavkali so v znak protesta proti odprtju druge črpalke ACI (Automobile Club Ita-lia) na D’Annunziovem drevoredu. Generalni vladni komisar dr. Mazza je sklical predstavnike obeh zainteresiranih strank na sestanek. ACI je u-maknil svojo zahtevo po postavitvi druge črpalke, pod pogojem, da bo lahko prva (v Ulici Coroneo) ostala odprta tudi ob nedeljah in praznikih.
MEDNARODNI SEMINAR V TRSTU. V našem mestu bo v času od 15. junija do 15. avgusta mednarodni seminar teoretične fizike. Seminar bo v posebnih prostorih v Miramar-skem parku, ki jih sedaj preurejajo. Stroški za preureditev bodo znašali približno 15 milijonov lir.
ZOPET 15 DELAVCEV BREZ
dela?
Tržaško podjetje Importex-chimici, ki izdeluje zdravila, namerava odpustiti 15 delavcev. Sindikalna organizacija je proti odpustu. V zadevi bo posredoval v imenu vladnega komisarja podprefekt Molinari.
POŽAR V PRISTANIŠČU. Pretekli teden je na ladji «Gioac-chino Lauro», zasidrani v tržaškem pristanišču, izbruhnil velik požar, ki je uničil več avtomobilov, hladilnikov, lesa papirja in drugega blaga, namenjenega na Srednji vzhod. Škoda znaša po prvih cenitvah nekaj desetin milijonov lir.
DENAR ZA LETALIŠČE V RONKAH. Vladni generalni komisar je dal na razpolago za civilno letališče v Ronkah 50 milijonov lir. Vzletišče bo dolgo 1500 metrov. Letališče bo dokončno urejeno do konca prihodnjega leta.
TRŽAŠKA UNIVERZA SE ŠIRI. Tržaška univerza je prejela pooblastilo, da odkupi od zasebnikov večje zemljišče z dvema stavbama, za skupni znesek 150 milijonov lir. Na tem zemljišču bodo postavili zoološki, botanični, farmacevtski, biokemijski in fiziološki inštitut.
DRUŽINSKI DAVEK ZMANJŠAN. Tržaški občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se družinski davek na občinskem ozemlju nekoliko zmanjša. Družinski davek, ki pripada občini, se namreč računa na podlagi dohodkov posameznih družin. Od celotnih dohodkov je dovoljeno odbiti 300 tisoč lir, ki predstavljajo neobdavčljivi minimalni dohodek. Nova olajšava, ki jo je sprejel občinski svet, je v tem, da se ta neobdavčljiva vsota dvigne na 350.000 lir.
TOMOSOVI AVTOMOBILI DRAŽJI
Koprska Tovarna motornih vozil (Tomos) je zaradi povišanja carine pri uvozu avtomobilskih delov od dosedanjih 25 odst. na 38 odst. (od 1. januarja 1962 dalje), sorazmerno povišala ceno svojim avtomobilom. Spaček (Citroen 2 CV), ki je stal 845 tisoč dinarjev, stane sedaj 1.045.000 dinarjev; vozilo Ami 6, ki je stalo 1 milijon 400.000 stane sedaj 1 milijon 550.000 dinarjev fco tovarna. Na to ceno je treba dodati 3 odst. davka na promet proizvodov.
AMERIŠKI OBISK V TRSTU. V nedeljo je prispel iz Salzburga v Trst prof. Day, pod-ravnatelj znanega ameriškega seminarja v Salzburgu. «Salz-burg Seminar in American Stu-dies» prireja že skoraj ves povojni čas mesečne tečaje, ki naj bi udeležence poučili o kulturnih, gospodarskih in socialnih razmerah v Združenih ameriških državah. Mr. Day je sicer profesor za vzgojeslovje na univerzi Floride. V Trstu se je sestal z bivšimi udeleženci salzburškega seminarja, ki so na sestanku v «Tergesteu» ustanovili poseben klub.
je izjavil, da se za širjenje tržaške industrije postavljata dve važni vprašanji: vprašanje zadostne količine vode, ki bo kmalu rešeno, in vprašanje dobave električne energije. V žavljah ne bo več prostora za nova industrijska podjetja. Zato bo treba graditi nova podjetja v Tržiču in izkoristiti pristan, ki ga je ponudila skupina papirnice ob Timavi, ali pa poiskati prostor na Krasu.
PRAVICE SLOVENCEV V DEŽELNEM SVETU. Med razpravo o proračunu za tržaško pokrajino je govoril tudi pokrajinski svetovalec inž. J. Pečenko. Obžaloval je, da predsednikovo poročilo sploh ne omenja slovenskih zadev, čeprav je v gradnji novo šolsko poslopje za slovensko trgovsko akademijo in za znanstveni licej, se sicer pravice Slovencev zanemarjajo. Ne izpolnjujejo se ne zadevne določbe ustave ne londonskega sporazuma. Tako so ob pokrajinskih cestah samo italijanski napisi. Okoli 88 odst. kmetovalcev na Tržaškem je slovenske narodnosti, zato bi morala to dejstvo upoštevati tudi pokrajinskega uprava in poskrbeti za strokovno izobrazbo naših kmetovalcev s tiskom in tečaji v slovenskem jeziku. Med razpravo se je oglasil k besedi tudi neofašist dr. Strud-hoff, ki je govoril proti graditvi novih poslopij za slovenske srednje šole.
Tudi nabrežinska posojilnica napreduje
NAŠE SOŽALJE
VALERIJA SILOVA. Ob izredno številni udeležbi so v Trstu Preteklo sredo položili v grob 72-letno Valerijo Silovo. Rajna je bila članica Slovenskega gledališča; našemu občinstvu je bila znana kot temperamentna igralka. Po vojni je mnogo pripomogla k obnovi slovenskega gledališča; nekajkrat je nastopila tudi v filmskih vlogah.
V Trstu so umrli Jože Stopar, 46-letni železničar Andrej Sosič, doma z Opčin, brat inz. Milana Sosiča; na Opčinah 63-letni mesar Adolf Vatta, čigar sinova imata mesnico in bar, v Ricmanjih je umrl Andrej Hrvatič na Kontovelu 81-letna Lucija Regent, v Velikem Rep-nu 92-letni gostilničar Ivan Škabar, na Katinari 91-letna Marija Grahonja vd. Pertot, pri Hom ju Antonija Maver.
V nedeljo, 1. aprila je bil v Nabrežini občni zbor Kmečke posojilnice. Predsednik Terčon je na občnem, zboru podal podrobno poročilo o delovanju posojilnice v preteklem letu. Iz tega je razvidno, da je odbor imel lani 14 sej, a revizorji so štirikrat pregledali račune in delovanje ustanove. V preteklem letu je bilo predloženih 81 prošenj za posojila, od teh je bilo 68 odobrenih. Odbor je seveda razpravljal tudi o drugih zadevah posojilnice, tako o raznih ukrepih formalnega značaja glede na navodila zavoda Banca dVtalia v zvezi z izvršeno revizijo s strani revizorja tega denarnega zavoda. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje posojil, ki jih naši kmetovalci lahko prejmejo po zakonu o Zelenem načrtu.
Bilanca za preteklo leto ka že, da je tudi lam posojilnica lepo napredovala. Razpoložljiva gotovina se je povišala lani za 50 odst., posojila so ostala na isti višini, nasprotno pa so se hranilne vloge dvignile za
122 odstotkov in dosegle 48 milijonov lir. Kljub znizani obrestni meri na posojila je posojilnica izkazala skoro enak čisti dobiček kakor prejšnje leto. Po poročilu revizorja dr. U. Verze je občni zbor odobril bilanco ter določil, da se čisti dobiček prepiše v rezervni sklad. Nato je občni zbor izvolil dr. Verza za revizorja, a za namestnika Rojca Venceslava. Dalje je občni zbor odobril predlog, aa se odbor oprosti dolžnosti glede pologa kavcije. V smislu sklepa občnega zbora ostane najvišji znesek za posojilo na višini, kot je bil določen lani. Tudi prispevek novih članov v rezervni sklad ostane isti kot do sedaj.
Pri slučajnostih je predsednik sporočil, da je upravičeno upanje, da bo posojilnica morda že v tem letu prišla do novega sedeža. Sedanji prostori so za poslovanje denarnega zavoda nepripravni. Zato je gotovo, da bo poslovanje posojilnice v novih prostorih še bolj uspešno.
vrtinčasto dogajanje in pripovedovanje. Igralci so to nalogo sijajno opravili in dvorana je bila na mah njihova, da je spontano bruhnila v ploskanje ob odprti sceni. Fojeva farsa torej ni bila nič pretrd oreh za igralce in nič tako samo svojega za občinstvo, da ne bi mogla uspeti.
In vendar je fojevska farsa — lahko ji tako rečemo, ker je nekaj povsem svojskega —■ popolnoma nova vrsta igre, čeprav je v daljnem sorodstvu z italijansko «commedia dell’arte» iz 16. stoletja. Po nenadnosti prizorov in zapletljajev res dela vtis, da nastaja sproti in ni vse že vnaprej določeno. Značilno za Fojevo farso je tudi to, da je tu hudo realistična, tam pa zopet komaj nakazana. Ta njena značilnost je bila skladno poudarjena tudi v Cesarjevi sceneriji, v šibanju sodobnih razmer je neusmiljena in brez predsodkov in le avtorjevi duhovitosti se je zahValiti, če igra ne zdrkne v preveč surovo smešnost. V bistvu ima torej tiste lastnosti, ki jih prava veseloigra mora imeti: s smešenjem popravljati.
Igra je bila zelo skrbno pripravljena in je zanjo vladalo že vnaprej veliko zanimanje, kar lahko sodimo po odmevih, ki so prihajali v javnost in po gledališki pripravi prof. Josipa Tavčarja, ki je igro razložil sicer le peščici gledališkega občinstva. Navajeni smo že, da bo-
ZOPET BOMBA V TRSTU. | mo gledali nekaj režijsko polt nedeljo je ob 22,24 pod ok- vsem novega, kadar beremo, da
nom vile prof. Schiffrerja v u-lici dei Porta v Trstu eksplodirala bomba, ki so jo neznanci položili v pisemski nabiralnik. Bomba je lahko ranila 92-letno taščo prof. Schiffrerja, ki je v tistem trenutku šla po notranjih stopnicah. Očitno gre za napad političnih nasprotnikov prof. Schiffrerja, pristaša socialno demokratske stranke, ki je hkrati podpredsednik kulturno umetniškega krožja. Ta je organiziral predavanja, ki naj bi zlasti mladini prikazala gorje fašizma z zgodovinskega vidika. Napad je povzročil razumljivo ogorčenje po Trstu in mestni svet je soglasno obsodil zločinsko dejanje. Tajništvo Neodvisne socialistične zveze je v posebnem pismu izrazilo solidarnost prof. Schiffrerju. Neodvisna socialistična zveza zahteva, naj varnostni organi izvedejo preiskavo z največjo odločnostjo. V soboto zvečer so neznanci razbili dvojezični napis zobnega zdravnika dr. D. Sardoča na marmornati plošči v Carduccijevi ulici. Tržaški poslanec Vidali je naslovil na ministrskega predsednika in notranjega ministra vprašanje, kaj mislita ukreniti spričo povečane teroristične dejavnosti fašistov v Trstu.
«EKSPRES» BO DRAŽJI: Združenje lastnikov tržaških javnih lokalov se je na svoji zadnji seji bavilo z vprašanjem podražitve skodelice kave od 40 na 45 lir. Za podražitev se še ni odločilo.
bo režiral ta ali oni režiser kot gost. Režiserju Antonu Mar-
fSfgagniaig^/m/g
Res sodoben atlas sveta
Koncert operne glasbe
Na povabilo Glasbene Matice je Društvo glasbenikov operno-simfoničnih orkestrov Slovenije v soboto priredilo v Trstu koncert operne glasbe. Nastopili so pevci Ksenija Vidali-sopran, Miro Brajnik-tenor in Danilo Mer-lak-bas ter zbor ljubljanske opere ob spremljavi orkestra ljubljanske opere in Slovenske filharmonije. Dirigiral je Demetrij Žebre, Bogat spored je obsegal kar 12 arij iz različnih del o-pemih klasikov, Rossinija, Feersterja, Čajkovskega, Smetane, Dvoržaka, Borodina, Musorg-skega, Puccinija, Verdija, Cilee in Gotovca.
Navdušenje poslušalcev se je stopnjevalo od točke do točke in ob zaključku se Tržačani kar niso mogli sprijazniti, da se bo treba posloviti od pevcev in orkestra. Kljub neakustični dvorani avditorija je koncert uspel in tudi pokazal, da bi izvajalci zaslužili bolj primerno dvorano. (O tem nažalost tržaški Slovenci ne odločamo). O solistih, zboru, orkestru in dirigentu so že izrekli svoje mnenje strokovni kritiki ob drugih priložnostih. Kot kronisti naj samo omenimo, da je Vidali s svojim liričnim glasom še posebno osvojila poslušalce z arijami iz Smetane in Cilee. Stari tržaški znanec, a še vedno mladostno sveži Brajnik je Puccinija zapel, kakor bi ga ne mogel bolje niti kakšen Gigli ali Lanza in je moral arijo še ponoviti. Danilo Merlak je presenetil Tržačane z obsegom svojega glasu. Elegantni žebre je mojstrsko obvladal zbor in orkester ter izvabil iz njih vse glasbene vrline. Poslušalci smo bili hvaležni vsem, ki so nam pripravil ta izredni užitek Težko je reči, ob kateri točki je navdušenje doseglo vrhunec, ob gromovitih Polovskih plesih (Borodin), ob Gotovčevem ’Eru iz onega sveta’ ali ob veličastnem prizoru kronanja iz opere Borisa Godunov (Musorgski). V časih du-
tiju se pozna, da ima izurjeno; ----	.	- naša javnost
odrsko roko in da misli pff sejne st ske se naša -javnost
igri tudi na najmanjše potankosti.
Težo igre nosi Dolgin, ki ga je izvrstno podal Silvij Kobal, ne da bi s tem hoteli zmanjšati delež ostalih igralcev. Vloga Dolgina je bila za Kobala kakor ustvarjena in tudi obratno; vso igro je bil kakor na vzmeteh. Prav s Kobalovim kratkim Dolginom je režiser še posebej poudaril globoki, morda malce skriti smisel te farse, ki ima v sebi pri vsej grotesknosti nazadnje le nekaj tragičnega.
Tudi igra Zlate Rodoškove v vlogi Angele je bila sproščena in naravna. Vidi se, da igralka, še zmeraj raste in da bomo njen višek šele doživeli, ker je od igre res igre boljša. Ob katerikoli i-gri Jožka Lukeša, ki ima v tej farsi več vlog, ima gledalec občutek neke igralčeve gotovosti, neke vrojenosti v oder in v to, kar je z njim v zvezi.
Nekaj manj popolna je bila igra ostalih, od Starešiničevega Julija v več vlogah pa prek Martinuzzijevega Antona, Rusti-jevega Petra, Miličevega Marka, Sardočeve Angeline prijateljice pa do najmlajših, ki so pokaza-
očitno navdušuje za dela velikih mojstrov, ki gredo v globino in širino, a se hkrati osla-njajo na ljudske motive.
Prireditev se je začela mnogo prepozno glede na okoličane.
L. B.
Zakonski vrtiljak
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA gostuje pod okriljem Slovenskega gledališča iz Trsta v soboto. 7. aprila ob 21. uri v tržaškem Avditoriju z igro
Leslie Stevensa:
ZAKONSKI VRTILJAK
Prevedla:	Maila Golobova;
scenograf: arh. Sveta Jovanovič; kostumi: Valči Ilovarjeva in režiser: Igor PRETNAR
Ponovitev v Tržaškem Avditoriju v nedeljo, 8. aprila ob 17. uri.
Predprodaja vstopnic od petka, 6. aprila dalje v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Mosco-lin (nasproti Avditorija).
V izdaji zagrebškega Leksikografskega zavoda FLRJ, ki izdaja široko zasnovana enciklo-pedičina dela, je pravkar izšel A-tlas s vijeta, s kakršnim se lahko ponašajo le največji narodi. Tudi druga enciklopedična dela Leksikografskega zavoda so na višini, naj mislimo na bibliografijo, na Jugoslovansko ali pa na splošno enciklopedijo, na pomorsko,, medicinsko, vojno, katerih vsaka zase se po obsežnosti, skrbni obdelavi in po natančnosti lahko meri tudi z najboljšimi podobnimi deli na svetovnem knjižnem trgu.
Pravkar izšli Atlas svijeta je samostojna publikacija Leksikografskega zavoda in so nanj lahko ponosni ne samo izdajatelji, pač pa tudi država, v kateri je izšlo to tehtno delo. Kako velikansko je to delo, nam priča število sodelavcev, ki so sestavljali Atlas svijeta, petindvajset jih je, zraven cele množice tehnikov, ki so ga opremili.
Kakor je običaj pri takih zemljepisnih delih, je tu ta novi Atlas razdeljen v tri glavne dele: 192 strani teksta, 200 strani večjih in manjših zemljevidov in 85 strani indeksa zemljepisnih imen v šestih stolpcih. V obsežnem tekstu so najnovejša znanstvena dognanja glede nastanka vesoljstva in njegove ureditve. Upoštevani so že podatki, ki so jih prispevali k razvoju zemljepisne znanosti prvi umetni zemeljski sateliti. V drugem delu so sta-stične razpredelnice o gospodarstvu v posameznih državah, kar bo posebno zanimalo naše gospodarstvenike. Tretji del govori o ustroju Organizacije združenih narodov in je to za zemljepisni atlas nekaj novega; saj bi kaj takega zaman iskali v podobnih zemljepisnih delih drugih narodov. Posamezne države so potem še posebej obdelane, najbolj natančno seveda Jugoslavija, glede na goratost, vodovje, klimo, rastlinstvo, prebivalstvo, državno ureditev, trgovino, promet in denar, škoda, da pri geografskem opisu držav in dežel, ni posebej na kratko opisano živalstvo teh pokrajin, kar bi bilo zanimivo zlasti za azijske in afriške države.
Zemljepisne karte so originalno zasnovane in izdelane v Leksikografskem zavodu v Zagrebu na temelju najnovejših zemljevidov posameznih držav. Posebna odlika tega Atlasa so presenetljivo jasno risani zemljevidi v živih barvah,
na katerih je tu in tam uporabljenih celo do 18 različnih barv. Po indeksu na koncu zemljevidov je mogoče najti vsak količkaj pomemben kraj na svetu.
Atlas hoče biti predvsem gospodarskega značaja, zato so tovrstne statistične razpredelnice zelo natančne. Pogrešamo pa kljub temu pri mnogih iz-venevropskih državah navedbo števila prebivalcev, čeprav navaja tudi za take države, koliko odstotkov je, recimo, prebivalcev tega ali onega plemena, tega ali onega jezika. Tudi to moti, da so države in zemljine kar pomešane v istem poglavju pod naslovom Ostale zemlje; tako so n. pr. Albaniji posvečeni trije stolpci, obema Amerikama kot zemljini pa pet. Nerazumljivo je, zakaj so uredniki uporabljali italijanska in nemška imena za slovenske kraje na Primorskem in na Koroškem, ko so vendar pri čisto tujih krajih le navajali slovansko ime in v oklepaju uradno. Tako beremo na zemljevidu Slovenije: Gorizia, Monfalcone, Duino, Aurisina, Prosecco, Opi-cina, Basovizza, Klagenfurt, Vil-lach itd..
Atlas svijeta bo s pridom služil gospodarstvenikom, trgovcem, bankam, šolam pa tudi posameznikom, ki se zanimajo za zemljepisna vprašanja.
Knjige
za osnovne šole zastonj
Ministrski svet je pooblastil prosvetnega ministra Guija, da porabi vsoto 12 milijard 800 milijonov lir za nakup osnovnošolskih knjig, ki naj se razdelijo brezplačno med učence vseh osnovnih šol v Italiji. Ta sklep vlade pomeni, da bodo učenci osnovnih šol odslej prejemali knjige zastonj Prvih pet razredov osnovnih šol ob'-* e danes v Italiji 4,280.000 učencev. Povprečna cena knjig, ki jih u-porabljajo v I. in II. razredu znaša 675 lir, v HI. 630 + 900 za pomožne knjige, v TV. razredu 630 + 1035 in V. 675 + 1080. Za vsakega učenca bo država za nabavo knjig potrošila povprečno 1100 lir.
RENE MICHEL LAMBERTIE: «QUE SAIS — JE* — «L’indu-strie de la Pierre et du Mar-bre.» — Presse Universitaire de France. Pariš.
DR. PAULO RUBINO: «Aspet-ti della storia Economica Friu-lana* — dalla fine del XV se-colo alla caduta del Dominio Veneto. Zbirka: Teši di laurea. Zal.: Camera di Commercio, In-dustria e Agricoltura, Videm (Udine), via Morpurgo.
«ALTO ADIGE». Documenti presentati al Parlamento Italia-no dal ministro degli affari esteti on. Segni il 15 settembre 1961. Italijanska zelena knjiga o Južnem Tirolskem, zal. «Re-lazioni Internacionali* (Istitu-to per gli studi di politica Internacionale, Milan, via Clerici, 5; 800 lir.
PROMET V PRISTANIŠČU
Promet v Javnih skladiščih v Trstu, ki ne obsega tržaškega prometa, je v prvih 3 mesecih letos dosegel 540.000 ton (lam 521.000 ton).
TVRDKA
SILA JOŽEF
uvoz
IZVOZ
TRST - Riva Grumula 6-1 - Tel. 37-004, 55-689
V obmejnem pasu Gornjega Posočja
Od velike videmske pokrajine je edino Čedad, nekoliko večje trgovsko in mestno središče, ki je vključeno v obmejni pas. Priznati je treba, da je ugled, ki ga je užival Čedad v prejšnjih časih, upadel Njegovi kupci in redni obiskovavci so seveda predvsem ljudje iz Beneške Slovenije iz bližnje, ali Prav bližnje furlanske okolice, ter onstran meje Kobaridci in del Bovčanov, prebivavcev iz ožjega Tolminskega Čedad bolj Pralo privlači. Redko zajde v njega kak Bric. Goričani pa ga skoraj poznajo le bolj po slučajnih izletih in manj po trgovinski plati.
.Toda še na njegovem trgovinskem območju dela Videm konkurenco Čedadu. Ljudje s Prepustnico iz Soške doline ne zdrže skušnjave in jo mahnejo, kar do Vidma, ko potrebujejo kakšno posebno blago, saj je tja komaj 16 kilometrov.
Okoličani, slovenski in Furlani seveda kupujejo v Čedadu v starem delu mesta, ki prevladuje, ker je Čedad razmeroma le nralo porastel po vojni. Ves °srednji del Čedada je neke vrste bolj zanimiv in prostrane j ši goriški «raštel»!
Ha čedajskem trgu
Kupci iz jugoslovanskega de-ia tega obmejnega pasu se ne
ustavljajo po čedajskih gostilnah, podobno kot v Gorici. Za spoznanje so cene v Čedadu nekoliko nižje od goriških, izbira pa je približno enaka. Ob sobotah je trg pred sodnijo, toda seveda nikdar tako poln kot goriški četrtki. Iz kobariškega Kota nosijo tja svoje pridelke, ki so si ob vsem obmejnem pasu približno podobni:	kokoši,
jajca, maslo, salame, sir. Zanimivo je, da se pojavlja na trgu več mlečnih izdelkov, ker je nastopila neka začasna kriza v zadružnih mlekarskih obratih na Tolminskem, in ponekod kmetje kar po nekoliko skupaj predelujejo mleko v sir in maslo ter , jih nosijo na čedaj-ski in goriški trg.
STARO MESTO — STARE TRGOVINE
Trgovska podjetja v Čedadu imajo dolgo večdesetletno tradicijo, ker se lastniki niso tako menjali kakor drugod in niso v to mestece prodrli prišleki iz drugih italijanskih pokrajin. Poznajo se med seboj kupci in trgovci, svoje posle opravljajo med seboj kar v furlan-ščini, Kobaridci pa v italijanščini brez primesi kakšnega narečja, ker so se pač naučili italijanščine le od zasedbenih o-blasti.
železnino m električne potrebščine hodijo naši ljudje kupovat k Orterju ali pa Scauni-gu, največ kupcev ima seveda ’A1 Bottegone’, dalje precej pri Badiniju-Lizzero. Mnogi se obračajo za tekstilno blago k Bac-choliniju ali k TJdinese’, pred pošto v Viduzziju-Lenassi. Trgovska mreža v sedanjih časih je taka, da so povsod in tudi v Čedadu najnovejši vzorci in pri konfekciji zadnji kroji. Mnogo naših ljudi rajši kupuje ob pravih ali resničnih razprodajah ali ob koncu sezone, da nekaj prihranijo pri ceni.
Kobaridci so znani v Čedadu že dolga desetletja in jih ni skoraj nikdar ločila hermetično zaprta meja. Trgovski krogi so se med seboj poznali. Na trgu pa se "ljudje iz Soške doline srečujejo z onimi iz Nadi-ške, s katerimi jih nekoliko vežejo stara znanstva in celo so rodmške vezi.
TRGOVINSKA POSTOJANKA STUPICA
Na glavni cesti ob Nadiži proti Kobaridu je zadnji kraj pred obmejnim blokom Stupica, nekaj hiš pred vhodom v tesno sotesko med Matajurjem in Mijo. Stupica je dolinsko središče za okolne beneške vasi, zlasti za Črni vrh, kraj visokih hri-
bovskih ljudi, s skoraj vsemi družinskimi priimki na ič, kot na primer Cenčič, Ivančič itd. Precej so samosvoji, kulturno zapuščeni, saj ves ta kraj, okoli 600 duš, raztresenih po gorskih planotah, ne bere časopisov, ne slovenskih in ne italijanskih. V trgovine hodi v Stupico, kjer so ne zaradi njih, temveč zaradi Kobaridcev, zrasle dve, tri trgovine, pri Mene-chimju in Erminiju. Ljudje od Robiča in Kobarida kar tu naročajo blago, ki ga s prihodnjo korijero dobijo iz Vidma ali Čedada. V letošnji hudi zimi so kar precej nakupovali zelenjavo tu in niže doli po dolini.
V Kobarid pa prihajajo s prepustnicami največ avtomobilisti ob nedeljah. Obnovili so hotel 'Zvezda’ (nekdanji Devetak) in je za sedaj v kar dobrih rokah. Kostnica tisočev italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne je vzorno vzdrževana, a sam grič je čudovit lep velikanski park. Z vrha se ne moreš nagledati lepot Soške doline. Le škoda je, da je turistična vnema tudi sem gori v to neskaljeno lepoto postavila nekaj weekend-hišic, za katere je več ko dovolj primernejših mest okoli Kobarida in reke Soče. Obiskovavcev iz Italije je zmerom nekaj, pa čeprav je že 45 let, odkar so padli tokrat, mladi ljudje ki so za sedanje obiskovavce že stari strici in dedje.
— ar -
(Konec prihodnjič)
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst
TRST
VIA S. MAURIZIO, 1
TRANS- TRIESTE
Societa a r. L
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31 906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Grand Hotel Toplice - Bled
Prvovrsten hotel odprt celo
leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno tem peraturo 23°C. Drsanje na je zeru, žičnica za smuk, vsa kovrstne zabave in razvedri, la. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlič. na domača vina.
JnisMJitAOfia fCbpeA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX; 03-517
n
Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor,
Sarajevo, Sežana, Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica. Kozina, Podgorje,
Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski trg z žitaricami se je v zadnjih osmih dneh okrepil. Prekupčevalci so se začeli še posebno zanimati za boljše vrste domače pšenice in za moko, manj pa za riž in koruzo. Na zelenjavnem trgu ne gre od rok ne sadje ne zelenjava, kajti cene so še vedno visoke; sicer je zelenjava za malenkost znižala cene v primerjavi s prejšnjim tednom, vendar pa to še ne zadostuje za ugoden razvoj kupčij. Cene goveji živini za zakol so nizke, cene živini za rejo in kravam mlekaricam so višje. Povpraševanje po prašičih je živahno in cene težijo navzgor. Trg s perutnino in jajci je miren in cene zmerne. Maslo se kot vedno dobro prodaja, mlečni izdelki pa slabše; cene siru so nizke. Trg z oljem je nasplošno miren. Olje za industrijsko porabo in oljčno o-Ije se slabo prodajata. Nekoliko bolj živahne so kupčije s semenskim jedilnim oljem. Povpraševanje po vinu zaostaja, tudi cene padajo.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 90-110, rdeče 100-125, merk. 65-80, taroki extra 180 do 200, I. 140-160, limone I. 50-60, merk. 35-50, jabolka abbondan-za 40-45, delicious extra 130 do 150, morgenduft 50-62, renette extra 110-120, I. 80-100, hruške extra 120-130, I. 100-115; suh česen (netto) 500-600, pesica 70 do 90, karčofi 60-70 lir kos, korenje krajevnega pridelka 60 do 110, od drugod 60-120, cvetača 90-150, zelje 80-120, čebula krajevnega pridelka 100-120, dišeča zelišča (netto) 250-260, koromač I. 60-70, rdeč radič 200-390, cikorija 350-400, solata 120 do 280, trokadero 100-150, krompir bintje uvožen 65-68, maje-stic 65-67, krompir novega pridelka 100-110, grah 240-250, paradižniki 150-320, peteršilj 80 do 110, zelena 60-100, špinača 50 do 90, bučice 280-300 lir za kg.
metni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 860-880, uvoženo maslo 830-840, lombardsko maslo 840-850, domače maslo 850-860, emilijsko 820-830, maslo iz sladke smetane 780-790; sir reggiano proizv. 1960	720-760,
proizv. 1961 630-670, grana iz Lodija proizv. 1960 700-730, proizv. 1960-61 630-660, proizv. 1961 600-620, grana svež 440-470, postan 480-490, sbrinz svež 470 do 490, postan 560-580, emmenthal svež 530-550, postan 630-660, originalen švicarski emmenthal 730-750, provolone svež 510-520, postan 570-600, italico svež 400 do 420, postan 470-490, crescen-za svež 290-310. postan 410-420, gorgonzola svež 335-360, postan 580-610, taleggio svež 350-360, postan 430-470, švicarski pasterizirani sirčki (6 kosov) 160-200, slan sir svež 140-150, postan 220 do 230 lir kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
BERGAMO. Živina za rejo: krave mlekarice uvožene iz Švice 280-300.000 lir glava, krave prvesnice uvožene iz Švice 250-270.000, krave mlekarice rjave gorske pasme 180-230 000, prvesnice gorske pasme 150-180.000, krave mlekarice švicarske pasme Simmenthal 210-230.000, teleta od 6 mesecev do 1 leta stara 60-80.000, teleta 12-18 mese-
ZJTARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu; embalaža, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina mehka pšenica 7000-7200, dobra merkantile 6600-6650, trda domača pšenica dobra merkantile 8300-9100, Manitoba 8300 do 8400. pšenična moka tipa «00» 9500-11 000, krušna moka tipa «0» 8890-9100, tipa «1» 8400 do 25p0. fina domača koruza 5300 do 5350, navadna koruza 4100 do 4150, koruzna moka 6600-6700, uvožena rž 4825-4850, uvožen iečmen 4900 5100, uvoženo proso >950. Neoluščen riž arborio 7'00 --SCO. vialone 8300-9000, čarnem’i 10 50042.000, Vercelli 7800-8200. B. B. 8400-8800. Riz-zoUo 8100 8400, P. Rossi 8100 do 8890. Msrntelli 7700-8000, Stirpe 136 7000-7300. Ardizzone 7100 do 7i,00. Balillone 6800-7000; oluščen riž arborio 13.900-14.300, v'*i->ne 15 200-15.800, carnaroli 2i-22 000, Vercelli 14.400-14.800, p. B. 14.100-14.400, Rizzotto )?. cfi0 13800, Maratelli 13.400 do 13 6°0, Stirpe 136 11.200-11.400. B''Pilone 10.900-11.100, P. Rossi 13.600-13.800, Ardizzone 11.600 do 11.900 lir za stot.
PFRVTNINA IN JAJCA
MILAN, živi domači piščanci e"f ra 1100-1150, živi domači piščanci I. izbire 1000-1050, navadni živi piščanci 350-380, domači zaklani piščanci extra 1200-1400. zaklani piščanci I. izbire 1000-1100, navadni 420-470, uvoženi zmrznieni piščanci iz Mzd*orske 450-500. žive domače kekoši 700-750. zaklane domače kokoši 900-950. uvožene kokoši zaklane v Italiji 600-650, uvožene zmrznjene 540-550, žive pe-p-st-i-e 1050-1100, zaklane 1400 do 1500. zaklani golobi I. izbire 1990.1300. n. izbire 1000-1050, živo nure 700-750, zaklane 900 do leon uvožene zmrznjene mire 459.500. živi purani 550-600, z—rznieni uvoženi purani 450-500 siVe Erosi 500550. zaklane 559 700. živi zajci 500-550, za-k,-"-i s kožo 630-680. brez kože 659-730 lir kg. Sveža domača jpioa i. 20 50-23 50. navadna domača jajca 18-19,50, uvožena o-žignsana jajca I. 17-19,50, II. 15-16 50 lir za jajce.
cev stara 80-110.000, domači konji 1 do 5 let stari 130-150.000,
konji hrvatske pasme 3 do 4 leta stari 130-155.000, mule 140 do 160.000, osli 50-60.000; suhi prašiči 70-80 kg težki 410-430 lir za kg žive teže, 90-100 kg 400 do 410, 40-50 kg 450-470, svinje 330-340. živina za zakol; voli I. 340-360, II. 310-330, krave I. 260-280, II. 170-200, junci I. 340-360, biki 350-370, konji 230-260, žrebeta čez 1 leto stara 300 do 330, neodstavljena žrebeta 430 do 450, ovce 180-190 lir za kg.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2600-2700, laneno seme 11.300-11.700. Olje iz surovih semen iz zemeljskih lešnikov 33.500-33.700, iz sončnic 33-33.200, iz koruze 30.200-30.900, iz soje 31.700-32.100, iz tropin 29.700-29.900, iz kokosa 18.800 do 19.300, iz lana 26.300-26 500, iz ricinusa 34.000-35.000. Semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 36.600-36.800, iz sončnic 36-36.200, rafinirano olje iz soje 34.900-35.100, semensko jedilno olje I. 35.400-35.600, II. 33.500 do 33.700. Oljčno olje: «lam-pante» 48.300-48.500, retificirano 53-53.200 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 780-820 lir za stop/stot, Barbera superior 13-15 stop. 880-940, Oltrepč pavese 10-11 stop. 780-820, mantovansko rdeče vino 10-11 stop. 730-759, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 810-830, Soave belo 11 stop. 840-860,	Raboso	10-11	stop.	710
do 730,	Merlot	11-12	stop.	830
do 860, reggiano 10-11 stop. 760 do 780 belo vino iz Romagne 10-11 stop. 740-760, rdeče 10-11 stop. 720-740, bel mošt 10-11 stop. 600-610, klasični Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 775-815, Aretino belo 10,5-11,5 stop. 795-825, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 745-765, rdeče 725-745, Bar-lettano extra 14-15 stop. 645 do 665, Sansevero belo 11,5-12,5 stop. 720-740, rdeča filtrirana vina iz Brindisija 10.800-11.100 lir stot, iz Barlette 10.200-10.400, Milazzo Barcellona 13-14 stop. 660-690,	Riposto	12-13	stop.	680
do 700,	belo vino iz	Sardinije
12.5-	13,5 stop. 725-755, rdeče
13.5-	14,5 stop. 685-705 lir stop/ stot.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava. Pernambuco 3, 17/19 1210 lir, Santos Fancy 18 1295, Viktorija V 18/19 1185: Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 1170, Haiti naravna XXX 1265, Kostarika 1370; Arabska in afriška kava: Gimma 1240, Moka Hodeidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1010, AP special 1020, Rob EK/1 3-5 odst. 1000, Rob EK/1 special 1010, Rob EK/3 10-12 odst. 950 lir za kg.
POPER
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza (stot. dol. za bušel)
12.3.62 21-3-62 2.4.62 203,75 204,50 2077/a 107 3/s 111,50	114 —
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . . Cin (stot. dol. za funt) .... Svinec (stot. dol. za funt) . . Cink (stot. dol. za funt) . . Aluminij (stot. dol. za funt) . Nikelj (stot. dol. za funt) . . Bombaž (stot. dol. za funt) . . Živo srebro (dol. za steklenico) Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt)
31
122,62 9,50 12,00 24,00 81,25 35,05 192,— 34,—
31
124,62
9,50
12,00
24.00 81,25 35,65
193,00
34.00
31.—
123,25
9,30
11,50
24.00 81,25 35,65
193,00
34.00
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono) Cin (funt šter. za d. tono) Cink (funt šter. za d. tono) Svinec .(funt šter. za d. tono)
235,75 234,25	234,75
958,— 968,50	955,00
68 V8 69,25 61,— 59,75
70V,
61V„
SANTOS
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
844,— 844,— 856 —
TRST. Cene veljajo za kg, od uvoznika do prodajalca na debelo, f.co skladišče prodajalca: Saravvak črni 940, Sarawak beli 1230, Malabar 990, Tellic.herry garbled 1000, Tellicherry extra bold 1010-1015 lir za kg.
SLADKOR, KAVA, KAKAO TRST. Francoska sladkor cri-stalisč Pariš št. 3 po 47 lir za kg, v vrečah iz papirja, f.co železniški voz Modane; francoski rafiniran grana sladkor po 52,50 lir za kg, f.co Ventimiglia; angleški rafiniran grana po 33 funt-šterlingov za 1000 kg, v vrečah iz jute, cif. Trst.
LES
TRST. Navajamo cene za avstrijski rezan les, neocarinjen, f.co meja. Smrekov rezan les: I-III širok 31-33.000, 0-III širok
26.500-	28.000, 0-IV širok 25.000 do 26.500, III-IV širok ali ozek 22-
23.0000.	IV širok ali ozek 19.500 do 21.000, tramovi 25.500-26.500, les krajših mer izpod 4 m 19-
20.000.	izpod 3 m 15-17.000, tramovi no «običaju Trst» 14 do
15.000.	Macesnov les: I-II 32.500 do 34,500, I-II-ni 28-29.500, III
22.500-	24500; Borov les: I-II 31 do 33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter.
KRMA
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Celi ali zrezani ro-
žiči 3900-4300, domače seno 3600-3800, nemška detelja 3500
do 3600, slama 1400-1500; koruzne pogače 4450-4550, lanene 6300-6350; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5700-5750, kokosova moka 4050-4150, moka iz sončnic 2000-2100, iz sezama 5600-5700, iz surove soje 5200-5260, iz prepečene soje 5550 do 5650, koruzna moka 4200-4300, lanena 5500-5600, moka iz paradižnikov 3800-3900 lir za stot.
Manj živilskega žvepla
Cene bakra so ostale skoraj nei&premenjene; cin je v Londonu nazadoval, cene svinca in cinka so čvrste. Bombaž je v New Yorku popustil, prav tako je popustila juta, medtem ko je volna ohranila čvrsto kvo-tacijo. Cene kavčuku počasi napredujejo. Tudi cene sladkorja naraščajo, medtem ko je kakao ohranil prejšnje kvotacije; cena kave je nekoliko nazadovaliz.
verpoolskih pristaniščnikov in pa obsežnemu nakupu kavčuka s strani Jugoslavije.
KOVINE
MLEČNI IZDELKI
L,ODI. Cene veljajo za kg, brez embalaže, trošarina in nro-
VALUTE V MILANU
	21.3.1962	2.4.62
Dinar (100)	66.00	75,00
Amer- dolar	620,20	620,20
Kanad. dolar	589,00	588,00
Francoski fr.	126,10	125,95
švicarski fr.	143.05	142,75
Avstrijski šil.	24.04	24.04
Funt šter. pap	1747,50	1746,50
Funt šter. zlat	00	5900,00
Napoleon	5200,00	5275,00
Zlato (gram)	708,00	5707-00
BANKOVCI V CURIHU 2. aprila 1962
ZDA (1 dol.)
Anglija (1 funt šter.) Francija (100 nov. fr.) Italija (100 lir)
Avstrija (100 šil.) Češkoslovaška (100 kr.) Nemčija (100DM)
Belgija (100 belg. fr.) švedska (100 kron) Nizozemska (100 gold.) Španija (lOOpezet) Argentina (lOOpezov)
Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din.) Avstralija (lav. funt)
4,31>/2
12,12
86,50
0,695
16,67
16,00
107.50 8,60
83,25
119.50 7,10 4,70 5,25 0,46 9,60
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici v tednu do 30. marca napredovala od 206 na 207 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju. Cena koruze je tudi napredovala, in sicer od 112 1/2 na 114 3/4 stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Na newyorški borzi je cena kakava napredovala od 20,80 na 20,86 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Kava je v pogodbi «01» nazadovala od 34,26 na 33,95 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Sladkor je napredoval, in sicer od 2,56 na 2,80 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Do 15. marca je proizvodnja sladkorja na Kubi znašala 2,015.000 ton, to je približno 1 milijon ton manj kakor pred enim letom. Po vsej verjetnosti ne bo Kuba mogla zadovoljiti zahtev Sovjetske zveze, kar zadeva obljubljene dobave sladkorja.
VLAKNA
Cena bombaža je v New Torku ostala neizpremenjena pri 35,65 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriški izvoz bombaža je dosegel do 25. marca 3.434.432 bal, medtem ko je znašal pred enim letom 5.044.410 bal. Volna vrste Suint je v New Yorku napredovala od 126 na 126,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’sB napredovala od 100,75 na 101,25 penija za funt proti izročitvi v maju. V Roubaixu (Francija) so bile cene za malenkost višje: 1305 (prejšnji teden 1300). Juta je v Londonu popustila od 117 na 115 funtov šterlingov za tono (First mark).
KAVČUK
V Londonu je vrsta RSS napredovala od 23 5/16—23 7/16 na 23 5/8—23 3/4 penija za funt proti takojšnji izročitvi. Na newyorški borzi je cena napredovala od 28,15 na 28,90 stotinke dolarja za funt. Cena si je povsod nekoliko opomogla, kar je treba v glavnem pripisati trem činiteljem:	mednarodni
napetosti na Gvineji, stavki li-
V Londonu so bile cene 30. marca naslednje:	baker 235
funtov šterlingov za tono (1016 kg), (prejšnji teden 234,50), cin
960.50	(968), svinec 62 1/8 (61), cink 70 3/8 (70,50); na newyor-ški borzi: baker 30,34 stotinke dolarja za funt (prejšnji teden 34,40), svinec 9,50 (nespremenjen), cink St. Louis 12 (neiz-premenjen), aluminij v ingotih 26 (neizp.), antimon Laredo 28-
28.50	dolarja za tono, lito železo 66,44, Buffalo 67 (neizp.), staro železo povprečen tečaj
31.50	(31,83), živo srebro 192-195 dolarjev jeklenka po 76 funtov.
AMERIŠKE
STRATEŠKE ZALOGE IN MEDNARODNI TRG
Te dni se je zvedelo za obseg odvečnih količin raznih proizvodov, ki jih imajo Američani na j trateški zalogi. Ta količina, ki že zdaj prekaša za o-koli 3.400 milijonov dolarjev vrednosti ameriške potrebe, bi se lahko v doglednem času še povečala, če ne bo ameriška vlada preklicala nekaterih svojih pogodb z dobavitelji.
Manj jekla na Angleškem
Po podatkih Urada za železo in jeklo so Angleži lani pridobili 22.086 milijonov ton jekla, leta 1960 pa 24,3 mil. Angleške jeklarne so povprečno izkoriščale 83,3 odst. svoje zmogljivosti (leta 1960 94,2 odst.). Meseca decembra so izkoristile samo 71 odst. svoje zmogljivosti (prejšnje leto 92 odst.). Računali so, da bo proizvodnja jekla za 10 odst. večja, kakor je v resnici bila. Letos se po dosedanjih predvidevanjih proizvodnja ne bo dvignila, medtem ko se bo zmogljivost jeklarn povečala od 26,5 na 28,3 milijona ton. Konkurenca tujih jeklarn ne bo popustila in Angleži -o prepričani, da ne bodo njihove jeklarne izvozile toliko jekla kakor leta 1960 (4,2 milijona ton), inštitut za gospodarsko in socialno raziskovani = nal Institut of Economic and Social research) predvideva, la se bo avtomobilska proizvodnja na Angleškem letos dvignila za 9 odst., njen izvoz pa za odst. Predelovalna industrija o napredovala vsaj za 6 odst., za tovarne letal pa konjunktura ne bo ugodna.
Iz sicilskih rudnikov žvepla bodo na leto pridobivali po en milijon ton žveplene rude, ki jo bodo nato uporabljali v bližnjih tovarnah za proizvodnjo zaščitnih sredstev za kmetijstvo, umetnih gnoj ih in amonijevega sulfata. Pridelovanje žveplene rude se bo nadaljevalo samo v rudnikih, kjer je ruda bogata na žveplu; nedonosne rudnike bodo opustili. Na Siciliji je tudi več drugih rudnikov, v katerih bi se lahko zaposlili rudarji, ki bi ostali zaradi omenjene opustitve brez dela. V tem smislu namerava sicilska vlada organizirati vrsto tečajev, ki bi delavce usposobili za novo delo. V primeru pa, da bi določeno število delavcev ostalo brez zaposlitve, bi ti prejeli posebno odpravnino iz Evropskega socialnega sklada. Za uresničenje tega načrta bo Sicilska vlada zaprosila za pomoč osrednjo rimsko vlado, ki naj s svoje strani pokliče k sodelovanju Evropsko investicijsko banko.
V tromesečju oktober-decem-ber lanskega leta je proizvodnja žveplene rude na Siciliji dosegla 228.600 ton to je 2,7 odst. manj kakor v istem razdobju prejšnjega leta (235.000 ton). Proizvodnja «litega» žvepla je znašala 11.000 ton (v zadnjem tromesečju leta 1960 14.500 ton), proizvodnja mokrih koncentratov (sistem flotacije) 17.300 ton (leta 1960 10.600 ton), proizvodnja litega koncentrata pa 4200 ton (3.200 ton). S tem se je proizvodnja v vsem lanskem letu dvignila na 982.800 ton rude, 46.800 ton litega žvepla, 17.300 litega koncentrata.
Nov sporazum o kavi
Predstavniki 48 držav pridelovalk in potrošnic kave so se zbrali pred časom v Washing-tonu, da bi sestavili dolgoročen sporazum o kavi. Osnovni namen novega sporazuma naj bi bil ustvariti večjo stabilnost na svetovnem trgu s kavo. Na svojih sestankih je ta «Coffee Stu-dy Group» proučil možnosti okrepiti sedanji mednarodni sporazum, ki zadeva izvozne kontingente 28 držav pridelovalk. Novi sporazum predpostavlja sodelovanje tudi držav, ki ne pridelujejo kave, a jo trošijo v znatnih količinah. To sodelovanje je potrebno zato, da ne bi imele države pridelovalke, ki niso pristopile k mednarodnemu sporazumu za kavo, proste roke pri izvozu na te trge. Večina držav pridelovalk se je izrekla tudi za omejitev plantaž kave na obseg, ki bi nekako ustrezal svetovni potrebi po kavi, da bi tako odpravile neravnovesje med pridelkom in potrošnjo.
Predstavniki zbrani v «Coffee Study Group» imajo nalogo, da pripravijo tla za prava pogajanja, ki bodo pod pokovitelj-stvom Združenih narodov1 v letošnjem juniju. Veljavnost sedanjega sporazuma, ki zanima 28 držav (z 92.4 odst. vse kave namenjene izvozu), je bila podaljšana do septembra.
Do potrebe po novem mednarodnem sporazumu na področju kave je dovedlo znižanje cene, ki ga je povzročila razlika med pridelkom kave in svetovno potrošnjo. že leta 1958 so zainteresirane države ustanovile prvo «€offee Study Group». Takrat se je 15 držav Latinske Amerike obvezalo, da bodo uvedle skupno izvozno politiko. K temu sporazumu so pristopile leta 1959 francoske in portugalske kolonije v Afriki. Tako je bil ustanovljen International Coffee Agreement s sedežem v Washingtonu. Lansko leto je pristopilo k sporazumu še nekaj novoustanovljenih držav bivših francoskih pokrajin Afriki. Tako je Velika Britanija podpisala sporazum tudi za Kenijo, Tanganjiko in Ugando. Zadnjega sestanka v Washing-tonu po se udeležile tudi naslednje mednarodne organizacije: Mednarodna banka, Organizacija za kmetijstvo in gozdarstvo, Organizacija ameriških držav in Evropska gospodarska skupnost. Združene ameriške države so tudi zainteresirane na tem, da se tržišče s kavo uravnovesi. V letu 1961 so ZDA uvozile 13,4 milijona stotov kave za 962 milijonov dolarjev. Leto poprej so uvozile 13,2 milijona stotov v vrednosti 1.003 milijonov dolarjev. Lansko leto so ZDA uvozile kavo iz 50 držav, od tega 61 odst. iz Južne Amerike.
Wnlk KMEČKE ZVEZE
Praktični nasveti našim živinorejcem
Jalovost se da ozdraviti
POTROŠNJA NIKLJA NI NAPREDOVALA Lani je poraba niklja v državah izven Sovjetske zveze, njenih zaveznic in Kitajske znašala 227.000 ton ter se v primeri z letom 1960 ni povečala. To so podatki velikega koncerna International Nicke 1 Com-pany of Canada Ltd. (INČO). V ZDA so lani porabili 102.000 ton, v Zahodni Evropi (vštevši Veliko Britanijo) 93.000 ton. Zmogljivost v vseh teh državah znaša danes že 283.000 ton, od tega samo zmogljivost kanadskih tovarn 217.000 tom Na Kubi ponujajo nikelj češkoslovaškega izvora.
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST
UL. MORER1 3'J 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
VISTA
TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656
Bogatd izbira naočnikov, dalj n ogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
URARNA IN ZLATARNA
Ml KOL J KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Jajčniki pri naši domači živini ne delujejo ali, ker so nerazviti, ali pa so bolni. Nerazvite jajčnike imajo pogosto junice, ki bi se po starosti morale že davno goniti. Pri takih junicah ostanejo jajčniki tako majhni kot pri živalih, ki spolno še niso zrele. V večini primerov se jajčnik ni razvil zaradi pomanjkanja plodnega vitamina E. V teh primerih jajčeca ne dozorevajo in junice se ne gonijo.
Včasih se junice ne gonijo, ker imajo zaradi izdatnega krmljenja in premalo gibanja jajčnike zamaščene. Vsekakor jajčniki pri kravah le redkokdaj zakrnijo, in to po večini pri tistih kravah, ki so dobre molznice in jih pretirano izkoriščamo za mleko. Na nerazvite jajčnike zelo pogosto naletimo pri mladih svinjah, ki so stalno zaprte v svinjaku.
Večkrat se krave tako tiho gonijo, da tega naši živinorejci niti ne opazijo in mislijo, da se krava sploh ne goni. Vzrok tega je togo delovanje hormonov možganske žleze, ki ne povzročajo očitnejših znakov go-nitve.
Na splošno se v takih primerih da tak pojav odpraviti z vbrizgavanjem hormonskega preparata, ki kmalu povzroči očitno gonitev. Prav zaradi tega svetujemo našim živinorejcem, če se krave po teletu na videz ne gonijo tudi po več mesecev, naj jih nikar ne prodajajo mesarju. Pokličejo naj živi-nozdravnika, ki bo ugotovil, kaj je vzrok začasne jalovosti.
Pri naši živini jajčniki včasih tudi obolijo. Na njih se napravijo vodeni mehurji ali ciste. Vendar je pri kravah ta pojav zelo redek. Bolezen zaradi vodenih mehurjev ali cist na jajčnikih, imenujemo ninfo-manijo. Krave ali junice s tako boleznijo se gonijo pogosto ali nenehoma ali pa sploh nič. Taki mehurji na jajčnikih se dajo z roko odstraniti, vendar se kaj radi ponovijo. Dognano je tudi bilo, da se ta napaka kaj rada podeduje. Zato potomstvo takih krav izločimo iz proizvodnje, da ne bomo imeli pozneje sitnosti z njim.
Večina omenjenih motenj se da preprečiti z razumno vzrejo. če se pa živali iz katerega koli razloga gonijo ali pa se preganjajo ter se ne obrejijo, temu lahko tudi odpomoremo. Koliko lepo razvitih junic in dobrih krav se po nepotrebnem predčasno zakolje, ker živinorejci niso poučeni, da se jalovost v večini primerov da o-zdraviti. Zato plemenskih živali, ki se nočejo obrejiti, nikar ne prodajajmo za meso, dokler ne izreče svojega mnenja živi-nozdravnik. Naše živinorejce o-pozarjamo, da se dajo ozdraviti tudi gnojna vnetja maternice ali metritis, le če bolezen ni preveč zastarela.
Kmet in vrtnar v začetku aprila
NA TRAVNIKIH: pobranane travnike gnojimo z gnojnico. Dobro ohranjena gnojnica je primerno gnojilo za travnike, ker vsebuje dosti hranilnih snovi v lahko pristopni obliki. Zaradi tega pospeši rast trav. Gnojnici primešamo fosforna gnojila v lahko topljivi obliki. Porabimo 3 kilograme superfo-sfata na vsakih 100 litrov gnojnice.
NA NJIVI: žita gnojimo z apnenim nitratom. To gnojilo uporabljamo v manjših obrokih. Letošnja zima je precej zakasnila časovne roke. Zdaj lahko sadimo krompir, seveda če se bo vreme ohranilo.
V VINOGRADU: Na vrsti so rezanja, okopavanja in gnojenje. Letos smo tudi z delom v vinogradu precej za lanskim letom.
ščevanja tako občutno kakor prav pri nas, kjer se zemlja naših kmetov in posestnikov sploh razlašča v najrazličnejše namene in pogosto po neverjetno nizkih cenah. Dogaja se tudi, da se odškodnina za razlaščeno zemljo plača šele po večletnem odlašanju. Razlaščanje se poleg tega izvaja na podlagi starega zakona še iz prejšnjega stoletja, ki v bistvu daje oblastem brezmejno moč, tako da si razlaščenec dejansko ne more pomagati. Zato upamo, da se bodo tudi predstavniki Tržaškega ozemlja v parlamentu zanimali še posebno za novi osnutek.
SADNO DREVJE: Pri sadnem drevju nimamo posebnih opravil razen, če moramo cepiti kak divjak. Paziti pa moramo, da se ne pojavijo letos naenkrat razni škodljivci kot so listne uži, cvetožer in drugi. V takem primeru bomo morali poseči po zatiralnih sredstvih zoper te škodljivce.
NA VRTU: če vreme dopušča, bomo lahko začeli sejati na prosto zelenjadnice, ki so za mraz manj občutljive. V toplejših dneh bomo zalivali posevke z na soncu segreto vodo, in sicer v toplejših urah. Ne smemo premočno zalivati, ker bi ponoči temperatura lahko padla na ničlo in tako poškodovala posevke. Kasna pomlad združena s slabim vremenom o-vira na žalost vse delo in bo neugodno vplivala tudi na rast vseh rastlin.
Razlaščanje po novem zakonu
Na svoji zadnji seji je italijanski senat sprejel zakonski o-snutek, ki naj spremeni sedanjo ureditev razlaščevanja v javno korist. Pravosodni minister Bosco je v tej zvezi poudaril, da je nova ureditev tega vprašanja nujno potrebna, in sicer zaradi širokega razmaha javnih del v državi. Zakonski osnutek nalaga vladi med drugimi tudi dolžnost, da zbere v enoten zakonik vse zakone, ki so sedaj v veljavi na področju razlaščevanja. Vlada ima pravico, da vnese potrebne spremembe, ki bi bile potrebne za pospešitev razlašče-valnega postopka. V tem smislu naj bi vlada spremenila določbo, ki predvideva nastop pravosodnih oblasti, ko gre za o-cenjevanje posameznih dobrin. Po novem zakonu naj bi bil zadosten nastop ocenjevalcev posameznih tehničnih uradov.
Malokje je vprašanje razla-
Za neposredno prodajo kmetijskih pridelkov
Cene vseh vrst zelenjave na tržaškem kakor sploh na italijanskem trgu so dosegle že tako višino, da so se začeli potrošniki upravičeno razburjati. V Trstu je zadeva prišla pred občinski svet; o njej so razpravljali člani Pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad živili, Združenje potrošnikov, Delavske zadruge, itd. Trgovci na-glašajo, da so vremenske razmere krive pomanjkanja zelenjave. Za tržaški trg kupujejo zelenjavo v Benečiji in v Emiliji in sicer pod neugodnimi pogoji, ker je tega blaga zaradi dolge zime premalo na razpolago, in se cene zato nemoteno dvigajo.
Delavske zadruge so opremile poseben tovornjak, v katerem so namestile «premično» prodajalno zelenjave po znižani ceni. Tovornjak kroži po tržaški mestni okolici in gospodinje se pridno poslužujejo te premične trgovine. Vodstvo Delavskih zadrug je vzpostavilo zveze s kmetijskimi zadrugami iz Benečije, iz Lombardije in Ligurije, da bi morda pričelo ob sodelovanju z njimi oskrbovati tržaški trg z zelenjavo po . znižanih cenah.
Medtem se je zvedelo, da je ministrski svet sprejel zakonski osnutek, po katerem naj bi odslej omogočili vrtnarjem, da bi sami prodajali neposredno potrošnikom svoje pridelke. Vprašanje je, v kakšni meri bi ta zakon lahko koristil tržaškemu trgu. Naša pokrajina je namreč stisnjena med Krasom in morjem, tako da je le malo vrtnarij. Prav to so že davno zahtevali naši vrtnarji.
»GOSPODARSTVO"
izhaja trikrat mesečno. - UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20,— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun «Gospodarstvo št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba »Gospodarstva*. ■ Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst.
SEDEŽ
intermercator
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE
PODRUŽNICE
IZVOZ - UVOZ
TOVARNA UMETNIH
gnojil
V Lukavcu pri Tuzli je začela obratovati nova tovarna dušičnih gnojil. Zmogljivost nove tovarne znaša 120 tisoč ton umetnih gnojil, kar ustre za potrebam 400 tisoč hektarov zemlje. Tovarno so zgradili v okviru velikega kombinata «B» ris Kidrič» v Lukavcu.
Hotel POSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VESP
IZVOZ
TRST - UL S. Francesco, 44
TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST
Poštni predal: 141
Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7, tel. 423160
Rim: Via L. dl Montreale 16, tel. 504924
New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034
raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu
ZASTOPSTVA
raznih metalurških industrij
IMPEXPORT
UVUZ - IZVOZ - ZASI0PSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: lmpexport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAU-BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTI I - KOLONIALNO BLAGO
Posreduje po Tržaškem in Goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije
MOBIL! MADALOSSO
TRST.TRI ES TE, ul. XX X Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740
Pohištva dnevne sobe - oprema Sždfdtte	za urade - vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 - Ul. F. Filzi, 7
Razstavljajte in trgujte na mednarodnem obmejnem sejmu
«AIpe-Adria»
Od 11. do 20. maja 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Jugoslavija)
Prikaz izdelkov obmejnih pokrajini Najboljša prilika
za sklepanje trgovskih poslov!
Vse informacije: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANA (Jugoslavija) • Titova cesta, 50