10. fltVflftl f umn. f hm, a mm m ruu. leto. .Slovenski Narod« v Ljubljani na dom dostavljen eek> leto......K 24- pol leta........12 — četrt leta........ frca mesec. ..... vdi« lakaja vsak aaa svseer issiaam asasli* te acasaJka. v opravniŠtvn prejeman: j tasemti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po I :> leto ... . . . K 22•-- 12 vi*-» M trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. .Slovenski Narod" velja po pošti: 2-_ 1 celo leto pol leta četrt leta na mesec 11 — 550 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vredalitvoc Ksiaflcva ulica it 5, (v pritličju levo), talasam it 34. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, in-erati itd. to je administrativne stvari. ---— Poaaaieima številka valja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskana teleta* it. M. as Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25"— pol leta....... .13 četrt leta. . 6*50 na mesec....... » 2*30 za Nemčijo: celo leto . . . . w - . K 2*'— za Ameriko in vse druge delete: celo leto .......K »— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Carevala t vo: Kaaflova oilca it 9, (spodaj, dvorišče levo), talalaa it. iS Slovanska opozicijo. Dunaj, 12. junuarja. Vodstvo mladočeške stranke razpošilja strankinim glasilom eirku-larni članek, ki je za spoznavanje političnega razpoloženja raed Čehi uprav karakterističnega pomena. Z oziroin na bližajoče se zasedanje poslanske zbornice odgovarja ta članek na vprašanja, kaka da bo taktika češke državnozhorske delegacije napram novemu kabinetu. Ministrski predsednik baron Bieuevth da je baje pokazal pri sestavi novega kabineta svojo dobro voljo pripustiti tudi Cehe k vladi, tako da njegova oseba nikakor ne more več ovirati ugodnega uporabljanja ugodne situacije. Zlasti, če se pokaže da se namerava novi kabinet odpovedati dosedanji popolni pasiviteti vlade napram češko-nem-škeniu sporu .katero dobro voljo bi ze pokazalo imenovanje prota Thu-na za namestnika na Češkem, je dana Cehom možnost svoje opozieijonalno taktiko ublažiti, ter za enkrat izvajati politiko proste roke. to se pravi, od slučaja do slučaja si pridržati glaso-vanje za ali proti vladi. — No, grof Thun, katerega imenovanje je skromni pogoj obrata v češki taktiki, bo v sredo ali četrtek prejel lastnoročno eesarsko pismo, ki ga bo poklicalo v Prago za cesarjevega na mestnika. S tem pa zapuste tudi Čehi opr>-zicijonalne okope in bojna nekdaj trdnjava »Slovansko Enote« ie zapu-scena — moreta se jo pusti s časom razpasti, morda .jo doseOanji branitelji naenkrat razrušijo. Da je »Slovanska Enota« že dolgo le prazno ime, to ni nič novega. V jesenskem zasedanju parlamenta ni uiti enkrat funkcijouirala, in mnogoštevilna dejstva so kazala njen notra-aiji razpad. Sicer se je na zunaj se poskušalo ohraniti fikcijo njenega obstoja, toda v njenem okvira samem se je vedno očitnejše kazal razpor v tendencah čeških strank na eni in jugoslovanskih na drugi strani. Takoj ko se je jeseni sestala poslansk«; zbornica, so Jugosovani urgirali sejo ^Slovansko Enoto« ,ne enkrat, tem več opetovano, ker so si hoteli zasi-gurati sklepe cele opozicije za parlamentarno taktiko. Zaman. Čehi so sejo zavlačevali pod pretvezo, da so izdeluje reorganizačni načrt za »Slovansko Enoto«, ki mora biti prej ^prejet, da se omogoči redno funkcioniranje opozieijonalno organizacije. In ko je enkrat ta reorganizačni statut bil predložen Jugoslovanom ter bil od njih označen kot sprejemljiv, je prišel v zadnjem trenotku pater Šramek, ter predložil celo kopo spre-minjevalnih predlogov, ki so, za Jugoslovane nesprejemljivi, morali preprečiti končno ureditev razmer v »Slovanski Uniji«. Predno je prišlo do nadaljnih pogajanj je poslaniška zbornica stala pred božičnimi počitnicami. In v proračunskem odseku so Jugoslovani prvi zapustili strogo opozicijonaluo stališče s tem, da so glasovali za budgetni provizorij. Kriza v »Slovanski Enoti« je s tem glasovanjem postala očita — moramo reči, da je bila ta kriza Mstematično pripravljena od e e 1 o Češke deleg-a ! Ni res, tla so Mladoeehi ali Ma-sarvk ali češki klerikalci uničili veliko slovansko organizacijo, saj je bil posl. UdržaJ t Češki agrnrec) nje načelnik in bi bil z radi kak i, s katerimi tvorijo agrarci v češki delegaciji v e-čino, lahko omogočil seje »Slovanske Enote c ter tako enoteu taktičen nastop vseh opozieijonalnih Slovanov. Toda punetum saliens tedanjega položaja je bil pač ta, de je nalagala bližajoča se češko- nemška sprava, v katero je vse verovalo. Cehom veliko rezervo, saj so hoteli po uravnanju svojih domačih razmer preiti v vladno večino in se udeležiti rekonstrukcija ministrstva. Optimizem, s katerim je takrat vse presojalo bodoči politični položaj ni bil upravičen — bil je pred vsem predrago plačan s ceno »Slovanske Enote«. Glasovi, ki prihajajo danes iz Češkega, pričajo o tem, da je ideja, o kateri je vendar še marsikdo upal, da tli pod pepelom v decembru zgorele-ga ognja, pokopana in da »Slovanske Enote« ni več. To dejstvo je omen za bližnji razvoj dosedaj opozicijoualne slovanske taktike. Na severu in na jugu se je proglasilo načelo proste loke in dovi ministrstvo bo imelo v torek pred seboj parlament, katerega dosedanja opozieija ne poru en ja zanj nikake nevarnosti več. A kora vn o je H i ene rt h o v kabinet št. III. če mogoče še reakeijouarnejši, še nezmožnejši in pritisku Nemcev še bolj podvržen kakor št. II., bo gladko rešil »državne uujnosti-c in Shrvani v parlamentu, razbiti in raztreseni na svoje mnogoštevilne frakcije bodo zopet proti sebi samim podpirali v upanju na »boljše čase« vlado, ki je zasnovana prof i njim in pod katere Zaščito se ravnokar teptajo pravice slovanskih manjšin in malih slovanskih narodov- od njenih uradnikov! Slika, ki nam jo nudi bodočnost ni razveseljiva in kaže, da se Slovani niso še ničesar naučili. Morda je ravno v tem trenutku dobro konstatirati, da teh razmer niso v toliko krivi Jugoslovani, kakor Čehi. Politično kroniko, Zakonska predloga o ureditvi nočnega dela žen, katero je zavrnila gosposka zbornica, pride 14. t. m. v sejo narodno - gospodarskega odseka gosposke zbornice. Takoj na to pride na dnevni red gosposke zbornice. a V o&rskeni državnem zboru je predložil trgovinski minister Hiero-nvmi zakonsko predlogo o prepovedi ženskega nočnrga dela v industriel-nih podjetjih. Nadaljevala se je potem generalna debata o bančni predlogi. V imenu Justhove stranke je govoril Bela Foldes, ki se je pridružil Kossuthovim izvajanjem, da M bodo vse opozieijonelne stranke z združenimi močmi boril" zoper predlogo. Rekel je, da se aa bori zaradi tega zoper pretilogo, ker je banka večidel povzročila neenaki razvoj gospodarskega razmerja med Ogrsko in Avstrijo,, temveč ker more edinole samostojna banka popolnoma zadoščati interesom Ogrske. Mišljenje italijanskega ljudstva napram Avstro - Ogrski se je baje v zadnjem času temeljito izpremenilo. Milanski radikalno - demokratični dnevnik > Lombardia« prinaša uvodnik, v katerem konstatira to izpre-membo. Zveza z monarhijo ne temelji več samo na diplomat iemh odnosa jih. Prijateljstvo med obema državama bi moglo biti še intimnejše, če bi tega ne ovirali avstrijski klerikalci s svojimi sovražnimi napadi na Italijo. Nunciature hočejo odpraviti, tako vsaj poroča londonski časopis. »Manehestcr Guardian^. Odpoklica-nje dunajskega nuncija .> prvi korak k temu. Posebno papež želi to. Stvar se bo pa le težko in počasi izvedla. Vsekakor je pa papež zoper to, da bi bila n unci a t ura predstopnja za kar-dinalat. Na Portugalskem so stavke skoraj popolnoma pouehab\ V Lisaboni so zopet normalne razmere. Vse trgovine so odprte. Notranji minister de AImeida ostane na svojem asestn in bo izdal nov, izpremenjrn zakon o te- denskem prazniku. Poštni promet proti severu in jugu Portugalske je zajamčen. Tudi mednarodni promei po morju in po — kopnem je c*opet normalen. —- Kakor poročajo iz Lisa-bone, je vojno sodišče obsodilo 35 portugaških plemenitaže,< v pregnanstvo, ker so pripravljali monarhi stični državni prevrat. Novo Ministrstvo na Komun-skem je sestavil vodja konzervativne stranke Peter Carp. Novi ministri 80 kralju že prisegli. O grških četah, ki ->u na grško-turški meji v Graniji umorile nekega Kumuna in njegova dva sina, pravi »Agente d' Athenes«, da so to bili navadni roparji. Niti v Makedonij:, niti v Epiru ne ekzistuje dandanes nobena grška četa, ki bi zasledovali politične cilje. Grška vlada je strogo ukazala mejnim uradom, naj kar najstrožje stražijo meje in naj z največjo ostrostjo nastopajo zoper sumljive osebe, ki bi skušale iti čez m*»jo. Tako so prijele grške oblasti t adi oba znana roparja Brutaša in Zarkadasa, ki sla izvršila več zločin o v na turškem ozemlju. Oba prideta pred poroko. f Marija Vilharjeva, največja slovenska rodoljubkinja. Zvečer dne 11. t. m. je umrla v Šiški po mučni bolezni gospa Marija V i I h a r , rojena S k v a r č a , rojena dne 25. avgusta 1855 leta v Rov-1ah. Pokojnica je bila v ljubljanskih krogih malo znana, ker je živela skromno, a idilično zakonsko življenje. Ganljivo je bilo opazovati ta zakonski par, kako si je vsak izmed nju prizadeval, da citata drug drugomu želje že na očeh ter si medsebojno olepšata življenje.Svoje dni kotgospo-darico na gradu Kalen pa je pokoj-uico poznala skoraj vsa Notranjska. Vsi so ljubili in spoštovali dobro in razunuio gospo. Njen vrt je bil vzor vrtnarstva. Veselje do prirode in rastlinstva je ni ostavilo do hude bolezni. Znala je imenovati domače in tuje rastline nele s pristnimi slovenskimi in narodnimi imeni, temuč tudi z nemškimi in latinskimi. Slovensko književnost je pozna1« kakor ma-lokatera odlična slovenska dama. Slovenska knjiga ji ni bila nikdar predraga, zato pa si je tudi v samot- nem življenju razširila duševno obzorje tako, da je bilo veselje ž nj»> razpravljati o vsaki stroki. Ljubezni do zatiranega rodu sicer ni nosila na jeziku, dasi je pazno zasledovala vse domače politične dogodki Svoje veliko slovensko srce pa je pokazala v oporoki. Ko je lansko leto umrl Karel Kotnik in zapustil svoje imetje »Družbi sv. Cirila in Metoda«, je že takrat sklenila, da mu postane vrsf niča. Oporoka go-,pe vil barje ve j*> datirana z dne f>. januarja 1911. Za univerzalnega dediča je imenovana »Družba sv. Cirila in Metoda«, ki dobi troje hranilničnih knjižic in sicer: eno knjižico Mestne hranilnice z vlogo 52.588 K 93 v; drugo ' knjižic«* Mestne hranilnice z vlogo 32*327 K 85 v; eno knjižieo Kmetske posojilnice z vlogo 34.496 K 18 v ter neko terjatev v znesku 3000 K. skupaj 122.412 K 46 v. Iz te dedščine mora družba sv. Cirila in Metoda plačati volilo občini Knežak v znesku 6000 K in za pogreb in prepeljavo velikodusu* rodoljub-kinje 4000 K. skupaj 10.000 K. Zapuščina znaša torej po odbitju volila 112.412 K -16 v. Od te vsote bo morala družba sv. Cirila in Metoda plačati perceiitualno pristojbino, tako da ji bo ostalo čistih stotisoč kron. Dosmrtni užitek obresti od tega premoženja je gospa Vihar jeva zagotovila svojemu soprogu. Od volila občini Knežak je porabljati obresti.od glavnice 6000 rt za ubožce, obresti od glavnice 4000 kron pa za vzdrževanje grobišča Bv-gen Vilharjeve družine - Kalca. Pogreb vrle pokojnice se je vršil danes zjutraj ob 7. Vkljub zgodnji uri se je zbralo pred hišo žalosti izredno mnogo rodoljubnega občinstva. Družbo sv. Cirila in Metoda so zastopali: prvomestnik vladni svetnik Andrej S e n e k o v i č, blagajnik notar Aleksander H u d o v e r n i k, odbornik župnik Ivan V r h o v n i k in pisarniški tajnik Anton B e r e e, šenklavško podružnico je zastopala gospa Fran ja dr. Tavčarje v a, Šentpetersko pa gospa P o d k r a j-š k o v a in gdč. B a v d k o v a. Navzočih je bilo še več drugih odličnih dam in gospodov. Pred hišo so zapeli pevci »Glasbene Miitice« ginljivo ža-lostinko »Nad zvezdami«. Krsto so nato prepeljali na južni kolodvor. Tu so zapeli pevci žalostin-ko »Jamica tiha«. Pokojnico polože k večnemu počitku na Knežaku, kjer ima Vilharjeva rodbina lastno grobnico. Na krsto pokojnice je položila LISTEK. Litem nos a malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje.) »Prehiter si bil, ne boš zameril,« je bil odgovor, »saj veš, da ne sme nobeden med nas, predno ga ne otip-Ijemo.« Med tem je bil ukresal Čekon luč in prižgal ozko trsko. Kakih dvajset temnih postav je čepelo po skalah, ki jih je bil odtrgal požar ali pa pozneje tekom let vihar iz zidu in zagnal v to, vodnjaku podobno globino. Dolg in suh se je pregiba! Ceken med temi ljudmi in njegov koščeni obraz, razbrazdan in ostrižen, je bil videti v medli luči trske kakor mrtvaška glava. Grčasta postava voditelja te nočne družbe se je risala v orjaški senci na zidov ju in rasla tja noter v višine, koder se je zlila v nedoločno megleno temo. Gosto zaraščeni obraz z živimi, ostro pogledujočimi očmi in dolgimi neostriženimi lasmi, ki so padali skoro do oči, vse to je dajalo celi postavi poseben izraz odločne krvoločnosti in lokavosti. Sicer pa je bil po postavi komaj srednje velikosti. Vsaka njegova kretnja in posebno težke pesti pa so govorile o njegovi silni moči. Za Ribiča so ga klicali njegovi tovariši, in bil je v resnici ribič vsaj toliko, kakor večina kmetovalcev v okoliei Cerkniškega jezera. Kadar se je odtekala voda is jezera, je bil on med prvimi, ki je šel na delo. S svojim težkim čolnom si ga videl tedaj, kako se je vozil po jezeru k svoji jami. Izza davnih čnsov je že ribarila njegova hiša vedno na {stena kraju in ponor, ki je bil tako-rekoč prvotna last njegove hiše, so nazivali po vsi okolici Ribiško jamo. Tik zraven Rešeta se jK>greza Ribiška jama v lijasto izinito zemljo, na dnu pa se odpira širok žleb, ki vodi v podzemske prostore. Kakor rečeno, je bil ta prostor izprva gotovo last kmečke hiše, pri kateri se je reklo pri Ribiču, kakor pa je izgubi! kmet s svojo prostostjo tudi svojo zemljo in svoje pravice, tako si je prisvojila tudi Hasberška graščina pravico do ribolova v tem pon°ru\ kakor v večini drugih livakov in jam Cerkniškega jezera. Od svojega plena, ki ga je Iztegnil Ribič iz Ribiške jame, je moral prinesti vsakokrat eno tretjino na HasberSki grad kot priznanje vrhovne oblasti hasberških posestnikov nad ribolovom v Cerkniškem jezeru. Od ostalih dveh tretjin je moral oddati enotirno v župnišče v Cerknici in od ostalega so zahtevali gos?k>dje Šteberški zopet eno tretjino, če se jim ni ravno zljubilo vzeti kar celo polovico ali še več njegovega plena. To pa ni bilo vedno tako. Ko so živeli še Ivani, prejšnji lastniki Steberske graščine, so oddajali Ribičevi samo tretjino Hasberški graščini in pa desetino ostalega plena Šteberžanom, drugo je ostalo vse kmečki družini na Bočkovem. Pili so to boljši časi za ribiče. A ti časi so zatonili in huda stiska je prišla med kmete krog jezera. Ko sta obšla s Cekouom ves krog zbranih kmetov, udaril je Čekon s trsko ob zid. da so letele iskre na vse strani. Tema se je zopet napravila, da nisi videl roke pred očmi, samo na tleh so še tlele iskre in umirale druga za drugo. »Zbrali smo se,« ae je oglasi! Ribič, »da se posvetujemo, kako se postavimo v tem letu proti našim gospodom. Mislim, da ga ni med nami, ki bi ne uvidel, kako krvavo potrebno je, da že enkrat za vselej spregovorimo odločno besedo z našimi gospodarji. Vse, kar je prav, ne branimo se desetine in ne tlake, a krščansko naj delajo z nami. Zdaj pa orjemo in žanjemo, ribarimo in nastavljamo zanjke le za druge. Po graščinah se maste od naših žuljev, mi pa stradamo! Povsod ti stoje za hrbtom graščinski hlapci in gorje ti, če se ne trudiš in mudiš kakor črna živina! Zraven pa te še zasmehujejo in brijejo norce z božjimi darovi, ki si jih v potu svojega obraza in s krvavimi žulji zaslužil.« Pritrjujoče mrmranje se je začulo iz teme, Ribič pa je nadaljeval: »Vsi se še spominjate starih Steberzanov. Tudi njim smo morali odra j to vati desetino pridelkov od polja in desetino od ribolova. Storili smo to radevolje, saj vemo, da so oni naši gospodarji in da morajo tudi živeti, ta novo prite-pena gospoda pa, ki nam jo je pos!al sam peklenšček, pa zahteva tretjino, včasih celo polovico in več in še tepe nas in nas zapira ta vamp pritepeni, če se sklicujemo na svojo staro pravde. V cerkniško župnišče muvamo kar naenkrat tudi nositi svoje dajatve. Od kod to, vas vprašam, ljudje božji! Cerkniška župnija stoji )>od bisterškimi kartuzijani, jezero pa je pod vrhovno oblastjo Hasberške graščine. Od kod tedaj pravica, ki jo zahteva župnišče zase? Č\? se hočejo hasberški gospodje oddolžiti cerkniškemu župniku, — nam to nič mar, mi jim nismo dolžni dajati nobenih davščin. Tako je pri ribah in tako je pri žitu in pri senu, ki ga dobivamo na jezerskih tleh. In zdaj naenkrat naj bo tako tudi pri žitu in pri pridelkih, ki jih dobivamo na naših njivah zunaj jezerskih tal. Lani so poskusili, pa se jim ni dobro obneslo, ker je bila letina tako slaba, letos IkkIo storili to zopet. Vsi od prvega pa do zadnjega smo že izstradani, naše bal>e hodijo v raztrganih cunjah, da se vidi do golega, da je človeka sram, če jih pogleda, ker gre vsa preja v graščino in mi moramo hoditi že celo pozimi bosi, ker nimamo kož, da bi si napravili mest ve in zaplete. Mislili smo, da bo trajalo to odiranje do tedaj, da se utrdi novi gospodar v svojem }>osestvu, pa smo se motili, čedalje hujše je. In zato smo se zbrali, da se danes posvetujemo, kaj nam je storiti.« »Upremo se, nič več in nikomur ne damo,« se je oglasil glas iz teme. »Ubijmo jih, pa bo konec stradanja!« je pripomnil drugi. »Vse to ne bo veljalo,« je ugovarjal Ribič mirno. »Hasberška graščina ima pravico, da dobi svojo tretjino, ravno tako imajo pravico Šteberški gospodje do desetine. Vse drugo pa je krivično odiranje!« »Elahovim nič,« se je ujezil Cekon. »Le tiho bodi, Cekon, ti si prvi, ki jim ležeš, če ti le pokažejo gor-jaeo,« ga je zavrnil Drganec. »Nobenih prepirov!« je segel vmes Ribič. »Elahovim nič!« je ponovil Cekon, »dobili so že do zdaj najmanj za deset let!« (Dalje prtttoaajfta* đnizba sv. GirOa in Metoda krasen in iz svežih cvetlic spleten venec s trobojninii trakovi in napisom: »Svoji velikodušni dobrot niči — družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani.« Večna slava in spomin veliki ro-doljubkinji in narodni dobrotnici! Štajersko. iz Trbovelj. V nedeljo večer je obhajalo Trbovlje navdušeno slavlje povodom zopetne izvolitve ravnatelja in sol. nadzornika g". Gustava Vo-dnška za župana. Vsa trboveljska narodna društva so mu priredila krasno bakljado z godbo na čelu. V imenu obe, odbora mu je čestital podžupan g. Kranimer. v imenu Sokola brat Goropevšek, v.imenu gasilcev tovariš Počivavšek, v imenu pevskega društva »Zvon« njega predsednik •jr. Feštajn in v imenu »Pazniškega in delavskega podp. društva« njega kapelnik g. Pavčie. Gospod žirpan ^e ie v prekrasnih in izbranih besedah zahvalil društvom in mnogobrojnemn občinstvu za čast in udanostne izjave, ter je v svoji znani skromnosti pripisoval častno prireditev ne samo sebi, ampak celemu občinskemu odboru, ki je njegova opora pri težavnem in odgovornem poslu. Zahvaljeval se je tudi vrlim trboveljskim vo-lilcem, ki so stali vsi, kakor eden mož in so s tem pokazali, da imaju Trbovlje in bodo še nadalje imele odkrito naroduo-sioveirsko lice. Po ba-kljadi je bil pri Kukenbergu slavnostni banket, katerega so m* udeležili vsi trboveljski narodni sloji. Pevci pod vodstvom g. Moli a so neumorno in krasno peli in godba pod vodstvom g. Pavlica se tudi ni utrudila. Lep večer je bil in pokazal je. kaj premore vse navdušena volji in 1 jube7.cn, ki nas spaja z novim obč. odborom in nad vse priljubljenim gospodom županom. Bog ga živi! — Volilee. V Gornjem gradu je umrla gospa Pranja S ar bo va, soproga načelnika okrajnega zastopa. trgovca in gostilničarja. Bolehala je že dlje časa in jo je končno vzela neozdravljiva bolezen. Bila je blaga žena. izurjena trgovka, dobrosrčna napram ubožcem in splošno priljubljena. Bodi ji blag spomin, g. soprogu in stalim žalujočim pa naše sožalje na pre-britki izgubi. Za »III. Narodno zbirko« »Kluba napr. slov. akademikov v Celju« smo prejeli nadalje sledeči prispevek: Kapele, p. Dobova (gdč. lrma Vidmar) 12 K 40 v; prisrčna hvala! Zahvala. Odbor »Kluba naju*, slov. akademikov a- Celju« izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo gg. dr. Jurju Hrasoveu. odvetniku v Celju. Hinku Požunu, notar.-kemu kandidatu v Celju in Vavkenu. tajniku ^Posojilnice« v Celju za knjige, katere so mu blagovolili nakloniti. Odbor. Zadreski krožek Ceiteljskega društva za gornjetrrajski okraj« ima .woj sestanek v četrtek, dne 19. l. m. popoldne v Bočni pri g. Zinavcu. Predaval bo g. nadučitelj Bizjak O veselih in bridkih trenutkih svojega vojaškega življenj; . Novice iz Nove Štitu pri Gornjem gradu. Fmrl je veteran Gregor Golob, star nad 80 let. Udeležil se je bojev na Laškem. — Pri som vijanju lesa si je stri nogo Ivan Zerovnik iz Štaneroba. Spravili so ga v Ijubljau-sko bolnišnico. — Kuga na gobcu in parkljih se je pojavila pri 5 hišah. Dobro bi bilo, da bi se \si tozadevni živinozdravniški predpisi natančno izpolnjevali. — V Ameriki se ie pobil do smrti naš rojak Alojzij Mavric. Novice \c Smartnega v Rožni dolini. 8. t. m. .je imel g*. Ooriean tu kmetijsko predavanje, katerega se j«"" udeležilo do 100 posluša b-ev. Hvala mu! — Naši posestnik« dobili minulo leto nad 50 tisoč kron za jabolka. Umna sadjereja more torej dona-Sati lepih dohodkov. Sa; pa Rožna dolina zasluži tudi mnjnika svoje ime! V Ptuju *e je poročil dne 7. ja.ii. g. dr. Fr. Kotnik iz Debija pri Tolstem vrhu na Koroškem / gdč. Rezi-ko Kranjc. Bilo srečno! Pikantna aferica iz celjskih nemških krogov. Poročali smo že o naglem odhodu dr. Ballogha od »vah-tarice«. Kakor se sedaj go\ori po Celju, ima stvar prav interesantno ozadje. Listov koosorcij je namenil gotovo vsoto za Ballogha kot novoletno darilo — a tista vsotica je bojda zašla \ Ambrožičev žep. i/, katereg-i je ni bilo več na beli dan. To je Ballogha tako ujezilo, da je poslal Am-brožiču ključe od uredništva in izginil. Ta zgodbica, ako je resnična, kaže našega me-anega uradnega načelnika v novi, fini luči . . . Občina Pobrež pri Mariboru je imenovala za častna občana staj. refer. nemškega >,Sehulvereina« dr. Bauma in bivšega nadučitelja na po-berski nemški šoi Wernitznigga, koroškega renegata. Argentinsko mesci .je dospelo včeraj v Gradce. Peljali so ga mimo spodnještajerskih mest, v katerih ni manjše mesne draginje ko v Gradcu. Ali mi smo tako srečni, da imamo v teh gnezdih občinske zastopa In po* slance, ki se brigajo samo za interese gotovih klik — na draginjo in enake zadeve pa se niti ne opomnijo. Tatvine. Ukradel je posestniku Antonu Zgoncu v Št. Jurju oh j. ž. rejenec Jože Cretnik 90 kron in izginil. Odpeljal se je najbrie proti Gradcu, ker so ga videli na šentjurskem kolodvoru. — Na celjskem kolodvoru so zaprli nekega hlapca Žnidarja iz Rimskih toplic, kateri jc izvršil v Rimskih toplicah in celjski okolici celo vrsto tatvin. Poštna oddaja bo začela s 16. januarjem poslovati v Skalah pri Velenju. V njeno področje bodo spadali kraji Skale, Sv. Brie. Cirkoviea, Šmartno in Cirkoviea - Skale. — Št. Andraž bo imel odslej 6. na teden poštno zvezo i Velenjem. Umrl je v Gradcu glavni urednik »Grazer Zeit.« in Štaj. uradnega lista cesarski svetnik prof. Julij RiedL Deloval je pri »Graz. Zeit.« 35 let in je bil senijor iraških časnikarjev. Nova šulferajuska Šola v mariborski okolici, b Hoč nam poročajo: Zadnji teden lazijo prav pridno agent je okrog kmetov v Šmiklavžu pod Mariborom. Nagovarjajo jih, naj razširijo s pomočjo šulferajna svojo enorazredno šolo v dvorazredno. Denar za novo stavbo da Schnlverein, prostor, nek travnik ob cesti is Maribora v Ptuj pa grasčak Seherbaum. Nemškutarji upajo naloviti za novo ponemčevalnieo precej otrok iz bližnje Loke in Dobrave. Narodni kropi, pazite! Blamaža nemškutarjcv v celjski okolici. Po obotnskib volitvah v celjski okolici so vložili nemškutarji proti posameznim Slovencem celo vrsto tožb zaradi tozadevnih prestopkov proti volilnemu zakonu Tako SO obdolžili g. Konečnika iz Gaberja, da je grozil v Lnzmaučini gostilni nem-škutarjem, da jih Slovenci p» »strele, ako bi pri občinskih volitvah propadli.Sodišče je pa g.Konečnika oprostilo. Okoliški in mestni nemškutarji z generalom Ambrožičeni *o dobili > to razsodbo prav dolg nos. Odbor Sokola v Št. Pavlu pri Preboldu vse one gospe, gospodične in gospode ter društva, kojim so se o priliki, dne 4. septembra 1010 sokolske veselice v Št. Pavlu razposlal] bloki v razpečavauje in nabiranje podpor za ustanovitev tozadevnega telovadnega društva Sokol v št. Pavlu — prav vljudno {»rosi. naj mu blagovolijo dotične denarne zneske, oziroma š«' preostale blok" >»• v teka meseca januarja 1911 doposlati. odroma vrniti, da se letni račun lahko -klene. Kak posebni dar se bo hvaležno sprejel. Letošnja pr-dpustn« sezona Celju obeta celjski m Slovencem prav mnogo odličnih prireditev. V nedeljo, 15. jan. se vrši v Narodnem domu »Kmečki ples« ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Ta Vese-;j je za Celje nekaj novega in za to vlada za njo splošno zanimanje. Vabila so razposlana, kogar se je pomotoma prezrlo, nam naj oprosti. Želeti je najobilnejše udeležbe ne le zaradi zabave, temveč tudi zaradi tega, da bo imela naša šolska dražba čim vre čistega dobička. — Na pustno node-se pa vrši običajna velika niaška-rada celjskega Sokola. Ta elitni ples je splošno priljubljen, z.ito veljaj že od danes geslo: Na pustno n< rteljo vse v celjski Nar.»dni dom« Slov. podp. in izobraž. dr.štvo »Domovina« v Gradcu priredi svoj 9, redni občni zbor v nedeljo, di - 15. ob 4. popoldne v društvenih prodorih Stiegengasse - T. Prijatelji društva so vljudno vabljeni. Slov. gledališče v Mariboru. V" nedeljo, dne 15. prosinca se priredi na splošno zahtevo popoldanska predstava V znamenju križa \ Predpro-daja vstopnic pri g. Vilku \Veixlu, Gosposke ulice št. 33. Za Sokolski dom v Brežicah je gospa Marija Kos. soproga trgovca na Bizeljskem nabrala od rodoljubnih Bizeljanov 51 K Š0 v. Iskrena hvala in bratski Na zdar! KoroSko. Razpust katol. polit, društva v Celovcu. Kakor se govori, je vlada to društvo razpustila, ker je uvedlo ba-ge to društvo po slovenskih županih in župnikih kontrolno ljudsko štetje. Celo zadevo je vlada zasukala nekako tako* kakor bi se bilo lat. pol. društvo nmešavalo v uradno ljudsko štetje. Mogoče se bo celo trdilo, da se je uradno ljudsko štetje s tem otežko-e.ilo. Nekaj je resuice na tem. Ljudsko Štetje ima iiamroč po tendenci Nemcev namen kolikor mogoče zmanjšati število Slovencev. Vlada stoji pri nas tudi na stališču, da je vsak Nemec ki zna pet besed nemško, in da v nemških krajih sploh ne more biti drugorodcev. Tako se uradno tolmači tukaj poj m občeval nega jezika. Zato je tudi uradno ljudsko štetje pri nas navaden škandal, in nima nobene vrednosti. Slučaji ki so dosedaj znani kažejo, da bodo Nemci in vladni organi zmanjšali število Slovencev za najmanj dvajsettiaočlf I Zaradi tega jim je seveda kontrolno štetje neprijetno in jim otežknje pečenje resnice in germanizacijo. Po nekaterih krajih vprašajo nadučitelji po rojstnih datih, drugo izpolnijo, kar sami in si ne dado nič povedati. Kdor zna nemško, dobi nemški obče-vaini jezik, če se ga tudi brani in kdor stanuje v lxdj nemških krajih, in ima priliko včasih tudi nemško govoriti, mora zapisati nemški ohčeval-ni jezik. Nemci so otroci, ki hodijo v nemške šole in radi tega tudi starejši! Nemci so vsi delavci in uslužbenci pri Nemcih in nemškutai jih itd., skratka de tako štejejo naprej sploh Slovencev na Koroškem nič ne bo. Šktje slovenskih županov in župnikov vladi seveda leži v želodcu. Zajeli so menda neke tiskovine, aH je kdo po neprevidnosti kaj povedal in vzrok za nepostavno razpustitev je bila tukaj. Bolj previdno bi bilo morda, če bi bil vse to vodi! kdo kot zasebnik, ne pa pod firmo društva, toda gotovo je, da ima tudi društvo kot politično, pravico varovati narodne intere>e svojih članov, katere ima povsod po Koroškem. To je bilo za vlado torej samo dobro došel povod, da se da Sloveneem zopet klofuto. Politično društvo se je seveda pritožilo in jasno je, da se mora ta razpust preklicati. Toliko vpliva bo pa vendar dr. Breje še imel pri kranjskih klerikalcih, da se bodo za stvar zavzeli, oziroma da bodo na kom pet en t-nem mestu intervenirali. »Slovenec« bo seveda na vsak način kazal hudo korajžo, saj se gre za odjemalce na Koroškem in za politični *'pliv kranjskih klerikalcev na Koroškem. Na Koroškem preti pač tudi nevarnost, da spregledajo Slovenci vediln bolj in bolj kako kravjo kupčijo delajo klerikalci z narodnim vprašanjem. Zato bo tudi gotovo dr. Brejc precej pritisnil na dr. Šustcršiča. V koliko ho temu kazalo zavzeti se za svoje somišljenike, bo pokazala bodočnost. Na vsak način pa je potrebno, da dobi vlada na Koroškem odločno brco in če je to dr. Šusteršiču sedaj prijetno ali ne! »Mrzli sejem« v Beljaku. Na takozvanom mrzlem ali zimskem sojin n v Beljaku se dogajajo vsako leto nesieče in seveda tudi stvari, s katerimi se mora pečati pozneje policija. Tako je nekemu okoliškemu posestniku, po domače Stajnerju. v Usnjarski ulici med kolibami spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil j nogo. - Sin mesarja Kovačiča iz Ljubljane je pomagal svojemu očetu pri prodaji. Ko je pri Pulverju«. Hišo je kupi] roki Renčan, ki je bil že spravil razno blago v hišo, spat pa je bil Šel v nedeljo še v Renče. Kako je nastal ogenj, so ne ve. Prejšnji lastnik je hišo prodal zato, da je mogel oditi v Ameriko. Samomor. V sredo med i), in 10. uro dopoldne se je ustrelil v gozdiču kakih 206 m od postaje v Nahrežini višji stavbni komisar pri poštnem in brzojavnem uradn v Trstu g. Robert Carrer. Našel jra je delavce Sever, ki je v bližini tolkel gramoz. Samomorilce jci imel pri sebi kakih 40 K denarja. O vzroka samomora se ne ve nič zanesljivega. Iz šolske službe. Na učiteljišču v Gorici je pomaknjen profesor Al bert Šubie v VII. činovni razred, suplent na državni gimnaziji v Gorici, Rudolf Lavrenčič. pa jc imenovan za provi zori enega glavnega učitelja na učiteljišču v Gorici. Drzna tatvina. V pritličju hiše št. M v Št. Peterski ulici v Gorici je izginilo te dni iz sobe v stanovanju Marije Komnvli kolo. vredno 110 K, last njenega sina, ki je sedaj v Trstu. Letalni poskusi. Na Velikih Rejah pii Gorici dela sedaj celovški inženir Koli man letalne poskuse z letalnim strojem, ki sta ga sestavila brata Fonznri. Z Velikih Roj štejemo že dva ponesrečena aviatika: inženirja Heima, ki se jo dvigal skupaj i inženirjem Zablatnikoni in se je ubil v Vratislavu in Rusjana, ki se je ponesrečil v Bel gradu. Kolesa sta kradla. V Gorici je aretirala policija dva mlada Človeka, ki sta kradla kolesa. Okoli novega leta sta izginila dva kolesa, in sicer eno last g. Karla Obizzija. drugo t }s»t stotnika Langa. Krčmar j u Gorjancu je nekdo ponudil kolo za 30 K. Ponujala sta kolo neki Henrik Pekar in Ivan Daniš, oba z Reke. Ko je preiskala policija njuno stanovanje v Kočevju pod gradom, jc našla tam kolo, ki je bilo last g. K. Obizzija. Oba mlada Bečana sta bila prav čedno oblečena. Samomor vojaka. Oni vojak, o katerem smo poročali, da se je bil ustrelil, ko se je vrnil z božičnega dopusta v grlavo, je bil Karel Žvo-kelj iz Štanjela. Iz Kanala so #a bili pripeljali še živega v Gorico; ko so ga pa nesli v vojaško bolnišnico, je umrl. Gradnja ladij v Tržiču. V trži-ški ladjedelnici se gradi sedaj velik parni k -Austro - Amerikane«, ki bo za tretjino večji od ladje »Maitha Washington<-. Ladja bo lahko prevažala 1130 pasažirjev in 1000 izselje-nikov, ter bo vozila 19 milj na uro, stala pa bo ladja sedem milijonov kron. Razen tega gradi ladjedelnica blagovni parnik s 7000 tonami za G. in L. Premuda ter drug parnik za družbo Tripcovič in Ko., ki bo obsegal libOO ton. V ladjedelnici se gradi razen tega parnik za paroplovno družbo »Istra - Trieste« in je v ladjedelnici več paznikov v popravilu. Dela je tedaj dosti. Poskusen samomor. Brezposelni težak Jakob Jarak, stanujoč v ulici Ombreile št. 7 v Trstu jc skočil snoči ob pol 10. s pa mika »Arsa« v samomorilnem namenu v morje. Potegnili so ga iz morja in oddali v bolnišnico. Nesreča. :JGletni Andrej Trebše s Srpenice je padel, ko je v gozdu sekal drva kakih 30 m globoko ter se pri padcu tako nevarno poškodoval, d?» so ga prepeljali v goriško bolnišnico. I i L I Poparjen otrok. V dornherški občini se je zlila pri ognjišču vrela voda na enoletno deklico Metodo Ri-javee. Dekliea je podlegla poškodbam. II ran i I m t-ne knjižice kradel. Nekemu meščanu je ukradel v Gorici dosedaj še neznan tat dve hranilni knjižiei. eno, glasečo se na 19.200 K, drugo z vložkom 4200 K; zraven so bili še trije bankovci po 100 K. Policija išče tatu. »Franeeska« lahko odpluje. Včeraj se je posrečilo v Tržiču spraviti parnik > Franeeska«, ki je namenjen za prevažanje argentinskega mesa, zopet v globoko vodo. Ker vsled oseke ni mogel odpluti v morje, se je moral parnik vrniti v ladjedelnico. Parnik najbrže ni poškodovan. Razočaranje. V Trstu stauujoča 2"Jletna obrtna učiteljica Argia Ver-uier je imela pred leti, ko je stanovala še s svojimi starši v Kopru, ljubavno razmerje z učiteljiščnikom Ri-hardom Zuminom. s katerim je imela tudi otroka, ki pa je pozneje umrl. Vodno je upalo dekle, da jo Zumin poroči, kakor hitro dobi službo. Sedaj pa, ko je bil Zumin nastavljen blizu Rovinja kot učitelj, ga je večkrat opozorila na njegove obljube. Tako je bila pri njem tudi v torek in sta se v šoli hudo sprla. Ko je prišla Vernier zopet na cesto, je izpila stekleničico fenilne kisline. Prepeljali so jo v Pulj v bolnišnico, kjer je tudi umrla. Požar na ladji. Na grški jadre-nici »Agios Trojas<, ki je usidrana v reškem pristanišču ter prevaža oglje, se je vnel dne 11. januarja požar, najbrie, ker so je razvil v ladji plin. Oglje so izkrcali in gasilci se trudijo, da bi zadušili ogenj, da ne uniči cele ladje. Očeta umoril. Strašen zločin se je izvršil v noči na 11. januarja v Tinjanu pri Pazinu. Nad 60 let stari posestnik Blaž Prolog je pred kratkim napravil oporoko, v kateri je razdedinil svojega ;>21etnega nezakonskega, pozneje pa legitimovanega sina Žorža ter imenoval kot dediče vnuke. Žorž je prisegel, da se bo maščeval in je prišel v noči na 11. januarja v spalnico očeta ter ga ustrelil trikrat v glavo, prsi in trebuh. Pre-log je bil na mestu mrtev. Morilec je pobegnil. Nesreča na vojni ladji. Ko je re vidiral vojaški preddelavec na vojni ladji ^Rade.tzk.v« v Pulju desetcenti-metrska netila za strele, je eksplodiralo eno tako netilo in ubilo prodde-lavca. Najbrže je bil sam kriv svoje smrti. Barka se potopila, iz Stke izvemo sledeče: V torek so bile na morju pred Selcami 4 motorne ribiške barke, ko se je dvignil močan veter. Tri barke so priplule v Selce, četrto pa je gnal veter na odprto morje Ladja, ki je šla iskat to barko je ni mogla najti in je skoraj gotovo, da se je potopila. Na barki so bili 4 ribiči. Dnevne vesti. + ljudsko štetje. Ljubljanski nemškutarji dolže v >Grazer Tag-blattu« magiatratne uradnike, da glede ljudskega štetja terorizirajo občinstvo. To je že največja nesrnmnost. Magistrat ima dolžnost revidirati števne pole. Pri tem je seveda rrišlo ua oan, salto sq rasJTCm neincKurarji pri ljudskem štetju sleparili in kak » so Slovence vpisovali za Nemce. Zdaj po ti ljudje še zabavljajo in delajo krivico mestnim uradnikom. Na srečo je v postavi določba, ki omogoča pregledati števne pole. Tako basno dobili priliko, spoznati imenoma tiste nemške ptiče, ki so pri ljudskem štet. ju sleparili. + Klerikalne obljube ob volit-vah. Nek župan z dežele je bil pred kratkim z nekim klerikalnim kme tom pri dež. odborniku dr. Lampe tu. Žnpan je dotično cestno aadevo ob razložil in prosil, naj dež. odbor ustreže interesentom, ki so po veliki večini kmetje. Ispvogovoril je tudi klerikalni kmet, ki je spremljal župa na, rekoč: »Saj ste nam gospodje on" naše stranke ob volitvah cesto obljubili.« Dr. Lampe se je na to kmeti, smejal in mu dejal: »Pojte, pojtr. kaj se vse pri volitvah obljubi!« Pravijo, da je dotični kmet sedaj teme ljito ozdravljen s svojo vero v volil ne obljube duhovniške stranke. -j- Zamujena priložnost. Včeraj je bila lepa priložnost studirati kisle obraze ljubljanskih klerikalcev. Tako ki-lo so se držali klerikalci, kakor da so jih tri tedne v jesihu »pacali-. Vse to zaradi argentinskega mesa. Kaj je dr. Šusteršič vse govoril v Unionu o argentinskem mesu, kako je to meso v nič de val, a zdaj tak,» presenečenje. Meso izvrsrno, da bolje ne more biti, naval občinstva velikanski. Že dolgo se ni nihče tako bla iniral, kakor dr. Šusteršič s svojim zabavljanjem na argentinsko meso. Zabavljanje dr. Sustersiča, pisarje-nje »Slovenca« vse ni nič pomagalo; zmagala je resnica, da je argentinsk • meso jako dobro, dosti boljše kakor domače, in povrh še znatno cenejše. Ljudje so spoznali, da klerikalci ljubljanskemu prebivalstvu še poštenega inesa ne privoščijo. V deželnem in v državnem zboru so bili klerikale proti uvozu argentinskega mesa in dr. Šusteršič je v Pnionu strahovito grmel proti temu dobremu in cenemu mesu — to pač kaže, kako zagrizeni so klerikalci v svojem sovraštvu do ljubljanskega prebivalstva in kako bi počenjali ■ Ljubljano, če bi dobili občinski svet v roke. + Imenovanja pri državni železnici. S 1. januarjem so bili imenovani: v 7. službeni razred. Zorž Kur schel, tit. nadzornik v Ljubljani; v 8. službeni razred: Ivan Stroj, rev. v Splitu, Franc Unger, ofic. v LjubiJa ni; v 9. službenem razredu: Karel Danes, stavb, adjunkt v Ljubljani Ludvik Terdina in Rudolf $vajcer< stroj. adj. pri odd. 4., Peter Šlege-. adj. v Vižmarjih, Ignacij Perne, adi v Tolminu, Jakob Kocb, adj. v Prva eini, Vincenc Škot. adj. pri odd. o . Karel Kytka, adj. v Trstu, Franc Jc-bačin, adj. v Podnartu, Ludvik Ven cajz, adj. pri odd. 7.. Ivan Piuter. adj. pri odd. 2.; za 10. razred: Jos. Oolinar v Trstu, Jos. Obad v Kanta naru, Martin Buda pri »dd. 5., Kb men Pregl v Trstu. Avgust Šeme pri odd. 7., Anton Veber, Lor. Svetina in Jos. Božič na Jesenicah, Al. Germel pri ravn., Fr. Breceljnik v Gražu. Fried. Stephan na Bledu, Bogusla^ Berbuč v Goriei, Jo>. Žnidaršič in Nik. Juričevič na Opčinah, Ednt. Bove pri odd. 8., Jos. Korošec pri odd. 7.; za asistente: Si. Legat v Go rici. Jos. Peternalj na Ji senicab, Alb. Rubeša v Pnlju, Anton Hobn v Ljubljani, Ivan Braz v Kobdilu, Jakob Koželj v Lescah, Karel Komp v Krs nju. Milan Cvetnič in A. Kogovše\ pri odd. S. Premeščeni so bili: M. Burki k odd. 8., A. Kaguuš v Trst, 1.. Vencajz k odd. 7., Jos. Dolinar k odd. &, h\ Vidie k odd. 7., A. Kogo^ šek k odd. 7., L Braz v Trst in Boži dar Gertner k odd. L -f- Iz univerzitetne knjižnice na Dunaju. Knjižnični praktikant na Dunaju g. dr. Ivan Avgust Zibert je imenovan za amanuenzisa na univerzitetni knjižnici. — Glavna posojilnica v Ljubljani v likvidaciji je znižala od 15. ja nuarja 1911 naprej omv>tno mero aa hranilne vloge od 4 */4 % ua 4 c/c. Slabo mu jc svetoval. Hlape* Fran Zlobce je cvetova! sohlapei-Martinu Osredkarju iz Notranje Gorice, naj zažge smodnik v neki želez ni cevi. Osredka r je to res storil, poškodoval pa si je pri tem desno oko, Pre peljal i so ga v deželno bolnišnieo. Konja in voz ukradel. Posestnik Anton Misvelj iz Domžal se je peljal 4. t. m. i enovprežnim vozom v Vir ter pustil konja in voz pand gostilne Frana Krča, sam pa si opij v sobo Ob 7. zvečer je šele zapazil, da je iz ginil konj in i njim voz in koe. Sum" se, da jc vse ukradel 25 do 30 let star mož, ki so ga videli s konjem in vo. zoni na poti proti Dobu. Konja in voz »o našli pozneje, na cesti v bližini Že lodnika. S seboj je vzel le koe, ker mn je bil konj najbrže prestar in prei>o časen. Noi. Na cesti v Spodnjem Tubi-nju so se pred kratkim trprti fantje in kmalu nato stepli. Posestnikoveg ; sina Franca Berleca ia Golice so z no* ži ranili trikrat na glavi. Ponesrečil se pri remanju slame. Pri posestniei Mariji Fpnikvar j$ Golem pri Želimljah zaposleni hlape* je prišel ? roko v stroj 3* reaanje -lame in si otivma] kasalec na deani roki. Nogo si ispahnil. V kurilnici v Novem mestu je. hotel stopiti lokomo-tivni kurjač Mihael Viuuau Uj Sp. Šiške na lokomotivo ter si izpahu'. 1 nogo. L mrl je v Črnomlju oncjotni po =^>tnik in trgovec g. Karei Mullor st. P. v m.! Fmrl je danes zjutraj g. Franc Kocijančič, posestnik na Črnivcu (Mošnje pri Radovljici), kamnosek hi predeednik krajnega šolskega \ta Pogreb bo v nedeljo. Zapustil odmero nepreskrbljenih otrok. Zimski šport v Bohinju. Z nekc-jegotovostjo se je zrlo na letošnjo nsko vsezono v Bohinju. Pretečeno cvleljo pa se je izvršila nad vse pri-ikovanje dobra otvoritev. Izkazalo *e je, da so pomisleki gotovih na -protni-kov Bohinja popolnoma neosnovani. Dočim je bilo drugod, ka kor n. pr. v Ljubljani ta dan zelo južno vreme, je bil v Bohinju naj-krasnejši zimski dan in popoldne ob treh se je čitalo v senci 3P C. Športni i lak in brzovlak sta pripeljala iz Gorice in \z> Trsta mnogo odličnega občinstva. Na sankališču ter poleg njega je vladalo najživahnejšc življenje u naj i zborne jsa zabava. 1/urjeni san-jS, med katerimi je bilo zlasti mnogo častnikov iz Primorja, se niso izkazali le za navdušene prijatelje tega >.porta, temveč so s svojimi bravura mi marsikaterega novinca navdušili za ta šport. Poleg teb pa so smuča i ji, (ako začetniki kakor izvežbani. svojo žilavostjo in s svojo drznostjo \ zbujali deloma občudovanje, pri zaprekah pa včasih tudi precej >uieha. Vat sc je vračajo v najboljšem ruz-I loženju domov. Med nedeljskimi prosti se jo opazilo pole:1, drugih tudi ravnatelja državnik žeieznic v rrstu, vladnega svetnik^ iVureduič-5 nekaterimi višjini uradniki ravnateljstva v Tr>tu, W se je jako i oh valu o izrazil o prireditvi >anka-. ]Kxlpredsednika državnega zbo-t, državnega poslanca Josipa Pogačnika itd. To nedeljo bo v Bohiuj>ki Bistrici še veliko več življenja, ker je • došlo mnogo vprašanj in naročil in 1k> tudi v hotelu Triglav, tako v so* ho to zvečer, kakor v nedeljo čez dan -virala godba. Zalo se smejo Bohinj-i nadejati, da jih ta dan ne posetijo arao gostje iz Primor.i i, temveč tu-i iz Ljubljane iu gorenjskih mest. Samomor. Včeraj -t- je v kazini •lil bataljonski adjutani fcukajs-ega <•. in kr. 27. pešpolka nadpo-ik Karel Siehrowsky. raje« -1. Ha 1881. v Šombotfalvi na Oar-vem ter pristojen v \> mbus'k na eškem (to je velika občina, ki ima ikoli $000 prebivalcev). Domneva aa, ^e je ustrelil še dopoldne, a so cr.i : šele popoldne. Gomori se, da so -]ega moža pognali v smrt dolgo-\;. Njegovo truplo so prepeljali v rnizijskp mrtvašnico. Narodna onramta. Mesto venca na krsto prve >{o-iske mecenke gospe Vilbarjeve po-je S- župnik Iv. Vrhovnik druž-5v. Cirila in Metoda jO K. Hvala! Družbi sv. Cirila in Metoda je .«*lal g. Karel Ambrožič 5 K, katere ?o darovali v gostilni Čepa rje v i na Barki gg.: učitelj Caharija, .Jos. De> *m\ Jos. Ambrožič. Jos. Sila in ne-menovan po 1 K. Hvala iskrena za-■dnim rodoljubom na Barki! Ciril - Metodova podružnica v Stepanji vasi priredi v nedeljo, dne t. m. popoldni' pri g. Leopoldu >rinu v Stepanji vasi \ eliko pred-»Ustno veselico, na kar že sedaj opo-arjamo vse prijatelje naše prepo-rebne šolske družbe, da nas gotovo jejo in polože tudi v tem veselem ■■:odpustnem času z nami mal dar 'omovini na oltar. Za zabavo je v sakem oziru skrbljeno, Ker je spored ako raznovrsten. Nadejamo se. da ne osabijo na nas tudi cen j. gosti iz -inbljane, saj je tudi sedaj, ko se Je a odela z belo odejo, sprehod v ^ pa njo vas prijazen. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Planino in okolico priredi sredo, due 1. svečana pri g. Lavri-\ Planini veselico. Va p redna dru-•fcva v okolici opozarjamo le sedaj n*, f» prireditev naše mlade podružnice n jih prosimo, da ta dan ne priredijo Henih zabav. Za Ciril Metodovo družbo so na* ►raji in žalski moški podružnici izro-ili ženitvanski gosti povodom poro-g. Antona Kosa, trg. iz Podsrede jfo&pieo Rozo Sjneberger darilo po 'nK 50 v, za kar jim bodi izrečena v iTienu podružnice iskrena zahvala. Društvena naznanilo. Akademija priredi v petek, dne *■ januarja v veliki dvorani »Mest-ifcga doma« ob 8. zvečer javno predajanje. Predava gosp. tržni nadzornik VdoJI? Ribnikar »o uvozu argentin* tega mesa.« Predavanje pojasnuje-'» *kioptične slike. — Ker je preda-e aktualno, bo udeležba gotovo a. Poleg glavne teme bo gosp. predavatelj govoril tudi o higijeni mena. Zdravniška tmgtilK Drtifttrf zdravnikov nam poroča: V občini Riedau na Gornjem Avstrijskem no je odigrala te dni prava tragedija. Občinski zdravnik dr. Binard Frane ^e umrl šele 36 let star, vsled srčne \capi kot žrtev potuhnjenih občinskih mogotcev. V zvestem izpolnjevanju dvojega poklica, zavedajoč se svojih dolžnosti kot javno - zdravstveni or-san in hoteč varovati svoje soobčanc, naznanil je dr. Fran z slučaj legarja, ki se je pojavil v občini. To pa ni bilo |k> volji občinskih mogotcev, ki so trepetali radi svojih letovišenikov in ki so se bali, tla se v občini ne nastani vojaški oddelek, kakor je bilo nameravano. Ker se iui dr.Franz,zve&»to iz-polnujoč svoj poklic, ni vdal njihovemu pritisku, pričeli so pravo tfopjo proti njemu. Pred vsem so mu odpovedali službo, zaprli so mu pitno vodo, trgovec mu ni dal jedil, mesar mu je zabran i l meso, razbili so mu okna na hiši itd. Pač so se oblasti takoj zavzele za dr. Franza. Zdravstveli i zastop jo bil razpuščen in je moral preklicati službeno odpoved, austrijska zdravniška organizacija pa je skrbela za to, da se v občini in nje okolici ne naseli drug zdravnik. Obenem je delovala na to, da se dr. Franzu kot vidno pri pozna nje nese bičnega izpolnjevanja poklica nasjeli najvišje odlikovanje. Toda zaslepljeni občinski mogotci niso mirovali, na -krivnem so nadaljevali svojo gonjo in skušali dr. Franzu izpodkopati eksistenco. Ta si je vzel to tem bolj k srcu, ker je bila občina Riedau obenem njegov rojstni kraj, kjer je preživel svojo mladost. Vsled strašnih razburjenj je umrl dne o. januarja v nadepolni mladosti, zadel od srčno kapi- Ob njegovem grobu žalujejo vdova in nežen otročiček ter ostarela phmh. mamica. Pač je ž»* trpel niarsikak zdravnik, ki je, ne ozirajoč se na naklonjenost ali nenaklonjenost občinstva stojfi) svojo dolžnost, ali tako kruto, kakor dr. Franza, še ni niko-:ar zadela usoda. Čast bodi njegovemu spominu! Ccrcle Iram-o - illvrien bo imel v petek, due *J0. januarja ob pol 9l zvečer v Merkurjevi dvorani »Narodnega doma : svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Poročila, volitev novega odbora, slučajnosti. i. maska radni kongres je naslov veliki plesni priredbi delavske zveze »Vzajemnost«, ki se vrši prihodnjo Sol»oto v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Dve najlepši ma-.-ki dobita dobitke po 10 in -0 K. — Vstopnina znaša v prednabavi 1 K, pri blagajni pa 1 K 20 vin. Maske in člani plačajo samo 80 vin. vstopnine. Dostojne maske in jrosetniki v narodnih nošah dobrodošli! »Klub slovenskih amater - loio-gratov« v Ljubljani opauarja na današnji ustanovni občni zbor, ki m» vrši ob 8. zvečer v restavraciji »Novi svet« (Prešernova soba) na Marije Terezije cesti, ter prosi vse. ki se zanimajo za društvo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Državni uradniki so na sestanku, ki so ga imeli v sredo zvečer v prostorih i. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva, izvolili akcijski odbor za veliki shod vseh državnih uradnikov in učiteljev v Ljubljani. Ti uradniški shodi se bodo vršili tekom tega meseca po -oh večjih avstrijskih mestih. Referati In resolucije teh shodov bodo obsegali zahteve uradništva po Časov n en napredovanju in izpremembo akt ivi-letnih doklad v stanarino po vojaškem stanarinskem tarifu. Za Ljubljano bodo zahtevali posebej uvrstitev v višji plačilni razred. Ta uvrstitev je utemeljena po ljudskem štetju, ker ima Ljubljana sedaj nad 40.000 prebivalcev. Klub šenijernejskih fantov priredi dne Ji. januarja veselico v gostilniških prostorih g. Iv. Recelja. SHOD volilcev in volilk priredi GosBOdarsko napredno Mm a v nedeljo 15. t. m. ob 10. dop. v gostilni pri „Zlati ribi" v Stritarjevi oziroma Ribji ulici. Na shodu govorita gg. 6r> IVM Tavčar m jbMf Mhetkar o poli. tičnem položaju s posebnim ozirom na bližajoče se občinske volitve. Naprosili jelki, MdctaMte •hoda pottMfttevMiMl JMoveneka deteta« tfMallftee, Jutri, v soboto se unrisori prvič na slovenskem odru velika ljudska igra »Mati Skrb«, spisal Rudolf H a w e I, odlični nemški moderni dramatik, ki I>a veže po vzoru Raimnnda realno življenje s romantiko ter doseza ! tem originalne efekte. Mizar Vrbo vec je krasen tip poltenega, neustras nega, vztrajno se borecega obrtnika ki premaga vse ovire in skrbi; kon t rast mu je razvajeni sinček bogataš, jokav hrezsrčnež. V igri pa je cela vrsta izvrstnih tipov iz življenja obrtnega, delavskega in velikomest-nega stanu. Drama je velesanimiva ter igrajo glavne vloge g. Verovšek, g. bohuslav, g. Skrbjusek, ga. Danilova, gdč. ftetfilova in gdč. Wintro-va. (l^redstava za nepar). — V nedeljo popoldne ob 3. pri znižanih cenah »CJrofr* Luksemburški« flpsna] abon-nementa; za lože nepar); zvečer izje-moiuči ob pol 8, opera »Ćarostrelcc*« (par). Razjled po slovanskem svetu. \auciii jeiik v šolah na Hu* skem. V poslednjem zasedanju je raz pravi jala ruska gosudarstvena duma o uvedbi splošne šolska obveznosti. Pri paragrafu o učnem Jeziku v ljudskih šolah se je razvila dolga in jako zanimiva debata. Rusiiikacijska tendenca ruskih nncijonalistov je naletela na energičen odpor ruskih openi-eijonalnih strank in narodnostnih skupin. Končni rezultat razprave jo-slaneev, proti pa 17*J. — Poljaki v Ameriki. V Združenih državah severnoameriških je naseljenih okroglo ;* in po» milijona Po-Makov. V Cbikacru samem je bilo leta 1910. 94.000 poljskih otrok, iz česar se lahko sklepa, da v Chika^n naseljeniji najmanj 400,000 Poljakov. Večino Poljakov tvorijo delavski sloji, doeim je inteliipmtov med njimi jako malo — komaj 0*1) . . Da„st so Poljaki izmtxl vseh Slovanov številno najmočnejši v Ameriki in bi se bi tegra dalo sklepati, da imajo v sebi vsled tega največjo odporno moč, vendar se Poljaki izmed slovanskih narodov najložje asimilirajo Angležem. Temu nasproti pa se Poljaki prav junaško drže v Južni Ameriki, zlasti v državi Parana v Bra/iliji, kjer tvorijo 28 % prebivalstva. Da se tu ne asimilirajo Je menda vzrok ta, da sloje kulturno više kakor domače prebivalstvo. - CndiiM postopanje oh lan tom n.i HrvaŠkem. Kočar Janku Smiljanie v Petrovini je bil dolžan manjši znesek nekemu Srneu. Ta ga je tožil. Ker Smiljanie ni asogel plačati, je izpo-sloval Srnec proti njemu izvršbo. Na to se je napotila k Smiljanieu sodna komisija v spremstvu treh orožnikov in dveh nalirjer ter na zahtevo Srne-fievega zastopnika dr. Pet račića zdr-la krov s Smiijaničevc b.iše ter ga dala odvesti k Srnecu. - Tako postopajo /, ubogim hrvaškim kmetom brva-&<\ sodniki in odvetnik',! — Hercegovski emigranti. Ob časti aneksije Rosne in Hercegovine ja več hercegovskih mož iu mladcui-flev zapustilo svojo domovino ter se nateklo \* Cmo ?oro. Nekaj teh emi-prautov se je že lani vrnile v domovino. Oblasti so dale vsa te aretirati in sodišče jih je obsodilo v večletno ječo. Kasneje je cesar v.;e te obsojence pomikiatil. Te dni so se vrnili iz Orne gori v Hercegovino štirje emigranti: Marko Nenadie, Bosko in Panto Crnogorac ter Si mat Bolja novic. Ker so vsi štirje podvrženi še vojaški dolžnosti, so jih orožniki prijeli ter jih izročil? vojaške mu sodišču. Nadejati se je, da bo vojaška oblast trni i te emigrante priporočala cesarjevi milosti, to tem b«dj, ker je od človekoljubnega postopanja proti tem odvisno, da se vrnejo r/. Orne gore še ostali emigranti. Izpred soSHb. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Rogovilez. Ključavničarski mojster Anton Prebil na Olincah je Imel nekaj časa v službi za pomočnika nekega Janeza Paneeta. Ker pa Pancc ni bil skoraj za nobeno rabo in je mojstru delal le sitnosti, mu je slednji odpovedal službo na osam 4nl Paaoe potem *n|ok al hotel več delati in je odšel. Nekaj dni po odpo- ved bi službe pa je prišel v delavnico in začel tam kruto gospodariti. Razbil je več orodja, eno Šipo, svetilko In še mnogo drugih stvari. Vsled tega čina se je moral zagovarjati 10. januarja pred tukajšnjo okrajno sodni jo Obsojen je bil na teden zapora, po ostre nega % dvema trdima ležiščema. Tatvina. Nedavno sta ukradla Lovrenc »Sin erajc in Franc G v a j s, slednjega bratu Matevžu O v a j s u slamoreznico. Sla sta nato k posestniku Janezu S t e m h o v u in mu ponudila slamoreznico naprodaj. Ntembov, misleč, da je slamoreznica lijnna last, jo je v dobri veri kupil, teravno za slepo ceno. Obtožeui so bili vsi trije; prva dva, ker sta tuje blago n kratila. Stembov pa, ker je kupil sumljivo blago. Sodnija so o itrivdi Stambova ni mogla prepričati ga je oprostila. Franc Gvajs pa je bil obsojen na šest dni zapora, pOatreV nesjn z enim postom, in Smerajc na t?-i dni zapora, poostrenega tudi z enim postom. Razljueeni vasovalec. Peter Gostinca r iz Most pri Ljubljani je človek zaljubljene sorte.PonoČi hodi rad S lica t dekleta. - Pred kratkim se Ki u j«' vnelo srce za Strletovo Pep*io, Ii stanuje v hiši Marije Bricelj. Sel io je pnajočl klicat. Fantovske litanije, ki jih je odmolil pred oknom, pa W» niso nič pomagale. Strletova Popeti ne mara ponočnjakov in tndi Petin Gos t i nčarju nI odprla. To je pa te ljubljenega Petra hudo ujezilo. Za-f-el je razgrajati, in sher tako, da je Prpca šla klicat gospod i nji no bdet Ivanko Bricelj. Ta je vstala. Šla k oknu ter Petru dobrohotno svetovala, naj gre domu. Tedaj je pa Peter Go-btinčar vzrojil. Začel je strahovito vpiti in metal okrog sebe take žalitve, da jih ni mogoče navesti. Seveda je prišel pred sodišče in je dobil en teden zapora. Rožne stvori. Potres v Turkest?inu. Potresni sunki se še. vedno ponovijajo. Prebivalstvo silno trpi vsled mraza in grn-"\ mu lakota. Po celi Rusiji se je r? ved I a rešilna akcija. * Dinamit v kovčegu. Pri javni dražbi neoddajnih posla t ev so našli na državnem kolodvora v Inomostn v nekem kovčegu dinamit. Poslatev je prišla iz Gornjega Avstrijskega in je najbrže ukradeno blago« Stavka krojačev. V nov stadij je stopila stavka krojač* v na Dunaju. Meti engrosisti in kosovnimi mojstri se ni doseglo sporaznmljenjc. Državna zveza kosovnih mojstrov se pripravlja na šeattedenaki boj. Tožen nadškof. o ta G t •e no) de in Antunu na F n moškem sta prepovedala vernikom svojih škofij nekatere radikalne liste Tak list republikanske smeri v Samt Etične je vložil pri Lvonski civilni sodniji proti Lyonskomu kardinalu nadškofu tožbo na odškodnino. Morilci v Ijondnnu. Kot posle-dien dogodkov v Houndsditchu in ulici Sidnev, dobe stražniki avtomatične pištole, katerih modele so že preizkusili. \' zadnjih dneh so aretirali v Londonu nad 100 anarhistov, ki s<> bili v zvezi z neko mednarodno tolpo vlomilcev. Požar. V Cineinuaiiju je zgorelo II, t. jn. poslopje trgovske zbornice. Skoda znaša nad en milijon dolarjev. Šest jrnsik*e\ je rolo več ali manj poškodovanih, mnogo drugih pogrešajo, najbrže leže pod razvalinami poslopja sežgani. * Štirikratni umor. V Kirchat-teuu pri Oldenburgu .je umrla nedavno tega Poletna vdova s tremi otroci. Sodno-zdravniška komisija je dogna« la, da so umrli vsled zastrupi jenja z arzenikom. Policijske poizvedbe pa so spravile na dan. da je izvršil ta umor nek bližnji sorodnik vdove \% sebičnih namenov. * Llovdov pa rn i k poškodoval italijansko vojno ladjo. Ko sc je hotel Llovdov parnik »I*eopoiis« včeraj ptnd Benetkami ogniti neki gondoli, je zadel v italijansko vojno ladjo »Tripoli« ter jo neznatno poškodovat. tŠkoda se je prijateljskim potom poravnala. Llovdov parnik ni bil poškodovan, * Stavka v belgijskih preniogo-kopib. V zadnjih 24 nreb je ustavilo delo nadaljnib 18 jam. Pomanjkanje premoga je že zelo ol>čutno. Vedno več premoga se dovažn i/, okrajev ob Ruhri. Vodje stavkujocm delavcev so na odpeljali v okraje ob Ruhri, da primorajo tamošnje delavce, da N postavijo v bran izvažanju premoga. V Luttichu je demonstriralo kakih 40.000 delavcev, žena in otrok. * Plaz. V Bernskih atpah v Švici se je zgodila v torek zjutraj velika nesreča. Štirje delavci so sekali drva na pobočju Lengacherja, peti delavec, po, ki je ravno hotel stopiti k onim štirim, je zapazil plaz, ki se .{o z grozno hitrostjo bližal. Temu delavcu se je posrečilo, da se je rešil, vso druge štiri pa je plas potegnil s seboj v globino. Rešilna ekspedicija, ki je prtila takoj na kraj nesreče, j« mogla resiti le se enega ponesrečenca, drugi trije, sami mladi očetje, pa so ae zadušili. Telefonsko fn brzojavno POTOflllL Poljski klub. Lvov, 13. januarja, V Poljskem klubu se po odstopu predsednika Glombinskega imenuje več kandida • tov za načelniško mesto. Pred vsem so to: dr. German, Petelen, Lazarski. Stwiertnia in Starczynski. Poslednji je izjavil, da načeluiškega mesta ne more. prevzeti. Največ upanja na predsedniško mesto imat*, dr. German in Petelen. Francosko in Avstrija. Pari*, 13. januarja. Vse govori o senzaciji, ki jo je ustvaril govor trancoskega ministra notranjih zadev Pichon v onem delu, kjer govori 0 odnošajib Francije do Avstrije. Pichon se je izrazil v svojem govoru jako reservirano. Rekni je: avstrijski interesi se ne nahajajo v nasprotju s francoskimi interesi, nimam tedaj povoda, jim nasprotovati, naše 1 azmerje do Avstrije pa se določa večinoma od dolžnosti, ki jih imamo do naših alianc in prijateljev. S tent svojim govorom je hotel minister Piehon posebno pridobiti za-se rusko javno mnenje. Položaj na Portugalskem. Lisa bona, 13. januarja. Stavka Satan i carjev na Portugalskem še ni končana, vendar vlada povsod red in mir in ne dogaja se nobeno nasilje-1"pravni svet železniških i>odjetij je sklenil v svoji seji, j>onuditi stavku-joeim spravo na podlagi katere bi bili ti od sedaj naprej skupno za letnih 900.000 frankov na boljšem. Železničarji pa so te ponudbe odklonili. V Oporto je dernisijoniral demonstrativno kot odgovor na pos to panje mi nistrskega px*c pripeljal na svoje stanovanje. Peari ni bil na severnem tečaju. Berolin, 13. januarja. Iz New Vorka se brzojavlja, da je preiskovalna komisija, ki se je bavila z dokazi, katere je bil predložil Peari, dognala, da Peari ni dosegel severnega tečaja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Pustoslcmšek. Smuki ftfetit gleialiKe v Ijnilial it 74. (nepar). »mit predat, 107». V sobota« 14. Januarja 1*11. Noviteul Prwfče Neritct«! Mati Skrb. Ljudska igra v štirih dejanjih. — SpUaJ R. n*awel. Za slovenski oder priredil Tr. Kobal. — Režiser Anton Verovšek. Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek ob V ,8. uri. Konec ob IU. PriMnji irHitni bnti v nrfelji. 15. imuji. Borzna poročila. Linbllnnaka »Kreditna banka v Ljubljani*. 1'rHti tartl tftaajftt Hrt« 13. jtiotrj« »H. ■altmaaal aaaMl. |j 4«/§ mijcva renta .... J 93-15 4-Jp/# srebrna rent« . . . . 4*/, avstr. kronska raitta . . t* i ogr. ii u • . «•/• kranlsko deialno aoaoifl< 4V. k. o. čeake del. banke I 9705 93- -91 80 96 — 94- 40 Sračke U 1.1M0 •, . . i* n WW • „ tiske . . . . „ sejaeljike 1. Udaj« M M 11* »» „ ogrske hlpotcgae . dan. komunalne „ tvstr. kreditne . . tyaat)a—k» . . „ avstr. rdeč. kriša „ basnum . . . . 31450 . 309"— . 15635 . 297*50 I 25e>-532--529-— 94 — 97-75 67-45-— aso-ao kiaUiaaaae kredita« baake Mnt Železnice . Prtevne telesnlce Žlvaoat vnoatenaae baake CaUnl rraakl Ura . 4*0- 677-30 557 90 115-75 749*- 70«- 257- 263— 1137 117*45 96*17» 94-7$ 363-50 933» 97-38 9330 92-97 — 96 40 39050 315-16236 303-50 392-262 — 543«* 539 — 100-— 103 7S 73--49 — 36330 67650 65090 11675 750-765-250 — 365— U-40 11765 95-32* 94« 364— Žitna) v BudimptoMi. Dat 13- januarja 1911. Tarnal*. an anig 1W1. aa 50 kg IH1 t oktober 1911. . za 50 kg 10« _ aa saaj 1911 . . . sa 90 kg 566 aa april tfll . . . sa 90 kg 661 96^6 Umrli so v Ljubljani: Dne 11. januarja: Ivan Janežič, posestnik, 45 let, Zaloška cesta 11. ~ Olga Slapšak, rejenka, 3 mesece, Marije Terezije cesta 17. — Brigita Be-negalija, hoi krojaškega pomočnika, 4 leta, Gradišče 10. Dne 12. januarja: Ivan Prestopnik, delavčev sin, 6 mesecev, Streli-ška ulica 15. — Eleonora Skuber, rejenka, 9 mesecev, Streliška ulica 15. — Fran Lapajne, posestnik, 36 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 5. prosinca: Uršula Artač, bivša delavka, 87 let. R ideckega cesta 11. Dne 5. prosinca': Fran Podbor-šek, hlapec, 57 let. — Josip Loenikar, 'bivši tovarniški delavec, 24 let. — Katarina Letnar, kuharica, 65 let. — Marija Cerar, hči železuiškegn delavca, 5 let. Poslano. Mnenje gospoda dr. I. Si harfa, zdravnika v zdravilišču , Karlove Vari. Gospod J. Scrravallo, Trst, Nazna7ijam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom že več let Vaše Serravallovo k i na-v ino z železom proti oslabi jen ju vsled slabe hrane in proti vsakemu zadrževanju krvne tvoritve ter da Vaš izdelek zaseda trajno mesto v rasporedu mojih ordinacij. Karlove Vari, 10. maja 1909. Dr. Schart. T I * I E O T O V lififiollSt! ura sedanjosti: zloto. srefinu, tala. nikeunasta Id Jeklena se dobi samo pri H. SDTTHER Uubllana, Mestni trs. Ustna tovarna ar v Stici. Tmrolki nitum uran I K 0 I K 0 t O T Meteorolotfčno poročilo. \ srna nad morjem 306*2. Sretduji zračni tlak 736*0 mm a- Čas i Stanje *z j baro- , *» =- ca \ vanja Nebo v mm 12. 2.pop.; 72