325
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz derzavnega zbora.) V tem, ko zbornica gosposka praznuje, sklepa zbornica poslancov posamne paragrafe občinske (srenjske) postave. Skor celi teden je imela s tem opraviti, da je sklenila to, kar je vsakemu na pervi pogled jasno, ki ima oči in viditi hoče, namreč, da deželnim zborom v oblast spada skleniti po svoje: ali naj se grajšine (velike posestva) ločijo iz občinske zvezo ali ne. Prenapetost centralistov, ki hočejo, da vse mora iz Dunaja priti, je resno tega kriva, da sedijo poslanci že tako dolgo na Danaji, pa so tako malo še opravili.
— „Ost und West" piše, da je poslednje dni spet veliko govorice o tem, da bode g. Schmerling iz ministerstva stopil   in    se   bode    izvolilo   miuisterstvo   na    federalistični podlagi.    Da   utegne   federalizem   zmagati   in   ž njim   se le resuična autonomija dežel in narodna pravica vsem narodom nadvladati,   kažejo mnoge znamenja na nebu časnikarskem. Šuselka,   mnogoveljavni nemški liberalec, je v ravno na svetlo dani knjigi „Oesterreich und Ungarn" slovo dal nemškim centrali9tom v deržavnem zboru,  ki se šopirijo, kakor da bi oni edini vedili, kaj je Avstrii koristno, in jim odkri-toserčno take ostre levite bere,   da oni   več podirajo kakor zidajo, da ste že celo „Presseu in „Ostdeutsche Post46 začele — pokoro delati.   Šuselka pravi, „ako bi bil on cesar, bi berž sklical ogerski deželni zbor", in na to „Presse" že
326
eagovarja, naj bi se snidli pervaki različnih strank deržav-nega zbora dunajskega s pervaki razpuščenega ogerskega zbora in se v svobodnih shodih posvetovali kako in kaj. „Presse" in „Ostdeutsche Post", ki dosihmal niste imele dobre besede za slovansko stranko (stranko fcderalistov), ampak ste vedno na kolenih ležale pred Iskrom, Miihlfeldom in nju tovaršem kot malikom edino »zveličavne deržavne modrosti, ste se hipoma sprcvergle tako zlo, -da ,.Presse,k svoje prejsne ljubljence že imenuje ,,Verfassungs-Fauatiker" (sanjarje), „Osld. Post" pa , ki je nedavno federaliste se „nihiliste%k (ničle) psovala, sedaj že pravi, da tso resnični federalisti kakor Smolka , Rieger, Štrosmajer itd. .,časti vredni44 možaki. Na tem sicer, kar mislite „Pret*aeV ali „Ostd. Post**, ni nič ležeče , ker svet ne pleše kakor one godete,   al   znamenje  je   vendar,   da   —   veter   od   druge
strani piše.
— Cesarski patent od 17. t. m! sklicuje novi deželni zbor i s te rs k i 25. dan t. m. v Poreč.
Koroško. Zdaj je nek gotovo, da se bo železnica iz Marburga v Celovec v jeseni prihodnjega leta odperla; kakih 5 milj dolga železnica med Celovcem in Bela ko m pa se le leta 1863.
Istersko. „Wanderera piše, da med 20 izvoljenimi novimi poslanci sta le 2 prava Slovana. „Nessuuci", kterim je sedaj spodletelo, zabavljajo in pravijo, ker je večina novo izvoljenih vladi udanih. naj bi se prihodnji po-reški /,bor imenoval  „ces. kralj, deželni zbor.4'
Češko. Iz Prage. Druga seja mestnega odbora (16. dan t. m.) se je mirno končala; obe stranki ste bile s sklepi zastran ljudskih šol zadovoljne, ker Slovani in Nemci dobijo svoje pravice.
Hoivasko. Iz Zagreba. Deželni zbor je pretresal pretekli teden učno osnovo za gimnazije in začetne škole. Važen za vse Jugoslavene in tedaj tudi za Slovence je sklep, ki veleva, da učitelji gimnazijski morajo biti le sinovi trojedne kraljevine, in ako bi teh ne bilo, še le kak drug avstrijansk Slovan. O a dresi na kralja je bila 17. t. m. vroča pravda, vendar je bil na posled dr. Račkov načert, v nekako rahleji besedi osnovan, zaveržen in odborov načert z 53 glasovi zoper 32 poterjen. Adresa, kakor je tudi sedaj osnovana, celo nič ne pove, kako mislijo Hervati v kolo vzajemnih zadev Avstrije z drugimi narodi avstrijanskimi stopiti. Ali bo to dobro za nje in nas druge ? ?
Ogersko. Kakor se kaže, bo vlada poversti razpustila županijske predstojnike in odbornike, ker ne bojo hotli pomagati pri izterjevanju davkov in naberi rekrutov, kar sedaj (v drugem razpisu) dvorni kancelar Forgač od njih terja, v pervem razpisu pa jih je tega odvezal in le to od njih zahteval, naj ces. uradnikom ne delajo o tem nikakoršnih over.
Laško. Garibalditu so severni Amerikauci ponujali v o j s k o v o d s t v o svoje armade, ki se zdaj dosti nesrečno vojskuje z armado južnih dežel; al Garibaldi noče iti v Ameriko. — Minister Ricasoli je po „Giornaleu v imenu laške vlade poslal vnovič pismo sv. Očetu, v kterem mu ponuja popolno samooblastje enega dela rimskega mesta, v kterem naj stanuje s celim svetim zborom. Odgovor papežev na tako ponudbo je sam po sebi jasen.
Fraiicozko. Za gotovo se zdaj pripoveduje, da kralj pruski bo 6. dan p. m. v Compiegnu obiskal cesarja Napoleona, ki si že celo leto na vso moč prizadeva, da bi se snidel s kraljem. Kaj mu hoče — sam Bog ve in pa Napoleon.
Cernagora. Iz bojišča se poslednje dni ni nič dru-zega slišalo, kakor da Omer paša s svojo armado še ni udaril čez mejo Cernogorsko, ampak da je zagnal nekoliko kerdel   na   puntarje   v   Hercegovini.  —  Nekteri   bravci nas
utegnejo prašati: kaj nek je turško-černogorske vojske kriva? Vzroki so poglavitni trojni: Cernagora je zavetje kristjanom iz Hercegovine , Albanije in Bosne , ki bežijo pred turško silo; to je Turkom, kterim je vnak kristjan ha-dodelec, zmiraj tern v peti. Drugo je, da so vedni prepiri zavi)Ij meje med Černogoro in Turčijo; Turki se mislijo gospodarje, čeravno jim Cernagora ni nikdar podložna bila; Černagorci ne morejo živeti na svojem krasu, zato vhajajo, ker jim turška vlada noče prodati sosednih rodovitnih krajev, čez mejo, kjer kradejo in ropajo v sili, in iz tega izvirajo vedni prepiri. Tretji vzrok pa je, da Turki dolžijo Cernogorce,  da so  krivi hercegovinskega punta.
Gersko. Atene 19. sept. Včeraj zvečer ob 9. uri je na tergu kr. palače ustrelil nek dijak po kraljici, pa k sreči je ni zadel; hudodelca je serd;to ljudstvo berž zgrabilo.
i ¦_________________________