———. —————————-
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din. za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne spreiomajo
tiokopisi se ne vračajo Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. I. Telefon inter. št. 32-59 K^čun pri nohtni hranilnici št. 14 IM4
Šiba fore^forižnosfi
Poplavna katastrofa, ki je ta spomlad zadela Slovenijo, je kakor šiba božja udarila našega kmetskega človeka. Ni dovolj, da je bila lanska letina slaba, ni dovolj, da je letošnja predpomladna pozeba zaustavila in tako zavrla vso rast, da živina ni mogla o pravem času na pašo in je moral obupani živinorejec gledati, kako mu mršavi in se ugonablja v hlevih zaprta stradajoča živina. Vsem tem udarcem se je pridružilo še deževje z nalivi in neurjem, ki je nekatere predele naše ožje domovine popolnoma opustošilo. S strahom in grozo so ljudje gledali, kako se zbirajo vedno večje in silnejše vodne mase. V naglici so si po več krajih sami organizirali pomoč v sili in so zastavili v požrtvovalni slogi vse svoje sile v borbo proti pobesnelemu elementu. Seveda vsi ti napori niso mogli roditi posebnega uspeha; kajti posamezna vas ali tudi občina je vendar prešibka, da bi bila kos takim zahtevam, kakršne v gmotnem oziru stavi obramba proti poplavam. Tako so morali ljudje vzlic vsemu trudu, žrtvam in naporom končno večinoma brez moči gledati, kako jim valovje odnaša plodno zemljo; kako jim preplavlja skrbno obdelane njive, kjer bo seveda segnilo in brez haska strohnelo zemlji zaupano seme; kako jim zanaša z blatom in peskom najlepše travnike, razdira pota in odnaša les. Marsikje .so morali biti veseli, da so rešili sebi in živini življenje; kajti drveča voda je marsikje plavila na svojih umazanih valovih tudi človeška trupla, kar je še povečalo grozoto te nesreče. Tako ni prizadetim preostalo nič drugega, kakor da se vdajo v usodo, vzdihujejo o šibi božji in začno prositi pomoči.
Ali pa res mora biti tako? Mar ni nobenega drugega izhoda in je kmet kakor preklet in na vekomaj obsojen v samo nesrečo? Ali pa so morda poplave v naših krajih taka redkost, da jih je smatrati res le za izjemno nesrečo, za bič muhaste usode, proti kateremu je človek brez moči?
Ne, nikakor ne! Večje ali manjše poplave so pri nas skoraj vsakoleten pojav. In vsako leto se ponavlja ista pesem o šibi božji in isti brezupni klici po pomoči. Že to bi nas moralo siliti v res temeljito, širokopotezno in izdatno
obrambo proti poplavam
in vsem strahotnim posledicam takih nesreč. Res je sicer, da v borbi z naravnimi silami neljubih udarcev ni mogoče nikoli popolnoma izločiti, res pa je tudi, da jih je mogoče omejiti na najnižjo mero. Tako vidimo, da povsod skrbe za temeljito regulacijo rek, za gradbo trdnih zaščitnih nasipov in sploh za vsa tista dela, ki jih sodobna tehnika pozna kot uspešna v obrambi proti poplavam. Ta dela sicer požro velike zneske, v primeri s škodo pa, ki jo povzročajo poplave, so vsa
vodno-regulacijska dela plodonosno naložen kapital.
Treba je samo pomisliti, da je škoda, ki jo povzroči vsaka večja poplava, dejansko skoraj neocenljiva. Saj pri škodi, oziroma ocenjevanju škode ne gre nikoli samo za trenutno uničene pridelke, ampak za posledice, ki nastanejo iz tega in kvarno vplivajo na gospodarstvo po celo vrsto let. Kdor količkaj pozna ustroj kmetskega dela in življenja, bo to razumel in uvidel brez podrobnejšega pojasnjevanja. Zato bi zneski, ki gredo iz skupnega narodovega premoženja v obliki državnih, banovinskih, občinskih in podobnih podpor bili mnogo bolj smotreno, gospodarsko koristno, pa tudi socialno človekoljubno uporabljeni, če bi bili vloženi v taka regulacijska dela, ki bi ljudi obvarovala nesreč.. Vsakdo bi se rad in z veseljem odrekel podpori, ko bi lahko uspeval v blagostanju ob sadovih lastnega dela.
v
Siba brezbrižnosti
Nikakor si ne domišljamo, da smo s tem povedali kdo ve kakšno modrost. Prepričani smo celo, da pride do podobnih zaključkov vsak poznavalec naših razmer, ne da bi mu bilo treba zato posebej trgati hlače po šolskih klopeh. Ali prav zato, ker vsi poznamo rešitev tega vprašanja, pa se ga nihče izmed poklicanih resno ne loti, bi bilo vendar zanimivo slišati in izvedeti, kje tiči vzrok za tako ravnanje, Samo poglejmo, kako so v sosednji Avstriji oziroma sedaj Vzhodni marki reke skrbno regulirane, da voda čim hitreje odteče. In vendar je ta država ves čas po vojni veljala za siromašno. Pri nas pa, kjer toliko govorimo in pišemo o naravnem bogastvu in prirodnih zakladih, da bi z vsem tem bogastvom rešili vsaj
Človek naših dni ima občutek, kakor da mu ije nebo zastrto vedno z bolj in bolj gostimi oblaki. Kamor koli se kdo ozre, mu ni mogoče pogledati delj kakor dober pedenj predse. Varuhom ljudskega mišljenja in pojmovanja se zdi to iz kdo ve kakšnih razlogov prav in celo nujno potrebno, mi pa si dovoljujemo prav resno dvomiti o pravilnosti in koristnosti takega pojmovanja.
Ako ije že starim Grkom bil človek >zoon politikon«, družabno bitje, je to tem bolj danes, ko je svet zaradi sredstev in razvoja prometnih sredstev in vseh občil tako tesno povezan med seboj, da krajevne oddaljenosti skoraj nimajo nobenega pomena več. Saj vemo. da danes potovanje il Amerike v Evropo ali obratno, če
svojo lastno zemljo, da bi nam je ne odnašala voda.
Nikakor si ne moremo misliti, da bi ne bilo sredstev za taka občekoristna dela, ki bi bila blagoslov za sedanjost in bodočnost. Saj vidimo, da se najde denar celo za mnogo manj pomembne reči, ki včasih služijo samo bahavosti, včasih pa nas pred svetom bolj smešijo kakor povzdigujejo. Vidimo tudi, da se najde denar celo za dela, ki niti nam niti našim potomcem ne bodo nikoli nič hasnila, ker so jih daleč v tujini deležni tujci. Če za vse to ne manjka denarja, če ne manjka niti vnetih sil, ki znajo ta denar zbrati in ga prir merno organizirati, potem si ne moremo misliti, čemu in kako naj bi manjkalo denarja vprav tam, kjer gre za biti ali ne biti premnogih delavnih kmetijskih družin, kjer gre za naš življenjski mozeg.
Izgovor na gospodarsko stisko zato tu nikakor ne more obveljati, pač pa se nam dozdeva, da gre za nepojmljivo brezbrižnost in da je zato vse gorje, ki nas tepe, samo šiba brezbrižnosti.
Vprašanje je sedaj, s čim si je naš kmetski človek zaslužil to brezbrižnost! Ali je mar to nagrada za vso njegovo požrtvovalno, mu-čeniškd potrpežljivost, s kakršno prenaša vse križe in težave sedanje življenjske borbe? Ali je to plačilo za njegove žulje in kri, ki jih rod za rodom žrtvuje domovini?
Kdor je poklican, da cla odgovor na ta vprašanja, naj nikar ne odlaša. Še večjo uslugo pa bo storil tisti, ki bo znal s svojo odločnostjo enkrat za vselej odstraniti to usodno brezbrižnost in jo pahniti med neljube spomine preteklosti. Kmetje ga bomo vsi sprejeli za svojega in mu bomo hvaležni. Samo bojimo se, da še dolgo, dolgo ne bo povoda in prilike za tako hvaležnost.
se poslužimo letala, ne traja več niti toliko časa kakor pred sto leti potovanje iz Ljubljane v Trst.
To velikansko premaganje prostora, ta silna zgoščenost človeške družbe pa vsekakor zadaja človeštvu, narodom, državam in njih vodilnim krmarjem nove naloge, ki se v marsičem razlikujejo od dosedanjih. Časi naših prednikov, ko je človek o sosednji fari govoril kakor o daljnem svetu, so za vedno minili. Danes celo nepismenemu človeku radio z vsiljivo zgovornostjo in svežo prepričevalnostjo dan za dnem sproti pripoveduje dogodke, dejanja in nehanja, trenja in stremljenja najrazličnejših ljudstev. Bog ve kje daleč popusti v mašineriji človekove družabne organizacije kak vijak, pa se že sproži
kakor neviden električen tok skrivnostna napetost po vsem svetu.
Ker je tako, je treba tudi domače javno življenje motriti in urejevati drugače kakor v dobi naših dedov. Zlasti bi moral vedeti vsak pameten javni delavec, da danes s prikrivanjem resničnosti, pa naj bo ta še tako temna ali neprijetna, ni mogoče doseči koristnih uspehov. Vprav nasprotno se dogaja. Kakor hitro se namreč človek enkrat, dvakrat, trikrat prepriča, da to in to ni bilo tako, kakor so mu slikali ljudje njegovega zaupanja, se odvrne od njih, jim več ne zaupa in jim ne verjame več niti tedaj, če mu govore resnico. In to rušenje avtoritete, ki ga največkrat v dejanju zagreše prav tisti, ki ga z besedo preklinjajo, je za zdrav razvoj javnega življenja usodno. Človek, ki je bil v svojem poštenem zaupanju goljufan, se nagne tja kjer meni slišati resnico. Tako se na lepem na široko odpro vrata za skrito propagando kakršnih koli idej in interesov. In tedaj ne pomaga nobena sila več. Ne pomaga niti pametna beseda niti moč zakona.
Dokazov za to nam daje vsak dan življenje več ko dovolj povsod tam, kjer čutijo potrebo, utesnjevati odkrito besedo v tesne ojnice predpisov in megliti obzorje z nezaželjenimi pojasnili, ki ljudem pomenijo samo zmedo.
V pomembnih, odločilnih trenutkih, ki človeštvo lahko presenetijo vsak hip s prav nepričakovanimi dogodki, kakor smo to pogosto videli v zadnjih letih, je tako početje lahko naravnost usodno. Utegne se namreč zgoditi, da narod ne bo verjel klicu prav v hipu, ko bi moral na migljaj vstati kakor živ zid za svoje pravice. Samo pomislimo, kakšne posledice bi bila lahko zmeda ali zaslepljenost povzročila
xviii.
L P U B L I A IU $ K I VELESEfEM
43. razstavna »rire<litfev
4—15. junija 1938
Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico ssa din 2'—
Sejmišče obsega 40.000 m2, preko 600 razstav-ljalcev iz 14 držav.
Posebne razstave: „Cesfa" - Francija - Pohištvo - Avtomobili - Tekstil - Ženska domača obrt. Lepo zabavišče. 10. - 12 juniia : III. državni trgovski kongres
Vstopnica daje lastniku pravico do nagradnega žrebanja. Vrednost dobitkov preko din 75 000.
na Češkoslovaškem. Tako pa smo videli enotnost, povezanost in zrelost, ki jo enako priznavata prijatelj in sovražnik.
Kdor želi narodu dobro, kdor ima volijo in pogum, trezno gledati v bodočnost, bo tudi pri nas zaklical v globokem prepričanju, da dela prav:
Proč i zavesami, stran oblake, ki prikrivajo resnico in tesne obzorje. Dovolj smo močni m zdravi, da pogledamo dogodkom v obraz in se vselej odločno pripravimo nanje. Dajmo pravico besede tistemu, ki mu gre: narodu!
To je danes klic vseh poštenih ljudi. Usodna, nepopravljiva bi bila napaka, ko bi ga preslišali tisti, ki jim velja.
Sodimc -močmi im edimii
Gospodarska osnova malih narodov je njihovo pomanjkanje. Glavna misel jim je, kaj bi si pritrgali, da še obstanejo. Daleč so od tega, da bi kopičili bogastvo in premišljevali, kako bi ga potrošili.
Ako ima kateri narod tesno odmerjen prostor in kruh, ga ima vprav obilno slovenski. Naša vzgledna delavnost in neutrudna pridnost pa ustvarjata iz nič kos kruha in polnita neizčrpne potrebe neštevilnih javnih dajatev. Semkaj ne devijemo samo tistih, ki si jih jemljejo država, občina, cerkev, tudi tiste, ki jih zahteva stanje naše kulture.
Ni skoraj dognati oblik, pod katerimi združujemo svoje sile zato, da bi nekaj koristnega ustvarili, zboljšali ali v nevarnosti vsaj vzdržali. Naše napredne kulturne organizacije, ki so pred petdesetimi leti vzbujale narodno zavest in samozavest, ravno danes prav krepko kažejo svojo borbenost enotnost, nezrušljivost. Odločnost mladine nas naravnost blagoslavlja.
Politična opredeljenost pokazuje strnjeva-nje, staplijanje sorodnih načel in dolžnosti. Ne zedinja nas le ravnanje nasprotnikov, čut.in želja po novem udejstvovanju, po bojih in uspehih nam kažeta neizogibno pot bodočnosti.
Široki krog naših socialnih nalog, ki bodo tvorile težišče vsega dela. pa nas naravnost kliče pod en krov, kjer bosta svobodno opredeljena kmet in delavec zastavila svojo besedo, svoje mišice, svojo voljo.
Ogromno je dela, a nič manj ni rok, ki so pripravljene prijeti zanj. A odkrite in krepke besede nam je treba, da se spravijo in zaženo v tek naša moč, sila.
V lastnih vrstah ne more in ne sme biti nikogar, ki bi mu bila majhna reč več vredna od velike, zanikrna bolj važna od pomembne. Nihče ne sme postavljati sebe nad druge. Zakaj izven dvoma ije, da posameznik v rastoči družbi pomeni vse manj in da interesi vseh postajajo čini podobnejši. Množica rabi vedno neka enotna pravila, sicer potepta samo sebe.
Hrbtenica vsega pa je gospodarska moč. Gotovo je med nami dosti posameznikov, ki kaj
premorejo. Današnji družabni red obilno dopušča ravno posameznikom. Toda velika skupina šibkih poedincev ni kos enotnosti malega števila krepkih poedincev.
Mali človek išče v zadrugi svojo zaslombo, pomoč, napredek, povzdigo. Kamen, postavljen na kamen, da palačo. Tako tudi delo. Če vsak dela zase, pa delaj tudi z najboljšim namenom in največjo požrtvovalnostjo, se njegovo delo zgubi, kakor se zgubi kaplja dežja v pesku. Toda skupno, kakor v mrežo zajelo delo ne dopusti, da bi se potrošena sila brezplodno odtakala. Povezanost hotenja in delovanja je tista moč, ki gradi na prvi videz nemogoče stvari. Kjer koli stopaš po slovenskih vaseh, povsod najdeš vzgle-
de. Res se zgodi, da pride čas utrujenosti in delo poneha. Sedanjost nas je globoko prizadela. Njena uničujoča roka ni nikomur prizanesla, z drobtinami si nihče ni opomogel in tudi nihče si ne upa biti ponosen nanje.
Ravno takrat pa, ko ti izpodkcpavajo tvoj obstanek, se upreš in rečeš: zmagal, bom.
To velja tudi za nas. Ni nam treba graditi jezov, da bi ne bili preplavljeni. Ni nam treba iskati nepoštenih, da bi jih postavljali ali skrivali pred sodbo Ni nam treba podpor, da bi ne bilo kdaj kaj dvomljivih računov. Naše stavbe so trdne, možje pošteni, računi v redu.
Toda za gospodarsko osvoboditev, to ni do-velj. Danes namesto nas ne bo nihče delal, gradil, izboljševal, ker drugih ni. Treba nam je novega življenja, novih ciljev, novih potov. Ce so drugi zanesli nezaupanje, ije naša dolžnost, da zaupanje spet ustvarimo. Če nas napadajo z grdim namenom, jih moramo odločno zavračati. Če hočejo v prikritem šepetu povzročiti zdražbe in neslogo, morajo zadeti ob trden zid naše enotnosti in skupnosti.
Združujemo se za delo, za dobrobit v korist malih. Mali pa smo vsi, in nikogar ni, ki bi se lahko izločil. Če pa se nihče ne more izločiti, se tudi nihče ne more odtegniti delu. Zakaj, kdor pred njim beži, kaže Ie, da hoče imeti delež, da pa noče nositi žuljev, ki se jih tovariši ne sramujejo.
Metoda dela more biti samo ena: poštenje, odkritost, tovarištvo. Delo, ki ni pošteno, propade; zahrbtnost ni zmožna za dobro, temveč le za slabo iu večen strah je mjen edini zvesti spremljevalec. Pripravljenost je vsemu kos, grajane lastnosti pa so zmožne le rušiti kamen s kamna.
Samo z vztrajno, pošteno delavnostjo bomo Slovenci ohranili svoje današnje uboštvo, ki nam je drago, četudi je uboštvo. Ako bomo grešili zoper skupnost, ne bo odlašal čas s tem, da nas postavi pred horbo za še večje pomanjaknje, za še večjo razdrobljenost in razcepljenost.
Vse: kultura, politika, gospodarstvo in predvsem gospodarska skupnost malih morajo služiti obrambi posestnega stanja, poživljenju dela in pridobivanju novih dobrin.
Vsi, ki imajo kaj razuma, čuta in volje, pa naj poprimejo za delo. Čast in slava bo za nameček. toda ne za nadomestek. Veličina človeških del ima namreč izvor v duhu, ki so bila v njem porojena. Nizka misel še nikoli ni bila početnik velikih del in nihče, kdor ji služi, jih ni dovršil. Povsod naj bo vera, povsod idealizem, ta dva bodita okrilje naših stremljenj!
im gozdne zadrsige
Ze večkrat smo v našem listu pisali o paš-niških in gozdnih zadrugah, ki jih je ustanovila Zveza slov. agrarnih interesentov ob priliki uveljavljenja zakona o likvidaciji agrarne reforme, ki je vseboval določbe glede razlastitve veleposestniških gozdov do 1000 ha.
Prošnjam pašniških in gozdnih zadrug za prisoditev razlaščenih gozdov ni bilo ugodeno. Gozdove so dobile občine. Gozdne zadruge so ostale vsled tega brez glavne zaposlitve. Nastalo je vprašanje, kaj naj store. Pa tudi okrožna kot trgovska sodišča so pričela opozarjati gozdne zadruge, da se včlanijo pri revizijskih zvezah in da redno obdržavajo svoje občne zbore, vodijo zadružne knjige itd.
Mnogo gozdnih zadrug je sklenilo likvidacijo. Zveza slov. agrarnih interesentov je še živečim zadrugam svetovala, da naj spremene pravila in da naj postanejo splošne kmetijske nabavne in prodajne zadruge upoštevajoč krajevne gospodarske razmere.
Še važnejšo zaposlitev pa naj gozdne zadruge vidijo v nadzorstvu pri prejemanju kurjave, stavbnega lesa, stelje itd. iz razlaščenih gozdov od strani agrarnih interesentov.
Po pravilniku o preskrbi agrarnih interesentov s kurjavo, stavbenim lesom, steljo itd. iz
razlaščenih veleposestniških gozdov morajo sestaviti občine, ki so postale lastnice teh gozdov, posebne sezname onih svojih občanov, ki so po zakonu upravičeni do dobav iz gozdov. En izvod tega seznama ostane doma pri občini, po en izvod pa je treba dostaviti začasni upravi razlaščenih gozdov.
Ta prvi, temeljni seznam mora obsegati vse one," ki uživajo razlaščene gozdove, torej vse v poštev prihajajoče agrarne interesente.
Gozdne zadruge imajo tu važno nalogo. Te sezname je namreč treba vsako leto obnavljati z novimi spiski o dejanskih potrebah posameznih interesentov. Treba je torej vnašati vanje vse spremembe' (morebitno smrt kakega člana, koliko želi drv, stelje itd. v tem letu), nakar šele Začasna državna uprava prosilcem dodeli zaprošeno. Te spiske je prav tako treba sestavljati v dveh izvodih, katerih eden ostane pri občini, drugi pri Začasni državni upravi razlaščenih veleposestniških gozdov.
Da bodo ti spiski točni in bodo res odgovarjali željam in potrebam agrarnih interesentov, to bodi skrb Goznih zadrug, ki se jim s tem odpira važno in socialno gospodarsko pomembno nadzorno in urejevalno delo, katero bo vsekakor mnogo, mnogo koristilo vsemu članstvu.
Doma in drugod
Pciep Živkovič
je po uspešnem organizacijskem in propagandnem delu v vrbaski banovini odpotoval v Split. Tu je obdržal že prve konference s svojimi somišljeniki in pristaši JNS. Po nekajdnevnem bivanju v primorski banovini se je predsednik JNS g. Peter Živkovič vrnil v Beograd. G. Bogoljub Jevtič se še naliaja na Češkoslovaškem.
(jmlctdinslza organizacija
JNS v Pobrežju pri Mariboru je imela v nedeljo dopoldan svoj redni letni občni zbor, ki je bil lepo obiskan. Na občnem zboru sta poročala tov. Juvan v imenu banovinskega odbora OJNS in narodni poslanec Milan Mravlje.
Pri Sv. Miklavžu
se je vršilo zborovanje popoldne. Tega zborovanja so se udeležili predvsem agrarni interesenti, ki so dobili zemljo na veleposestvu doktorja Schonborna.
Tudi na tem zborovanju sta poročala tov. Juvan in Milan Mravlje. Poslednji govornik se je zadržal zlasti pri vprašanju agrarne reforme. Vsi agrarni interesenti so z veleposestnikom napravili kupne pogodbe in se sporazumno dogovorili za ceno agrarnih parcel. Pred meseci so bile kupne pogodbe potrjene in veleposestnik bi moral preskrbeti prepis agrarnih parcel na nove lastnike agrarne interesente v zemljiški knjigi. Veleposestnik je izročil vse kupne pogodbe nekemu mariborskemu advokatu, ta zahteva za to delo od vsakega agrarnega interesenta po din 150'—. Zveza slov. agr. interesentov je proti tem stroškom protestirala in ko ni uspela, je nasvetovala agrarnim interesentom drugega odvetnika, ki bi jim izvršil zemlje-knjižni prepis za din 25'—. Na podlagi te akcije je uspelo znižati prepisne odvetniške stroške na din 30'— za vsakega agrarnega interesenta. Malim kmetom je zveza s tem prihranila čez deset tisoč dinarjev. Agrarni interesenti so bili zvezi in narodnemu poslancu Mravljetu za te uspehe zelo hvaležni.
Čudna odklonitev
Zagrebška »Nezavisnost« očita vodstvu bivše HSS', da noče sprejeti Vladimirja Radiča, sina pokojnega Stjepana Radiča, v vrste organiziranih pristašev stranke. Baje je mladi Radič prijavil svoj vstop v krajevno organizacijo HSS za oni del Zagreba, kjer stanuje. Prejel pa je odgovor, da ga ne morejo sprejeti. Obrnil se je nato na drugo krajevno organizacijo, ki pa mu je tudi sporočila, da ga ne more včlaniti med svoje člane.
Nam se zdi ta očitek čuden in skoraj nemogoč že z ozirom na demokratičnost, ki mora vladati v vsaki resnično kmetski stranki. Mi bi vsaj želeli, da se Hrvatje ne bi odrekli niti kmetstvu niti demokraciji. Odgovornost za resničnost gornje vesti pa moramo vsekakor prepustiti v začetku omenjenemu listu.
§rlas o poslancih
Glasilo bivše HSS »Seljački dom« piše v eni izmed zadnjih številk o takih šolancih, ki bi radi postali kmetski voditelji, čeprav jih kmetje ne marajo, in pravi med drugim:
»Taki ljudje bi radi, da bi politika postala izključno njihova stvar, kmetje pa naj bi še dalje samo orali in v potu svojega obraza pridelovali vsakdanji kruh za druge. Ti ljudje govore, da je politika neka višja znanost, ki je kmet ne more razumeti. Zato je dobri Bog poslal narodu nje, da vodijo njegovo politiko. Mi pa se vprašujemo, ali se more nekdo brigati za koga, ki ga ne pozna? Ali je lahko poslanec človek, ki nima pojma, kako kmet živi, misli in dela?«
K tem vprašanjem bi mi lahko postavili še celo vrsto enako potrebnih in nujnih, toda konč-
no je vsaj pri nas tudi vprašanje, kako more »voditi« človek, ki niti sam ne zna hoditi. Takih je namreč danes največ in ni nič čudnega, če ojnice na toliko krajih pokajo.
Ivan Kejžar
V Mariboru je sredi dela omahnil v večnost nesebičen, vzorno požrtvovalen in vedno neustrašen narodni delavec Ivan Kejžar, železniški nadrevident v pok., čvrsta gorenjska korenina iz Sorice pri Železnikih.
Pokojnik je služboval po raznih krajih Slovenije, ki jih danes ni med nami, je v svojem idealnem prizadevanju doživel nešteto lepih uspehov in nič manj bridkih udarcev, a končno je njegova misel z nastankom Jugoslavije le zmagala. Naš železničar-romar in borec, ki je moral nekoč proč s slovenskih tal v Leoben, je leta 1918. doživel zmago svojega narodnega dela v pozivu v Ljubljano. Njegovo narodno delo v nacionalnem, političnem in komunalnem pogledu je zgovorno spričevalo človeku, o katerem velja pesnikova beseda: »Kar more, to mož je storiti dolžan!«
Predaleč bi nas vedlo, ako bi naštevali vse narodne ustanove, kjer je sodeloval vzorni pokojnik, zato naj samo naglasimo, da ni bilo resnično narodne zamisli, ki ne bi bila našla v njem pobornika in zagovornika. S svojim delom, s svojo požrtvovalnostjo, s svojo jekleno značajnostjo je pokojnik potrdi! besede, da »kar mož nebesa so poslala, iz kmetskih so izšli domov«. Zato mu izrekamo toplo zahvalo za vse njegovo delo. Slava njegovemu spominu, ki naj sveti mlademu rodu, naše toplo sožalje pa vsem, ki jim je smrt v pokojnem ugrabila dragega svojca.
Pogled na 'Beograd
Lani so v Beogradu sezidali 133 novih hiš v skupni vrednosti 128 milijonov dinarjev. Za tekoče leto se obeta še bolj živahna gradbena delavnost. Mestna občina je naložila na stare hiše v osrčju mesta, od palače Akademije znanosti do Oficirskega doma, posebno doklado, ki naj bi prisilila lastnike, da porušijo stare hiše in postavijo nove. Letos se bo zgradilo ali vsaj začelo graditi več velikih javnih palač, med njimi opera, ki bo veljala 80 milijonov dinarjev, justična palača, palača monopolske uprave, umetniška akademija, železničarska bolnica itd. Mestni stavbni urad je doslej odobril načrte za 83 novih zasebnih zgradb v vrednosti 40 milijonov dinarjev.
Samo pomislite, kako bi nekateri listi v malce drugačnih razmerah grmeli o centralističnem pijavkarstvu. No, nas vsekakor veseli, ko čitamo, kako zdaj mirno in »lojalno« poročajo o razvoju naše prestolnice.
v
Se nesrečnejši eksperiment
»Mi hrvatski katoliki smo se že večkrat bridko kesali, da smo slepo kopirali tuje vzore.
Izid je bil vedno delno smešen, delno pa usoden. Sistemi, ki so drugje vznikli in ki so jih narekovale povsem različne konkretne okolnosti, niso, to je znano, odgovarjali niti našim razmeram in potrebam, niti so bili sposobni, da se psihološko prilagode razmeram na naših tleh. To je bila nenaravna presaditev izven življenjskih zakonov in proti njim, zato pa so tudi morali ti sistemi oveneti in izumreti. A ako so jih hoteli narodu vsiliti, je povzročilo to reakcijo in je često ro^ dilo tudi usodne posledice. Treba se je samo spomniti, da ne posežemo dalje v preteklost, na poskus, da uporabimo slovenski organizacijski sistem tudi med hrvatskimi katoliki, ali da pokažemo na še nesrečnejši eksperiment s katoliško politično stranko po vzoru nemškega cen-truma, Belgije, Češke in Slovenije ...«
Tehle besedi nismo pogruntali »liberalni kmetijci«, kakor bi nemara želel naš domoljubni tedenski tovariš, ampak smo jih brali v »Katoliškem tjedniku«, ki je glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariča. Če tak katoliški list govori o nesrečnem poskusu, nimamo temu kaj dodajati, vsekakor pa je vredno o teh besedah premišljevati in se potlej primerno ravnati.
Kaj pravijo
»Nova riječ« (Zagreb) piše: »Med drugim smo izvedeli, da so na škofovski konferenci razpravljali tudi o surovem pisanju ,Hrvatske straže', o njenem fašizmu^in nacizmu, kakor tudi o njenem sistematičnem strankarsko-poli-tičnem rovarjenju. Nekateri so celo predlagali, da bi bila ,Hrvatska straža' ustavljena. (Za tiste čitatelje, ki razmer ne poznajo, pripominjamo, da ta list vrši na Hrvatskem isto nalogo kakor pri nas listi, ki nosijo gospodarsko-domolijubno-bogoljubno-slovenska imena).
»Naša volja« (Ljubljana) piše: »Zakaj je treba potemtakem tirati in opravljati to razdiralno, brezplodno Sisifovo delo skozi desetletja, ko je edinstvo jugoslovenskega naroda že zgodovinsko dokazano in prevzeto od večine našega naroda po svobodnem preudarku ... Nova generacija hoče prevzeti v svoje roke Jugoslavijo tako, kakor jo je nam izročil kralj mučenik: enotno in nedeljivo.«
»Delavska politika« (Maribor) pravi: »Ne smemo namreč misliti, da si delavstvo želi prerekanja in rušenja solidarnosti. Kdor to veruje, je bedak. Delavstvo želi enotnost svojega gibanja, želi se razgovarjati o svojih vprašanjih, da spoznava pravo in primerno pot za svoje boje.« (Pametna beseda. Ob teh smernicah se kmet in delavec lahko srečata in strneta brez vseh neljubih posrednikov. Oba bijeta vendar isto staro pravdo: pravico do življenja hočeta!)
»Mariborski Vefernik« piše: »Samoslovensko strnjenje v enotno voljo in istosmerno hotenje se mora nujno izpopolniti z duhovno koncentracijo vseh Jugoslovanov.« (Nas veseli, da prihajajo ti klici z najrazličnejših strani. »Večerniku« verjamemo v njegovo iskrenost in hkrati nagla-šamo, da smo mi to resnično koncentracijo na-glašali že tedaj, ko ni nihče na kaj takega mislil.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice zopet prosto izplačuje svoje stare vloge, in sicer vloge do 1000 din v celoti, od vlog do 2000 din 25%, od vlog do 5000 din pa 10%. Merodajno je stanje vlog na dan 1. marca 1935. Poleg tega se izplačajo počenši s 1. julijem t. 1. še polletne obresti vseh vlog, brez ozira na višino vloge, za prvo polletje 1938. Ze izvršena, po uredbi predvidena izredna izplačila po 1. marcu 1935. se bodo pi izplačilih upoštevala. S tem je tudi. ta zavod, ki je šel med velikimi ljubljanskimi denarnimi zavodi zadnji pod zaščito, pričel postopno izplačevati svoje stare vloge in kakor čujemo, je pričakovati, da bodo v kratkem času oproščene še nadaljnje vloge.
Kaj se godi po svetu
češkoslovaška
Pozornost je veljala ta teden še dalje Češkoslovaški in njenim odnosom do Nemčije. Napetost je sicer nekoliko popustila, kar je v veliki meri zasluga složnega nastopa Anglije in Francije, v nič manjši meri pa ni k temu pripomogla diplomatska spretnost češkoslovaških politikov. Danes je vsemu svetu ijasno, da so meje te slovanske republike res nedotakljive in da bi zanetil nevaren požar, kdor ne bi spoštoval tega načela.
Pogajanja s Henleinovo sudetsko - nemško stranko se po kratki prekinitvi nadaljujejo. Po mnenju nekaterih mednarodnih opazovalcev se je ta politik znašel v zelo neprijetnem položaju, ki utegne odkrhniti precejšen del njegove borbenosti. Znano mu ije, da bo praška vlada izdala rarodnostni statut, s katerim bo zajamčila manjšinam na Češkoslovaškem take svoboščine, kakršnih ne pozna nobena druga manjšina v Evropi. Če se z narodnostnim statutom ne bo zadovoljil, bo implicite priznal, da njegove zahteve niso bile resno mišljene, da mu ni bilo za zboljšanje položaja svojih sorojakov, nego da je imel predvsem svoje posebne iredentistične načrte.
Nadaljnje občinske volitve, ki so se vršile zopet to nedeljo, so spet minile v redu in lhiru, le v nekem manjšem obmejnem kraju je prišlo do manjšega incidenta, ko so se spopadli lien-leinovci in nemški socialni demokratje.
Glede na posebne varnostne ukrepe, ki jih je z ozirom na zaostreni položaj izdala češkoslovaška vlada, je prometni minister Bechyne kot zastopnik ministrskega predsednika doktorja Hodže izjavil, kako tehnična in moralna uspe-
Codreano, vodja »Železne garde« v Romuniji, je bil po štiridnevni razpravi obsojen na 10 let prisilnega dela, ali po naše rečeno 10 let robije.
lost teh ukrepov dokazuje, da ves narod popolnoma zaupa vladi in da se je potemtakem zgodilo samo to, kar se je moralo brezpogojno zgoditi. Ukrepi so bili izdani zaradi določenega položaja. Dokler se ta položaj ne bo spremenil, vlada tudi ne bo mogla spremeniti teh svojih ukrepov, pa naj to zahteva kdor koli. Samo notranje razrvan, zlomljen in umirajoč narod bi se odpovedal jamstvom svoje varnosti. Tak narod pa ne bi imel za nobenega na svetu nobene vrednosti. Vlada se dobro zaveda, kaj more in kaij ne more.
Češkoslovaška je prepovedala uvoz bankovcev. V bodoče smejo prinesti potniki s seboj v Češkoslovaško le kovani denar, in sicer do zneska 300 Kč za osebo. Ta prepoved velja tudi za tujce, ki potujejo v Češkoslovaško. V malem obmejnem prometu silie vsaka oseba prinesti v Češkoslovaško 30 Kč.
V Romuniji
je vojaško sodišče izreklo sodbo v procesu proti voditelju nekdanje »Železne garde« Korneliju Codreanu. Obsojen je bil na 10 let robije in toliko let izgube častnih državljanskih pravic ter na kritje stroškov. Državni tožilec mu je očital odgovornost za celo vrsto zločinov, med temi tudi za umor ministrskega predsednika Duke. Poleg tega mu je očital, da je pripravljal nasilno socialno revolucijo in skušal v to svrho pridobiti z inozemstvom take zveze, ki pomenijo — vele-izdaijo. Proti sodbi vojaškega sodišča ni priziva in je takoj postala pravomočna.
Dr. E. Beneš
Morda ni prezidenta v Evropi, ki bi se ga narod oklepal lako enodušno in ognjevito, kakor se Čehoslovaki zgrinjajo okrog svojega prezidenta dr. Edvarda Beneša.
Prezidentov 54. rojstni dan, ki ga je obhajal dne '28. maja, je bila veličastna manifstacija češkoslovaške sloge, zrelosti in vzajemnosti, hkratu pa svetla zvezda na nebu drugih malih slovanskih narodov.
Menda ni države v Evropi, kjer bi njen krmar svoj življenjski praznik obhajal v tako usodnih okolnostih kakor ga je dr. E. Beneš. Hhratu pa menda,tudi ni države na svetu, ki bi imela na krmilu lako prekaljenega in v borbi preizkušenega moža, kakršen je prezident bratske republike. Saj sega njegovo delovanje v tiste usodne dni, ko sta s pokojnim Masarykom kot upornika in ubežnika kovala češkoslovaško usodo in v nemali meri oblikovala obličje sedanje Evrope.
Kot bratje in zavezniki se prav nič ne čudimo velikanskim manifestacijam, izrazom neomejene vdanosti in ljubezni, ki jih je bil kot predstavnik narodove svol ode deležen predsednik bratske republike. V duhu smo se udeleževali vseh teh potrditev slovanske življenjske sile v zgodovinskem Taboru in smo samo želeli, da bi tudi mi na slovanskem jugu postali enakovredni soborci junaških husitskih potomcev.
Naj nam bo dovoljeno ob tej priliki izraziti bratskemu narodu čustva najgloblje kmetske zvestobe na zmagoviti slovanski poti, modremu predsedniku bratske republike pa naše občudovanje, spoštovanje in željo, da ga usoda ohrani na tem visokem in za vse Slovane tako važnem položaju še mnogo častnih let!
Italija
po uradnih izjavah v češko-nemskem sporu z vsemi silami dela za ohranitev miru in je trdno prepričana, da bo mogoče doseči mirno poravnavo. V primeru resnega spora pa izjavljajo italijanski odločilni krogi, da bi bila Italija brezpogojno na strani Nemčije.
Splošno pa je poljsko stališče še dokaj nejasno, ker poljski uradni krogi niti po tisku niti diplomatskim potom še niso doslej povedali, kaj namerava uradna Poljska. Verjetno pa je, da tudi ona želi in pričakuje mirne poravnave vseh sporov in napetosti v njeni neposredni soseščini.
O Poljski
vedo povedati italijanska poročila, da ne bi v nobenem primeru dovolila prehoda ruske armade skozi svoje ozemlje v pomoč Češkoslovaški in njenim zaveznikom. Zatrjujejo, da se bo z oboroženo silo postavila nasproti, ako bi Rusija to poskusila.
V Španiji
trajajo boji dalije. Pri nacionalističnem bombardiranju Almanzore je bilo po angleških poročilih 300 mrtvih in nad 1000 ranjenih. Mesto šteje kakih 17.000 prebivalcev. Dve Francovi letali sta odvrgli po več bomb na najprometnejših krajih. Eksplozije bomb so imele strašen učinek. Med smrtnimi žrtvami so po večini ženske in otroci. Ko so prihiteli reševalci in začeli zbirati ranjence, so se Francova letala vrnila in ponovno vrgla več bomb. Londonski listi izrecno ugotavljajo, da ni v bližini nikakih vojaških objektov ter da torej tO bombardiranje nima ničesar skupnega z vojnimi operacijami. Zaradi tega je vsa angleška javnost ogorčena nad tem
t~Mi	TjKPj
■ imfiff*'" iBm
■B^t iIll 1 '11111
m.	im
■fj
General Cedillo, vodja upornikov v Mehiki, ki je končal s porazom in pobegnil v Zedinjene države.
napadom, ki je eden najbolj krvavih v zgodovini španske državljanske vojne.
Po zadnjih vesteh je Francija pristala na ponovno uvedbo nadzorstva na pirenejski meji. Pod kakšnimi pogoji, tega ne poročajo. Vsekakor je videti, da je do končnega obračuna v Španiji daleč.
V Aziji
se Japonci v velikem obsegu pripravljajo za napad proti Kantonu. Izvršili so doslej že dva nepričakovana napada, pri katerih je bilo ubitih do 500 ljudi. Kitajci prav tako vneto organizirajo obrambo in bodo skušali za vsako ceno preprečiti izkrcavanje japonskih čet pri Kantonu.
Kitajska protiofenziva pri Langfengu in Kajfengu je dosegla popoln uspeh. Japonska vojska je bila pri Kulingčiju strašno poražena. Kitajske motorizirane sile so ozemlje med Lang-fengom in Kajfengom popolnoma očistile (japonskih vojakov. Po najnovejših vesteh so Kitajci davi zavzeli še Langfeng, ki so ga že predvčerajšnjim popolnoma obkolili. Že v pretekli noči so Kitajci pričeli prodirati v-mesto.
vokaterja. Ce bi imeli tak izraz, bi zadostoval že on sam, da bi vsi pošteni ljudje s prstom kazali za človekom, označenim z njim in da bi se ga v velikem loku izogibali. Provokaterstvo je najhujša moralna okuženost. Taka kreatura poštenemu človeku ne more do živega, pa si izmisli in stori lopovščino ter jo kakor koli podtakne njemu. Sam se lepo umakne na varno in čaka, kdaj bo zadela oklevetanega poštenega človeka nezaslužena kazen. Če ga zadene, si zadovoljno mane roke, če pa ne, nadaljuje svoje podlo delo in si izmisli drugo lopovščino, dokler svojega cilja ne doseže. V naših gnilih razmerah so take kreature in take lopovščine žal mogoče. Fej, trikrat fej agentom provokaterjem!«
Ue-žia- ica^i
»Delavska politika«, ki je več ali manj stalno v laseh cajtenšce, ki nosi na čelu glave Kot simbol moči in slave mlinsko kolo, piše z Jesenic, pa ne onih na Dolenjskem, sledeče: »Pretekli teden se je z Jesenic poslovil prosluli kaplan Andrej Križman. Odšel je na lastno faro v Tunjice pri Kamniku, da osreči še tamosnje župljane, Kaplan Križman je tipičen predstavnik tkzv. bojujoče in vojskujoče se cerkve, poleg tega je pa imel za svoj glavni cilj in glavno svrho katoliškega dela — politiziranje. Kaplan Križman je napravil na Jesenicah mnogo prepirov in marsikaj škodoval svoji cerkvi in njenemu ugledu Znan je po svojem, govoru na Šmarni gori, kjer je izjavljal, da je treba zatreti vse, ki niso z njim in z njegovimi. V zadnjem letu sf je vrgel na organiziranje zelenih in je bil tudi urednik njih glasila, kar je osfal tudi Še kot župnik v Tunjicah. Neposredno pred odhodom je doživel s tem tujim detetom velik potom pri volitvah obratnih zaupnikov. Tako 'e • odšel z Jesenic z mešanimi čustvi. Vprašan e pa je. če se bodo razmere zaradi njegovega odhoda kai pomirile, zlasti ker je prišel na njegovo mesto g. Go''ina. nekdanji ravnatelj »Misijonske ■ tiskarne« v Grofijah, redovnik, pozneje v Cel i j, ki Je izstopil iz reda in postal -vetni duhovnik. Tudi ta novi kaplan je Velik pobomik zelenih. Želeti bi bilo da bi si v«a; ta novi g. kaplan vzel kot svarilo polomijo g. Križmana in se bolj posvetil pastirstvu duš, nego politiki!«
Vila^Me UcuUa
Kmetska
mladina
JVose prircd/ivc
Bliža se nam junij. Trava se bo obrastla, Kosci bodo sklepali kose — košnja se bliža in s tem tudi naše najljubše prireditve — tekme koscev.
Čeravno se še sedaj ne marajo naši nasprotniki sprijazniti s temi našimi prireditvami in nas na vse načine črne in napadajo, vendar lahko ugotovimo, da je obisk naših prireditev vedno večji in tudi tekem vedno več.
Zanimivo bi bilo vedeti, v čem nasprotuje zamisel tekem v kmetskem delu veri in božjim naukom? Najbolj vsakdanji je izgovor, da s tem delom skrunimo nedeljo, kar je smrtni greh. Nekdo je celo priporočal, naj bo tekma v soboto ali ponedeljek, če že mora biti. Tudi druge lepe lekcije dobivajo naši neustrašeni fantje — tudi marsikatero bridko pogoltnejo na mestu, kjer bi se moralo govoriti vse drugače, in od ljudi, katerim bi morala biti ljubezen do bližnjega prvi nauk.
Nas vse to ne more odvrniti od začrtane poti niti zavreti našega razmaha. Vsi se zavedamo, da s tekmami ne hlapčujemo, ampak z njimi samo jeklenimo svojo voljo in se borimo za priznanje kmetskega dela in človeka.
Sv. Bolfenk pri Središču
V temni noči prejšnje nedelje so bili znani zlikovci spet na poslu, ter si privoščili oglasno tablo Društva kmetskih fantov in deklet, ki je bila postavljena na Vitanu. Tablo so strgali z drevesa, kjer je bila pritrjena, nakar jih-je vzela temna črna noč. Da se še dalje legitimirajo kot propalice in svojo vzgojo razgalijo, so isto raz-sekano na male kose raztresli po cesti čez Ja-strebce, da tako še ponovno izzivajo. To je v toku dveh let že četrti slučaj vandalističnega početja, zato je jasno, da je na delu organizirana skupina, kateri bo treba končno le stopiti na prste. Sicer so se proti neumnosti tudi bogovi zaman borili, vendar pozivamo povzročitelje tega in temu enakega zla, da se zavejo svoje usodne zmote in odgovornosti, kajti s tem brezvestnim početjem, ki jim ga narekuje samo strast in zagrizenost, vzgajajo iz navadnih pobalinov cestne barabe, ki bodo danes ali jutri tudi njihovim ovratnikoih nevarni. Apeliramo na vse trezno misleče bolfenčane, da ohranijo mirno kri, ter ob prilikah, počasi a »gvišno« pomagajo ta gnoj skidati tja, kamor spada. Tako se bo z naravnimi lepotami obdarjen hribček Sv. Bol-fenka ob naši slogi in delu razvijal naprej in dajal zavetje vsem, ki so čistega srca in odkritih namenov.
Gameljne
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo v nedeljo dne 22. maja t. I. svoj 6. redni občni zbor.
Občni zbor je otvoril in vodil že večletni predsednik tov. Slavko Smole, ki je v svojem uvodu pozdravil tudi zastopnika Zveze in Okrožja tov. Rado Šušteršiea ter podal kratko poročilo o celoletnem delu društva. Tudi ostali funkcijo-narji so podali izčrpna poročila Vsa poročila so bila za naše fante in dekleta res priznanja vredna.
Društvo je v tem poslovnem letu med drugimi prireditvami priredilo tudi veliko okrožno kmetsko-mladinsko manifestacijo, ki je nadvse lepo uspela. Z njo so se vsi tovariši in tovarišice izkazali, da so stanovitni borci za dvig in lepšo bodočnost kmetske vasi.
Pri volitvah je l malimi izpremenibanii do-
bil zaupanje ponovno stari odbor, z agilnim večletnim predsednikom tov. Smoietom.
Po občnem zboru je društvo priredilo majhen zlet na Rašico, kjer je vladalo tovariško in prav prisrčno razpoloženje.
Hicnti? kulture novega pezdravZ/au/a 1
Zadnjič je na lep način obdelal v »Edinosti« g. Andrej Zmavc, kulturo našega narodnega pozdravljanja. Navedel je veliko izrazov, s katerimi se navadno pozdravljamo zavedni Slovenci. Žal pa jih vsi ne spoštujejo in hočejo z velikim trudom uvesti, zlasti na podeželju, pozdravljanje v taki obliki, ki je bilo možno edinole v predpotopni dobi. Naj vam opišem sledeči doživljaj:
Zadnji četrtek v večernih urah sem se peljal s kolesom iz Šmartna proti Sv. Jakobu. Na poti proti savskemu mostu pa sem se srečal z bobnarjem šmarske godbe. Navadno ta. fantiček ljudi ne .pozdravlja, niti jim ne odzdravija. V splošnem so ljudje mnenja, da je glede pozdravljanja nerazvit. Sedaj pa je videti, da se je fantiček začel »brihtati« in hoče poizkusiti z novimi izrazi pozdravljanja.
Ko sva se pretekli četrtek srečala.rta. omenjenem samotnem kraju, pa je prišel z besedo na dan Pozdravil me .je z olikanim nenarod-nim pozdravom — svinja. Bil sem zelo začuden, kako da je ta brumni bobnar izustil tako vljuden pozdrav. Peljal sem se mirno naprej in med vožnjo premišljeval o celi zadevi. Pa sem se spomnil, da se je ta človeček razvijal pod duševno kuratelo nekega »uglednega« vaščana. ki je tudi pred dobrim letom na enak način počastil občinsko babico; samo da je izraz svinja štirikratno potenciral in dodal še čedno besedo k . . ba. No potem sem pa dejal, saj potem se ni čuditi takemu pozdravljanju..
Prijatelju - bobnarju, ki hoče postati v tej vasi neka sila, pa svetujem, da se naj prične drugače obnašati, če npčg. da. bi .se mu vrabci in žabe ne smejale isto naj sprejmejo tudi njegovi somišljeniki, koziiički ali kozlički,-ne vem kako se že imenujejo.
Če pa uganjate te kozla rije zato. ker va^ jezi, da se mladi in samozavestni ljudje ne zmenijo za vašo klečeplazniško kulturo, potem vam pa ne more nihče pomagati Z vašim pozdravljanjem pa tudi ne vem. če boste lahko uspevali, ker to spada kakor sem že omenil v prei-potopno dobo.	— yč.
n i »v
ml&uc
0 <H/aduU'.U
je poslal uredniku »Slov. Naroda« najbrže kak moj prijatelj naslednje za današnjo dobo res vsega uvaževanja vredne misli, katere imajo po moji sodbi v glavnem namen, opozoriti pokvarjence in dinge kreature, da se spreobrnejo — ali pa si dajo, kar je končno najboljše — vrv na vrat! Ta moj dasi nepoznan prijatelj piše o ovaduhih tole:
»Malo nas je bilo že od nekdaj, pa so nas še razbili in razdelili, da bi bila slaba naša moč, tudi če bi bili složni. Ker nas pa že od nekdaj teži prokletstvo. da se prepiramo še med seboj in da so ti usodni prepiri tem hujši, čim bolj nas pritiska in tepe zunanji svet smo še šibkejši "in naša odporna sila je še manjša Že star, neštetokrat dokazan in preizkušen naš greh je ovaduštvo. To grdo lastnost imajo navadno ljudje, ki radi tudi klečeplazijo. Pošten, znača-jen človek pljune pred ovaduhom in mu obrne hrbet. Še podlejše in še večjega zaničevanja vredne kreature so agenti provokaterji. In ne sanio zelo značilno, temveč tudi zelo žalostno je za naše razmere, da so se jele ' pojavljati in oglašali med nami tudi take kreature.
Slovenci žal nimamo primarne?!? izraza, s katerim bi označili podlost in delo agenta pro-
Jeseniški zelenec je prinesel v zadnji številki že večkrat pogret seznam javnih del. za katera je dr: iva izplačala, kakor trdi, celih 677 milijonov diraijev,- Pri koncu seznama mlati sam po seb; (mogoče nevede) in pravi: »Pri nas 4>a ne moremo nikamor naprej. Za progo Št. Janž—Sevnica smo torej prejeli od 634,2 milij. 32.2 milij in k temu še za cesto Ljubljana— Kranj 16,2 milijona din. Skupaj smo torej prejeli od 634,2 milij. din mi Slovenci 48.4 milijonov ! din. Kdaj pa bodo na Ljubljanskem barju začeli prava izsuševalna dela, ki bi naj nekaj pomenila, r-e nam pa še ne sanja ne. Vemo. da v tem ni krivda naših ljudi, krivda je v mačehovskem rezanju kruha - strani onih. ki predstavljajo večino.«
Kaj pravite, kmetje? — Kdo je prav za prav ta večina?
Generalno glasilo JRZ »Samouprava«, ki izhaja v Beogradu in se tiska v cirilici za vso državo, prinaša o separatistih naslednjo trdo resnico:
»Najbednejša je vloga, ki jo vrši v naših krajiii nekoliko separatističnih agitatorjev in agentov. Jugoslovansko prebivalstvo je prepojeno z iskrenim rodoljubjem ter globoko razumeva pravi smisel našega narodnega in državnega življenja. To so sicer čutili vsi, ki so skušali propagirali separatizem ter razne avtonomije. Separatisti morajo končno uvideti, da nimajo ničesar več iskati v naših severnih krajih, ker pomeni njihova propaganda med prebivalstvom , direktno provokacijo.«

Domači dogodki
X Konjeniška brigada kraljeve garde je 25. maja obhajala svojo slavo in proslavo stoletnice svojega obstoja. Slavnosti se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj Peter II. z vsemi tremi kraljevimi namestniki in spremstvom.
X V Celju se je javila orožnikom nenavadna bolnica, prekmurska delavka. Eržika S. Povedala je, da je v Pečovju pred časom zažgala neko gospodarsko poslopje. Orožniki so jo odvedli tja in se prepričali o resničnosti njenih izjav. Razen tega je v podobnem duševnem stanju, ko se ni niti zavedala prav svojega dejanja, pokradla v več celjskih cerkvah oltarne prte in zavese s spovednic. Vsa svoja dejanja je sama priznala in dejala, da to počne v-trenutkih duševne zmedenosti. Tako se je pri požigu Krulčevega poslopja v Pečovju šele celo uro po požaru zavedela, kaj je storila.
X Iz občine Majšperk so pripeljali v ptujsko bolnico kočarja Franca Fakina, ki ima na glavi veliko rano. Na domu ga je obiskal neki znanec. Skraja sta bila dobre volje, nato sta se pa sporekla. Gost je Fakina v prepiru silovito lopnil s kolom po glavi in nato pobegnil. Siromak ima močno razbito lobanjo in skoraj ni upanja, da bi mu mogli rešiti življenje.
X V Zabukovci je v premogovniku hudo poškodoval ijamski voziček rudarja Stanka Pri-stovška, doma iz Megojnice pri Grižali. Prepeljati so ga morali v bolnico.
X Na Prapretnem pri Hrastniku je postal žrtev dela posestnik Ciril Rotar, ki ga je konj brcnil v glavo, da mu je počila lobanja in je po hudem trpljenju umrl.
X I*ri Domžalah je v Kamniški Bistrici utonila 41etna Katarina Zaje. Deklica si ije hotela umiti roke, pa je na glavo omahnila v deročo reko. Sicer jo je naglo potegnil iz vode sin mizarskega mojstra Lado Sršen, vendar dekletcu že ni bilo več pomoči.
X V Beogradu so prošli teden slovesno pokopali truplo pokojnega generala Miloja Jelisi-jeviča, ki je umrl popolnoma nenadoma. Zaslužni general je opravljal v zadnjem času dolžnosti načelnika v zgodovinskem oddelku generalnega štaba.
X Na Pakem pri Borovnici je pred kratkim umrl najstarejši faran Jožef Jereb, ki bi 19. marca prihodnje leto obhajal svoj stoti rojstni dan. Pač redka starost, ki pa priča o trdnem zdravju kmetskega rodu.
X Bisernica, lepa mladinska knjiga, je pravkar izšla pri založbi »Slovenska knjiga« v Kamniku. Botri in botrice naj jo privoščijo svojim birmancem in birmankam.
X Za področje mesta Ljubljane je odrejen strog pasji kontuinac, ker je bila uradno ugotovljena steklina pri psu nekega posestnika v Spodnji Šiški.
X Mednaroden cvharistični kongres so te
dni z velikimi slovesnostmi obhajali v Budimpešti. Sredi razburkanosti sedanjih dni je beseda ljubezni in blagoslova dragocena vsem. Zato želimo, da bi kongres rodil bogate sadove, ki bi naj jih bili deležni tudi mi. Mnogo cerkvenih dostojanstvenikov je pri tej priliki obiskalo tudi Ljubljano in upamo, da so odnesli z naše zemlje prijetne vtise.

Naročajte in kupujte srečke Državne razredne loterije
pri
Glavni kolefcturi ..SAGRIN" dr. z o. z.
v LJubljani, Krekov trg 10
Strogo solidna postrežba. Vodimo natančno evidenco izžrebanih dobitkov in sproti obveščamo o dobitkih svoje igralce. Dobitki se izplačujejo brez vsakih odbitkov. Imen igralcev ne izdamo nikomur!
X Nova turistična pogodba med našo državo in Nemčijo. Te dni je prejela turistična zveza v Splitu brzojavno obvestilo iz Berlina, da je dosežen med Nemčijo in Jugoslavijo nov turistični aranžma. Po novem aranžmaju je odobreno za potovanje nemških letoviščarjev v našo državo 1,400.000 mark. Pogodba stopi v veljavo 1. junija. Aranžma se razteza tudi na področje bivše Avstrije. Dosedaj je znašal kontingent za nemške letoviščarje 700.000 mark. Dana je pa možnost, da se podvojeni kontingent še poveča. Poenostavljena je tudi procedura z vizumom.
X Obesila se je v zaporu. V Šibinah blizu Petrinje na Hrvatskem je bil odkrit pred mesecem dni strašen zločin. Trgovec Simo Djakovič je naročil umor svoje žene in požig hiše, da bi dobil 200.000 din zavarovalnine. Djakovič je takoj izdal tudi svojega sokrivca Lazarja Eremijo, kateremu je obljubljal 10.000 din, da bi ubil njegovo ženo in zažgal hišo. Aretirana je bila tudi mačeha trgovca Djakoviča Sofija Djakovič, ki se je pa v preiskovalnem zaporu obesila.
X Novi komandant dravske divizije. Dosedanji komandant dravske divizije, divizijski general g. Lazar Tonič je premeščen za komandanta moravske divizije v Nišu. Za komandanta dravske divizije je imenovan divizijski general g. Gjorgje Lukič, doslej komandant moravske divizije.
X Uvoz 1000 vagonov pšenice brez plačila carine je sklenil gospodarsko-finančni odbor ministrov na svoji včerajšnji seji. Merodajni faktorji menijo, da bodo radi tega ukrepa cene pšenice na domačem trgu znatno popustile. Omenjenih 1000 vagonov brezcarinske pšenice bo uvozil Prizad. — Ali je bilo tega treba?
X Kmetijska anketa se te dni z obširnim programom vrši v Ljubljani. Iz srca ji želimo vsestranskih uspehov in pričakujemo, da bo po sadovih dobrih sklepov kmet z delavcem vred deležen vsaj dobrega in po zmogljivih cenah dosegljivega kruha. Kruh je namreč danes kmetovo in delavčevo življenjsko vprašanje.
Utarsikdo ne ve, da je treba naše čipkarstvo uvrstiti med najstarejše dokumente naše kulturne tradicije; Slovenke se pečajo s čipkar-slvom že od njega dni, kar nam dokazujejo tudi pisani zgodovinski viri in tudi same dragocene čipke v nekaterih naših cerkvah ter v muzeju. Na svoje čipkarstvo smo Slovenci ponosni pred vsem svetom, ne le zato, ker ima tako lepo tradicijo, temveč tudi, ker je na izredno visoki stopnji. Naše čipke so znane po vsem svetu ter po svoji kvaliteti dosegajo, če ne že prikašajo, dragocene bruseljske in tudi beneške čipke. Zato je prav, da bo na letošnjem pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija Zveza gospodinj priredila razstavo izdelkov ženske domače obrti ter dostojno prikazala visoko stopinjo našega čipkarstva.
X V Zg. Žerjaveili v Slov. goricah je iz neznanih vzrokov nastal požar pri posestniku Ivanu Divjaku. Gospodarsko poslopje, hlevi, zaloge pridelkov in razni poljedelski stroji so postali žrtev plamenov in znaša škoda okrog 50.000 dinarjev.
X Na zadnji svinjski sejem v Mariboru dne 27. maja so prignali 204 svinje. Povprečne prodajne cene: 5 do 6 tednov stare din 85—120 za komad, 7 do 9 tednov stare 120—140, 3 do 4 mesece stare 150—210, 5 do 7 mesecev stare 300—390, 8 do 10 mesecev stare 420—490, 1 leto stare 710—820. — Mesne cene: 1 kg žive teže od din (VSO—7-75, 1 kg mrtve teže din 8'50—1175. — Prodanih je bilo 146 rilcev.
X V Beogradu je bila otvorjena velika mednarodna letalska razstava, ki jo je otvoril knez-namestnik Pavle. Razstava je velikega pomena za nas in za tujce, ker kaže razvoj letalstva in skuša ponazoriti tudi njegovo zmagovito bodočnost.
X Ko bi bili v vseh pogledih tako gospodarsko in tehniško napredni, kakor smo v pohištvenem mizarstvu, bi bila Slovenija najnaprednejša dežela v Evropi. Vendar so dani vsi pogoji za naš gospodarski in tehniški napredek: imamo dovolj naravnega bogastva in tudi sposobni smo dovolj, da bi lahko tekmovali z naprednejšimi narodi. Predvsem moramo dobiti našemu času ustrezajoče ceste, ki so žile gospodarskega organizma. Slovenija mora dobiti moderno cestno omrežje, ker je to v gospodarskem in splošnem interesu vse države. Naše stoletje je stoletij prometa, gibanja. Naše zahteve po cestah se bodo manifestirale v veliki, po znanstvenih načelih zasnovani razstavi >Naša cesta« na pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija.
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU
JE NAJSTAREJSI NARODNI DENARNI ZAVOD V CELIH
Vse hranilne vloge, vložene pri
C E LI S KI POSOJILNICI D. D. V CELJU
so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
ilagajtfe svoje prihranke v Celjski posojilnici dL d. v Celj u - Narodni Joni
Razno
Spomladanski velesejem v Ljubljani
©d 4. do 13. ijimija bo že 43. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 18 let razstavnotehnie-nega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene, da jih pozna cela Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo zelo bogata. Zastopane bodo skoraj vse svetovne marke in bo razstava obsegala nad 1500 nr' razstavnega prostora. Še pred leti smo bili navezani na uvoz tekstilij. Sedaj že naše tvornice krijejo domačo potrebo in je luksus. kdor se oblači v inozem- . sko blago. Na letošnjem velesejmu v Ljubljani bo naša tekstilna industrija pokazala, kako visoko se ije že razvila. Vsakdo se bo mogel prepričati, da njeni izdelki kakovostno povsem dosegajo inozemsko, so pa bolj poceni in dajo zaslužka našemu delavcu. Skoro prav vsakdo pri nas se zanima za reševanje našega cestnega vprašanja. Na letošnjem velesejmu bo Društvo za ceste s svojo razstavo »Cesta« pokazalo, kako daleč smo že v tem perečem vprašanju in kako bo z gradnjami naših cest. Zveza gospodinj v Ljubljani bo podala letos žensko domačo obrt. Ljubljanska tobačna tovarna pa ureja razstavo tobačnih izdelkov. Od tujih držav bo v zaokro- ' ženi celoti zastopana Francija z razstavo knjig, kozmetike in bižuterije. Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na velesejmu samem rešiti velik del svojih poslovnih zadev, kot je nakup blaga, oddaja naročil itd. Na železnici ima vsakdo brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za din 2"— in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil na velesejmski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 30. maja do 13. junija, povratek od 4. do 18. ju-; nija.
Ugodnosti za odlikovance
Vsi odlikovanci s Karadjordjevo zvezdo z meči bodo od 1. junija letos dalje imeli pravico do brezplačne vožnje v neomejenem številu in sicer aktivni in upokojeni oficirji od majorja navzgor ter aktivni in upokojeni državni uradniki od 6. skupine ravzgor v I. razredu, vsi drugi pa v II. razredu. Ta ugodnost se ne sme izrabljati v trgovinske namene. Izdane bodo nove legitimacije, kakor hitro bo pripravljen novi obrazec, dotlej pa se lahko poslužujejo legitimacij za četrtinsko vožnjo. Osebe, ki imajo pravico do L razreda in potujejo v uniformi, lahko izrabijo to legitimacijo brez navedbe posebne klavzule v njej, drugi, ki imajo pravico do I. razreda, pa morajo predložiti svoje legitimacije glavnemu ravnateljstvu državnih železnic preko vojnega ministrstva (generalštabnega oddelka) ali pa preko društva odlikovancev s Karadjordjevo zvezdo z meči, da se vpiše ustrezajoča klavzula.
Izvoz živine nazaduje
Letos je bil izvoz živine v aprilu slab. Konj smo izvozili 1576 (lani 3116) v vrednosti 44 milijonov din (7*5), goved 2181 glav (4221) v vrednosti 5-5 milijona din (9-4), svinj 16.580 repov (19.547) v vrednosti 22-8 milijonov din (28'3). Tudi izvoz drobnice je nazadoval, le izvoz žive perutnine se je v primeri z lanskim povečal. Več kakor lani v tem času smo izvozili tudi mesa, mesnih izdelkov, jajc. puha in perija.
Za tri četrt milijona oškodovani zadrugarji
Poročali smo že o sleparskih podvigih »ravnatelja« Jožeta Rože-ta. ki je v Mariboru pod zadružno krinko sleparil in izmamil po dosedanjih ugotovitvah iz ljudi 750.000 din. Ker je verjetno, da ]e škoda še večja, ije mariborsko okrožno sodišče izdalo tale poziv:
Vsi oškodovanci Privredne zadruge, r. z. z o. z. v Mariboru, Tattenbachova ulica 2/1, se pozivajo, da se takoj prijavijo najbližji orožniški postaji ali policiji in naj navedejo svojo škodo. Stranke naj tudi navedejo, ali so pristopile h glavni Privredni zadrugi neposredno ali so bile prevzete od kake druge sorodne zavarovalne družbe. Tudi naj vsakdo pove, koliko je vplačal
na pristopnini, na premijah in koliko je imel drugih stroškov ter naj svoja vplačila eventualno dokažejo in podkrepe s poštnimi odrezkil
Razume se, da je v interesu oškodovancev samih, pa tudi v interesu zadružnega ugleda, da vsi oškodovanci svoje terjatve res prijavijo in tako vsaj za bcdoče onemogočijo podobnim elementom slične zločine. Prizanesljivost bi tu pomenila očitno potuho sleparskim zločincem.
Papež proti rasizmu
Papež je pred kratkim izdal rektorjem Vatikanu podrejenih ustanov in katoliških vseučilišč navodila za borbo proti rasni teoriji. V teh navodilih priporoča papež profesorjem, naj z vsemi sredstvi znanosti zavračajo zlasti tele nauke:
1. Da so človeške rase po svojih naravnih in nespremenljivih oznakah medsebojno tako različne, da je njih najnižja od najvišje človeške rase bolj oddaljena kakor od najvišje živalske vrste. 2. Da je potrebno z vsemi sredstvi ohraniti in pospeševati moč rase in čistost krvi. 3. Da izvirajo vse razumske in moralne lastnosti človeka iz krvi, središča rasnega značaja, kot iz glavnega izvora. 4. Da je glavni namen vzgoje, gojiti rasni karakter in vzbujati močno ljubezen za lastno raso. 5. Da je tudi vera podrejena zakonu rase in da se mu mora prilagoditi. 6. Da je izvor in najvišja zapoved sleherne pravne ureditve rasni nagon. 7. Da sleherni človek obstoji samo po volji države. Vse pravice, ki se mu priznavajo, izvirajo le iz državne milosti.
Pogajanja z Nemčijo
Trgovinska pogajanja med našo državo in Nemčijo se vrše v Berlinu. Glede obmejnega prometa, carinskih tarif in veterinarske konvencije je že dosežen sporazum, vprašanje o ureditvi plačilnega prometa in kontingentov pa še ni rečeno, radi česar se utegnejo razgovori o tem. še precej za-vleči.
Kruh brez pšenice
Nedavno je v Italiji stopil v veljavo odlok, po katerem je za peko kruha obvezna uporaba najmanj 20 odstokov koruzne moke. Uporaba pšeničue moke za peko kruha je sploh prepovedana. Neki italijanski list piše, da je novo
Skrivnost in zakladi
(Dalje) ■
Porečje Amaconke je nekako kraljestvo pragozdov in vsakemu potniku res dežela mučne enoličnosti. V vročinskih gozdovih Papuancev, v indijskih džunglah, v avstralskem Scrubu ni nič drugače. Svojevrstne, presenetljive in čudovite najdbe narave so vidne le raziskovalcu, ki je mojster naravoslovja, a še to le po mučnih naporih raziskovanja. Ker so Forster in Cook, Cha-misso in Kotzebue na otoku Tahiti našli prijetno podnebje, nedolžno naravo, lepe gore, prijazne ljudi in lepe žene, se je zgradila iz tega pravljica, da je po vsem tropskem svetu ohranjen nedotaknjen raj. Ostanek te pravljice je ostal še do danes živ v marsikateri duši.
V resnici ni temu tako. Teh gozdov ni mogoče primerjati z našimi gozdovi, ki so lepši in mikavnejši, čim manj jih obdeluje roka. Evropski pragozdovi, kjer je živel v kameni dobi človek, vedno lačen in krvoločen, kakor tudi podobno živeči Indijanci in Melanezijci, so bili pusti, s humusom in blatom pokrita močvirja, porastla z orjaškimi drevesi. To se vidi še dandanes na pragozdih, ostalih po gorovju in hribovju. Enolično pusto stojijo tam prastara drevesa, pravcati orjaki na meter globoko s črnim humusom pokritih tleh. Humus zadržuje vodo, je sluzast, in ta mešanica ne pusti nikogar skozi. Življenje stavi na kocko, kdor hoče prebresti goščo preko navzkriž podrtih strohnelih dreves.
Veselje do življenja in kričeče življenje tukaj prav tako manjka, kakor v tropskih pragoziih. Samostojni so po svojih naravnih zakonih in človeku neprijazni.
Ljubka, harmonična in privlačna slika naše narave je šele nastala, ko se je prilagodila izmenjavi človeka. Mi smo bitja te harmonije; lepo in zdravo je le, kar ni enostransko, ne pretirano, ampak se lepo izmenjuje med nami in naravo. Zeleni gozdovi, zdrav zrak, cvetlice in grmičja nas vesele, dočim gledamo mrko na ona prastara in razpadla drevesa temnih gozdov. Naš gozd nam bodi ideal. V naši počlovečeni naravi edino lahko živimo srečno. Kako lepa je! Srce nam vzkipi od veselja, če pogledamo v maju naše s cvetlicami posute travnike in zelene senčne gozdove, kjer ni onih strašnih tropskih bolezni in kali neizogibne smrti. Tudi !ova pustolovščin ima človek prekmalu dovolj. Orjaška drevesa, liane, lepe rože, sveta tišina, goreče žuželke ostanejo vedno iste. Prvi dan je najlepši, vsi prihodnji pa ponavljajo prejšnjo sliko. Čim dalje potujemo, tem bolj nas je groza, ki vpliva že po preteku nekaj dni uničujoče na nas belce.
Lahko rečemo, da evropski človek ne živi dolgo v tropskih krajih. Niti v Kongu niti v indijskih pragozdnih predelih niti v papuanskih gozdih niti v porečju Amaconke. Vsi ti kraji so človeka, ki se jim je prilagodil, ponižali. Postal je navadna zver. Kljub svojemu neizmernemu bogastvu so ga duševno in telesno uničili.
Prepričan sem, da dnevi svetovnega gospodarstva neizogibno pridejo. Vsa zemlja bo civilizirana, povsod se bodo zgradile države. Toda
velikih tropskih gozdov se bo vsakdo izogibal. Mogoče bodo ti kdaj veliki klimatični rezervarji svetovnega gospodarstva. To bi bil njih naravni poklic.
Praktični človek jih ne more smatrati za drugo, kakor za cilj potovanja, mogoče tudi za naselitev ali kaj podobnega.
Drugače je za raziskovalca narave ali geologa. Zanj imajo znanstven pomen, ker jih proučuje in raziskuje. V tem pogledu so tropski kraji neizčrpljivi. Komaj del te narave je raziskan. Na zemljevidih vidimo na teh mestih le bel — prazen papir. Višja točka tajinstvenega življenja, kakor je indijska in javanska narava, je pač porečje Amazonke. Ta veletok je eden največjih na vsej zemlji. S svojimi pritoki se vsako leto po enkrat razlije po ogromnih ravninah. Rastlinski svet je tukaj na vrhuncu svojega razvoja. Zdi se, da traja tukaj še ona prastara doba, doba tvorbe rjavega premoga ali ogljena doba. Čudovito: kar strohni in izmre, se izpremeni v premog. To se dogaja v velikanskih močvirnatih predelih reke in dotokov. V globočini, kjer se tvori prst, vse zogleni. Najboljši premog se tvori iz praprotnih dreves in vobče iz praprotja. In samo ob Amazonki, v tem izgubl jenem svetu, še živi danes ta doba. Fantastično, če pomislimo, a pravljično, če vidimo, da le še tukaj ni izčrpana ona življenjska moč iz prastarih dni.
Najlepši, kar je tropskega sveta, so otoki Južnega morja. Baladea, Tahiti in Eimeo so najlepši, res pravi raj mladostne domišljije in sanjarjenja.	(Dalje.);
predpisani kruh prav dober in je ljudstvo z ukrepom vlade zadovoljno, ker ve, da se bodo s tem ohranile zaloge, ki so pripravljene, če bi nastopili rešni trenutki. Italijanski narod je že v dobi sankcij dokazal, da se zna odreči raznim dobrotam, ki jih smatrajo drugod za neobhodno; potrebne.
.ivins
ki
sepmi
Na zadnji živinski sejem v Kranju je bilo prignanih 33 volov, 36 krav, 10 telet, 1 junica in 2 bika. Prodanih je bilo 30 volov, 20 krav, 10 telet, 1 junica in 1 bik. Cene voli od 5—6-25, krave od 350—4 50, teleta od 7 do 7-50, telice in junci pa po 6 din za 1 kg žive teže.
Sel
gmi
6.	junija: Novo mesto, Zagorje ob Savi, Ormož,
Murska Sobota.
7.	junija: Rušeča vas, Metlika, Radovljica, Šent
Vid pri Stični, Ormož, Črnomelj, Vače,
Loški potok, Radohova vas, Ljutomer, Laško, Marenberg, Mozirje, Pristava, Kapele pri Brežicah, Ptuj, Dpi. Lendava.. Š. junija: Celje, Ptuj, Trbovlje. 9. junija: lg, Škocjan, Žužemberk, Slivnica, Pilštanj, Turiiišče.
10.	junija: Lož, Maribor.
11.	junija: Brežice, Celje, Trbovlje.
V
Zrehanie tobačnih srečk
Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 15. aprila, so bile amortizirane naslednje serije: 70, 410, 411, 721, 1126, 1129, 1324, 1370, 1417, 1565, 1660, 1743, 2325, 2353, 2536, 3117, 3146, 3981, 3987, 3990, 4032, 4167, 4175, 4184, 4188. 4202, 4259, 4263, 4666, 4787, 4843, 4945, 5036, 5297, 5636, 5720, 5862, 5976, 6228, 6328. 6585, 6611, 6634, 6641, 6923, 7091, 7295, 7420, 7578, 7959, 7961, 8053, 8096, 8354. 8407, 8515, 8752. 8776, 8825, 8891, 8985, 9082, 9147, 9226. 9284, 9334. 9455, 9471, 9450, 9530.
Večje dobitke so zadele: ser. 7145, št. 17, din 15.000'—; ser. 2816, št. 30, din 1.000'—; ser. 1463, št. 5, din 500'—: ser. 7625, št. 48, 500 din.
Po din 100'— so zadele: «r. 721, št. 7; ser. 1291, št. 97; ser. 1649, št. 20; ser. 2108, št. 26; ser- 2950, št.. 62; ser. 4650, -št. 86; ser. 4737, št. 55; ser. 4900, št. 57; ser. 6538, št. 43; ser, 7909, št. 98.
Po din 50'— so zadele: ser. 385, št. 89; iser. 895, št. 12; ser. 2112, št. 19; ser. 4381, št. 68; ser. 5617, št. 18; ser. 6161, št; 79; ser. 7198, št. 94; ser. 7291, št. 54; ser. 8829, št. 14; ser. 9298, st. 83.
Važnejša radio preJavanja
od 5. do 12. junija 1938.
Nedelja 5. junija. 10.45: Otvoritev kongresa Društva za ceste — 17.00: Veselo popoldne za birmance.
Ponedeljek 6. junija. 17.00: Gospodarska navodila za junij in tržne cene.
Torek 7. junija. 11.00: Moje knjige in moja knjižnica — 18.40: Devize, devizne omejitve in način plačila brez deviz.
Petek 10. junija. 18.40: Kupovanje živil na trgu — 19.50: Izseljeniške zanimivosti.
Sobota 11. junija. 20.00: Zunanja politika.
Do 5% se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas.
Pred zločinci je zavarovan denar, ki se vloži pri nas.
10.000 vlagateljev vlaga pri nas.
Mislite na bodočnost in začnite vlagati tudi Vi.
Z? vse naše obveznosti jamči z vsem nremoženjem in davčno močjo Dravska banovina.
Hranilnica Dravske banovine
(prej Kranjska hranilnica) Centrala: Ljubljana — Ekspozitura: Kočevje
Zaslužek
Kmetski fantje, ki se žele posvetiti zavarovalni stroki, naj se obrnejo za nasvet na upravo našega lisfa.
ianeno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
MEDIC - ZANKL
tovarna of/a, lakov in barv
družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
I S K o V I N E
vieh »nt: It^onU, uradne, reklamne. ča»o-pi*e, knjige, večbarvni tislt hitro in poceni!
ISKARNA MERKUR
LfU&LIANA, Gregorčičeva uL 23
T E L E t O i ŠTEV. 25-52
Velika zaloga umeinift gnojil:
superfosfata, kalijeve soli, apnenega dušika, nitrofoskala (mešano gnojilo),
semen: lucerne, črne detelje, pese,
travnih semen itd. pri
EKONOMU
Ljubljana, Kolodvorska ul. 7
rag. iadr, z neomejeno zavezo v Ljubljani. Tavčarjeva ulica 1
Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom
Račun pri Narodni banki
Eskontuje menice
Daje kratkoročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
o V
* - . O

e	vi«


V" o*"®
Zaupaite denar domačemu zavodu!