teto LXV1 /ORutai pfaCana t gotovi nt, i UfufiTJarfl, ? neifeTfc M 17. ToTTTa t9& ftcv. 16? Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 NEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Red na naših cestah Kdo ne ve, da so naše ceste, pa po precejšnjem delu naša prometna sredstva sploh, nezadostna, da so po pretežni večini v slabem, če ne naravnost v bednem stanju in da se deloma slabo gradijo in slabo vzdržujejo, tako da vlada pri nas naravnost nesorazmerje med naglim naraščanjem prometa in /kakovostjo naših prometnih zvez. Danes nima veliko smisla preiskovati vzroke tega stanja, ki škoduje ugledu naše države, zakasnjuje in ovira razvoj našega gospodarstva ter je tudi našim narodnoobramb-nim potrebam v škodo. Saj so ti vzroki dovolj znaini in so se velikokrat obravnavali ter se še obravnavajo tako v naših zakonodajnih in samoupravnih zastopstvih, v naših gospodarskih zbornicah in v časopisju. Danes je naloga naših državnih in samoupravnih činiteljev, da se na tem področju popravi s podvojeno naglico in potrebno temeljitostjo, kar se je zagrešilo v teku ,20 let po vojni, deloma zaradi preveša državnih političnih vprašanj v prvih letih našega obstoja, deloma zaradi gospodarskih kriz, največ pa zaradi malomarnosti raznih prejšnjih hitro menjajočih se režimov, ki so jim bile strankarske koristi več nego blagor celote. Delo v tem smislu se je pod sedanjo vlado krepko zastavilo v vseh panogah in se je začelo tudi že na področju naših cest, kjer jc skorajda najbolj potrebno. Gospodarski promet, ki nstreza razmahu gospodarskih sil iin naraščajočih potreb v naši državi, posebno pa v naši slovenski domovini, ki v tem oziru gotovo zavzema eno najvažnejših mest, je šele v razvoju in se bo v bodočih letih gotovo podesetoril. Prvič raste naš domači promet, drugič pa prihaja v naše kraje čedalje več tujcev, zlasti v letni dobi. Naše ceste pa so vse preozke in po pretežni večini niso zgrajene tako trdno, kn.kor zahteva količina in 'kakovost osebnih in tovornih vozil, ki drdrajo danes po njih, ter vse polne ovinkov, ki ne za-poznjujejo samo prometa, ampak so tudi vzrok premnogih nezgod in nesreč, da ne govorimo o prahu in blatu ter drugih ovirah in nedostat-kih. Danes ne mislimo govoriti o škodljivih posledicah tega dejstva za naše gospodarstvo, marveč o nesrečah, ki se zaradi slabega stanja naših cest, ki vozaču, predvsem avtomo-bilistom in biciiklistoin stavljajo toliko ovir, množijo dan za dnem in bodo kmalu dosegle strahotne izmere, ako ne bomo proti temu kaj ukrenili. V Sloveniji imamo okoli 4500 motornih vozil in čez 150.000 koles, ki jih večinoma uporablja mali in srednji človek. Temu številu moramo v poletni dobi prišteti še okoli 15.000 inozemskih motornih vozil in okoli 1500 vozil iz drugih banovin. Žalibog ni še nihče napravil številčnega računa, koliko nesreč so povzročila ta vozila ali pešci, kakor tudi nimamo pregleda o vzrokih teh nesreč in ikdo jih je kriv, oziroma v koliki meri vozači in v koliki meri drugi uporabniki ceste. Na vsak način nam pove časopisje, da ne miine dan brez nesreče ali nezgode, ki se zgodi na naših cestah, najsi bo po (krivdi kogarkoli. Avto je podrl biciklista, moto-ciklikt se je zaletel v vlaik, kolesar je povozil otroka, avtobus se je zadri v avtobus in tako dalje. In to je sedaj že tako pogosto, da so postali ljudje nasproti temu skoraj brezčutni. Sa-imo če je avtobus z 20 potniki zavozil v vlak in jih je bilo 19 mrtvih in 1 smrtno ranjen, ali pa če trešči vozilo preko strmega pobočja v Savo dn jih je zopet nekaj mrtvih in dvakrat ali tri-ikrat toliko ranjenih, se javnost zgane in razburi bodisi nad krivcem ali na nedolžnim, čez nekaj dni pa se vse pozabi. Toda če kdo pomisli, da bo lahko jutri tudi on med žrtvami, ali pa morda njegov oče, mati, brat, žena in ljubljeni otrok, je pa stvar že drugačna. Pomisliti pa moramo predvsem, da te žrtve, ki se bodo čedalje bolj množile, pomenijo veliko izgubo za narod in za narodno premoženje, ki gre pri tem v nič. Ker sami nimamo številk, naj navedemo številke iz nemške države, ki zaznamuje v 1. 1937 vseh prometnih nesreč 162.215, pri čemer je izgubilo življenje 8388 ljudi, 174.000 pa jih je bilo deloma težko, deloma lahko poškodovanih. Škodo, ki je pri tem nastala, so ocenili na več kot 15 milijard dinarjev v našem denarju. Preko 90% teh nesreč so povzročili malomarnost, pijanost, preutrujenost in neupoštevanje prometnih predpisov. Vse to so vzroki, katerim se moremo in moramo izogniti, zakaj le 10% vseh nesreč je pripisati naključju ali nepričakovani višji sili. Koliko je slabo stanje naših cest in njihova tehnična pomanjkljivost z ozirom na sodobni promet kriva nesreč, to je drugo poglavje, zaenkrat hočemo opozoriti na malomarnost, predvsem pa na neupoštevanje prometnih predpisov, ki je pri nas krivo nesreč na cestah v največji meri. Da so tudi vozači, tako motornih, kakor drugih vozil krivi nesreč, to je dokazano in nihče ne taji. Gotovo pa je, da so ikrivi nesreč (tudi pešci, mogoče v še večji meri nego vozači. Zakaj naši ljudje se bodo morali privaditi na to, da promet čedalje bolj raste in da vozila čedalje bolj naglo vozijo in morajo s primerno brzino voziti, pa da se zato morajo tudi pešci na cestah, katerih ni več mogoče posamič nli v skupinah meriti v veselem razpoloženju ali pa z meščansko udobnostjo ter v prijetnem razgovoru kakor svoje čase, navaditi stroge discipline, primerne hoje ter strogih pravil pri srečavanju in izogibanju. Tudi v tem oziru je konec ljube svobode lepih časov, ki sc nc bodo iveč vrnili, kar seveda ne velja samo za pešca, Madžarski državniki v Rimu Ali naj se Madžarska popolnoma obesi na os „Rim~Berlih ali pa naj išče prijateljstva z vsemi svojimi sosedi Ženeva, 16. julija TG. Rimski dopisnik »Journal de Geneve« je v svojem listu objavil zanimivo razmišljanje o italijanski politiki v Podonavju v zvezi s potovanjem madžarskega ministrskega predsednika Imredyja in zunanjega ministra de Kanye v Rim na obisk k Mussoliniju in grofu Cianu. Dopis napravlja vtis, da je dobil pisatelj vsebino za njega na uradnih italijanskih virih. Italijanska diplomacija ni popolnoma zaposlena z reševanjem španskega vprašanja, piše rimski časnikar, ampak posveča tudi vso svojo pozornost srednji Evropi. Priključitev Avstrije k Nemčiji je sprožila celo vrsto za Italijo izredno važnih političnih in gospodarskih vprašanj, ki jih je treba spraviti na čisto. Italija mora svojo politiko prilagoditi novim razmeram. Prvi korak v tem pravc.u je bil sestanek med zunanjim ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim predsednikom vlade dr. Stojadinovičem v Benetkah v drugi polovici meseca junija, ko sta oba državnika pregledala vsa politična obzorja in prišla do za-ključka, da morata njuni državi okrepiti miroljubno sodelovanje napram tretjim državam, da ravnovesje političnih sil v srednji Evropi ne bi trpelo zaradi avstrijskih dogodkov. Drugi korak v istem pravcu je sedanji obisk ministrskega predsednika madžarske vlade Imredyja in zunanjega ministra de Kanye v Rim, kamor prideta v ponedeljek, dne 18. julija. Madžarska ima z Italijo precej računov. Svoje dni, 1. 1934 in 1935 so bili v Rimu podpisani tako imenovani »rimski protokoli«, ki so med seboj povezali Avstrijo, Madžarsko in Italijo v zvezo, ki je dobila ime »rimska trozveza« in ki je imela posebno dolžnost, dh varuje avstrijsko neodvisnost in podpira madžarske težnje [jo spremembi mirovnih pogodb, in sicer na račun sosednih držay, to je Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije, povezanih med seboj v Mali zvezi. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji dne 13. marca letošnjega leta, se je položaj bistveno spremenil. Neodvisne Avstrije ni več. Ali kljub temu še nadalje veljajo predpisi rimskih protokolov? Ali je Madžarska kljub temu še z istimi trdnimi vezmi povezana na Italijo in ali naj Madžarska tudi sedaj, ko jc Italija z Jugoslavijo že sklenila prijateljsko pogodbo ter pripravila enako tudi z Romunijo, še naprej vztraja na svojem sovražnem stališču do držav Male zveze? 0 tem se bodo madžarski in italijanski državniki razgovarjali prihodnje dni v Rimu. Italijansko-jugoslovanski prijateljski pakt je imel za posledico zboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko. Priključitev Avstrije k Nemčiji je Madžarski naložila zapoved, da se naj čim prej spravi v dobre sosedne odnose tudi z dru- gimi svojimi sosedami, z Romuni in Čehoslovaki, liakšni naj postanejo odnosi Madžarske do Nemčije? Ali naj se Madžarska popolnoma naveže na »Os Rim — Berlin«, ali naj raje posnema politiko Jugoslavije, ki se noče navezati na nobeno »os«, pač pa išče prijateljstva z vsemi državami. Če prav razumemo glasove italijanskega tiska, tako zaključuje rimski časnikar v »Journal de Gene-ve«, bodo prihodnji rimski razgovori blagodejno vplivali na položaj v Podonavju, ker bodo tamkaj skušali še linij uveljaviti italijansko težnjo po mirnem sodelovanju vseli ohdouavskih držav. Budimpešta, 16. julija. AA. (Štefani) Regent Horth.v je danes sprejel predsednika vlade Imre-dyja, ki je kraljevemu namestniku poročal o vprašanjih, o katerih bo na svojem obisku v Rimu razpravljal z italijanskimi državniki. Bled, 16. julija. Jutri zjutraj potuje madžarski poslanik Bakacs Bessenyey z avtomobilom v Kotoribo, kjer bo pričakal madžar. ministr. predsednika Imredyja in zunanjega ministra Kanya, ki skozi našo državo potujeta v Rim. Madžarski poslanik bo spremil madžarskega ministrskega predsednika od meje do Ljubljane, potem pa bo zvečer nadaljeval pot v Belgrad, kjer bo v torek položil venec na grob neznanega vojaka na Avali, in na Oplenac, kjer bo položil venec na grob pokojnega kralja. Nemčija bo zasedla Gdansk Tajinstveni razgovori v Londona - Poljska opazuje ixmdm, 16. jul. TG. Semkaj je prišel vodja narodnosocialistične stranke v Gdansku Gauleiter Porster. Sestal se je že z večjim številom vodilnih angleških politikov. Sprejet je bil tudi v zunanjem ministrstvu. Prihod šefa hitlerjevske stranke v Gdansku, ki je pravi gospodar te samostojne deželice, jo po mnenju političnih krogov izredno velikega pomena in bo od tega obiska v mnogočem odvisen nadaljnji razvoj evropsko politike. Za enkrat sicer še ni znanega nič podrobnostnega o vsebini razgovorov med Forsterjein in angleškimi politiki, vendar pa je skoraj gotovo, da jc prišel v London zaradi tega, da vpraša angleško vlado, kakšno bi bilo njeno zadržanje za primer, če bi Gdansk proglasil svojo popolno priključitev k nemški državi. Angleški politiki so Forsterju nasvetovali, naj bo previden, zmeren in moder, češ Anglija se bo morala držati pač mednarodnega zakona, ki določa, da je Gdansk samostojna država. Ključ do rešitve gdanskega vprašanja pa da ni r Londonu, marveč v Varšavi pri Poljakih, ki imajo po mednarodnih pogodbah pravico, da odločajo o usodi tega mesta. Gdansk je politično popolnoma v rokah narodnega socializma in bi ne bila nobena težava najti tisti dve tretjini glasov, ki so potrebne za spremembo ustavnega zakona. Poročila, ki so pnšla v London Iu poljske pre- stolice, pravijo, da opazuje poljska vlada položaj r Gdansku z največjo pozornostjo. Poljska računa pri obrambi svojih interesov lo na svojo lastno pomoč, toda tudi Poljska uvideva, da bi vsaka sprememba nemške posesti na njenih mejah imela neugodno poledice za vse pomorske pokrajine, ki jih je svoj-čas Nemčija zahtevala zase. Beck pred odhodom iz Rige Varšava, 16. julija. AA. (Fat.). Poljski zunanji minister Beck je pred svojim odhodom iz Rige sprejel zastopnike letonskega tiska. V svoji izjavi je Beck poudaril, da je že tretjič v Rigi. Prvikrat je bil v tem mestu ravno pred 38 leti, ko je spremljal svojega očeta kot političnega begunca. Govoreč o svojih sestankih z letalskim ministrom je Beck poudaril, da sta jasno oblikovala in točno označila politične odnose obeh držav. Časnikarji bodo morda v obliki senzacij pisali, da je Beck prišel v Rigo zato, da izpelje posebne načrte. Jaz pa nisem prišel v Rigo, je dejal Beck, da bi ostvarjal kake politične načrte, kajti naši dve državi že dolgo let zasledujeta isto politično linijo, ki sloni na močnih načelih. Z zadovoljstvom morem ugotoviti, da Riga v polni meri razume poljsko sta- lišče v vprašanja sistema mednarodnega sodelovanja in politične ureditve v Evropi, Id se je v zadnjih letih tako globoko spremenila. Tok dogodkov je pokazal, da niso imeli prav niti optimisti niti pesimisti. Mi delamo tukaj navdahnjeni z idejo ojačevanja prijateljstva in stalnosti na obalah Baltiškega morja. V prijateljstvu je polno zaupanja, je sredstvo za rešitev vseh problemov. Končno se je zunanji minister Beck zahvalil tisku in vsej letonski javnosti za prisrčen sprejem. Varšava, 16. julija. A A. Štefani: Zunanji minister Beok se je včeraj popoldne vrnil z letalom z uradnega obiska v Rigi. Poljski jx>Iitični krogi so zelo zadovoljni z obiskom, ki je yx>trdil prijateljske vezi med Poljsko in ostalimi baltskimi državami. Atentati v Palestini se množe Jeruzalem, 16. julija. A A. Reuter. Vsi arabski trgovci so zaprli svoje trgovine v znak protesta proti bombnim atentatom. Židovski trgovci se boje maščevanja in je morala biti policija v židovskem delu mesta pomnožena. V arabskem delu Hajfe je bilo včeraj vse normalno. Včeraj popoldne je bilo že odprtih mnogo trgovin. Po vseh mestih je policija še zelo jx)zorna, vendar pa so število redarjev zmanjšali, ker se je položaj v glavnem nekoliko popravil. Po tem -strašnem atentatu se je ustavilo vse normalno življenje v mestu in mesto je kakor izumrlo. Razburjenje še ni ponehalo. Po vesteh i a ostalih krajev se množe izgredi, ki samo povečujejo vtis splošne negotovosti. Iz Nablusa poročajo, da so arabske toljte s planin napadle posamezne angleške posadke in da je vsa policija stalno v pripravljenosti Razmere na Vzhoda dozorevajo za obsežno posredovanje velesil Banghaj, 16. julija. V mednarodnih diploma-tičnih krogih zatrjujejo, da so se Italija, Anglija, Nemčija, švedska in Šrvica dogovorili, da se bodo njih zastopniki začeli razgovarjati tako s kitajsko kakor z japonsko vlado, da izvejo, ali je mogoč med obema narodoma mir. Vse te države imajo tudi načrt mirovnih pogojev, ki bi ga predložile, ako bi kitajska in japonska vlada pokazale dobro voljo, da sprejmeta posredovanje imenovanih držav. Imenovane velesile sodijo, da bodo lahko svoje posredovanje začele šele v zgodnji jeseni, to je takrat, ko bodo Japonci gospodarji sedanje prestolnice Kitaja, Hankova. Zakaj v zadnjem času so Japonci tako zelo napredovali, da ni mogoče veliko dvomiti o tem, da bodo to mesto kmalu zavzeli in zasedli. Poplave, ki jih je umetno jx>vzročilo vrhovno poveljstvo kitajske armade, namreč japonskega prodiranja, kakor se sedaj vidi, niso mogle ustaviti in tudi delovanje kitajskih četašev, ki ogrožajo Japonce na desnem krilu in na severu, očividno nima uspeha. Glavne sile kitajske armade se sedaj umikajo čez Rumeno reko proti jugu in zapadu in na uspešen odpor zaenkrat ni misliti. Tudi tista kitajska armada, ki je do sedaj delovala severno od Rumene reke v provinci Šansi v desnem boku japonske armade, se je v številu 100 tisoč mož morala umakniti, ker so Jajx>nci prerezali železniško zvezo iz Pekinga na Hankov. Položaj kitajskega prebivalstva okoli Rumene reke je obupen, ker dežuje naprej in si je izkopala v tem ampak tudi za voznika s konji; seveda se morajo držati strogih pravil vožnje tudi avtomo-bilisti, ki pa itak imajo svojo organizacijo, ki na to pazi, 'kakor imajo nad seboj tudi policij-sko-uprav.no in sodnijsko oblast. Z eno besedo: vsi se morajo držati discipline, bogataš na avtomobilu in delavec na biciklu, vozač tovornega avtomobila in kmetski »furman«, motociklist, ki se vozi s svojo boljšo polovico na izlet, ali pa meščan, ki se vrača s prijetnega sprjlioda s svojci domov. In tudi naši oblastni organi bodo morali čim dalje strožje paziti na to, da se vsi držijo pravil vožnje, ter ne bodo smeli poznati nobenega ozira, kjer gre za dragoceno življenje vsakega človeka, za naš ugled, pa tudi za naše gospodarske dobrine. Ni naša naloga, da bi na ta pravila Se posebej opozarjali, da mora na primer pešec hoditi vedno po skrajnem desnem robu ceste v smeri hoje, ne pa po sredini; da je treba prekoračiti cesto vedno le pravokotno po najkrajši črti, nikoli pa poševno: da moraš, preden prekoračiš cesto, vedno pogledati tako na levo, kakor na desno; da ne smeš s tramvaja skakati, niti izstopati, preden se ne prepriča«, 'In ne z desne, nc z leve strani ne prihaja nobeno vozilo; da se otroci na cesti ne smejo igrati; da mora tudi kolesar voziti le ob skrajnem desnem robu ceste, da ne sme misliti, da ima na cesti predpravico samo on, in da mora imeti zvečer prižgano luč; da mora tudi voznik brezpogojno voziti po desni strani, da ne sme na vozu spati, da se mora avtomobilom izogibati po pravi strani itd. Za vse seveda velja, da morajo biti trezni, če vozijo, pa da mora tudi v veselem stanju nahajajoči se pešec v pretežni večini primerov pripisati sebi, če se mu zgodi nesreča. Tudi sodne oblasti so primorane, da pri presoji prometnih nesreč obračajo čedalje bolj pažnjo tudi na to, ali se je pešec držal prometnih predpisov ali ne, da ne bo vedno kriv le vozač, kakor je dozdaj navadno sodila široka javnost. Kakor je danes povsod in v vsakem primern življenja in delovanja treba discipline, poslušnosti nasproti avtoriteti, ki hoče človeku dobro, i* podrejanja skupnosti in skupnim koristim, tako je samoobvladanje in pokoravanje pravilom nujno potrebno tudi vsem, ki uporabljajo cesto. Le tako se bomo izognili smrtnim nesrečam in prometnim nezgodam ter škodi, ki dan na dan raste. ozemlju voda novo strugo, tako da vzporedno * Rumeno reko teče sedaj druga reka. Amerika hoče zaenkrat ostati še nevtralna ter se bo pridružila Angliji, Italiji in Nemčiji šele, ko bo videla, da njihovo posredovanje za mir obeta uspeh. Francoska in sovjetska vlada pa sta sklenili, da se tega prizadevanja sploh ne bosta udeležili, ker vesta, da Japonski njuno posredovanje ne bi bilo ljubo, ker japonska vlada prav ti dve državi dolži, da najbolj od vseh podpirata Cang-kajšeka in njegovo vlado. Japonci pripravljajo novo ofenzivo Včeraj dopoldne fe prišlo na ozemlju Pokava na ustju jezera Pojang do težkih borb. Kitajska poročila trdijo, da v teku vseh borb Japonci ves teden niso dosegli nobenega važnejšega uspeha. Kitajci pravijo, da Japonci skušajo zavzeti jezero Pojang z močnimi oddelki pomorščakov in s pomočjo letal m tankov. Na južni obali Jangceja grade Japonci nove postojanke. Kitajski vojni strokovnjaki mislijo, da bodo Japonci te nove postojanke porabili za izhodišče nove oienzive, ki bo šla preko Nancanga na Cangsu ali pa v zapadno smer na Siening. Cilj te ofenzive bi bil, da se pretrga zveza Hankava s kantonsko železnico in da se onemogoči rečni promet zapadno od Hankava. Japonski protest pri sovjetski vladi Tokio, 16. julija, b. Japonski odpravnik poslov v Moskvi je dobil nalog od svoje vlade, da vloži energičen protest pri sovjetski vladi zaradi zavzetja enega dela mandžurskega področja po sovjetskih četah. V opravičilo tega svojega protestnega koraka poudarja japonska vlada, da ni pri« siljena protestirati samo zaradi svojih prijateljskih odnosov do Mandžurije, temveč tudi zaradi tega, ker so močno prizadeti njeni interesi. Siam vabljen v azijsko zvezo Bangkog, 16. julija. AA. (Havas) Iz dobro poučenih krogov se izve, da Japonska pritiska na siamsko vlado, da bi Siam vstopil v skupino držav z aziatskimi tendencami. Iz istih krogov se izve, da je siamska vlada to povabilo odklonila kljub ponovnim intervencijam japonske vlade, ker ne mara iti po poti, ki se ji zdi nevarna. Pravijo pa, da bi bili nekateri siamski krogi takoj voljni pritrditi nov orientaciji Siama. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo vedro in vse toplejše vreme v vsej kraljevini. 7,aqrebkka vremenska napoved: Jasno in toplo. Dunajska .vremenska napoved: Padec temperature in številne nevihte. Zahvala češkoslovaškega orlovstva Prvi in poslevodeči namestnik staroste češkosl ovaškega »Orla« Fruntišek Leiner je g. banu dr. Natla-čenu poslal sledeče pismo; drno, 11. julija. Velespoštovani gospod bani Ob povratku v domovino z nepozabno lepih slavnostnih dni v Ljubljani si v najlepiih spominih dovoljujem v imenu predsedništva češkoslovaškega Orla sporočiti Vam najvdanejše izraze za Vašo veliko pozornost in vso Vašo ljubeznivost, ki ste jo izkazovali češkoslovaškim udeležencem. V največje veselje nam bo in v največjo čast si bomo šteli, če Vam bomo mogli to Vašo ljubezen do češkoslovaškega Orla in vsega našega naroda povrniti ob Vašem obisku Dl. orlovskega zleta v Pragi 1939. Češkoslovaško Orlovstvo, velespoštovani gospod ban, bo Vašo ljubezen in ljubezen slovenskega naroda ohranilo v neminljivem spominu. Srečno je, da more Vašo osebnost kot predstavitelja tega vernega bratskega naroda šteti med svoje čislane prijatelje. Z željo, da bi, velespoštovani gospod ban, blagovolili prijazno sprejeti našo toplo zahvalo in nas trajno ohraniti v svojih dragih spominih, ostajam z izrazi globokega spoštovanja Frantiiek Leiner, poslevodeči namestnik staroste, Redni letalski promet čez morje v Ameriko Nevvjork, 16. jul. AA. Havas: Letalske družbe bodo kmalu začele s poskusnimi poleti nad Atlantikom. Vožnja iz Nevvvorka v London bo veljala 450 dolarjev za osebo in bo trajala 24 ur. Letalske družbe mislijo, da bodo nova letala tako ]K)i>oliia, da bodo lahko uvedli redne potniške in poštne proge čez Atlantik. Angleške družbe mislijo v jeseni začeti z redno letalsko progo iz Londona v Newyork. Diiblin, 16. julija. AA. (Havas) Irska vlada je -obvestila francosko vlado, da bo dovolila francoskim letalom letenje preko svojega ozemlja pri poletu nad Atlantskim oceanom.: Sprejem ob koncu poleta okrog sveta Računajo, da je bilo na ulicah, koder se je vozil Hughes s tovariši, nad dva milijona oseb, ki so navdušeno pozdravljali letalca. V občinski palači je Hughes rekel: »Moj polet je 1» i I posvečen velikemu bratstvu med vsemi letalci. Ta polet naj dokaže človeštvu, kakšno sredstvo miril je lahko letalstvo. Naš trud in materialni izdatki so poplačani. — Sem proti temu, da bi letalstvo bilo v službi vojne. Upam, da se bodo združili vsi letalci sveta, se zavedali, da so iz mesa in krvi in sklenili, da hočejo preprečiti sleherno prelivanje krvi.« Vsi navzoči so Hughesov govor navdušeno pozdravili. Nato je bila večerja v Metropolitain klubu in tako je bil zaključen slovesni sprejem y Newyorku. Nemški polet okrog sveta Bagdad, 16. julija. AA. (DNB) Nemški letalec je na svojem poletu okrog sveto prispel včeraj ob 22.50 v Bagdad, ob času kakor ga je bil do minute napovedal. Danes zjutraj ob 0.5 pa je odletel proti Karašiju. Goreče letalo zažgalo sanatorij Buenos Aires, lf>. jul. AA. DNB: Veliko le-1nlo družbe Panamericain Airways se je moralo včeraj spustiti zaradi m>'glo na poti iz Buenos Airesa v Rio de .laneiro blizu Tuzafuga. Letalo se je vžgalo, ko je pri pristajanju udarilo ob poslopje sanatorija za tuberkulozne bolnike. Potniki so ostali nepoškodovani in so se vrnili v Buenos Aires, plamen pa je zajel sanatorij. kjer jc zgorel en bolnik, 17 pa jih je bilo ranjenih. Novo čudovito letalo Rio dr Janeiro, 16. julija. AA. Štefani. Brazilski tisk piše obširno o izumu, ki bo zrevolucioni-ral letalsko, tehniko. Izumitelj Alfouso Leopold Bargman je zgradil letalo, ki se lahko dviga in spušča naravnost in lahko tudi v zraku miruje na enem mestu. Letalo je zgrajeno iz aluminija in ima 6 Dieselmotorjev, ki uporabljajo negorljivo olje. Šiviljam priporočam poceni raznovrstno svilo po 8, 10, 12 din meter. I. TRPIN Maribor, Vetrinjska ulica 15. Žid je v Matiji Rim, 16. julija, b. »United Press« je objavil vest, da namerava italijanska vlada pričeti agresivno politiko proti Židom. Italijanski uradni krogi to vest odločno zanikajo. Povod tej trditvi je, da je italijanska vlada dala začasno zaplenili vse premoženje nemških in avstrijskih Židov, dokler se ne ugotovijo njihove obveznosti glede davkov do nemške države. Italijanska vlada je to storila na prošnjo Nemčije. Doslej pa italijanska vlada še ni nastopila proti nobenemu Židu, ki je njen državljan. Dejstvo pa je, da je »Giornale d'ltalia« objavil članek, da se morajo vsi Italijani prištevali k rasistom in bo gonja proti Židom zaenkrat le na literarnem polju. Vse knjige, ki so jih spisali Židi, morajo iiiti umaknjene iz izložb. Zanimivo je, da je italijanska vlada zahtevala, da se iz izložb vzamejo tudi knjige Thomasa Marina, ki ni Žid. Drugače pn se sme v Italiji še vedno trgovati z židovskimi spisi. Berlin, 16. jul. AA. Havas: Židje zmeraj hitreje zapuščajo Dunaj. Dosedaj je policija izdala 000 dovolilnic za izselitev. Voditelj nemške hitlerjevske mladine pri dr. Stoiadinoviču Bled, 16. Jul. Včeraj zvečer ob 10 je prispel na Bled z avtombiloin iz Benetk preko Trsta, Rakeka in Ljubljane vrhovni voditelj nemške hitlerjevske mladine Baldur von Schirach. V njegovem spremstvu so adjutant Scholz in tajnika Kaiif-mann in Marrum. Nemci, ki so gostje na Bledu, so priredili vodji nemške mladine prisrčen sprejem. Vodja nemške narodno-socialistifine mladine Baldur von Schirach je obiskal predsednika vlade in zunanjega ministra g. dr. Stojadinoviča v vili • Zlalorog«. Vodja nemške mladine ostane še jutri na Bledu in namerava napraviti izlete v okolico. Z Bleda Davi je z brzovlakom prispel na Bled nas minister za ljudsko vzgojo dr. Vekoslav Miletič z go. soprogo in otroki. Nastanil se je v hotelu Toplice«. Minister dr. Miletič se je sestal z vodjo nemške mladine Baldurjem von Schirachom. Predsednik vlade dr. Sto.jadinovič ga je danes sprejel v vili »Zlatorog., da mu poroča o svojem ministrstvu. Davi ob 8 je zapustil Bled poštni minister g. Cvrkič s šefom svojega kabineta. Minister je obljubil, da bo povečal število delovnih moči na pošti Bled I za poštno, brzojavno in telefonsko službo. Odobril je tudi kredit 30.000 din, da se popolnoma uredi nova in moderna pošta, kakor tudi, da se napravi nov vhod v poštni urad. Dalje je izjavil, da se bo še letos gradila neposredna telefonska linija Bled—Belgrad, ker sedanja linija ne zmaguje prometa v času sezone. Dr. Hodža bolan Praga, 16. julija. AA. DNB: Pogajanja z madžarsko in poljsko manjšino so odložena na prihodnji teden, ker je predsednik vlade dr. Ilodža zbolel. Bolezen pa je lahke narave. Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek in govori se, da bo na sejo prišel tudi predsednik republike dr. Edvard Beneš. Od nedelje do nedelje Zunanji pregled V zunanjepolitičnem oziru pretekli teden ni prinesel nobenih velikih dogodkov. Diplomatska borba med skupino Anglija-Francija in skupino Italija-Ncmčija tiaja dalje in se prikazuje na različnih frontah. Enkrat stopu v ospredje fronta v Španiji, zatem zopet češkoslovaško-nemško bojišče, drugič služi za pozornico boja Palestina, ali pn celo Daljni vzhod. Anglija in Italija bi očividno le radi vrgli mostove čez prepad, ki loči obe skupini, in sta v ta namen tudi sklenili prijateljsko pogodbo, a jo je Anglija napravila odvisno od sporazuma glede Španije. A prav v Španiji je sporazum skoraj nemogoč, ker se vedno in vedno pojavljajo nove intrige proti njemu, tako da se izvedba italijansko-angleške prijateljske pogodbe zavlačuje v daljavo in celo grozi nevarnost, da nikoli ne bo stopila v življenje. Na eni strani Nemčiji ni všeč, da bi se Italija oddaljita in se vezala nn Anglijo, na drugi strani pa upravičeno pritiska Francija, da naj ne pride do angleškp-italijanskega sodelovanja, preden tudi Fnmeija z Italijo ni razčistila vseli računov. Od tod težave. Nemčija poskuša špansko stvnr zavlačevati in ji v ta namen pride prav napetost na češkoslovaški meji, da opozori velesile nase ter potisne med Anglijo in Italijo spor okrog Češkoslovaške. Italija pritiska od svoje strani na Anglijo, da bi se hitreje odločila glede Španije in je nemara le v zvezi z nemiri, lviteškem« značaju, da napada take, ki se ne morejo branitiP Dejstvo je, da pokojni ni bil nikak politik, niti ti ni prisvajal kakšnega velezakup-ništva na jugoslovanstvo ali pa celo fiihrerstva. Kaj pravite, g. urednik, če ni bila morda *Naro-dova« *Pesem o vinarjih< samo neuspelo, onemoglo in neokusno maščevanje za pesem, ki ste jo priobčili v nedeljo pod »Kaj pravile«, v kateri g. lingelbert Gangl opeva cesarja Franca Jožefa? Toda gospodje: Pokojni ni želel postati ničesar in tudi ni postal, g. E. Gangl pa je danes vodilna osebnost velenacionalne jugoslovenske organizacije, ki si prisvaja prvenstvo v tem oziru. »Narode* — hic Rhodus, hic salta! DOMAČE IN SLAVONSKE PARKETE RftlfAl A LJUBLJANA DV/AML M.R E SLJ EVAc.23 Koledar Nedelja, 17. julija: 6. pobinkoštna nedelja. Aleš, spoznavalec; Marcelina, devica. Ponedeljek, 18. julija: Friderik (Miroslav), »učenec, Kamil Lelijski, spoznavalec. Torek, 19. julija: Vincencij Pavelski, spozna-.valec; Avrea (Zlata), devica mučenica. Novi grobovi + V Ljutomera je umrl gospod Franc Seršen, trgovec in posestnik. Pogreb bo v ponedeljek ob 6 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko eožailje! Fntnamaterii I Vse kar fotografirate, Vam ■ UlUniRIUkVlJIa razvijemo, kopiramo in povečamo brezhibno in po nizki ceni. Filme in amaterska dela razpošiljamo tudi po pošti. Specijalna fototrgovina lanko Pogainik, Ljubljana. Tyrieva cesta 20. Osebne vesli — Spremembe t slov. frančiškanski provin-eiji, sklenjene na seji zadnjega definitčrija, so sledeče: Ljubljana: P. Benvenut W i n k 1 e r , kaplan, voditelj Vincencijeve in Elizabetine konference, kurat v jetnišnici. — P. Tarzicij T o š, prefekt v seraf. kolegiju. — P. Klavdij Okorn, pom. kaplan, p. Marijan V a 1 e n č a k , pomožni kaplan. — Kamnik: P. Maks Brelih, pridigar in spovednik, p. Martin Pere, katehet. — Marija Nazaret: j5. Emerik Landergott, gvar-dian. — Brežice: P. Ernest Jenko, vodja tretjega reda, gvardian, p. Konstantin U r a n k a r , katehet, kaplan, vikar, p. Baldomir W e i n g e r 1, katehet in kaplan, p. Janez T r i n k o , spovednik in pridigar. — Maribor: P. Anastazij B a j u k , katehet na deški šoli, p. Bertrand K a t n i k , pomožni kaplan, p. Mariofil Jelene, katehet na dekliški šoli. — Sv. Trojica v Slov. gor.: P. Henrik Da miš, voditelj tretjega reda. — Šiška: P. Feliks Tavčar, katehet, prokurator in tajnik provincije, p. Jožef Aljančič, kaplan. — Bežigrad: P. Kalist Langerholz, katehet. = Poroka. Včeraj sta se poročila v frančiškanski cerkvi g. dr. France Kalin, profesor v Murski Soboti, in gdč. Lida Vedralova, profesorica in priznana koncertna pevka iz Ljubljane. Poročal je g. prof. Filip Terčelj, za priči sta bila g. pisatelj dr. B. Magajna in> ban. uradnik g. Bogo Vedral. Novoporočencema želimo trajne in neskaljene sreče! — Poročila sta se ▼ Motniku trgovec g. Karo Franc in Hribovšek Rozika. Ženin je načelnik fantovskega odseka, nevesta pa voditeljica dekl. krožka. Oba sta večletna odbornika Prosvetnega društva in cerkvena pevca. Bog jima daj v novem stanu obilen blagoslov! = Dovoljene prakse. Ministrstvo za gradbe je dovolilo izvrševanje javne inženirske prakse v vsej kraljevini specialno iz gradbene stroke inž. Evgenu Šternu iz Ljubljane; inž. Stanislavu Bonaču iz Domžal, speciel-no iz elektrotehnične stroke; inž. Cirilu Pogačniku iz Ljubljane, specielno iz gradbene stroke; inž. Stanku Skoku iz Domžal, specielno iz strojne stroke; ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo dr. inž. Ivu Ribariču iz Ljubljane, specialno iz stroke tehnične kemije in tehnologije in iz iste stroke dr. phil. Sal. Worm-serju iz Trbovelj; ministrstvo za gozdove in rudnike je dovolilo inž. Leonu Dostalu, češkoslovaškemu državljanu, izvrševanje poslov tehničnega upravitelja pri tv. Kranjske industrijske družbe, Jesenice-Fužine, za dobo enega leta in inž. Davidu Lorberanu, nemškemu državljanu, izvrševanje poslov tehničnega upravitelja pri tv, Jurija grofa Thurnskega — jeklarne d. d. Guštanj za dobo enega leta. Izletniki iz Jugoslavije posetite na novo urejeno gostilno Al cavallino d'oro" Trst, Via ainnastlca 18 Postrežba solidna — cene zmerne — pristna isterska vina — domača kuhinja — vedno sveže ribe. Za večje skupine izletnikov jedila po dogovoru. — Priporoča se Ivo Pakovtt. M — Občinski odbor t Framu je na seji dne 14. t. m. soglasno izvolil ministra dr. A. Korošca za častnega občana. — Družba sv. Vinccncija Pavelskega v Ljubljani. Danes imajo ljubljanske in okoliške konference po sv. maši (oh 7 v Marijanišču) skupno zborovanje v gledališki dvorani Marijanišča z duhovnim branjem in poročilom. Bratje, udeležite se polnoštevilno sestanka, da počastimo vredno spomin svojega zavetnika in se ob njem pobu-dimo za vztrajnost v dobrih delih! Fantovski tabor Slovenske dijaške zveie bo v Ponovičah pri Litiji od 31. julija do 4. av- DOLENJSKE TOPLICE 38° C Zdravijo sigurno ravmatizem vseh vrst, nevralgije, ženske bolezni, posledice zlomiienih kosti itd. — Prezgodnja ostarelost. — Rekonvalescenca po težkih boleznih in operacijah. — Specialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. — Penzija a kopeljo od Din 45 •— dalje. — Pojasnila in prospekte daje uprava. gusta. Tovariši, ki bi se tabora radi udeležili, pa do torka, dne 19. t. m., ne bodo prejeli vabila, naj pišejo na: SDZ, Ljubljana, Miklošičeva 5. — Kongres Pax Romane na Bledu od 26. do 30. avgusta. Akademiki, ki se nameravajo kongresa udeležiti, naj pišejo po informacije na Pripravljalni odbor za 17. kongres Pax Romane, Ljubljana, Miklošičeva 5. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joseiovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Trobčev dan t Polhovem Gradcu. Vsem tistim, ki imate raztresene po širnem svetu, zlasti po Ameriki, sorodnike, prijatelje in znance, se nudi letos, ko obhajamo stoletnico rojstva bla-gopokojnega škofa Jakoba Trobca, izredna prilika, da se poslužite razglednic s Trobčevo sliko, ki jih dobite po mnogih trgovinah in trafikah v Ljubljani in v knjigarni Ilirija v Kranju. Tiste, ki ste dobili (oziroma še niste dobili), položnice za Trobčev dom v Polhovem Gradcu, vljudno prosimo, da se jih čimprej poslužite. Številka ček. računa je 17.731. — Praznik avtomobilov. V nedeljo, 24. julija, se avtomobilisti in motociklisti Slovenije na praznik svojega zaščitnika in priprošnjika sv. Krištofa zberejo na lepem Jezerskem vrhu. Ob tej priliki se bo na vrhu prelaza blagoslovila nova kapelica sv. Krištofa. Kip svetnika, ki ga je v lesu izdelal v baročnem slogu kipar Gotzl, je poklonila ljubljanska sekcija. Ob 15 bo pred novo kapelico sv. maša, pri kateri bo pel akademski kvintet iz Ljubljane, potem bo blagoslovitev kapelice, kipa in vozil. Nato se bo svečano otvorila nova obmejna turistična poslovalnica Avtomobilskega kluba Jugoslavije. — Maturantje iz 1. 1903 iz Kopra se zberemo v soboto, 23. t. m. ob 10 dopoldne pri Slamiču v Ljubljani, kjer določimo nadaljnji program proslave 35 letnice. Iskreno vabljeni tudi še živeči gg. profesorji koprskega učiteljišča. Mervič, ravnatelj meščanske šole, Novo mesto. — Abiturientom gimnazij in realk. Srečno življenje zavisi od tega, za kateri poklic si se odločil. Samota je nalašč za mirno razmišljanje in pravo odločitev. Zato bodo za abituriente duhov-n e v a j e od 18. do 22. julija in od 22. do 26. avgusta. Začno se prvi dan zvečer ob 6. uri. Priglasi se čimprej za ta ali oni tečaj Vodstvu Doma duhovnih vaj, Zrinjskega c. 9, Ljubljana. — Važno predavanje o vodnih zadrugah. Ob priliki tečaja za preddelavce pri melioracijskih delih bo na ban. kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici javno predavanje o vodnih zadrugah v nedeljo, dne 24. t. m. ob 8 uri zjutraj. Vabijo se občine in vsi kraji, kjer bi prišla v poštev ustanovitev vodne zadruge za regulacijo potokov, osuševanje ali namakanje, da odpošljejo na to predavanje svojega zastopnika. Udeleženci se lahko vrnejo že z dopoldanskimi vlaki. — Nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos v nedeljo 11. septembra. Tekmovali bodo v sedmih skupinah: diatonlčna harmonika, kroniatična harmonika, mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali kromatični harmoniki, profesionali, izdelovalci in trgovci harmonik, ansambli. Tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki in naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1938-39. Posebna skupina za one igralce, ki so na dosedanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok je zaključen s 1. septembrom t. 1. Prijave sprejema urad Ljubljanskega velesejma, ki pošlje na željo vsa tostvarna navodila brezplačno. —. Unio Apostolica za ljubljansko škofijo bo imela svoj letošnji Bestanek v škofijskem zavodu v Št. Vidu, dne 18. julija ob 5 popoldne, neposredno pred pričetkom skupnih duhovnih vaj. Spored: 1. Uvodna beseda. 2. Unio Apostolica in dušni pastir. Župnik dr. Fr. Ambrožič. Koreforent župnik Fr. šušteršič. 3. Recollectio menstrua. Prof. dr. Vilko Fajdiga. 4. Slučajnosti. Vabimo vse ude U. A. in tudi druge gospode duhovnike, ki bi se hoteli poučiti o pomenu U. A. — Izlet v Dolomite od 13. do 17. avgusta. Okorn! — V Italijo za 2, 3 ali 4 dni z avtom po Vipavski dolini do Gorice (Sveta gora), ali do Padove-Benetk in do Trsta za praznične dneve o Veliki Gospojnici (15. avgusta), do kamorkoli komu ugaja; različne cene. Priglasite se za navodila takoj »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Gregoričev ,,Borosan'' dovaja koži maščobo, ki je potrebna za življenjsko funkcijo kožnega tkiva. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. — Prosvetno društvo v Dobrničah priredi dne 4. septembra prosvetni tabor za Dolenjsko ob priliki 35 letnice društva in otvoritve novo zgrajenega prosvetnega doma. Bratska društva prosimo, da na ta dan ne prirejajo drugih prireditev. V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrečno Rogaiko mineralno vodo. Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo zato hvaležen. — Bankovec za 500 din je bil izgubljen dne 12. julija od kolodvora Ptuj do Ljubljane. Kdor ga je našel, naj ga proti nagradi izroči v naši upravi. — V Rim—Napoli od 17. septembra do 2. oktobra. Okorn! — Od dnevnega dela se boste odpočili, ko se udeležite 8 dnevnega potovanja od 24.—31. t. m. v Dolomite, Mtinchen, Berchtesgaden, Konigssee, Grofiglockner. Prijavite se v izletniški pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45. VELECENJENA! Najboljše in najcenejše domače čistilo za kuhinjo, kopalnico, delavnico i. t. d. je le K B . T lvJ Zato uporabljajte v bodoče le ,SLAVIN, — Že danes opozarjamo na enodnevne izlete v Trst, ki jih priredimo ob priliki opernih predstav na prostem na gradu sv. Justa in ki se bodo vršile v času od 28. julija do 15. avgusta. Točni spored in vsi podatki so na razpolago v vseh biljetarnicah Putnika od 18. t. m. dalje. — Izlet v Švico od 14. do 23. avgusta. Okorni — Vpisovanjo v enoletni trg. tečaj »Hermes«. Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na »Hermesu«, enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čimprej ravnateljstvu »Hermesa«, Maribor, Zrinjskega trg 1. Zahtevajte prospekte! Vpisovanje vsak dan. — Delavnica »Radio«, dr. t o. z. v Ljubljani, Miklošičeva 7, vljudno sporoča svojim cenj. odjemalcem, da bo poslovala v času od 10. julija t. 1. do 10. avgusta t. 1. zaradi dopustov osebja ter čiščenja le v nujnih primerih ter v zelo omejenem obsegu. Kdo fe vampir Londona? To Vam bosta povedala G e o r g e Murphy in Rita Johnson v istoimenski kriminalni filmski drami v KINO MATICA ob 11., 15., '17., 19. in 21 uri 1 — Rejci malih živali iz vseh krajev Slovenije, združeni v Zvezi društev rejcev malih živali s sedežem v Ljubljani, in rejci iz Ostalih banovin prirede v času jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 12. septembra 1938 pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. svojo I. Zvezno banovinsko razstavo -vseh vrst malih živali in produktov iz te reje. Prireditve v tem obsegu Ljubljana še ni videla. Vsa prireditev bo obsegala domala polovico velesejma in bo prikazala nazorno sliko požrtvovalnega dela za po-vzdigo našega malega gospodarstva. V nedeljo, dne 4. septembra, bo v Ljubljani tudi I. kongres rejcev malih živali, kjer se zbero skupaj rejci iz vseh krajev države in celo iz inozemstva. Na programu so razna predavanja, tečaji, ekskurzije. Vse priprave za prireditev od strani rejcev malih živali kažejo, da bo naše občinstvo na jesenskem ljubljanskem velesejmu deležno zopet novih senzacij. — Izjema med učnimi zavodi. Slabi učni uspehi na najrazličnejših šolah so od leta do leta večja skrb vzgojiteljev, zlasti pa tudi staršev na deželi, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. V Ljubljani - Ustanovljena leta 1881 sprejema vsak čas izplačljive nove vloge in jih obrestuje po 47», vezane na tri mesece pa po 57. Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod. Minislri v Sloveniji Ljubljana, 16. julija. Z današnjim belgrajskim brzovlakom so davi dospeli v Ljubljano minister za telesno vzgojo dr. Vekoslav Miletič, ki je takoj odpotoval na Bled, minister dr. Miha Krek in minister — Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo v domu duh. vaj pri oo. jezuitih v Ljubljani od 25. do 29. julija in od 1. do 5. avgusta. Vodil jih bo p. superior Rudolf Pate. Začetek zvečer prvega dne, sklep zjutraj zadnjega dne. Priglasiti se je treba vsaj do petka v tednu pred duhovnimi vajamL Slovenke perejo svoje perilo z domačim milom. To je HUBERTUS milo, ki lepše pere in dalj trajal — Huda nesreča rudarjeve hčerke. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela 4 letno Silvo Bu-kovškovo, hčerko rudarja iz Potoške vasi pri Zagorju. Deklica je padla s 6 m visokega hodnika na tla ter obležala nezavestna. Dobila je hude poškodbe po vsem telesu in najbrž tudi pretres možganov. Stanje deklice je skoraj brezupno. — Izlet v Trst od 13. do 15. avgusta. Okorni — Jugoslovanska knjigarna, r. *. z o. i. Ljubljana, priporoča sledeče knjige: H&nsal, Die Ju-gend und die leibliche Liebe. Serualpadagogische Betrachtungen. 87 strani, nevez. 28 din. — Holz-meister, Kircho und Kampf. 227 str., nevez. 47 din. — Index Librorum Prohibitorum. 508 str., nevez. 30 din. — Liener, Der neue Christ. 339 str., vez. 112 din. — Mendigail, Jugend Moral. 164 str., nevez. 39 din. — P. Thomas Michels, Die Gottliche Gabo der Vollkommenheit 92 str., nevez. 29 din. — Pfliegler, Der lobendige Christ vor der vvirklichcn Wolt. Gesammelte Gevvissenserforschungen. 126 str., nevez. 39 din. — Poppe, La direetion spiri-tuelle des ©nfants. 99 str., nevez. 12 din. — M. Edouard Poppe par 1'abbe Od. Jacobs et Edouard Ncd. 264 str., nevez. 36 din. — Raderinaeher, Psal-men und Liturgie. Eine biblisch-liturgische ErklU-rung der Sonn- und Festtagsmesen. 288 str., nevez. 46 din. — Rudolf Bildung ziim Christcn. 166 str., nevez. 37 din. — Schiitz, Der Mensch und die Ewigkeit. 395 str., vez. 85 din. — Walter, Die Hcrrlichkeiten des christlichen Sterbens. 87 str., vez. 21 din. — Udeležence izleta v Italijo — Ljubljančane in okoličane — prosimo, da dvignejo potne knjižice osebno v pisarni Zveze bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 25. ki razmiSljajo, komu bi zaupali svoje otroke, da bi čimprej z uspehom končali šolanje. V tem pogledu je pa med učnimi zavodi gotovo priporočljiva izjema ljubljanska »Mladika«, M je last in pod stalnim nadzorstvom mestne občine ljubljanske. V internatu »Mladike« je bilo namreč minulo šolsko leto 32 učenk najrazličnejših ljubljanskih srednjih šol, kakor humanistične in realne gimnazije, trgovske akdemije in drž. trgovske šole, učiteljišča in tudi meščanskih šol. Ker imajo gojen-ke v internatu skrbno pomoč pri pouku ter so vsak dan vestno pripravljene in izprašane, ni čuda, da so prav se gojenke zdelale brez ponav-ljalnih izpitov. Dve tretjini gojenk je zdelalo s prav dobrim uspehom, petina jih je pa bilo celo odličnjalrinj. Skoraj polovici gojenk ni bilo treba delati male mature, »velike« mature so bile pa oproščene prav vse maturantke! Kar ee pa prehrane in življenja na »Mladiki« tiče, so bile gojenke tako zadovoljne, da tudi Srbkinje in Hrvatice, ki so že lani zapustile Ljubljano, še sedaj pišejo in marsikatera je vesela sporočila tudi že svojo zaroko in celo poroko. Starši so prav posebno zadovoljni z napredkom v nemščini in francoščini, inž. Voja Gjorgjevič. Minister dr. Miha Krek je ostal v Ljubljani, jutri pa gre na več taborov v Sloveniji. Verski shod na Zaplazu Tretjeredni tabor za dolenjsko stran in za Posavje bo v nedeljo 24. julija 1938 na Zaplazu pri Čatežu. Začetek slovesnosti v soboto zvečer 23. julija. Ob pol 8 zvečer pridiga (p. Kainil, O. M. Cap.), nato procesija z bakljami. Po cerkveni slovesnosti verska igra »Slehernik« na prostem pred romarsko cerkvijo. V nedeljo dvojna služba božja. Pozna sv. maša na prostem z govorom g. kan. Keka in ljudskim petjem. Po sv. ma§i taborno zborovanje na istem, prostoru kot služba božja. Govorita g. urednik Fr. Terseglav in g. Lovro Hafner, trgovec iz Preske. Kar le mogoče, pridite že v soboto. Sv. spoved opravite doma. Tabor je za novomeško, krško in brežiško tretjeredno okrožje. Anion Redenšek 80 letnik Radeče pri Zid. mostu, 16. julija. Z Bogom drži in Bog bo držal s teboj — tako so dejali stari. Te stare vere se še v 80. letu drži dobri Anton Redenšek, ki je kljub visoki starosti še krepak in ne misli še umreti, čeprav se vsak dan na smrt pripravlja. Doma je iz boštanjske fare. Že mlad se je napotil po svetu in zaslovel je kot izvrsten Žagar t Domžalah, v Št. Jerneju, kjer je prebil deset let, v Radečah samih, pa tudi na Hrvatskem, kjer se je boril za pravice delavskega stanu, in celo na Madžarskem. Vojne v Bosni se je srečno izognil, dasi so ga večkrat klicali. Povsod pa — to mu je v veliko čast — koderkoli je hodil, so ga spremljali naši slovenski časopisi. Tako je naročil »Dolenjske Novice« takoj, ko so začele izhajati (1885. leta). Ko so te prenehale, si je omislil Domoljuba, ki ga je dobival tudi na Ogrsko in sp ga tudi Madžari radi pregledovali. Če pa stopiš danes v njegovo prijazno sobico, dobiš cel kup dobrih slovenskih časopisov. Sredi med njimi pa je vedno široko razprostrt dnevnik »Slovenec«. Vsak .dan ga prebere, čeprav počasi, ker mu vid že nekoliko peša. Seveda ne takoj zjutraj: najprej je maša! V cerkev ga noge ne neso več. Pa vzame tiste lepe stare knjige z debelim tiskom in je ves pri Bogu. Nobena reč ga ne zmoti. Potem pride na vrsto Sveto pismo. Že večkrat ga je prebral od začetka do konca! Popoldne pa sede tja v kotiček k vratom, v roke vzame rožni venec in do večera ima I SmoS Žigosana Tel. 22-21 Danes nepreklicno zadnjikrat! ——IHM Hllllll II >'IKB— NajnapetejSt film sezonel Drama, ki bo zanimalo slohorneita človeka! Začeta se je na Kitajskem, končala prod pariško poroto, klor se je žona borila 7.a nedolžnost moža in svojo poštenost. Predstave danes ob 17., tfl. in 21. nrl. I vse gojenke pa pravilno govore slovenščino in srbohrvaščino, saj se Hrvatice in Srbkinje s Slovenkami prav kmalu povežejo v pravo jugoslovansko družino. Kakor internat pa slovi tudi po drugih banovinah zlasti meščansko-gosi>odinjska šola »Mladike«, ki ima pravico javnosti in nudi temeljit teoretičen in praktičen pouk po modernih načelih v vseh strokah internega gospodinjstva. Poleg samostojnega varčnega kuhanja se gojenke nauče še šivanja in krpanja perila in oblek, je pa tudi dovolj prilike za vežbanje vseh drugih gospodinjskih poslov, pospravljanja in snaženja, pranja, likanja, postrežbe bolnikov in tudi nege dojenčka, saj imajo v zavodu zaščitno sestro; tudi vse druge predmete poučujejo strokovno izprašane učiteljice in profesorice, zdrnvstvo pa zdravnik, skratka, gojenke so nauče predvsem uglajenega vedenja in prav v^oga potrebnega, kar današnja doba zahteva od gospodinje boljše hiše. o dosti dela. Zvečer pa ga vidite vedno pri dobrem sorodniku Sotlarju Antonu, najboljšem radeškem trgovcu, kjer pripoveduje brez prestanka o velikih dogodkih svojega življenja: o časih, ko so po Savi še vozili ladje gor in dol; kako je kot majhen deček gledal s kozolca prvi vlak proti Zagrebu; ko je bilo v Radečah komaj pest hiš. — Trdo življenje ga je izučilo, da je treba dober in radodaren biti. Kako rad pripoveduje o kosu kruha, ki mu ga je lačnemu dal ugleden uradnik na Hrvatskem, ali pa o košari dobrih hrušk, ki mu jih je prinesel bogat graščak, ker ga je po krivici ozmerjal. Taki dogodki so ga napravili radodarnega in za dobre namenq ima roke vedno odprte in rad pomaga, čeprav nima kaj preveč prihrankov. Ob 80 letnici mu želimo, da bi še veliko presedel tam pri vratih z molkom v roki, da bi še veliko dobrega storil in da bi še dolgo »Domoljuba« in »Slovenca« prebiral . Regulacijska dela banovine v Blagovici Ko je po nastopu sedanje naše vlade zavel val splošne gospodarske obnove po vsej deželi, ee je lansko^ leto tudi naši občini izpolnila desetletja stara želja po regulaciji enega gotovo v celi naši dolini najpotrebnejšega potoka Zlatenščice ter po napravi nove občinske poti ob tem potoku. Že bivši kranjski deželni odbor je sklenil to delo izvršiti, toda izbruh svetovne vojne je te načrte uničil. Po vojni 6e je to vprašanje stalno, kadar smo pač stali pred volitvami, z vso odločnostjo obljubljalo rešiti. Višek obljub, seveda brez vsakega resnega namena, je bilo naše ljudstvo tudi glede tega dela deležno v času žalostno propadle vlade JNS. Izpeljala je delo šele banska uprava, ki jo vodi zares ljudski ban, kateremu je ljudski in splošni blagor resnično pri srcu. Tako se je zgodilo, da je lansko leto gospod ban dr. Natlačen z odločno potezo prekinil dosedanjo politiko obljub in poklical delo v življenje. Okoli 200.000 dinarjev je žrtvovala banovina, ljudstvo samo je pa še 6 kulukom doprineslo svoj delež, to tem rajši, ker je videlo in spoznalo naklonjenost in razumevanje sedanjih oblasti. Vse delo se je izvršilo ob najlepšem soglasju vodstva in ljudstva. Maloštevilne neprilike so nastale večinoma le zaradi kake nepoučenosti, sem in tja morda tudi iz sebičnih namenov. Prvo in glavno zahvalo smo dolžni seveda gospodu banu dr. Natlačenu, izmed ostalih pa zlasti gosp. nadsvetniku ing, Štrancarju, načelniku oddelka za urejanje hudournikov, ki se je tako požrtvovalno zavzel za to zadevo. Ker vemo, da bo banovina podobna dela tudi v bodoče še izvrševala in ker na drugi strani naše delo še ni popolnoma dokončano, kajti nujno je potrebna nadaljnja poprava občinsko poti, ki veže hribovito in komaj dostopno župnijo Češnjice z glavno prometno cesto, upamo, da bomo s podporo banovine in ljudstva delo kmalu še nadaljevali in ga dovršili. Do sedaj je regulacija dovršena v dožini enega dobrega kilometra od Blagovice do vasi Zlatenek, isto je tudi z novim občinskim potom. Poleg suhe poti, ki jo v tej dolžini uživajo občani, so tudi vsa zemljišča ob tem kraju dobila veliko večjo vrednost. Pot rabi kakih deset vasi in bo prišla do polne veljave, kot že omenjeno, šele takrat, ko jo bo mogoče podaljšati in zvezati z župnijo Češnjice. Za vse to veliko delo banovine mora biti naše ljudstvo v resnici hvaležno. Najlepše bo ta hvaležnost dokazana s tem, da bo ljudstvo politiko in delo sedanje oblasti odločno in povsod, brez ozira na nasprotno agitacijo, podpiralo, s tem bo pa obenem dan že tudi pogon za nadaljevanje in do-vršitev našega dela. Vsi kmečki ljudje — 7. avgusta na Brezje! Stara in lepa navada Slovencev je, da radi romajo na Brezje. Kdor le more, poroma na Brezje vsako leto, komur to ni mogoče, pa ob vsaki priliki, kadar mu dopusti čas in razmere. Na Brezjah je svetišče Marije, ki jo je pokojni nadškof dr. A. B. Jeglič kronal za »Kraljico Slovencev«. Marija na Brezjah je kraljica vseh Slovencev in iz vseh slovenskih dežel prihajajo verni Slovenci, da se poklonijo svoji Kraljici: ne le Kranjci, temveč tudi Štajerci, goriški in koroški Slovenci in celo slovenski izseljenci iz vseh delov sveta radi prirejajo 6kupna romanja na Brezje. K Mariji na Brezje prihajajo romarji, Slovenci vseh stanov in poklicev, — največ pa jih je iz kmečkih vrst, iz vrst najbolj vernega slovenskega stanu. Kraljica Slovencev ima med kmečkimi ljudmi največ in najzvestejših častilcev. Tudi letos bo mnogo slovenskih kmečkih ljudi pomalo na Brezje. j Kdaj? Letos bomo vsi slovenski kmetje romali na Brezje skupno, vsi na en dan, in sicer v nedeljo, dne 7. avgusta. Ta dan se bo ob tronu Kraljice Slovencev na Brezjah zbralo slovensko kmečko ljudstvo iz vse Slovenije: Gorenjci in Dolenjci, Štajerci in Prekmurci, vsi gremo 7. avgusta na Brezje 1 Zakaj? V nedeljo, 7. avgusta bo na Brezjah velik kmečki tabor, ki ga priredi »Kmečka zveza v Ljubljani« za vse slovenske kmečke ljudi, za člane in nečlane, za odrasle in za kmečko mladino in sploh za vse, ki pripadajo. našemu vernemu slovenskemu kmečkemu ljudstvu! Po slovesni službi božji, za katero sta naproše-na oba slovenska prevzv. gg. škofa, se bo vršilo mogočno kmečko zborovanje, katerega se bodo udeležili naši narodni in kmečki voditelji, pa tudi predstavniki sveitnih in cerkvenih oblastev, pred katerimi bo slovensko kmečko ljudstvo po govornikih iz lastnih vrst izpovedalo svoje misli, svoje želje in zahteve. Da bo ta tabor čim najvidnejši dokaz naše kmečke stanovske zavesti, je potrebno da se ga udeleži vsak, komur je pri srcu usoda in blagor kmečkega stanu! Kmečki ljudje iz vse Slovenije, vaš tabor je to, udeležite se gal j Kako? Iz bližnjih krajev boste eeve prišli z vozovi fei kolesi, iz oddaljenih pa z avtobusi in z vlaki. Zaprosili emo za znižano voznino, če pa ta ne bo pravočasno dovoljena, se poalužite vsi nedeljskih povratnih kart, ki omgočajo vožnjo po polovični ceni brez kakršnihkoli izkaznic in potrdil. Primerne zveze vlakov bomo objavili prihodnjič, istotako tudi spored cerkvenih slovesnosti in kmečkega zborovanja. Na Brezjah ne bo nobenega sprevoda 1 Vsi se zberemo naravnost pni cerkvi, oz. v cerkvi. Zato tudi morebitno slabo vreme našega romanja ne bo onemogočilo. Če pa bo lepo vreine, boste lahko v nedeljo popoldne obiskali tudi Bled. Za tabor ni potrebna nobena knjižica. Udeležba je mogoča vsakemu in vsi ste iskreno vabljeni! Kmečka zveza. Komenda pred velikim praznikom Komenda, 12. jnlija. Komenda m vea širna okolica se vneto pripravljata m svoj največji praznik v povojni dobi: na otvoritev in blagoslovitev svojega ponosnega Prosvetnega doma, največjega in najlepšega prosvetnega in kulturnega hrama v vsem kamniškem okraju. Že zdaj se ljudje ustavljajo pred ponosnim poslopjem in občudujejo krasno fasado doma, ki se pod delom urnih rok naglo bliža dovršitvi. Prednji del poslopja je bil gotov že v juniju, tako da sta se pošta in občina že s 1. julijem preselila v nove prostore. Glavna dvorana z galerijami je že pripravljena, da sprejme pod svojo streho številne goste, in tudi oder bo v nekaj dneh gotov. Tako bo na krasnem kraju sredi Glavarjeve in dr. Krekove Komende stal 31. julija mogočen prosvetni hram pripravljen, da prejme blagoslov od Boga in zagotovilo množice, da bo verna svojemu jeziku in narodu iskala v tem domu svojo duhovno in kulturno izpopolnitev. Zanimanje za otvoritveno slavje komendskega Prosvetnega doma je ogromno, saj bo to glavna prosvetna prireditev za vso Gorenjsko. Tako bo ta del naše lepe Gorenjske, ki je v najtežjih časih ponovno izpričal svojo zavednost in neomajnost, spet pokazal, kje je njegovo srce. V nedeljo, 31. julija, bo praznik, kakršnega Komenda še ni doživela. Tabor v Radečah V nedeljo, 24. julija bo v Radečah velik prosvetni tabor, za katerega vlada veliko zanimanje v mestu samem in v okolici. Na taboru bo govoril minister g. dr. Miha Krek. Cerkveno slovesnost bo opravil g. dr. Hanželič, celjski profesor. Sveta maša bo zunaj na prostem na lepem prostoru z ljudskim petjem. Po sveli maši tabor. Popoldne ob 3 ho velik telovadni nastop vseh sosednjih dru-šlev. Udeležba na taboru ie za vse odseke in krožke okrožja obvezna, ker je naš tabor okrožni. 25 let župnik na Črnučah Pred 25 leti, na sv. Aleša dan popoldne, je šentviški župnik in sedaj tudi dekan za ljubljansko okolico, Valentin Zabret, spremil svojega dotedanjega kaplana Tomelja Antona na Črnuče, črnučani so sprejeli svojega novega župnika z veselim pričakovanjem in z velikim upanjem, ki ee jim je v teku let spolnilo v obilni meri. Prvo svojo skrb je župnik posvetil preureditvi, prav za prav ureditvi pokopališča. Kakor red na pokopališču tako priča tudi cerkev z vso svojo notranjščino od praznično opremljenega glavnega oltarja svetih apostolov Simona in Tadeja, do lepo donečih novih orgel; od velikih jaslic v božičnem času do božjega groba za veliki teden; cerkev je vsa polna, vse priča o gorečnosti in pozornosti duhovnega oskrbnika. Tudi splošno prosvetno delo je imelo v župniku Tomelju vsak ča svojo pomoč in pobudo. Poleg cerkve in šole bi vedel Društveni dom mno-gokaj povedati o župnikovih vsestranskih delih. Pozabiti ne smemo Hranilnice in posojilnice, ki jo vodi z vneto vztrajnostjo. In v zadnjem času je vstalo ob cerkvi novo ponosi to šolsko poslopje, ki je tudi delo župnikovega prizadevanja. Te in podobna dela so bolj vidna znamenja verskega in prosvetnega delovanja črnuškega župnika. Vsi vemo, da je bolezen njegovih oči župnika stala že dovolj skrbi in stroškov, zato mu vsi župljani in drugi njegovi znanci in prijatelji le žele, da bi mu zaščitnica oči, sv. Lucija na bližnji Skaručni in posebno mogočna Devica na Šmarni gori izprosila k bietrovidnosti njegovega duhovnega pogleda še jasnejši vid telesnih oči. Šmarnogorska kliče Marija: Čuj me doli, sveta Lucija! Davi k meni pride nekdo; prosi: nimam zdravih oči. Romarju sem rekla tako: Na Skaručni jih dobi! Za oči je sveta Lucija, za vse drugo Mati Marija. (Stara romarska pesem.) Bog ohrani nesebičnemu možu zdrav in čvrst korak za sleherno apostolsko pot še mnogo leti _ — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz -Josef« grenčice. Nova šola v Lipoglavu Danes proslavlja divni Lipoglav evoj velik praznik — blagoslovitev nove ljudske šole, katero je ta kraj pogrešal že dolgo dobo. Po veliki uvidevnosti naših oblasti, kraljevske banske uprave in občine Dobrunje, se je zgradila na krasnem stavbišču lična, arhitektonsko izoblikovana šolske stavbe. Načrt je naredil nad vse posrečeno g. inž. arh. E. Navinšek. V četrtek, dne 14. t. m. je bila kolavdacija te zgradbe. Po stvarnem tehničnem pregledu stavbe je komisija z zadovoljstvom izročila novo 6tavbo kraj. šol. odboru v uporabo. Gradbena dela je izvršila tvrdka Ivan Sršen v Domžalah, mizarska dela A. Trbežar iz Šmarja-Sap, ostala profesionistovska dela so pa napravili tudi domači obrtniki. Gradbena dela so zahtevala veliko žrtvovanja zlasti pri izkopu skalnatega terena za temelj in klet ter težavno dovažanje gradbenega materiala, ki se je moral dovažati iz Ljubljane, Domžal in Podpeči. Pri izkopavanju terena so morali razstreljevati in so porabili okoli 100 kg razstreli vnih snovi. Proga Biteča — Nikšič črna gora je splošno znana po malenkostnem številu železniških prog in je bila otvoritev nove proge Bileča—Nikšič dne 12. t. m. vsekakor precejšen dogodek. Nikšič spada med tista črnogorska mesta, ki so se kljub središčnemu Cetinju najbolj razvila in je predvsem kulturno za Cetinjem najaktivnejše. Sicer bodo novo progo svečano blagoslovili šele na jesen, 11. septembra, skupaj s proslavo osvoboditve Nikšiča iz|>od turškega jarma. Novo progo so začeli graditi skoraj pred tremi loti, jeseni leta 1935. Proga je ozkotirna in dolga 71 km. Proga spada med težje, dasi razen mostu na reki Zeti nima večjih gradbenih objektov. Vendar se na enem mestu vzpenja precej visoko, ko doseže na Trubjeli 852 m nadmorske višine. Zgrajena je v kamnitnem, brezvodnem in zato večidel pustem terenu. To je razvidno tudi iz števila postaj, ki jih je vseh skupaj samo šest, in sicer Petroviči, Vilusi, Podbožur, Trubjela, Stuba in Nikšič. Progo so zgradili sorazmerno hitro, dasi je prvotna proračunska vsota 68 mili jonov din morala hiti prekoračena za več ko eno četrtino (okrog 20 milijonov din). Največ težav so prizadejale še same priprave za graditev, največ zaradi tega, ker ni bilo mogoče delavstva oskrbovati s pitno vodo in so morali najprej zgraditi več velikih vodnih cistern na posamenzih mestih. Sedaj so nekatere jx>staje (Trubjela, Stuba in Nikšič) preskrbljene s studenčnioo, napeljano v obliki vodovoda, druge bodo morale biti pa zadovoljne s cisternami. Zaradi razsvetljave je pa zadeva rešena zelo ugodno, kajti vsa proga bo dobivala električni tok iz nove vodne centrale v Kosijerevu, odkoder bo dobivalo elektriko tudi Dučičevo rodno Trebinje. Elektrika bo pa ena najcenejših v naši državi, saj bo veljala samo do poldrugi dinar za kilovatno. uro. Lmbljana hiti Beti krajini na pomoč Ljubljana, 16. julija. Belo Krajino skoraj vsako leto pritisne tako huda suš«, da mora ubogo prebivalstvo po več ur daleč po vodo. Vsi studenci usahnejo in vsi vodnjaki se poeuše. Od daleč pripeljejo vodo iz Kolpe za napajanje živine in tudi za kuho, čeprav ta voda ni zdrava in je večkrat vzrok hudim epidemijam. Skratka, suša ima za Belo Krajino skoraj vsako leto katastrofalne posledice, in tudi Ljubljana mora obupanemu revnemu ljudstvu pomagati, kolikor je mogoče. Zato je mestna občina ljubljanska poslala v Metliko dva svoja škropilna avtomobila, odkoder bosja razvažala vodo po najbolj potrebnih vaseh. Oba avtomobila skupaj držita 8000 litrov, zato bo pa z ljubljansko pomočjo rešeno belokrajinsko ljudstvo vsaj najhujšega, ker jih bosta ljubljanska avtomobila preskrbela vsaj z zdravo pitno vodo in pa tudi z vodo za kuho. Bela krajina bo obvarovana žeje in nevarnosti epidemije, ki bi se prav lahko zanesla tudi v Ljubljano. To naj upoštevajo tudi tisti večni neza-dovoljneži, ki vsak dan zabavljajo, češ da mestna občina premalo škropi ceste. Razsodni Ljubljančani vedo, da Ljubljana prostovoljno škropi celo državne ceste, da prebivalstvo vsaj kolikor mogoče obvaruje prahu, in taki pametni in dobrosrčni Ljubljančani bodo tudi sedaj zadovoljni, da Ljubljana hiti na pomoč Beli krajini. Akademik Rqdoriič je bit duševno bolan ..<,..Ljubljana, 16. julija. Smrt Študenta zagrebške agronomije Mata Radoniča je zbudila veliko razburjenje, posebno zaradi listka, ki ga .je Mate Radonič tik pred svojim samomorom izročil neki ženski na Cankarjevem nabrežju in v katerem dolži tri osebe, da so ga s silo odvlekle iz Zagreba v Ljubljano ter ga tu nagnale v samomor. Vestna policijska preiskava pa je dognala, da je bil Mate Radonič duševno bolan ter je ves čas nekaj fantaziral. Danes se je na policiji zglasil absolvent agronomije Marko Burger iz Celja, šolski tovariš in prijatelj pokojnika. Povedal je, da se je dne 13. t. m. zglasil Radonič na njegovem domu. Kadonič je bil ves pre-mražen, neobrit in v umazani obleki. Zahteval je vina, ki mu ga pa Burgerjevi niso hoteli dati, pač pa so mu dali zajtrk. Govoril je, da gre po poslovnih poslih in da mora dobiti nekega svojega rojaka iz Pož.ege, ki da mu je dolžan kupnino za vagon lesa. Zahteval je tudi brata Ac.ia, ki pa je v jutru še spal. Opoldne so ga Burgerjevi povabili na kosilo. Pri kosilu je Radonič pripovedoval, da gre po [»oailovnih poslih bodisi v Maribor, bodisi v Ljubljano. Dr. Aci Burger se je tedaj spomnil, da je Radoniča videl enkrat pred tremi leti. 'Radonič je nato odpotoval v Ljubljano, kjer se je vrgel pod tovorni avto. Danes je bilo njegovo truplo pokopano. Policija je zaslišala Radoni-čevo mater in brata, ki sta oba potrdila, da je Radonič trpel za čudnimi fiksnimi idejami in da nikoli ni kupčeva! z lesom, čeprav je zadnje dni ves čas iskal domnevnega kuipca vagona lesa, ki naj bi mu ga Radonič prodni. Po teh okolnostih je sklepati, da je Radonič duševno zlx»lel ter ee v duševni zmedenosti vrgel ])od tovorni avto. Tudi njegov način, kako je sporočil javnosti svoj samomor, kaže znano duševno bolezen, namreč, da se je čutil z vseh strani preganjanega. Zlati jubilej šentviških gasilcev Ko eo se po končani vojni vrnili mnogi člani zopet domov, so se znova oprijeli dela v gasilskem društvu. Na občnem zboru 1. 1919. eo, ker je dotedan ji načelnik g. A. Belec svoje mesto odložil, izvolili za načelnika mnogoletnega vestnega podnačelnika tov. Fr. Bernika. Pod njegovim izkušenim vodstvom so voz velike brizgalne praktičneje preuredili in dokupili voz za moštvo. Križe pa so imeli s centrifugalko. Bencinski motor, last kmetijskega društva, ni mogel biti vedno na razpolago. V gasilski shrambi so tudi še vedno brlele petrolejke, čeravno je medtem št. Vi 1 električno razsvetljavo že dobil. Zato je načelnik Fr. Bernik izposloval pri Česnovi elektrarni na Brodu električno luč tudi za gasilsko shrambo. Na njegovo prošnjo je razsvetljavo elektrarna dajala celo brezplačno. Ko eo 1. lt>22. gradili neobhodno potrebni vodni rezervoar pri gasilski shrambi, seveda društvo ni imelo zadosti denarja in je moralo iskali posojilo pri domači hranilnici; toda odborniki niso hoteli podpisati menice, moral jo je končno načelnik sam, treba jo je bilo celo za eno leto ]x>-daljšati, da je društvo zbralo potrebno vsoto za krilje. V naslednjih letih pa so potem pridno zbirali za nabavo motorne brizgalne, tako, da so do 1. 1930. že spravili skupaj 30.000 din, kar je bil že znaten prispevek, naslednje lelo so odprodali veliko ročno brizgalno na vozu, centrifugalko, voz za mošlvo, potrkali še na dobrotljivost in razumevanje hišnih gospodarjev, priložili prebitek prireditve ob blagoslavl jali iu in novn tehnična pridobitev — motorka — je bila lu. Kakor že omenje- no, j® tov. Fr. Bernik 12 let uspešno vodil društvo. Ko je odložil mesto načelnika, ga je društvo izvolilo za častnega člana, 6aj je on edini član, ki je skozi 12 let od ustanovitve nepretrgoma aktivno delal v društvu. Spored proslavo 50 letnice prostovolj. gasilske čete v Št. Vidu nad Ljubljano pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena: Jfedelja 17. julija: ob 8.30 zbirališče tov. gas. čet pred gasilskim domom v Št. Vidu. Ob 9.10 sprejem pokrovitelja bana g. dr. M. Natlačena. — Ob 9.30 sv. maša v župni cerkvi. Po sv. maši zborovanje pred cerkvijo, med katerim odlikuje starešina gasilske zajednice dravske banovine, tov. dr. Anton Kodre, zaslužne člane ttik. gas. čete. Po zborovanju obhod po Št. Vidu, nato mimohod. Popoldne ob 15 na vrtu za gasilskim domom pri Padovšku velika javna tombola in velika vrtna veselica. Tombola vsebuje zelo bogate dobitke in sicer: 2 tnoški in 2 ženski kolesi, 1 garnitura sobnih preprog, 2 prešiti odeji za postelje, 1 vrečo moke 85 kg, 1 jedilni servis, 2 zavesi na okna, 1 blago za moško obleko. Poleg navedenih glavnih dobitkov še čez 200 manjših, a lepih dobitkov. Tablice so v predprodaji pri članih čete za ceno 2 din komad. Pri prireditvi sodeluje godba »Svetje« pod vodstvom g. Fr. Dolinarja. Le v primeru skrajno slabega vremena sc ta prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Tabor pri Dev. Mariji v Polju Danes vsi na prosvetni tabor k Dev. Mar. v Polju. Takoj po prihodu vlaka iz Ljubljane ob 8.10 bo na postaji sprejem gostov, nato gremo v sprevodu na taborni prostoT pri prosvetnem domu, kjer bo sv. maša, po sv. maši tabor. — Popoldne ob 2 so v cerkvi litanije, ob 3 se prične javna telovadba, po telovadbi prosta zabava. — Pokažimo, da je v nas zavest katoliške skupnosti živa in močna, zato naj nihče, ki z nami čuti, ne ostaja doma. Bog živil Tabor v Sevnici Prosvetni tabor v Sevnici dne 7. avgusta bo letos edina večja prireditev v Posavju in prva prireditev te vrste v Sevnici. Sevnica se že z vnemo pripravlja, da sprejme ta dan številne prijatelja katoliške prosvete in mladinske organizacije v svojo sredo. Vabimo vse to in onstran Save, da so odzovejo vabilu naše mladine in jo s številno ude-< ležbo podpro pri njenem delu in stremljenju. Trbovlje Nerodnosti pri Zadružni elektrarni. Po zad-< njem občnem zboru je večina s prejšnjim načelnikom Plavšakom preprečila, da ni prišlo do pravilnega konstituiranja odl>ora, ker g. Pl. ni pustil, oz. vabil vseh odbornikov na sejo. Potem so preprečili, da se ni mogel vpisati zapisnik o zadnjem občnem zboru, s katerim bi se lahko potrdili pri sodišču novo izvoljeni odborniki. Pet odbornikov večine je tudi razveljavilo poslovnik elektrarne, ki določa predvsem delo in plačo nameščencev, posebej obratovodji Klenovšku. Poslovnik pa lahko po dosedanjih pravilih spreminja le načelstvo in nadzorstvo skupaj ali pa občni zbor, ne pa načelstvo samo. Da se zadruga obvaruje škode, je nadzorstvo opozorilo tačasnega načelnika Germa na te nerednosti in zahtevalo, da se napravljene nepravilnosti v gotovem roku jtopravijo. Ker se to ni zgodilo, je nadzorstvo 5 odbornikov načelstva odstopilo in sklicalo izredni občni zbor za nedeljo 31. julija ob 9 dopoldne v Društvenem domu. Na dnevnem redu tega občnega zbora je poleg poročila nadzorstva še volitev 6 odbornikov. Poleg 5 razrešenih odbornikov se bo volil tudi namestnik za g. Pavlina, ki je sam odstopil. G. Pavlin je namreč uvedel pri elektrarni veliko bolj varčno gospodarstvo, kot je bilo poprej. To je bilo v veliko korist zadružnikov, ker je tok kljub raznim trošarinam še vedno po 2.50 za kilovat in poleg tega ima zadruga še rezerve čez 300.000 din. Zameril se je pa s tem nekaterim in so ga ostro napadali, zato se je raje sam umaknil, ker itak odhaja iz Trbovelj. Zadružniki bodo pa na občnem zboru odločali, ali so zn redno in varčno gospodarstvo po do sedaj veljavnih pravilih, kakor hoče nadzorstvo, ali pa bodo povedali, če so za samovoljno postopanje nekaterih gospodov iz dosedanje večine načelstva. Novost. Trajna ondulacija na najnovejšem dospelem aparatu, brez vročino, kuha saliio 8 minut; rekordni uspe-h. Se priporoča Salon 1 Iu-. tar. „Bistrica" v jubilejnem letu Camniško dijaško poiltniško društvo »Bistrica« •lavi leto« že 25 let svojega obstoja in delovanja, Četrt stoletja, odkar se je zbrala prva, takrat še skromna družina mladih lantov-dijakov, ki so si na pobudo velikega organizatorja in voditelja dr. Jan. Kreka posta-vtlii program prosvetnega in gospodarskega dela med ljudstvom v smislu gesla »Z Bogom za narod«. Mala dijaška družina pa ie rastla leto za letom in je v teku nekaj let zbrala v svoje okrilje vse katoliško misleče dijaštvo kamniškega okraja, ki je često štelo nad 100 članov, V poletnih dneh leta 1912 j« bila v Kamniku velika prireditev slovenskih katoliških srednješolcev pod vodstvom dr. J. Kreke. Bilo je to prvo takšno zborovanje slovenske katoliške srednješolske mladine v velikem obsegu. Tedaj se je zbralo v Kamniku nad 800 srednješolcev, udeležili pa so ae zborovanja tudi visoko-šolci in razni odličniki. Kamnik je bil tiste dneve slavnostno okrašen, ves v zastavah in cvetju — saj kaj takega še ni doživel. Kamniško meščanstvo |e izkazovalo dijaštvu vso pozornost in ga je sprejelo s polnim navdušenjem. Na zborovanju je govoril predvsem dr. J. E. Krek in pozival dijaštvo na prosvetno delo med ljudstvom. Takoj naslednjega dne je odšla manjša skupina dija-štva iz Kamnika v Kamniško Bistrico in sklenila ustanoviti podružnico Slovenske dijaške zveze v Kamniku. V juliju naslednjega leta (1913) se je sestala v Mengšu in ustanovila počitniško dijaško društvo, takrat podružnico Slovenske dijaške zveze. Ustanoviteljem je dal svojo oporo župnik Franc Bernik, ki je vsa leta društvenega življenja stal društvu ob strani z nasveti ter s svojo bodro in vžigajočo besedo. V teku 25 let je vzgojila »Bistrica« lepo število katoliških prosvetnih delavcev in šteie danes zavidno število odličnega članstva starešinstva v najrazličnejših stanovih in poklicih. Vsi se čutijo kot ena družina z mladimi člani društva. Kot uvod v jubilejno proslavo je priredilo društvo v dneh od 4. do 8. julija krasno uspeli versko-socialni tečaj z najodličnejšimi predavatelji o perečih sodobnih vprašanjih. Posebno pozornost so zbudila socialna predavanja (glavni urednik dr. L Ahčin), predavanja o slovenskem kulturnem problemu (prol. J. Šolar), o narodno-obrambnem delu (urednik A. Kuhar) in dr. V. Fajdigov govor o katoliški edinosti. Višek resnosti je dosegel tečaj zadnji dan z jutranjim skupnim svetim obhajilom, z nad vse perečimi referati in z zaključnimi petimi litanijami v grobeljski cerkvi. »Bistrica« zbuja s svojim delovanjem pozornost tudi pri najvišjih predstavnikih našega javnega življenja, ki so že večkrat osebno obiskali njene prireditve in ji izkazovali svojo naklonjenost. Tudi zdaj so poslali svoje pozdrave dijaštvu, zbranemu na tečaju v Grobljah, slovenska ministra dr. A. Korošec, dr. M. Krek in drugi odličniki. Ljubljana Kneginja Olga skozi Ljubljano Ljubljana, 16. julija. Davi ob 8.14 je dospela v Ljubljano z dvornim vlakom soproga Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla, Nj. Vis. kneginja Olga. Z njo je dopotovala v Ljubljano tudi njena sestra, grška princesa Helena. Obe sta po petminut-nem odmoru na ljubljanskem glavnem kolodvoru odpotovali z dvornim vlakom v Kranj, od tam pa z avtomobilom na grad Brdo. Z »tirom na pojasnilo gg. Logarjev v »Jutro« tn »Slovencu« i dne 10. t, m. sporočam javnosti, da je bil g. Stanko Logar pri naši tvrdkl nslužben kot urarski pomočnik do 15. junija 1987 in od 16. junija 1937 dalje pri svojemu bratu Alfonzu Logarju, ki je imel do 9. t. m. delavnico pri našein podjetju. — Obenem naznanjamo, d» Uvršujemo še vedno urarsko obrt in sicer po.l strokovnim .vodstvom a najsolidnejšo postrežbo. Priporoča se tvrdka Eberle 1 Zveza slov. obrtnikov v Ljubljani obvešča, da je na mestnem magistratu (Mestni trg) raz- Srnjen davčni razpored zavezancev davka na pri-obnino, iz katerega je razviden osnovni predpis čistega dohodka, ki ga predlaga davčna uprava davčnemu odboru v oceno. V interesa obrtnikov je, da se za predpis zanimajo in če ne želijo osebno prisostvovati razpravi, jim priporočamo, da se takoj obrnejo na člana davčnega odbora g. Pavliča Viktorja, ki bo zastopal njihove interese pri razpravi v davčnem odboru. Dobite ga vsak dan v pisarni Zveze slovenskih obrtnikov, Kolodvorska ulica 25, od 8—9 zvečer. Marelice za vkuhavanje eo cenejše. Dnevno sveža velika zaloga. Pohitite! Za večja naročila posebne cene. »Jugosad«, Resljera 4. Tel. 48-27. 1 Jurček in Klepetulja vas takoj spravita v smeh in dobro voljo. Zato vsi drevi ob 8 k sv. Krištofu, kjer uprizori Prosvetno društvo sv. Cirila in Metoda, Bežigrad, p. Kazimirja Za-krajška ljudsko igro »Pri kapelici«. Igra bo na prostem. Ker je čisti dobiček namenjen za zidavo prosvetnega doma, katerega Bežigrad nujno potrebuje, sto vsi vljudno vabljeni. 1 Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. šiški vabi vse Ljubljančane in okoličane na veseloigro »Veleturist«, katero uprizori drevi ob 8 na prostem pred rojstno hišo prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. Režija Igre In vodstvo je v rokah člana Narodnega gledališča g. E. Freliha. S svojo udeležbo pripomorete k odkupu Vodnikove rojstne hiše, zato pridite vsi! Naznanilo S 15. iulljem 1.1. gem odprla SS^SgSS »Danita" v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3 in se cenj. občinstvu za obisk toplo priporočam. Sflligoj Danka, ass. ph. mmmmmmmm II i i 1IH TMBgBSfiBBBaBSBBBB 1 Prlmarlj dr. Leo Savnik ordinira samo od 11 do 12 dopoldne In od 2 do 4 popoldne. 1 Stavbinski delavci! V nedeljo, 24. t. m., Imajo ob 10 dopoldne v prostorih centrale ZZD, Ljubljana, Čopova t, svoj redni sestanek stav-binski delavci iz Ljubljane in okolice. Vabljeni vsi somišljeniki I I Obleke kemično Čisti, parno lika: Šimenc, Kolodvorska 8. I Rctevni oficirji! Vaino! Rezervni oficirji, rOtij,,,: združenja, ki želijo prostovoljno prisostvovati letošnjim vojaškim vajam tako v ljubljanski 14, in 15. avgust - dneva proslave Glavna slavnostna dneva »Bistrice« pa bosta 14. in 15, avgust, na katera se dijaštvo že zdaj vneto pripravlja, te na predvečer, t. j. 13 »vgusta zvečer, bodo zagoreli kresovi po gričih in holmih kamniškega okraja. 14. avgust pa bo posvečen dijaškemu zborovanju v Kamniku in Domžalah. Kot pred 26 leti, hoče »Bistrica« sklicati tudi zdaj, 14. avgusta, v Kamnik zbor slovenskega katoliškega dijaštva. Zborovanje bo po slavnoitnem pohodu in po sv. maši na planoti Malega gradu. Po zborovanju bo odkritje spominske plošče kamniškemu rojaku, pisatelju Juriju Japlju. Zvečer istega dne bo slavnostna akademija i ko-merzom v Domžalah. Naslednji dan., t. j. 13. avgusta dopoldne, bo po rveti maši na prostem nadaljevanje dijaškega zborovanja; popoldne pa bodo dijaki društva »Bistrice« uprizorili na odru domžalskega Prosvetnega doma slavnostno igro »Igrs življenja« (priredil Joža Vombergar). Za svojo petindvajsetletnico bo izdalo društvo svoj almanah, ki bo pokazal ideje in smernice, ki gibljejo katoliško dijaštvo kamniškega okraja, obenem pa prikazal pestro kulturno, gospodarsko in socialno podobo kamniškega okraja z njegovo zgodovino, Zato almanah ne bo zanimiv le za domačine, temveč za vsakogar, ki se zanima za javno in kulturno življenje našega ljudstva in za delo našega dijaštva. Dijaštvo je prepričano, da bo kamniško meščanstvo prav tako kot pred 26 leti tudi te dni z ljubeznijo in razumevanjem sprejelo med sebe cvet slovenske dijaške mladine in da bodo Domžalci kakor še vselei tudi ob tej priliki razumeli pomen dijaških slavnostnih dni. Naše dijaštvo je bilo vedno gibalo prosvetnega in kulturnega življenja med ljudstvom. Zato pričakuje ob svojem jubileju, da bodo sodelovala na njegovi proslavi tudi prosvetna društva. Zato naj odpadejo ta dva dneva ali vsaj drugi dan vse druge podobne prireditve v kamniškem okraju. Dijaki, akademiki, srednješolcil Pridite v čim večjem številu na ta dijaški tabor in izpričajte svojo skupnost z di|aštvom kamniškega okraja v osnovnih življenjskih in delovnih načelih. Pogovorili se bomo o najvažnejših vprašanjih, na katera iščemo odgovora v današnjih nemirnih dneh. Naj nam ta dijaški tabor da nove spodbude za delo med ljudstvom pod našim geslom »z Bogom za narod«! (Priglasite se čimprej k udeležbi! Za ceneno hrano in prenočišče bo moglo društvo poskrbeti le tistim, ki se pravočasno prijavijo. — Pndroben program objavimo prihodnjič,) garnlzljf kot ne poligonih, na] ee Javijo najkasneje do 22. julija 1938 na mestnem vojaškem uradu v Ljubljani, Ambrožev trg 7/1., soba št. 4. Vaje bodo tekom meseca avgusta. Sralce, pižame, Karničnlk, Nebotičnik. 1 Nujno! Za osemdnevno, 7. do 14. avgusta, velezanimivo, poučno avtobusno ekskurzijo v Dolomite, Gardsko jezero Milano, Torino še dva udobna sedeža prosta. Vožnja, prehrana, prenočišča samo 1.120 din. — Pojasnila: prof, Bučar, Medica, Mestni trg 6. Zdravilih t Medvodah dr. Cirmon Miroslav do 10. avgusta ne ordinira Dr. Janko Pompe ne ordinira od 18. VII. do 31. Vili. Dr. Fr. Debevec od 18. julija do 15. avgusta ne ordinira (Dne 2. avgusta bodo ordinacije od 10. do 12 ure). Dr. Drago Švajger zopet redno ordinira Dr. Zdenka Tominšek zopet redno ordinira Dr. Voloviek Vladimir specijalist za bolezni ust in zob ne ordinira do 7. avgusta. Prlmarlj dr. Jenko ne bo ordinlral od 20. julija do 15. avgusta Dr. Voiavšek Josip od 22. julija do 18. avgusta ne bo ordinlral. Dr. Ješe ordinira do preklica samo ob sobotah od 10. do 1. In od 3. do 4. ure popoldne Lekarne Nočno si u fl)o Imajo lekarne (v nedeljo): dr. Kmet, T.vrševa cesta 43; mr. Tmkoczy ded., Mestn trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. .Jakoba trg 0; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmaycr, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Najlepše prosim tistega, ki je v nedeljo, 10. julija, vzel v jutranjem vlaku, ki prihaja z Rakeka, na ljubljanskem kolodvoru študentu aktovko z robci, očali in masno knjižico, da jo vrne v upravi »Slovenca« v. Ljubljuui, Tabor v Št Rupertu V vsej Mirenskl dolini, zlasti v St. Rupertu; se pridno pripravljamo, da kar najbolj slovesno proslavimo 30 letnico Prosvetnega društva. Jubilejnega tabora, 31. julija, se udeleži osebno gosp. ban ar. Marko Natlačen, ki je prevzel pokroviteljstvo. Službo božjo na trgu pred zgodovinsko cerkvijo opravi šempetrski župnik g. A. Košmerlj, bivši kaplan in predsednik društva, Na taboru govorita ravnatelj gosp. Ivan Dolenc, ki obenem zastopa Prosvetno zvezo, in urednik gosp. M. Javornik. Pri telovadbi nastopi številno članstvo domačega okrožja, pa tudi sosedna okrožja «o že obljubila svojo udeležbo. Zveza pošlje svojo mednarodno vrsto, Št. Jernej, ki se je v Ljubljani na taboru proslavil po svojih vrlih jahačih, pošlje 20 fantov, ki bodo z godbo povzdignili 9lavnost. Na veselo svidenje dne 31, julija v Št, Rupertul Razburliiva aretacija slaboumnega Cerknica, 15. julija. Razburljiv dogodek se je včeraj odigral v Martinjaku pri Cerknici. Posestnik Otoničar Franc iz Cerknice 09 ima o tuji lastnini kaj čudne nazore. Ne da se mu dopovedati, da nI več lastnik nekaterih parcel, ki so bile pravilno sodnim po tom na dražbi prodane. Tako je že lani v Cerknici pokosil seno na njivi, ki je last g. TurŠiča. Isto je storil letos v Martinjaku. Orožniki so imeli z njim že dostikrat neprijeten opravek, zlasti ker je Otoničar spoznan za slaboumnega in za svoja dejanja ni odgovoren. Pri njegovem delu pa so mu zvesto pomagali tudi domači. Njegova žena,je bila obsojena zaradi žaljenja uradnih organov na večdnevni zapor, pa se ni za to nič zmenila, da bi bilo treba odsedeti odmerjeno kazen. Kakor hitro pa so se.pokazali orožniki, da bi jo s silo odvedli v zapor, jim je to zabranil mož s tem, da jim je šel nasproti z gnojnimi vilami Pa so letos orožniki pred meseci našli ugodno priliko: ko je mož gnal zgodaj zjutraj 11,1 pašo živino, so ženo aretirali in odvedli v zapor. Komaj pa mož to zve, pridrvi domov in protestira s tem, da po-bije več šip na orožniški postaji... Včeraj pa so bili orožniki opozorjeni, da Otoničar nalaga na voz sono na travniku pri Martinjaku in ga misli odpeljati domov. Tudi ta travnik je bil pred časom sodnim polom prodan. Komandir g. Grandovec takoj pošlje na označeno mesto patruljo, da bi Otoničar,jevo nakano preprečila. Zlepa seveda ni šlo. Po stari navadi se je branil s tem, da je nastavil vile, ki mu pa niso mogle zabraniti aretacije. Orožniški narednik g. Polajnar je udarec prestregel s puško — pri tem je dobil lažji udarec — nakar sta ga orožnika vklenila in naložila na mimoidoči tovorni avto, ki ga je pripeljal v občinsko pisarno v Cerknico, od tu pa so ga v spremstvu orožnikov vklenjenega odpeljali na opazovalni oddelek v bolnišnico, kjer naj bi ugotovili, ali je mož za svoja dejanja sedaj žo odgovoren ali ne. Šoštanj V nedel|o, dne 31. julija, velik narodni tabor v Šoštanju. Manifestacija za naše narodne In verske evetlnje naj presega vse dosedanje, vselej tako krasno uspele nase prireditve! Vsi takrat v Šoštanj! SUPER OOOBR.MIHI$TARSTVA~toc POL t NAR ZORA VLJA B J3937-3B SuperLYSOFORM Je zanesljivo sredstvo za desinfekcijo prf VaSi intimni toaleti. Super Lysoform je Vaš najboljši prijatelj, ki Vam bo preprečil nešteto neprijetnih pojavov. Upija najhitreje in najpopolneje vsak zadih. Osvežuje in lepo diši. Zahtevajte OPIOINAL Super LYSOFORM ▼ vseh apotekah, drogeri.lah In parfumarijiih. Pazite na originalni zavitek in odklonite imitacijo. Jesenice Kino Krekov dom predvala danes ofo pol 5 popoldne in ob pol 9 zvečer dvojni spored: »Živim kakor hočem« Igrajo Joan Gravvtord, Clark Gable in dr. Drugi film: »V kraljestvu ledu«,_ igralci Robert Mongoinery, Mvnia Loy. FOTO TRGOVINO in PARFUMERIJO /usti Rozman, Jesenice sem preselila. v novo hišo g. KLABUSA, Gosposvetska e. 14 Vsem cenjenim odjemalcem se za nadaljnjo naklonjenost najtopleje priporočam. Laško Nabori bodo r Laškem dne 24. julija za občini Sv. Krištof in Jurklošter. Za občine Laško, Sv, Lenart in Loka pri Zid. mostu pa dne 25. julija 1938. Naznanjam cenj. damam, da sem odprl trgovin® s lirzsiom ter jamčim za točno in solidno postrežbe) Stari trg 2. Domači odmevi „Vsi Hrvati združeni" »Hrvatski dnevnik« ocenjuje v svoji zadnji številki na 28. strani dolg spis v francoskem jeziku o idejah hrvaškega kmetskega po-kreta: Ante in Štefan Radič, ter pravi v svojem zaključku, »da je uspeh delovanja bratov Radičev in njihovih sodelavcev ta, da so danes vsi Hrvati združeni in da je ves" narod organiziran na solidnih temeljih. Gospodarska sloga organizira gospodarsko življenje naroda. Kmetska sloga pa deluje v prosvetnem pravcu, medtem ko hrvaška delavska zveza združuje vse delavce v hrvaškem kmetskem pokrčtu. Temu nasproti pa ugotavlja belgrajska »S a -m o u p r a v a« v posebnem dopisu, ki ga je sprejela od svojega prijntelja iz Zagreba: »V kolikor se nas tiče, dobro vemo, da so v samem gibanju dr. Mačka tri do štiri skupine, ki ne pripadajo bivši hrvaško-seljačlu stranki. To so: skupina okrog »Hrvaške straže«, ki pogosto poudarja svoje samostojno mišljenje, nato skupina okrog »Ne-zavisnosti«, nadalje ozek krog intimnih prijateljev Vladka Radiča in končno najnovejši pokret proslulega dr. Mirka Košutiča, bivšega preiskovalnega sodnika v znanem zagrebškem veleizdajni-škem procesu. Te štiri različne skupine se nahajajo vse »v okviru hrvaškega kmečkega gibanja«. Razen tega je danes več kakor 10.000 Hrvatov, ki so prepričani pristaši stranke JRZ in katerih delo nit globoko cenimo. Polog tega imamo še precej Hrvatov, ki se nahajajo v JNS, in drugih, ki so še ostali v okviru bivše samostojne stranke. Ostali Hrvati pa so raztreseni po mnogih stran-čicah ln skupinicah. G. Šutej je imel prav, ko je v Tuzli pozival »vse na ukup«. Kakšna je to-talitarnost Mačkovega pokreta, bomo še mnogo bolje videli po obisku dr. Mačka v Belgradu, ako sploh kdaj do tega obiska pride.« Zagrebške »Novosti« prinašajo številke o darilih za dom Gospodarske sloge in pravijo: »Do sedaj je bilo darovanih za ta dom že 22.000 kosov opeke. Nekatere zagrebške in okoliške opekarne so darovale nadaljnjih 24.500 kosov opeke, tnko da razpolaga dom sedaj že z 46.500 opekami. Tovarna »Sava« je darovala 1 vagon mavca, podjetje »Ues« v Zagrebu je darovalo 120 kv, metrov asfalta, Janko Drobnjak iz Zagreba je plačal 450 dinarjev za 1000 opek, da s tem, kot se je sam izrazil, nekoliko odškoduje Gospodarsko slogo za izgubo, ki jo je Imela zalo, ker je opekarna Milller odbila vsako darilo. Zagrebška »Hrvatska s t r a i a« se od svojo strani Iniduje na pisanje nekega sarajevskega lista, ki je skušal zavijali govore hrvatskih škofov I11 pravi: »Nikjer ni rečeno, da more edino katoličan biti dober Hrvat in prav gotovo ni rečeno, da mora en milijon hrvaških muslimanov zapustiti svojo vero. Nasprotno: hrvaški katoličani smatrajo, da je dobro in koristno, ako hrvaški muslimani zvesto Izpolnjujejo svoje verske predpise. Somišljeniki »Hrvatske straže« postopajo popolnoma drugače, kakor oni, ki bi radi na vsnk način zlorabili verske razlikq med hrvaškimi katoličani in hrvaškimi muslimani, da bi na ta način zasejali razdor med bosenske Hrvate. Mi katoličani nikdar nismo trdili, da je katolicizem naša nacionalna vera, ampak podčrtavamo univerzalnost katollčanstva, kakor tudi muslimani podčrtavajo univerzalni značaj mohamedanstva.« Presedlavanja pred volitvami Zagrebške »Novosti* pišejo, da se jc na shodu JRZ v .Veliki Kluduši, kjer je govoril mi- nister Džafer KulenovfS, naenkrat pojavil tudt Hasan MilkoviČ, do sedaj član JNS, ki je s tem javno prijavil svoj vstop v JRZ. Nasprotno pa se je poslanec dr. Janko Baričevič, ki je svoje dni pobegnil iz JNS in vstopil v Jugoslovanski poslanski klub, tega zopet zapustil in se vrnil pod ostrešje JNS. Baričevič opravičuje 6voj ponovni poli lični preobrat s tem, da se bližajo volitve iu da sam nima upanja, da bi bil izvoljen. Velika utvara opozicije Belgrajska »Samouprava« objavlja pod naslovom »Velika utvara« uvodnik, v katerem pravi: »Našo opozicijo preganja velika samoprevara, če misli, da njeno stokanje napravlja kakšen vtis na javno mnenje. V preteklih treh letih prepeva opozicija vedno isto pesem v 32 različnih variantah, in spominja javnost na staro izguljeno in hreščečo gramofonsko ploščo. Iz vseh teh variant namreč vpije vedno isti glavni smoter jadikova-nja: oblast in zopet oblast. Toda golo oblasto-ljubje odbija. Opozicija bi rada oblast brez štetja, ker ona dobro ve, da je v manjšini in da je narod ne sledi. Opozicija si je v 6vesti, da narod nikakor ne želi, da bi se kdaj na oblast vrnila. Zato se razume, da opozicija ni navdušena za volitve in da bi raje imela, če bi jih sploh ne bilo. Kajti volitve bodo številčno pokazale, da opozicija nima nikogar za seboj in da p ovolitvah ne bo več mogla agitirati z geslom, da je narod njen iu da bi ljudske množice želele njeno politiko.« „Ne več tako kakor pod Blumom . . Belgrajska »Samouprava« piše k govoru francoskega ministrskega predsednika Daladiera v svojem zunanjem pregledu sledeče: »Ta zdravi francoski narod, ki se ne briga za razna trenja, ki obsoja protinarodne načrte marksistične strokovne delovne zveze, bo danes, na dan 14. julija, zaploskal temu človeku, ki je francosko ladjo pri-krlliaril zopet v mirno pristanišče daleč proč od burij, ki so jih okrog nje na umeten način povzročili. Zato smo prepričani, da bo danes polovica Francije, verjetno še več kakor polovica, opazovala narodni praznik s 6vojih oken ne več z bolečino v srcu kakor lansko in predlansko leto pod Blumom, ko so rdečkarji praznik 14. julija zlorabili izključno za svoj praznik, ga napravili rdečega s svojimi zastavami, s svojimi vzkliki in s svojimi vzdignjenimi pestmi. Letos, pod Dala-dierom, bo 14. julij dobil svoj nekdanji obraz praznika vseli Francozov. To pa pomeni, da sledi zastavi Daladiera vsa Francija.« Južna Srbija zadovoljna Belgrajsko »Vreme« poroča o zborovanju trgovcev, industrijcev in gostiteljskih predstavnikov južne Srbije v veliki dvorani skopi,janske zbornice. Na tem zboru je predsednik zbornico Roško Žerajič Izrazil svojo hvaležnost predsedniku vlade dr. Stojadinoviču za skrb, ki jo kaže za napredek južne Srbije, kakor tudi za splošni gospodarski ln kulturni prospeh teh krajev. Dejal je, da je globoko prepričan, da bo s pomočjo kraljevske vlade in njenega predsednika mogoče pokriti vse gospodarske potrebe na jugu in rešiti vsa vprašanja, ki že dolgo let čakajo na rešitev in od katerih jc odvisen napredek južne Srbije. Dobra volja premagala tjudožrce Pred nekaj tedni je sporočil zdaj ie 78 leta! sir Murray svojim rjavokoznim prijateljem na Novi Gvineji, da bo stopil v pokoj in se preselil na Škotsko na svoje posestvo. Čez nekaj dni nato je prejela vlada britske Nove Gvineje prošnjo z 12 tisoč podpisi. Vsi podpisanci bo bili domačini, ki so vlado nujno prosili, da ne sme potrditi upoko-jitvene listine sira Huberta Murraya, zakaj, Mur-ray je njih kralj. To zares ni bila samo kaka igra, ki bi jo bil Murray spravil na dan, da bi se s tem proslavil. Nikoli ni iskal časti zase. Zadovoljen je bil, če je bilo dobro rjavokožnim ljudem, ki so mu bili podložni in ki je kot prvi prodrl v njih ozemlje. Domačini na Novi Gvineji so bili takrat, ko je Murray prišel k njim, še ljudožrci, kanibali, ki so ga bili nekoč celo povabili na slavnostno pojedino, kjer so v velikem kotlu kuhali moškega in žensko. Dandanes so ti kanibali skoraj vsi prav pametni kmetje, celo uradniki, bolniški strežniki in ladijski krmarji. Malokdaj je Murray kaj povedal, na kakšen način je dosegel take uspehe. Zdaj pa, ko stopa v pokoj, je spregovoril nekaj stavkov o svoji praksi. Pravi, da je bilo njegovo edino orožje — dobra volja, humor, s čimer je spravil ljudžrce v smeh. Nikoli ni užalil ča6ti in ponosa teh ljudi in se je zmeraj pokazal kot človeka, ki je jako junaški. Najprej je odpravil kazen s palico in bičanje. Ca so domačini v gozdovih, ki ni bil prej še nikdar v njih, streljali z zastrupljenimi puščicami nanj, se je lepo usedel, kadil pipo in je položil nekaj' lepih, lesketajočih se daril krog sebe po tleh, da bi si tako pridobil zaupanje divjih morilcev. Na Novi Gvineji je življenje kakega človeka kar brez pomena. Ubijali so drug druega celo zaradi tega, če je kdo preveč govoril! Nekdo je ubil pet žensk samo zato, ker jih je pri dirki tako lahko dohitel. Murray se je trudil z njimi, da so postali pravi ljudje — in dozdeva ee, da mu je to povsem uspelo. Kongres svobodomisleceo Inozemski odsek sovjetskoruske zveze bo-i jujočih se brezbožnikov je pozval angleške zveze svobodomislecev kakor tudi komunistično stranko, da naj ojačijo propagando za svetovni kongres brezbožinikov, hkrati naj pa zavračajo ugovore verskih krogov zoper ta kongres. Moskovski brezbožniki se pohvalno izražajo o tem, da je angleški notranji minister zavrnil prošnjo, da bi bil -kongres prepovedan, in poudarjajo, da se je angleška vlada »zimla pritiska proletariatac. Na londonskem svetovnem kongresu brezbožnikov bodo tile častni člani brezbožnikov: Stalin, Ježov (notranji komisar in načelnik GPU), Jaroslavskij (vodja zveze bojujočih se brezbožnikov), Dimitrov (generalni tajnik Kom-interne) in druge poglavitne osebnosti komunistov. V Moskvi upajo, da se udeleženci kongresa ne bodo zoperstavljali predlogu Sovjetije glede na te častne člane, sicer bi bila nevar-, nost, da se kongres razcepi. Smučanje po vodi — nov šport Hiša Ipatijova, kjer so v kleti izvršili grozotni umor Evharistični kongresni oltar Nedavno je bilo v Budimpešti letno zborovanje Katoliške zveze, kjer so razpravljali o zidavi posebnega svetišča v čast Svetemu Duhu. Kot glavni oltar bo stal v tej cerkvi dragoceni evharistični kongresni oltar. V tej cerkvi bodo spravljene tudi zastave in grbi vseh narodov, ki so se bili udeležili mednarodnega evharistič-nega kongresa v Budimpešti. St 178. Odhod Vsi bo ee pripravili m boj. Brat Truck je vrgel svojo posodo z vinom v grmovje ter pograbil bojno gorjačo. Vamba je planil po svoj ščit in meč. Tudi kralj se je dvignil. Ljudje njegovega kova so bili vsak dan vajeni takole menjavati pojedine z bojem. Ko mu je Vamba pomagal, da ee je opremil za boj, je dejal Ivanhoeju: »Izrecno želim, da se ne udeležiš tega boja. Tolikokrat si ee že bojeval za mene, sedaj pa moraš ti gledati, kako se bo kralj bojeval za tebe.c Robin Hood je bil svoje ljudi razposlal na vse strani oprezovat. Sedaj ee je približal kralju, ki je poleg njega stal samo še Ivanhoe, pokleknil in prosil odpuščanj«. »Kaj govoriš, mož!< je rekel začudeni kralj. »Saj eem ti že vse enkrat za vselej odpustil. Menda medtem nisi skuhal kaj novega, kar bi bilo treb« odpuščati!« »Sem, Vaša milosti prevaril sem vas. Sam sem dal zatrobiti signal!« Plavanje s plinskimi maskami Vila rimskih cesarjev na otoko Capri izkopana Vila rimskih cesarjev na otoku Capri izkopana Na prekrasnem otoku Capri v Italiji so rimski cesarji imeli več krasnih vil. Menda je bilo tamkaj vsega skupaj kar 12 cesarskih vil. Najlepša med vsemi pa je bila tako imenovana »Jupitrova vila«, kakor poroča rimski pisatelj Tacit. Ta vila je bila kakor nekako pravljično mestece. Zgraditi jo je dal cesar Avgust, nadaljeval pa je cesar Tiberij. Ta dva rimska cesarja sta dala to vilo tako razkošno opremiti in zgraditi, da sta položila vanjo vse najdragocenejše, kar je tedaj premogel rimski okus in bogastvo. To prekrasno vilo bodo sedaj izkopali na beli dan. Meseca septembra bodo začeli uradno kopati na tem kraju, kjer je stala znamenita vila, iz katere sta na svoja stara leta vladala cesarja Avgust in Tiberij ves tedanji znani svet. Tnjee: AH je vaš pes poslušen? Gospodar: Seveda, še zelo poslušen. Kadar ga pokličem: Sultan ali greš eem ali ne I — takoj priteče k meni ali ne. • Poštama gospa (dečku, Id se je jokal): Ali si pot izgubil, fantek? Deček (jokaje): Ne, toda našel sem cesto, ki je ne poznam. ★ Uganka. V košari je 5 jabolk. Kako jih boš razdelil med 5 oseb, da dobi vsaka oseba eno jabolko in še eno ostane v košari? (•pojA iuo3{ioqBf z OiBjOJj atHBZA ifuptrz :aoiijojj) »Gospod urednik, sporočam vam za vaš lisrt veselo vest, dn ne bo komet padel na zemljo leta 0746, ampak leta 9749!* Car Nikolaj in njegov zdravnik dr. Botkin, ki je bil tudi umorjen s carjevo družine Druga narodna junakinja Francozov V Beauvaisju v severni Franciji eo nedavno skupno z udeleženci iz vse Francije obhajali v čast drusri veliki narodni junakinji (prva je sveta Ivana Orleanska), Ivani Hachette, tradicionalno ljudsko veselico z zgodovinskimi igrami. Čeprav Ivana Hachette ni bila še proglašena za svetnico, ee tudi cerkveni krogi udeležujejo njenih proslav. Legenda pripoveduje o tej narodni junakinji: Kralj Ludovik II. Francoski se je bojeval s Karlom Drznim Burgundskim, kateri je skušal zavzeti mesto Beauvais. Tedaj pa je dvajsetletno dekle, Ivana 1'Aisne, pozvala prebivalce, naj se branijo in jih je podžigala v boju. Ivana je planila na sovražnikovega zastavonošo in mu iztrgala zastavo iz rok. Ljudski glas ji je nadel pridevek »La Hachette«, kar pomeni »majhna sekira«. V spomin junaštva tega hrabrega dekleta so v prejšnjih časih prirejali samo procesije. Izza srede prejšnjega stoletja pa imajo tudi posvetno proslavo njej v čast in sicer pred mestno hišo v Beauvaisju, kjer 6toji kip Ivane Hachette. Tudi v Parizu, in sicer v Luksemburškem parku, stoji njen kip. Car, carica in nj egova rodbina carjevih Usoda Pred 20 leti, 17. julija 1918, je bfl Nikolaj II., poelednji ruski car, z vso svojo družino umorjen. Kdor listaš p oknjigi zgodovine, se ti Saših zazdi, da imaš pred seboj roman, dokler se eled-njii le ne zaveš, da vsebuje vsakršno dejanje globoko pravičnost. To ee najbolj očitno pokaže ob pogledu na usodo morilcev raznih državnih poglavarjev. Skoraj vsako stoletje ti nudi kak tak zgled, zlasti pa doba francoske revolucije. V tej dobi pa je za zgled strahotna žaloigra jr Rusiji: umor carja in družine v Jekaterinburgu Saj ni bil le car, ki je postal žrtev nečloveške tolpe. Zaeno z njim so bili v kleti Ipatijeve hiše ustreljeni, pobiti in zaklani tudi njegova soproga, vsi njegovi otroci in poslednji zvesti služabniki. Poglavitni krivci so: Sverdlov, Jurovski, Med-vedjev, Bjeloborodov, Vojkov in Jakovljev. To je dokazala kasneje preiskava sodnika Sokolova. — Sverdlov je bil svoj čas predsednik moskovskega eksekutivnega komiteja. Ce je bil res on tisti, ki je dal ukaz za umor earjve družine, ni bilo moči dognati. On sam je skušal zvaliti vso krivdo na sovjet iz Jekaterinburga. Vendar je dognano, da je vedel za načrt grozotnega zločina že prej in da ni mignil s prstom, kar bi bil izlahka storil, da bi ga preprečil. Drugi 6o bili tedaj vodilne osebnosti uralske-ga sovjeta. Kakor je priznal Sverdlov, so izdali morilcev samo oni ukaz za umor. Vseh pet se je neposredno udeležilo umora. Vodil jih je Jurovski. Jurovski je bil tudi tisti, ki je izstrelil prva dva strela iz samokresa na carja in prestolonaslednika in je s tem začel krvavo igro. Jurovski je pravi morilee carja. Vojkov je v drogeriji v Jekaterinburgu priskrbel tri steklenice žveplene kisline, ki so z njo sežgali trupla umorjenih. Šest ljudi, ki ne zaslužijo niti imena človek I Šest najbolj surovih in najpodlejših morilcev, kar jih pozna svetovna zgodovina! Kakšna je njihova usoda? Sverdlov je po umoru carja živel brezdelno in samotno v neki hiši izven Moskve. Nekega dne je bila hiša prazna. Sverdlov je bil izginil. Do današnjega dne ni bilo moči dobiti niti najmanjše eledi za njim. — Jurovski je imel dalj časa v istem mestu neko manjvredno službo. Mahoma so se pokazali znaki besnosti, pobesnel je večkrat in slednjič so ga odpravili v norišnico. Odtlej tudi o njem ni nobenega glasu več. — Medvedjeva so na Kolčakovo povelje ustrelili. — Bjeloborodova je doletela ista usoda, le da so ga ustrelili njegovi pristaši: v nekem velikem procesu v Moskvi eo ga obsodili na smrt. — Vojkova, ki je bil nekaj časa sovjetski poslanik v Varšavi, je 1. 1927 zadela krogla na ondotnem kolodvoru; ustrelil ga je beloruski ubežnik Boris Koverda. — Jakovljev se je kot višji sovjetski uradnik na nekem inšpekcijskem potovanju smrtno ponesrečil z avtom; vzrok nesreče je bil atentat. To je usoda morilcev carja in njegove družine. Pač se pravična božja volja ne bi bila mogla bolj očitno pokazati. Kontrola izvoza sadja in sadnih izdelkov Kot smo že poročali, je izšla uredba o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz. Namen te uredbe je, da bo zasiguran izvoz kvalitetnega sadja, ker nam le izvoz takega sadja more pridobiti in obdržati odjemalce na inozemskem trgu. Zaradi velike važnosti, ki jo ta uredba za naše sadjarje ima, prinašamo v naslednjem vse njene glavne določbe. Uredba se nanaša na kontrolo izvoza svežih sliv. grozdja, jabolk, hrušk, dunj, breskev, orehov, 6uhih sliv, suhih jabolk in hrušk in pekmeza iz sliv. Sveže sadje Sveže sadje, namenjeno za izvoz kot namizno sadje, mora biti zrelo, čisto, nepoškodovano in z roko brano, v kolikor ni predpisano drugače. Sadje, ki tem zahtevam ne ustreza, ne sme biti izvoženo kot namizno sadje. Sveže namizno sadje, ki se odpošilja v zavojih mora biti v čisti, suhi in novi ambalaži. Tip, dimenzije in težo, način pakiranja ter natovorjenja na vagone bo za vsako posebno vrsto sadja predpisal trgovinski minister. Vsak zavoj bo moral imeti v latinici napis »Jugoslavija«. Za zavijanje sadja se sme uporabljati le čist papir, prepovedana je uporaba časopisnega papirja. Sveže slive se morejo izvažati kot namizne slive ali pa slive za predelovanje. Namizne slive morajo biti t. roko trgane, tako da imajo še pecelj in da obdržijo še voščeno prašno prevleko, le do 10% sliv sme biti brez peclja. Pakirane bodo morale biti po predpisih trgovinskega ministra in v vsakem zaboju bodo 6mele biti le slive iste vrste in kakovosti. Slive, ki ne ustrezajo gornjnm določbam, bo mogoče izvoziti le kot slive za predelovanje. Slive za predelovanje se bodo mogle natovoriti v sode, kadi ali pa druge zaboje v teži najmanj 25 kg brutto ali pa tudi razsute v čistem vagonu, obloženem s ponjavami. Če bodo take slive natovorjene v sode, kadi ali pa druge posode, morajo te imeti označbo »za predelovanje«. Datum začetka izvoza bo določal trgovinski minister. Grozdje, namenjeno za izvoz, se bo delilo v namizno grozdje m vinsko grozdje. Namizno grozdje mora biti trgano z roko in vsak grozd mora biti težak najmanj 150 gramov. Biti mora seveda zrelo, nc sme biti poškodovano, ter bo moralo biti pakirano po predpisih. Kot namizno sadje se bo smela izvoziti le smederevka, kraljev drenak, hamburški muškat, ada-kalka, aleksandrijski muškat, valandovski drevak, beli in črni burgundec ter tudi zgodnje vrste kot julijski muškat in plemenka. Ostale vrste grozdja bo mogoče izvažati le s posebnim dovoljenjem trgovinskega ministra. Vinsko grozdje se bo moglo izvažati le v čistih cisternah, sodih in v kadeh ali košarah v teži najmanj 25 kg brutto ali pa v razsutem stanju v ponjavah. Sveža jabolka, hruške in dunje, namenjene za izvoz, se klasificirajo kot kabinetske (izbrane), namizne, konzumne in industrijske. Kabinetska jabolka ali hruške so tiste, ki so posebno lepe in velike in brez vsakih napak. Trgovinski minister bo odredil, katere vrste jabolk in hrušk bo mogoče izvažati kot kabinetske in način pakiranja. Namizna jabolka, hruške in dunje morajo biti zdravo, pravilno razvito, nepoškodovano in ne namrzlo sadje. Namizna jabolka ne smejo imeti manj kot 5 cm v premeru. Toleriralo se bo le največ 5% takih, ki gornjim zahtevam ne ustrezajo. Konzumna jabolka, hruške in dunje je tisto sadje, ki je lahko že deloma nepravilno razvito in ima tudi manjše napake, ki pa ne škodijo trpežnosti. Pri kon-zumnem sadjn ee bo toleriralo do , 15% poškodovanih, črvivih ali umazanih. Industrijsko sadje pa je tisto, ki ga ni mogoče izvažati kot namiznega in ne kot kon-zumnega, ne sme pa biti gnilo. Namizna in konzumna jabolka, hruške in dunje ee bodo smele izvažati ali v predpisanih zavojih ali pa v razsutem stanju po predpisih, ki jih bo izdal trgovinski minister. Pri natovorjenju r vagonih morajo ti biti čisti in obloženi t papirjem, lesno volno ali slama Marelice, breskve, črešnje in višnje se delijo pri izvozu r namizne, ki morajo biti lepo izbrane, čiste in zdrave, pakirane po predpisih, in sadje za predelovanje, ki se bo moralo pakirati v zavojih z več kot 20 kg brutto teže. Namizne marelice in breskve morajo biti sortirane po velikosti m mora biti v vsakem zavoju sadje iste vrste in enake barve. Črešnje in višnje 6e bodo mogle izvažati nesortirane, imeti pa bodo morale peclje. Jagode, maline in ostalo jagodasto sadje za izvoz mora biti čisto, zrelo in zdravo, ▼ čistih zavojih, iste vrste in kakovosti. Jagodasto sadje za industrijske 6vrhe se bo smelo izvažati po predpisih, ki jih bo izdal trgovinski minister. Orehi, namenjeni za izvoz, morajo biti zreli, eefi, zdravi, suhi in čisti, brez sledu zunanje zelene lupine in ne smejo biti mešani s starimi orehi. Orehi v lupini se smejo izvažati kot »original«, t. j. nesortirano blago in kot sortirani po debelosti 24—26 mm, 26—28 mm, 28—30 mm ter 30 mm m več. Pri orehih, namenjenih izvozu, mora biti na zavoju označba kvalitetne stopnje. Pakirani morajo biti v nove in egalizirane vreče s težo največ 50 kg brutto. Minister trgovine bo vsako leto določil odstotek tolerance za pokvarjene in nedozorele orehe. Novi orehi se ne bodo smeli izvažati pred 25 oktobrom. Minister trgovine je pooblaščen, da ▼ sporazumu 6 kmetijskim ministrom predpiše tudi pogoje kakovosti in pakiranja za izvoz orehovih jederc. Suhe slive in pekmez Suhe slive, ki so namenjene za izvoz, morajo biti sušene od zrelih in zdravih sliv. Biti morajo sortirane v kvalitetne stopnje z ozirom na število komadov, ki kilograma. Teh kvalitetnih stopenj je sedem in gredo od 60 do 65 komadov na pol kilogra- ma. Teh kvalitetnih stopenj je sedem in gredo od 60 do 65 komadov na pol kilograma pa do 120 do 130. Povprečno število komadov ne sme prekoračiti označene meje kvalitetne stopnje. Na zahtevo inozemskih kupcev se smejo suhe slive sortirati tudi drugače kakor pa na sedem zgoraj navedenih stopenj. Nesorti-rane suhe slive morajo biti na zavojih označene kot »original« poleg označb« ustrezajočega števila sliv na pol kilograma. Brez sortiranja po debelosti se smejo izvažati le suhe slive brez koščic, ki morajo biti označene kot »Prima E«. Druga stopnja, ki služi industrijski produkciji pekmeza, je »Merkantil«, za to je predpisana označba »M«. Zaboji in vreče s suhimi slivami morajo nositi označbo podjetja in kvalitetne stopnje. Glede vreč so predpisane točne teže in dimenzije. Vse vreče morajo biti po velikosti enake in smejo tehtati 100 kg brutto. Suhe slive se na domača tržišča ne smejo dovažati pred 25. septembrom in ne natovarjati za izvoz pred 28. septembrom. Pekmez od sliv se sme kuhati le iz vrste »pože-gača« brez dodatka sladkorja in kakšnih kemikalij, kuhati se sme tudi iz suhih sliv, vendar pa mora biti kot tak označen. Kvalitetne stopnje pekmeza so: »Ekstra«, t. j. pekmez tovarniške izdelave, ter pekmez domače izdelave z označbo »Prima«. Izvoz pekmeza jc dovoljen v štirih tipih sodov, in sicer v velikih sodih od 160 do 180 kg brutto, v srednjih sodih okrog 100 kg, v malih sodih okrog 50 kg ter v najmanjših sodili okrog 25 kg brutto. Sod mora biti označen z označbo podjetja ter kvalitetne stopnje, nositi pa mora tudi označbo iare in brutto teže. Pekmez se sme izvažati tudi v čistih m novih zabojih, ki morajo biti aiotraj obloženi s pergament-nim papirjem. S produkcijo domačega pekmeza se smejo baviti samo osebe, ki so ta posel vršile najmanj tri leta za svoj račun ali pa kot poslovodje. Podjetja, ki se bodo bavila s kuhanjem domačega pekmeza, bodo morala to prijaviti zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Registriranje izvoznikov in izvrševanje kontrole Z izvozom sadja in sadnih izdelkov se morejo baviti samo sodno registrirane tvrdke, ki s posebnimi potrdili trgovskih zbornic dokažejo, da je izvoz sadja njihov obratni predmet, potem zadružne zveze in kmetijske zadruge ter pro-ducenti sadja in sadnih izdelkov za svoje pridelke. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo vodil register izvoznikov in bo na podlagi prijav izdajal brezplačna dovoljenja za izvoz. Vsako podjetje, ki izvaža sadje in sadne izdelke, bo moralo imeti svoj znak, s katerim bo treba označiti zavoje. Znak podjetja bodo lahko začetne črke tvrdke, simbolične besede ali pa slike. Ti znaki bodo morali biti registrirani pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Dve tvrdki ne bosta smeli imeti istih znakov. Kontrolo kakovosti in pakiranja sadja in sadnih izdelkov bodo izvrševali v času sezone posebni kontrolni organi, kijih bo imenoval ban za področje svoje banovine. Število preglednikov bo za vsako banovino odredil minister za trgovino, potem ko bo zaslišal mnenje bana. Izven sezone pa bodo izvrševali kontrolo okrajni kmetijski referenti po navodilih, ki jih bodo dobili od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Posebni revizorji, ki jih bo postavil minister za trgovino po zaslišanju Zavoda, bodo nadzirali delo preglednikov. Imeli bodo pravico, da razveljavijo in iz-preminjajo odredbe kontrolnih organov. Pravilnik, s katerim bo določen način kontrole in revizije izvoza sadja in sadnih izdelkov, bo izdal minister za trgovino. Pregledniki bodo postavljeni na kolodvorih, na katerih se redno tovorijo vagonske pošiljke sadja in sadnih izdelkov. Mogoče pa bo preglednike postaviti tudi na mejnih kolodvorih ali pa na kolodvorih, kjer se vrši pretovorjenje ali pa izvozno carinjenje. Po potrebi bo moglo biti v istem kraju več preglednikov ter bo vsakemu določen poseben delokrog. Nagrade preglednikov in revizorjev bo določil minister za trgovino. Te nagrade se bodo izplačevale iz državnega proračuna, v kolikor bodo za to predvideni krediti, ter iz posebnega proračuna Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in iz proračuna banovin. Sadja in sadnih izdelkov ne bo mogoče izvoziti, dokler ne bo pregledano po kontrolnih organih, ki bodo izdajali potrdila o kakovosti. Carinske oblasti ne bodo smele izvršiti izvoznega carinjenja pošiljk, za katere jim ne bo predloženo potrdijo o kakovosti. Železniške in parobrodne postaje ne bodo sprejemale sadja in sadnih izdelkov za prevoz v inozemstvo brez predpisanega potrdila. Na železniških in parobrodnih postajah, kjer ni kontrolnih organov, bodo izvrševali pregled pregledniki najbližje postaje. Potne stroške bo nosila zainteresirana stranka, kar bo regulirano s posebnimi predpisi. Vsa skladišča, v katerih so vskladiščene tudi slive, pekmez in orehi, so podvržena razen kontroli po zakonu o živilih tudi kontroli preglednikov in revizorjev po tej uredbi. Sanitetsko nadzorstvo nad osebami, zaposlenimi v takih skladiščih, bodo vršili pristojni sanitetski organi. Kontrola pri odpošiljanju za izvoz mora ugotoviti, da kvaliteta odgovarja pogojem te uredbe, da so zavoji sposobni za transport ter da odgovarjajo uredbi odnosno predpisom ministra za trgovino. Ako bo blago pogojem uredbe ustrezalo, bodo kontrolni organi izdali potrdilo, kakor bo predpisano po ministru za trgovino. V primeru, da bi bila uredba kršena, so dolžni kontrolni in revizijski organi to takoj prijaviti Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Pritožbe proti odločbam kontrolnih organov morajo sporočiti stranke ministru trgovine tekom treh dni, nakar bo na lice mesta poslan revizor, da reši spor. Če revizor pritožbi ne bo ugodil, bodo šli stroški v breme stranke, ki se je pritožila. Vsi^ državni, samoupravni in občinski organi so dolžni pomagati kontrolnim in revizijskim organom pri izvrševanju njihove službe. Minister za trgovino je po uredbi pooblaščen, da izda tudi pravilnik za izvoz suhih jabolk in suhih hrušk in da izpremeni tipe, dimenzije in težo zavojev, kakor tudi način pakiranja in to-vorjenja v vagone. Z novo uredbo so razveljavljene določbe zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, v kolikor se nanašajo na sadje, in določbe pravilnika o trgovini s suhimi slivami in pekmezom ter pravilnika o kontroli svežega sadja, namenjenega za izvoz od 3. junija 1931. Predpisi in že izdana navodila o pakiranju sadja, kakor tudi že izdana potrdila za izvoz sadja, ostanejo v veljavi do 1. junija 1939. Borza Denar 16. julija 1988. Skupni devizni promet je ta teden znašal 7.4G9 mili j. din napram 5, 210, 2, 1, 5, 609 in 4.867 milij. din v prejšnjih tednih. Cnrih. Belgrad 10, Pari« 12.0TO, London 21.63375, New York 436.75, Bruselj 73.925, Milan 23, Amsterdam 240.40, Beriin 175.60, Dunaj 30, Stockholm 111.05, Oslo 108.225, Kopenhagen 96.15, Praga 15.11, Varšava 82, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, BukareSta 3.25, Helaingfors 9.4975, Buenos-Aires 118.375. Živina Cene flvinl in kmetijskim pridelkom v Pn-conelh dne 11. julija: Biki I. 5, II. 4.50, III. 3.50 do 4; telice I. 5, II. 4.50, III. 4; krave I. 4.50, II. 3.50, III. 2.50; teleta I. 4—4.50, II. 3—4; prašiči špeharji 10, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. 14—15, II. 12—13, III. 10—11; svinjina 18, slanina 17, svinjska mast 18—20; čisti med 14; surove kože goveje 8—10, telečje 12 do 14 din za 1 kg. — Pšenica 230—250, rž 200 do 220, oves 140—170, koruza 160—180, fižol 150 do 200, seno din 30—40, slama 20—25; moka pše-nična 450, koruzna 300 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri producentih 5—6, finejše sortirano vino pri producentih 12—14 din za 1L Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v Mariboru dne 15. t. m. je bilo pripeljanih 185 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 80—100 din; 7—9 tednov 110—145 din; 3-4 mesece 160—220 din; 5—7 mesecev 280—400 din; 8—10 mesecev 440—550 din; 1 leto 710—820 din; 1 kg žive teže 6.50—8 din; 1 kg mrtve teže 8.50— 11.25 din. Spcft Medklubske gorske dirke na Jezerski vrh Prvovrstna motogportna prireditev bo danes popoldan ob 15 uri. Prireditelj današnjih gorskih dirk na Jezerski vrh, M. K. Ilirija, je prejel toliko prijav, da smemo računati na zelo zanimivo borbo. Pri treningih, ki so bili zadnje dni, so bili dosežem že nepričakovani dobri časi, ki bodo pa na dirki danes popoldan nedvomno še izboljšani Prireditelj opozarja občinstvo, da se mora brezpogojno pokoravati odredbam rediteljev. Tekmovalna proga bo za časa dirke popolnoma zaprta in bo vsak prestop proge brezpogojno zabranjen. Ker bo pričetek dirke točno ob 15, priporoča vodstvo gledalcem, da pravočasno zavzamejo svoja mesta. Pokalni brzoturnir SK Grafike Danes ob pol 9 na igrišču SK Jadrana: prvi par: Reka : Jadran; drugi par: Svoboda : Grafika; tretji par: zmagovalca iz prejšnjih dveh tekem. Vsaka tekma traja 2 krat 30 minut. Vstop nina nizka. Celjski Upori Danes popoldne ob 6 se bo pričela na celjski Glaziji zanimiva prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom, ob pol 5 bo predtekma med mladinami obeh klubov. Športni dan v Slovenj. Gradcu Danes, 17. t. m., je v Slovenjem Gradcu velik »Športni dan« in velike kolesarske dirke za prvenstvo dravske banovina pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. Kakor je razvidno iz prijav, bo borba zelo ostra za prva mesta ter so se prijavili: Gartner, Zerjal, Premk, novi juniorski državni prvak Podmiljščak in še veliko drugih. Za to veliko prireditev so razpisana krasna darila, med temi pokal bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, darilo mestne občine slovenjgraške, senatorja Ivana Puclja, bivšega bana drav. banovine dr. Draga Marušiča, nar. poslanca Antona Rogina, predsednika kluba SK. Mislinja v Slovenjem Gradcu dr. Staneta Strnada in krasen pokal mestnega župana občine Slovenj Gradec dr. Joža Piceja ter drugih. Za vsako ikuupino je razpisanih po 10 krasnih nagrad ter bodo dirkači ietos prišli na svoj račun. V Slovenjem Gradcu so za ta velik športni praznik na naši severni meji velike praprave ter bo to prava manifestacija. Pojasnilo glede kolesarske dirke v Slovenjem Gradcu 7, ozirom na izjavo tajnika Mariborske kolesarske podzveze, ki je bitu dno 13. t. m. objavljena v «Jutru« in »Slovencu«, si dovoljujem pripomniti sledeče: 1. Res je, da je bilo na zadnji odborovi seji Mariborsko kolesarske podzveze sklenjono, da bo banovinsko kolesarsko prvenstvo s ciljem v Slovenjem Gradcu dne SL julija 13,18. 2. Koroška kolesarska žnpa mora takoj stopiti v »tik 7. Ljubljansko kolesarsko podzvezo zaradi izvedbe tega tradicionalnega banovinskega kolesarskega prvenstva. 3. Vsa darila mora preskrbeti Koroška kolesarska žnpa. 4. Ljubljanska kolesarska podzveza Izjavlja da vse, kar se tiče tega prvenstva, pTeskrbi Koroška kolesarska žnpa, kakor tudi razpise propozicije za isto. 5. Za pokroviteljstvo zaprosi g. bana Koroška kolesarska žnpa v Slovenjem Gradcu. Podpisana župa je takoj po doipisn Ljubljanske kolesarske podzveze sporočila Mariborski kolesarski podzvozi, da bo banovinsko kolesarsko prvenstvo dne 17. julija, ne pa 31. julija. Tennin se je pa izpremenil zaradi prireditev raznih drugih društev in klubov ter je imela Mariborska kolesarska podzveza dovolj časa (8 dni), d« lahko Isto prepove, ne pn da se ista tri dni pred to veliko tradicionalno dirko prepove. Osebno soin so prepričal, rta dno 17. t. m. ne bo niti ene kolesarske dirke v Mariborski podzvezi odnosno v Mariboru, ter se čndim temu postopanju. Pač pa moram pripomniti, da priredi kolesarski klub «Edel-wei«s* v Mariboru veselico. Nikakor pa ne morem raz- umeti, da bt se zaradi one veselice moralo preložiti banovinsko prvenstvom Iz tega je dovolj razvidno, da je postopanje Mariborske kolesarske podzveze bilo napačno in pozivam vse klube dravsko banovino, da pošljejo na to veliko tradioionalno kolesarsko prvenstvo svoje dirkače, za katero je blagovolil prevzoti pokroviteljstvo sam g. ban, in se polnoštevilno udeležijo ter skupno z nami manifestirajo športno idejo na skrajni severni meji. Vinko Cajnko. predsednik Koroško kolesarske župe in podpredsednik Mariborske kolesarsko podzveze. V letovliču Radovljica se proda ca. 8.000 m1 stavbenega sveta na najlepšem prostoru med Mestno hranilnico in Posojilnico. Poizve se pri lastnici 83/1 Conjenim odjemalcem vljudno naznanja, da se je knjigarna »Panonija« v Ljutomeru preselila v bivšo Vilarjcvo hišo, ter svojo zalogo bogato izpopolnilo, a cene znižala tako, da bo vsak zadovoljen rekel: »Panonija« v Ljutomeru poceni prodaja. — Za nadaljnjo naklonjenost se priporoča Anica Z u p e. Danes lOncert na vrtu gostilne in pensiona ..PRODNIK" v Stahovici Transformator 400 m 5000 V X 380X220 hlajenje z oljem fa-brikat tt. Siemens-Schuckert v dobrem stanju se ugodno proda. — Ponudbe na INTERREKL AM d. Zagreb, Masa-rykova 28 pod St. 107/B-39. iiiiiiHiaiiiiiinaDnnHHHBBH ^ Programi Radio Ljubljana t Nedelja. 17. julija: 8 Vesele pesmice, Jožek in Jei žek, vmes na ploščah Charley Kuno — 9 Napovedi, pMbu—nibu!« Poglavar Vanjkro je klical svoje ljudi na obrambo. Zaspanci po kočah so dvigali glave in poska-kali na noge. Možje so zgrabili sulice in planili iz koč. Otroci so se plašno stiskali k materam v naročje. Mntere so jih mirile, kakor so vedele in znale. »Mbu—mbuuu«! Glas je odmeval od hriba do hriba. Vse ee je zbiralo v obrambo. Čemu? Dva velikanska slona sta prilomastila z gore v dolino. V nevarnosti so bile mirne koče, njive in bananski nasadi. Poglavarjev sin je imel lepo puško, ki skorajda nikoli ni zgrešila cilja. Sel je z njo naprej, za njim pa možje, oboroženi s sulicami. Ze njihovi predniki so se branili zveri s pušicami in sulicami, ali naj bodo njihovi nasledniki manj po-gumn? Gruča radovednežev je ves prizor opazovala od daleč. Poglavarjev sin Kaman je pomeril, puška je počila in krogla je zadela slona ob ušesu. Slon je kar pobesnel od bolečine. Najpogumuejši so ga obsuli s sulicami, ki pa mu niso bogve kaj škodovale. Opletal je z rilcem okrog sebe in teptal zemljo z nogami, da se je prah dvigal od tal. Ljudje so ee začeli umikati; nekateri so bežali, drugi plezali na drevesa. Kaman pa je mirno pomeril še enkrat in sprožil. Ogromna žival se je zvrnila po tleh. še nekaj sulic — in bilo je po njej. V tem hipu se je dvignil drugi slon, ki je bil v prvem strahu zbežal v goščavo. Vsi so prestrašeno bežali, samo Kaman je ostal. Kmalu se mu je pridružil še eden: misijonar s svojo puško. Zagrmela sta dva strela hkratu. Slon se je hotel okreniti in zbežati, pa se je brez moči opotekel na zemljo. Pritekli so možje in mu prikrajšali smrtne muke s sulicami. Začelo se je zmagoslavno kričanje, da je odmevalo do neba. Otroci so poskakovali in vriskali od veselja. Možje so zakurili ogenj in vsak je skušal odrezati lepši kos pečenke. Pritekli so tudi gojenci misijona, oboroženi z noži in sekirami in se lotili dela po zgledu drugih. Po drevesih so se zbirali ptiči, čakajoč na svoj plen. Nož, sekira, žaga: vse je služilo hrabrim lovcem. Slona je bilo čedalje manj. Najlepše kose si je vsak shranil, tla jih ponese domov... Tako v Afriki še dandanes lovijo slone. Kaj vse živali jedo V želodcu krave najdejo večkrat kose železa, tu pa tam celo kakšno kljuko od vrat. Zgodilo se je, da je pes svojemu gospodarju požrl umetno zobovje, katerega je ta položil na umivalnik Kakor otroci, tako tudi psi in mačke rade požirajo denar. Srebrni kovanci niso posebno škodljivi, z bakrenima kovanci pa se žival lahko zastrupi. O slonih je znano, da radi stikajo za časopisnim papirjem in praznijo koše za papir. V želodcu noja so našli vse vrste kovanega denarja, gumbe in znake; neki noj pa je požrl celo ključ za odpiranje konzerv. O kačah je znano, da včasih močnejša požre drugo, kadar se borita za kakšen plen. Kralj Devetahriga Tam v daljni deželi, ki se je imenovala po številki devet in devetdeset, so živeli dokaj čudni, a vendarle dobri in blagi ljudje. Vladal jim je kralj Devetahriga. Pa mkarle misliti, da se je ta kralj imenoval Dovctabriga zato, ker mu je bilo njegovo kraljestvo deveta briga! 0 ne. Vladal je svojo deželo zelo skrbno in modro. Pod-ložniki so mu bili iskreno vdani in bi zanj pre-lili zadnjo kapljico krvi, če bi ga bil napadel I jut sovražnik. Dežela kralja Devetabrige je štela natančno 9 mest, 90 trgov, 999 vasi 999.999 prebivalcev. Kralj te dežele so je imenoval Devetahriga zato, ker jo bil velik čudak. V svoji glavi namreč nikoli ni liotcl nositi več kot devet brig, in sicer jih je zmerom reševal lepo drugo za drugo. Ko je rešil prvo vprašanje, se je vsaka deveta briga pomaknila na osmo brigo in na mesto prejšnje devete brige so mu ministri smeli postaviti novo brigo. Ves čas svojega vladanja je kralj reševal vsa vprašanja na ta način in nikoli ni bilo v tej državi kaj narobe. Nekega leta pa je nad to deželo leglo težko vprašanje, katerega bi mogel rešiti samo kralj Salomon, ki pa takrat še ni živel. Zato je to vprašanje ostalo nerešeno več let in nihče ni vedel, kako ga bo rešil modri kralj Devetahriga. To leto sta se mu namreč rodila dvojčka in vsi ljudje v kraljestvu so bili v skrbeh, kdo izmed njiju bo prestolonaslednik. Oba otročička sta bila zelo ljubka. Ministri so takoj pohiteli h kralju in ga vprašali, katerega izmed njiju namerava določiti za prestolonaslednika. A kakor je bil kralj srečen in vesel, ga je to vprašanje močno raz-togotilo. Ozmerjal je ministre, naj ga nikar no nadlegujejo z novim vprašanjem, ko ima vendar v glavi že devet drugih skrbi: Ko so podložniki izvedeli, da kralj ni hotel takoj rešiti važnega državnega vprašanja, so bili hudo užaljeni in bog ve, kaj bi se bilo zgodilo, da jih ni pomirila kraljica, češ, zaupajte kralju, on že ve, kaj dela. Polagala jim je na srce, naj še malo počakajo, da otročička ziasteta in pokažeta, kateri izined njiju bo sposobnejši za kraljevsko službo. Medtem, ko so se po deželi ljudje navduševali zdaj za tega, zdaj za onega kraljeviča, sta fantka lepo rastla in se razvijala, da je bilo veselje. Kraljica je skrbela, da do njunih ušes ni prišel prepir, kdo bo kraljev naslednik. Vzgajala ju je sama. Prvi kraljevič je bil črnih las in črnili oči ter dobrega srca; vsak revež in vsaka živalca se mu je smilila. Navduševal se je za dobrodelno zavode, ki so podpirali revne, pohabljene in staro ljudi. Ob vsaki priliki je pokazal, kako zna čutiti s trpečimi. Vse drugačen pa je bil njegov brat. Tudi on ni bil trdosrčen, vendar pa se za trpine ni bog ve kaj zmenil; njegovo največje veselje je bil lov, šport in vojaščina. Kadar je v svetli uniformi sedel na konjiču in dirjal z njim v dolino, so mu žarele oči in frfotali lasje. Prisrčno se je smejal in prijazno pozdravljal na vse strani. Ljudje so vedeli, da je prvi kraljevič junak po svojih dobrih delih, drugi pa junak meča, s katerim bo hrabro branil državo pred sovražniki. Ko sta bila dečka stara 12 let, se je skrb za njuno usodo pomaknila v očetovi glavi šele na šesto inesto. Kraljici se je zdelo, da ne bo mogla dočakati dneva, ko bo kralj odločil, kdo bo zasedel prestol. Bala se je tudi, da bodo ljudje postali nepotrpežljivi in se začeli upirati. Poklicala je oba kraljeviča pred se in jima razložila skrb, ki tare deželo Devetindevetdeseto. Dečka sta se imela zelo rada, zato sta pri priči predlagala drug drugega za prestolonaslednika. Vsak se je hotel odpovedati prestolu na ljubo svojemu bratu in tako je ostalo vprašanje še vnaprej nerešeno. Kraljico je bratovska ljubezen otrok ganila v dno srca. Solze veselja in žalosti so jo oblile. Kraljeviča sta se ob materinem joku zresnila in poslej nista imela več iniru. Posebno prvi kraljevič, ki mu je bilo ime Ivan, si jo belil glavo, kako bi pomagal materi, da ne bi bila več tako žalostna in zaskrbljena. Tisto noč ni mogel spati; premišljeval je in premišljeval in šele proti jutru mu je šinila v glavo rešilna misel. Sklenil je, da odpotuje iz kraljevega dvora in tako reši težko vprašanje. Pri tem pa mladi kraljevič ni pomislil, da bo z begom naprtil staršem še hujšo žalost in skrb. Tiho, ne-opaženo je vstal, se oblekel in odronial v daljni svet. Zjutraj so kraljeviča Ivana seveda takoj pogrešili. Veliko razburjenje je zavladalo po vsem dvoru. Ivanov brat Metod je tolažil užaloščeno mater, kakor je vedel in znal, nazadnje pa je sklenil, da pojde izgubljenega bratca iskat. Mati mu je podelila svoj blagoslov In ga iskreno prosila, naj se varuje pred nevarnostmi in naj srečno pripelje bratca domov. 2. Kraljevič Metod je potoval iz kraj v kraj ter iskal brata vsepovsod. Tako je spoznaval ljudi, običaje in navade dežele Devetindevetdeseto. V življenju slehernega podložnika je našel sončne in senčne strani. V njegovi mladi glavi so se začeli kovati načrti, kaj bi bilo potrebno storiti v blagor revnih državljanov. Pozabil je na prijetnosti, ki bi jih lahko užival kot kralj, začel se je zavedati, da je on postavljen za ljudstvo in ne ljudstvo zanj. Vsak dan več izkušenj si je mladi kraljevič nabral. Hodil je po hribih in dolinah, pozimi pa se je zatekel k nekemu kmetu. Kmet, ki ni vedel, da je mladenič kraljevskega rodu, mu je ponudil prenočišče v hlevu ter mu prigovarjal, naj ostane pri njem za pastirja. Kraljeviča pa služba pa- Lovcev doživljaj v Airiki Z nabito puško — nič ne lažem s pleteno mrežo križem kražem koraka lovec po puščavi, zagleda palme tam v daljavi. Večer se spušča na zemljtS, naš lovec truden je zelo ... Brž v senco palmovih dreves zavije, pdje, žvižga vmes. Na debli dve obesi mrežo in vanjo zlekne se z vso težo. »Počival v njej vso noč bom sladko!« si misli vrli lovec Radko. Zadremlje... in je koj spet buden, pokonci plane ves začuden: premikajo se debla kriva pod njim, joj, kakor da so živa — — - HALO, BISTRE GLAVE! Iztuhtajte vesel, zabaven konec za četrto sliko, ki jo bomo objavili prihodnjo nedeljo. Spretni risarji pa naj konec te zgodbice tudi narišejo. Pet najbolj posrečenih rešitev bomo nagradili, vse drugo sestavke in slike, ki bodo zrelo za tisk, pa bomo objavili. Sestavke, v vezani ali nevezani besedi (v verzih ali v prozi), pošljite najpozneje do četrtka, 21. t. m., na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani, Dete in luna Bleda luna v izbo sije, kjer se dete s sanjami igra Sladko sanja dote drobno, mesečina mehko boža ga. Dete sanja, sladko sanja, okrog njega angelčki tiho, tiho rajajo, da se dete ne zbudi. Ivi Anžur, učenka V. razr. v D. M. v Polju. Mladci in mladinski tabor Mi smo mladci, zbrana četa, urno stopamo v korak ... O, tudi mi mladci nismo kar tako! Mnogo nas je vseh skupaj, saj srno so na mladinskem taboru /.brali iz vseli krajev Slovenije. Vemo, da smo si bratje, zato se med seboj ne prepiramo, ampak smo si vsi dobri prijatelji. Tudi mi smo za mladinski tabor mnogo žrtvovali. Že mesece in mesecc prej smo hodili vsako nedeljo popoldne na Stadion k skušnjam rajal-nega pohoda in k prostim vajam. Da smo se dobro naučili, smo dokazali nA praznik sv. Petra jn Pavla. Tudi naš voditelj je bil zadovoljen i nami. Na glavni dan mladinskega tabora smo šli k peti maši, pri kateri smo prejeli tudi sv. obhajilo. 1',j sv. maši pa smo se zbrali pred Jugoslovansko tiskarno. Ali nas je bilo! Stal sem v trinajstem i,estorostopu. Tudi v okno Tvojo pisarne, striček, sem gledal, če bi Te morda kje videl. Pa To ni bilo. Sprevod se jo lepo razvrstil in po dolgem ča-L;anjn sinn se tudi ml mladci uvrstili in odkora-jl. Peli smo Fantovsko himno. Hej Slovenci itd. .ledni sem gosto trumo ljudi na obeh straneh ceste, po kateri se je pomikal Bprevod kakor kača, ki nima nikdar konca, in se čudil. Vse je pozdravljalo, vse vzklikalo, vso je bilo en sam mogočen ogenj ljubezni do domovine in sloven-šopki nageljnov in drugega evotja. sitega naroda. Z oknov pa so padali na nas eeli Na Miklošičevi cesti je bila postavljena krasna tribuna, na kateri jo stal Nj. Vis. knez namestnik Pavlo s kneginjo Olgo, potem voditelj slovenskega naroda dr. Korošec in drugi dostojanstveniki. Defilirali smo mimo, korakali strumno kakor četa mož. Sprevod se jo pomikal dalje proti Stadionu. Pa naj še kdo reče, kakor se jo izrazil nekdo r tramvaju, da ni bilo nobenega navdušenja! Tudi porogljive opazke in surove psovke, ki smo jih slišali od nekaterih »vitezov«, nas niso motile. Dobro se zavedamo, da ta peščica divjakov nima s slovenskim narodom nič skupnega. Lahko l)i jim vrnili milo za drago, pa jim nismo, ker smo miroljubni in nočemo posnemati, kar jo slabega. Popoldne smo se mladci spet izkazali. Dve uri smo čakali, predno smo nastopili. Vroče nam jo bilo, vsi trudni smo že bili, a premagali smo se. Vaditelj jc dal znak s piščalko, godba je zaigrala hitro koračnico in pritekli smo v areno. Gledalci so nas sprejeli z glasnim ploskanjem. Tekli smo okoli arene, potem pa smo se razvrstili po vsej areni. Vaja so jo pričela. Izvajali smo jo točno. Ko jo bilo vaje konec, so gledalci spet navdušeno ploskali. Se enkrat smo ohtekli areno, potem pa odšli iz Stadiona. Veseli smo bili, da smo tako dobro opravili svojo dolžnost, ki nam jo bila naložena za dnovo tabora. Mladci, naj nam ostane zadnji dan tabora v trajnem spominu! Naj nam ho ta dan v ponos in čnstt Bog živi! Valentin Albin, dijak, Ljtibljana-Vič. Gozdni koncert Bil sem na koncert povabljen tja v zeleni log. Vse je bilo okrašeno, pevcev polno naokrog. Lepe, zvonke melodije pel je ptičkov zbor; to 6o bile umetnije, kot bi pel nebeški kor. Pevovodje pa ni bilo videti nikjer." Joj, le kdo jim dirigira vsako jutro in zvečer? Vse te lepe melodije vodi Stvarnik sam in prireja neumorno nam jih dan na dan. Jožef Mihelič, Dobrava pri Kropi. Maščeval bi se rad Andrejčku je zobni zdravnik izdrl votel zob. Andrejček ga hoče vzeti s seboj Zobni zdravnik se začudi: »I, čemu ti pa bo?« Andrejček: »Domov ga vzamem, ga do vrha napolnim s sladkorjem in položim na mizo.« Zobni zdravnik: >No — in potem?« Andrejček (se veselo /areži): >Poirtn bom pa gledal, kako bo njega bolelo.« stirja ni posebno mikala. Izgovarjal se je, da je preslaboten zanjo. Kmet se je temu odgovoru na vse grlo zasmejal in povedal, da je njegov sosed pred letom dni sprejel v službo nekega drobnega fantka, ki je medtem postal močan in čvrst, da nikoli tega. V srcu kraljeviča Metoda se je oglasila radovednost, kakšen je tisti pastirček. Kmet ga je po- vedel k sosedovemu hlevu. Tam jima je prišel nasproti skoraj za glavo večji fant, kot je bil kraljevič Metod. Pod nosom so mu že poganjale črne brčice. Lepo jo pozdravil kmeta in njegovega spremljevalca, potem pa je zardel in se obrnil proti hiši. Kraljevič Metod je v pastirju takoj spoznal svojega brata Ivana. Stisnil je kmetu roko in rekel, da sprejme službo. Kraljeva sinova sta se poslej večkrat srečala. Čim večkrat sta se videla, tembolj sta hrepenela drug po drugem. Nekega večera, ko je mrak že pokril zemljo, je kraljevič Metod pohitel pred sosedov dvor, da bi objel svojega brata in ga po-vedel domov. Dolgo je stal pred hlevom in čakal. Ker pa kraljeviča ni bilo od nikoder, je povprašal soseda, kam je šel. Kmet mu je med smehom odgovoril, da se je pastirju najbrž zmešalo, ker je odšel, ne da bi zahteval plačo, ki jo je pošteno zaslužil. Pustil je za seboj samo listek, da je odpotoval na kraljev dvor. Kraljevič Metod se je kmetu lepo zahvalil za pojasnilo in nemudoma odrinil za bratom. Na kraljevem dvoru je bilo vse v svečanem razpoloženju, ko je kraljevič Metod priromal tja. Kraljevič Ivan je bil še zmerom v materinem objemu, ko je zagledal brata. Razširil je roke in mu planil nasproti. Medtem je prišel iz svoje delovne sobe tudi kralj in krepko objel oba sinova. Slovesno jima jo povedal, da se je vprašanje, kdo izined njiju bo zasedel njegov prestol, že pomaknilo na mesto prve njegove brige. Kraljevič Ivan je glasno in odločno izjavil, da odklanja prestol na ljubo svojemu bratu Metodu, ker se zaveda, da bo ta laže no3il breme kraljevske službe. Povedal je tudi, da se bo posvetil delu za ljudstvo in pomagal bratu, kadar bo potreben njegovih nasvetov. Kraljevič Metod je uvidel, da se ne more več upirati. Stisnil je Ivanu roko in povzdignil glas: »Hvala ti, brat moj! Obljubljam tebi in staršem, da bom do zadnjega diha branil to deželo pred sovražniki in ljubil to ljudstvo, kakor ga ljubiš ti. Moja prva briga bo, vzgajati državljane po Kristusovem nauku: Ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe!« Tako je bila dežela Devetindevetdeseta rešena hude skrbi, kdo bo zasedel kraljevski prestol. Mladi kralj Metod je modro in pravično vladal svojo deželo in je bil svojim podložnikoin skrben in dober oče do smrti. O, da bi bili vsi kralji na svetu njemu enaki! Spoštovani Kotičkov striček! — Čakali, čakali smo Tvojega pisma, ki si nam ga obljubil, vendar ga nismo dočakali. Mogoče si pravkar hotel sesti za svojo starinsko pisalno mizo in nain napisati kaj takega, o čemer se še mucu nikdar ni sanjalo, čeprav zmerom dremlje. Prav nič se Ti ni treba zagovarjati. Sami Ti nudimo rešilno vrv. Oprimi se je, pa boš rešen hude zadrege I Kajne, čas Ti vedno uide, da sam ne veš kam? Ker pa 6i zmerom bolj utrujen kot ne, ga ne utegneš loviti. Saj Ti kotiček, čeprav je samo kotiček, dela dovolj skrbi. Največ skrbi ii pa Ti gotovo delajo mladi, nestrpni kotičkarji, med njimi smo seveda tudi mi. Vendar Te prosimo, preberi židane volje naše drobno pisemce. Da boš pa še bolj vesel, Ti pošiljamo majhno darilce. Namenili smo Ti ga za god. Sprejmi ga, prosimo, s takšnim veseljem, s kakršnim Ti ga pošiljamo. Prtiček je izdelala naša tovarišica Rozalka Merzel. Radi bi Te razveselili z njim prav za god, ker pa nam ni znano, kdaj ga praznuješ, se držimo stare resnice: Lepe želje so zmerom dobrodošle, slabe pa nikdar. Ob koncu Te najprisrčnje pozdravljamo in Ti želimo prav lepe počitnice, sonca in oddiha I Bog Te živil Tvoji hvaležni slepi otroci iz Kočevja. Dragi moji prijatelji! — Res ste me rešili velike zadrege. Vaše prejšnje pisemce mi je menda sam škrat pouzmal, kajti ga tistega dne, ko sem Vam hotel nanj odgovoriti, nisem niogel najti nikjer, čeprav sem pretaknil vse predalo v svoji mizi in segel nazadnje celo požrešnemu košu v globoko žrelo ter pokukal tudi v škorenj in pod kosmato kučmo. Nikjer ga ni bilo in ga ni. Sam Bog ve, kakšna bridka usoda ga je zadela? Nemara ga je škrat odnesol s seboj v svoje podzemeljsko kraljestvo in se zdaj tam z njim baha pred tovariši ter girokoustj, da ste ga pisali njemu in ne meni. 0, ti frkolin nemarni, mu bom že navil ušesa, kadar mi pade v pesti Vam bom pa zdajle na to pismo odgovoril, da bo volk sit in koza cela. Kaj takšnega, o čemer se niti mucu še ni sanjalo, vam sicer ne morem odgovoriti, kajti sem muca ves dan izpra-i seval, kaj se mu je že sanjalo, pa mi lenuh nemarni svojo skrivnosti ni hotel razodeti. Samo drl se je: mijav, mijav! in jezno pihal vame kot gad ter mi kazal ostro kremplj, kakor da jih še nikoli nisem videl. Njegove sanje morajo biti res čudovite, ko jih res hrabro in odločno čuva zase! Kaj naj Vam torej drugega povem? Ali to, da mi je še živo r spominu dan, ko sem jo pri-mahal v vaš zavod in bil prepričan v dno duše, da bom našel tam same žalostne, molčeče obraze, pa mi je že na stopnicah zadonel nasproti vaš zvonki smeh? Toliko tega smeha je bilo, da sem si še sam napolnih z njim srce do roba. Seveda je na to veselje kanila tudi drobna kaplja bridkosti, ko ste tako stali pred menoj in radovedno upirali vame svoje slepe oči. Takrat pač nisem pomislil na to, da ima človek lahko košček božjega neba in žarek sonca v s e b i , če ga ne more videti nad seboj. Morda je ta košček neba še bolj jasen in ta žarek sonca še bolj svetel, kot je v resnici? Vi žo vestel Saj pa tudi nimate časa vdajati se žalostnim mislim, ko vam pa minejo urice sredi dela, učenja, petja, igranja in drugega razvedrila, kot bi mignit. Včasih vas kar malo zavidam za vse to in si zaželim, da bi bil med vami za tihimi stenami zavoda in bi še sam kakšno okroglo ii rokava stresel in kakšno poskočno zapel. Kako bi bili pa vi kaj zadovoljni z mojim glasom, ki je že kar močno podoben počenemu loncu, je pa kakopak poglavje zase. Najbrž so ne bi preveč navduševali nad njim ... Priloženega darilca se kar nisem mogel na-gledati, tako neznansko lep jc. Se koj vidi, da vaša tovarišica Rozalka Mcrzelova ne zna samo za čuda imenitno peti in igrati, ampak tudi sprotno plesti. Njen prtiček bom kot dragocen spomin nanjo in na vas vso skrbno hranil do smrti. Lepšega darilca za god še svoj živ dan nisem prejel. Tem lepši je, ker vem, da mi je poklonjen naravnost od srca. I'rav leno pozdravljeni vsi skupaj! Kotičkov striček. R V Ž I N A Nič jih ne poznamo Pogled v dušo naših otrok V oddelku vagona je bilo jako soparno im do prihodnje postaje je bilo še uro vožnje. V oddelku so bili: majhna deklica, še manjša deklica in pa majhen fantek. Gospodična, ki je spadala k otrokom, je sedela pri oknu in njej nasproti je sedel samski gospod, ki ni pripadal tej družbi. A mali dekletci in fantek so seveda zavzemali ves prostor. Gospodična in otroci so vztrajno »enostransko« govorili, tako da se ti je zazdelo, kakor da imaš pred seboj muho, ki se ne da prepoditi. Večina opazk gospodične se je začenjala z »Nikar no!« in vse opazke otrok so se začenjale z »Zakaj?« Gospod ni nobene, zinil. »Nikar no, Ciril, nikar no,« je vzkliknila spodična, ko je začel mali Ciril razbijati po lazinastem sedežu in se je pri slehernem Z »Ali je ljudje ne bi bili rešili, če bi ne bila tako vljudna?« je vprašala večja od malih dveh deklic. Bilo je prav isto vprašanje, kakršnega bi bil rad izustil gospod pri oknu. »Seveda bi jo bili,« je gospodična oklevaje priznala, »vendar mislim, da bi ne bili tako naglo pritekli skupaj, če bi dcklice ne bili tako radi imeli.« »To je najbolj trapasta povest, kar sem jih kdaj slišala,« je s prepričanjem izjavila večja deklica. »jaz sem precej v začetku nehal poslušati, ko je bilo vse tako neumno,« je rekel Ciril. Manjša deklica ni izrekla nobene opazke o povesti, saj je začela že sredi povesti mrmrajo ponavljati svojo priljubljeno kitico pesmi. udarcu vzdignil oblak prahu kvišku. »Sem pojdi in glej skozi okno,« je dodala. Fantek je nerad pristopil k oknu. »Zakaj pa ženejo ovce s tega travnika?« je vzrašal. »Najbrž jih ženejo drugam, kjer raste več trave,« je medlo odvrnila gospodična. »Pa je tu vendar veliko trave,« je ugovarjal fantek, »poglej, koliko trave, sama trava!« — »Mogoče je trava na drugem travniku boljša,« je dejala gospodična. »Zakaj je boljša?« se je odzvalo urno, neizbežno vprašanje. »O, poglej, krava,« je vzkliknila gospodična. Skoraj na vsakem travniku, koder smo se doslei vozili, so bile krave_, a ona je izrekla to tako, kakor bi bilo to nekaj novega in posebnega. »Zakaj je trava na drugem travniku boljša?« je vztrajal Ciril. Gube na čelu gospoda pri oknu so se pomračile. Bil je trd, neprikupen gospod, je že gospodična zase preudarila. Ni in ni mogla najti zadovoljivega odgovora glede na travo na drugem travniku. Mala deklica se je zabavala s tem, da je venomer pripovedovala prvo kitico neke znane daljše pesmi. Spet in spet jo je ponavljala _ s sanjavim, a jako glasnim tonom. Gospodu se je zdelo, kakor bi bila s kom stavila, ali more kitico ponoviti dva tisočkrat, ne da bi se kaj ustavila. Dotični bi bil stavo izgubil. »Pojdite sem, vam povem povestico,« je rekla gospodična, ko se je gospod dvakrat ozrl najprej nanjo, nato pa na zasilno zavoro. Otroci so se ji le neradi približali. Očividno ni bila na dobrem glasu glede na pripovedovanje pove-stic. S tihim, skrivnostnim glasom, zdaj pa zdaj prekinjena z glasnimi, majhnimi vprašanji, je začela pripovedovati nezanimivo in neskončno dolgočasno zgodbo o neki deklici, ki je bila pridna in so jo zato imeli vsi radi in so jo slednjič rešili razkačenega bika, ker so ii ljudje zaradi njenega lepega vedenja priskočili na pomoč. »To je tisti falot, ki me je v otroškem vrtcu zmeraj pretepal.« »Videti je, da nimate dosti uspehn kot pri-povedovalka zgodb,« se je iznenada oglasil gospod. Gospodična se je koj postavila v bran pri tem nenadnem napadu. »Težko je pripovedovati povesti, ki bi jih otroci razumeli in bi jih hkrati zanimale,« je trdo odvrnila. »Jaz ne mislim tako,« je rekel gospod. »Mogoče bi jim pa vi povedali kako povest?« je ogorčeno dejala gospodična. »Dajte, dajte, povestico povejte!« je prosila večja obeh malih deklic. »Nekoč je bila,« je začel gospod, »majhna deklica, ki je bila neznansko pridna.« Zanimanje, zbudivši se za hip v otrocih, je začelo koj usihati. Vse povesti so si pač strašno podobne, pa naj jih pripoveduje že ta ali oni — tako so si pač mislili. »Zmeraj je slušala, vedno je govorila resnico, nikoli si ni umazala oblek, pojedla je svoj močnik, kakor bi bil čokoladp, spisala je vse svoje naloge in je bila izredno lepega vedenja.« »Ali je bila iepa?« je vprašala večja od malih dveh deklic. »Ne tako, kot sta veclve,« je rekel gospod, »a bila je strašno pridna.« Opaziti je bilo, da so otroci že bolj naklonjeni povesti. Beseda »strašno« v zvezi z besedo »pridna«, je bila novost, ki je samo sebe priporočala. Nekakšen prizvok resničnosti se je oglasil iz povesti, ki ga nikoli ni bilo v gospodičinih povestih iz življenja otrok. »Tako je bila pridna,« je povzel spet gospod, »da je prejela več raznih odlikovanj za svoje lepo vedenje. Ta odlikovanja je imela zmeraj pripeta na prsih Tu je bila kolajna za poslušnost, zraven za točnost in tretja za lepo vedenje. To so bile velike, kovinas-te kolajne in so žvenketale druga ob drugi, kadar je Berta hodila. Noben drug otroik v tistem mestu ni imel toliko kolajn kot Berta, torej je vsakdo vedel, da je to prav posebno priden otrok « »Strašno priden,« se je oglasil Ciril. »Sleherni človek je govoril o njeini pridnosti in to je zvedel tudi princ tiste dežele. Dejal je, ko je tako pridna, naj pride po enkrat na teden v njegov park, ki je bil koj pred mestom. To jc bil čudovito lep pnrk in noben otrok ni smel vanj, torej je bila Berta s tem povabilom prav posebno počaščena.« »Ali so bil Ciril. )ile ovce v tem parku?« je vprašal je bila jako žalostna, videč, da ni v parku nič cvetic. Doma je bila solznih oči obljubila, da ne bo niti ene prinčeve cvetke utrgala, in tako se je zazdela sama "sebi nekam neumna, ko sploh ni bilo nobenih rož.« »Zakaj pa ni bilo nobenih rož?« »Ker so pujski vse požrli,« je točno odgovoril gospod. »Vrtnarji so bili princa opozorili, da ni moči imeti pujskov in rož hkrati v parku, pa si je on izbral pujske namesto rož.« Oglasilo se je pritrjevalno mrmranje, da se je princ tako izvrstno odločil, saj bi se bilo toliko drugih ljudi vprav obratno odločilo! »še mnogo drugih prekrasnih stvari je bilo v parku. Tu si videl ribnike z zlatimi in modrimi in zelenimi ribicami in drevesa s čudovitimi papigami, ki so kar koj govorile same brihtne stvari, in kolibrije, ki so prepevali najnovejše popevke. Berta se je sprehajala okoli in si je mislila: ,Če bi ne bila prav tako posebno pridna, pa bi ne smela prihajati v ta lepi park in ne uživati vsega tega, kar je tu na razpolago,' in njene tri kolajne so se žvanketaje zadevale druga ob drugo, ko je stopala naprej in so ji bile zmeraj pri roki za spodbudo ob spominu, kako strašno da je pridna. Tedajci pa je prišel velikanski volk v park, da pogleda, ali bi ne bilo dobiti rejenega pujska za večerjo.« »Kakšne barve je bil?« so otroci koj z zanimanjem vprašali. »Umazane barve je bil in je imel črn jezik in bledosive oči. ki so se v neizrečeni divjosti lesketale. Prvo, kar je zagledal v parku, je bila Berta. Njen otroški predpasnik jc bil tako lepo bel in čist, da ga je bilo moči že od daleč videti. Berta je videla volka in je tudi videla, kako se je prihuljeno plazil proti njej. In začela si je želeti, da bi bilo bolje, če bi ji ne bili nikoli dovolili priti v park. Stekla je in tekla, kolikor je le mogla in volk je v dolgih skokih drevil za njo. Posrečilo se ji je dospeti do mirtovih grmov in se je skrila v enega najbolj gostih. Volk je volil jajc stopal med grmovjem, črni jezik mu je molel iz gobca iin njegove bledosive oči so se od besnosti iskrile. Berta se je strašno bala in si je mislila- .Ali. če bi ne bila tako prav posebno pridna, pa bi bila zdajle v mestu na varnem' Vonj mirtovega grmovja je bil pa tako hud, da volk ni mogel izvohati, kje je Berta skrita. Grmovje je bilo tako gosto, da bi bil Siromak Brat moj kamen, bela cesta sestra moja — tira me naprej brez konca, brez pokoja. Kadar jaz odhajam, nihče ne žaluje; ko so vračam, nihče me ne pričakuje. Kadar grem skoz gozd, še ptice onemijo; drobni žarki sonca plaho v me strmijo. šumljajočega studenca spev utihne; skoz vrhove drevja veter glasno vzdiline. Po obrazu bijejo me dolge veje — v gozdu je temno, a v srcu še temneje. (Marija Brončičeva)" mogel dolgo iskati med njim, ne da bi jo bil našel. Tn si je dejal, da je bolje, da to stvar pusti in bo prav tako d«bpo, če bo požrl kakega pujska. Berta se je> jako tresla, ko je videla, kako jo volk tako blizu nje išče in je slišala, kako voha za njo. Tn ko se je tresla in tresla, se jo kolajna za poslušnost žvenkeče zadevala ob obe kolajni za lepo vedenje in za točnost. Volk se je pravkar hotel obrniti in oditi, ko je zaslišal žvenket kolajn. Obstal je in prisluhnil. Spe;t so žvenketale v grmu tik pred njim. Planil je v grm. sive oči so mu divje žarele, pograbil je Berto in jo požrl. Od nje so ostali samo čevlji, krpe obleke in one tri kolajne za pridnost.« »A1I je požrl tudi katerega pujska?« »Nobenega; vsi so ušli.« »Povest se je slabo začela,« je rekla manjša deklica od obeh malih deklic, »a konec je bil prekrasen.« »To je najlepša povest, kar sem jih sploh slišala,« je na vso moč odločno povedala večja od obeh malih deklic. »To je edina lepa povest, kolikor sem jih slišal,« je rekel Ciril. Gospodična pa je dejala: »Popolnoma neprimerna povest za majhne otroke!« Svetujem ii: Čaj moraš kuhati zmeraj v isti posodi. Nikoli ne smeš dati čaja na primer v posodo, kjer se je kuhalo mleko. Čeprav posodo pomiješ, so na vodi vidne mastne maroge. ^ Posode, ki se je v njih prikuliala kaka jed, ne drgni s peskom, ampak daj vodo vanjo, da se ostanki razmehčajo in se dado ialahka odstraniti. Krompirjevo kašo (ali pirč) moraš zalivati z vročim in ne z mrzilim mlekom. Skrivnost izkušenih kuharic je, da dajo k cvetoči nekaj žlic mrzlega mleka, ker ostane cvetača potem bela. Če pečeš meso, ga ne smeš oblivati z mrzlo, temveč le z vrelo vodo. Po mrzli vodi postane pečenka trda. Trdo meso bo bolj mehko, če kaneš na meso, ki vrč, kapljico vinskega cveta. Ribe se ne smejo kuhati, pač pa jih daš v vrelo vodo. V tej vodi naj se le mehčajo, ne pa vro, da ne razpadejo. Vhuhani paradižniki v sladkorju Na 3 kg paradižnikov daš 2 kg sladkorja in sok in lupinico ene limone. Paradižnike narežeš na rezine in polagaš v lončeno posodo tako, da je zmeraj plast paradižnikov in plast sladkorja. Na vrhu je sladkor. Nato daš to goščo v kotliček za vkuhavanje, dodaš sok in ostrgano lupinico ene limone in naj ee kuha dotlej, dokler ni kot žolica. Še vroče daješ v kozarce in ko se vse shladi, za-preš kozarce s pregamentnim papirjem. Mjetno urejena soba za počitnice. Švicarske omlete Skuhaš pol kilograma jabolčne čežane in napraviš primerno število omlet. Na vsako omleto daš žlico čežane, malo strkljaš vsako omleto skupaj in jih polagaš v lončeno, za peko pripravno posodo. Nato vtepeš sneg iz nekaj jajec, ga daš na vrh omlet, porineš posodo v pečico in jo pustiš ondi, dokler sneg ne zarumeni. Čokoladni led 30dkg sladkornega poprlia, 1 beljak, sok ene limone, lOdkg nastrgane čokolade mešamo na hladnem prostoru toliko časa, da so naredi gost led. Ako nam ledu kaj ostane, ga uporabimo za druge slaščice. »Ne,« jo rekel gospod, »ovac pa ni bilo « »Zakaj ni bilo ovac?« se je ponovilo vprašanje. Gospodična si je dovolila smehljaj, ki je sličil hudomušnenmu roganju. »Zato ni bilo ovac v parku,« je gospod nadaljeval, »ker se je prinčevi materi nekoč sanjalo, da bo njenega sina umorila nekoč kaka ovca ali pa ura. Prav zato ni imel princ nikoli kake ovce v parku in nikoli nobene ure v gradu.« Gospodična sc je komaj zdržala, da ni od občudovanja zavzdihnila. »Ali je princa usmrtila ovca ali ga je ura?« je vprašal Ciril. »Ker še živi, ne morem reči, da bi se bile sanje kdaj uresničile,« ie rekel gospod brezbrižno. »Torej ovac ni bilo, pač pa je begala po parku kar kopica majhnih pujskov.« »Kakšne barve?« »Črne z belim rilčkom. bele s črnimi lisami; bili so čisto črni, nekateri pa popolnoma beli « ripovedovnlcc je za čas utihnil, da bi se mogla v domišljiji otrok razviti brezmejna podoba o zakladih v parku, nato je pa spet povzel: »Berta Pri da bi se mogla Pisano kretonasto obleko z nabranim krilom moreš imeti tudi za delo na vrtu. Naglavne rnte so postale nekam moderne za — mestne ženske. Zato pa na kmetih nosijo — čepice. Narobe sveti — Srednja obleka ima progasto krilo in temnomoder pulover iz platnene prcjice. Bolero jc rdeč. T r e t j a obleka je iz r«tronasto rumenega platna; preprosta in primerna xm hojo po mestu , \ ..Ji Naš domači zdravnik R. V. B.: Jecljate. Nadloga vam je mučna, posebno v šoli in v družbi. Kako bi jo odpravili? — S pridno, vztrajno vajo se da tu mnogo doseči. Izgovarjajte počasi soglasnik za soglasnikom, črko za črko, enkrat, dvakrat, desetkrat, stokrat! Ponavljajte besede prav tako in potem še stavke. Berite počasi, glasno! Ce boste vztrajni, se boste napake kmalu znebili! V. 0. S.: Po dvomesečni bolezni ste zelo oslabeli. Ne morete hoditi, pa tudi roke so vam kar odveč. Kakšne posebne prehrane ne potrebujete. Jejte tečno domačo hrano! Dosti mleka, masla itd. Mudite se čim več v soncu in svežem zraku. Tako se boste kmalu okrepili. S tem pa se vam bo vrnila moč v roke in noge, da vam bodo zopet prav in dobro služile. Priporočam pa vam, da delate vsak dan gimnastične vaje. S tem boste isto dosegli kakor z masažo. M. G. Lj.: Boli vas na levi strani pri srcu. Kaj povzroča te bolečine? Bolečine na levi strani pri srcu so prav različnega izvora. Kaj jih povzroča pri vas, ne morem povedati, ker ste preveč kratki v besedah. Pišite obširneje! A. H. U p. Vaša prebava ni prav v redu, čeprav jeste bolj domačo hrano, pa malo mesa. Napeti ste večkrat, peha se vam po jedi, pa tudi na prazen želodec. V ustih imate včasih prav čuden duh. Žejni ste večkrat močno. Tek pa imate še dosti dober. Stari ste 60 let. Popisane težave povzročajo motnje v presnav-ljanju hrane. Bolan želodec in bolno črevesje nepravilno presnavljata hrano. Iste nadloge se pojavljajo tudi pri srčnih, jetrnih boleznih, bolezni žolčnih izvodil, trebušne slinavke itd. V splošnem poskrbite za to, da se boste čim več gibali. Ne uživajte jedi, ki napenjajo, črnega kruha, fižola, graha, leče, cvetače, redkve itd. Ne jejte sladkarij in sladkih jedi, pa tudi mesa se izogibljite! Jejte počasi in dobro prežvečite. Glejte, da bo tudi zobovje v redu. Pijte dnevno kariovarsko sol. Kadar vas napenja, vzemite živalsko oglje. J. V.: Velik prijatelj in oboževatelj alkohola ste. To pa vam in vaši družini dela velike skrbi in preglavice. Radi bi to prijateljstvo razdrli. Obrnili ste se že na zavod, kjer se taki bolniki zdravijo. Ker pa preveč stane, se tega ne morete poslužiti. Za vas bi bilo res najbolje, da bi se zdravili v takem zavodu, kjer bi vam bilo onemogočeno vsako sestajanje in druženje s svojim oboževanim prijateljem. Vem, da to ne gre, ker bi vas preveč stalo. Eno je, kar vas more rešiti. To je trdna, odločna volja. Odpovejte se temu zapeljivcu,ne poglejte ga več! Ce pa bi bile skušnjave le prevelike in bi znova padli, pa vam priporočam tole, kar se prav dobro obnese. Obrnite se na zdravnika v svojem okraju. Obiščite ga redno, vsak dan kakih 10 do 14 dni po službi. Dii vam naj kozarec vaše najljubše pijače. Zatem pa takoj injekcijo, ki bo storila svoje. Prepričan sem, da se vam bo kmalu pijača pristu-dila. Morda'bo to neprijetno, pa upam, da boste zdržali, ker vidim, da vam vaš prijatelj še ni ubil vse dobre volje. A. R. N. s. H.: Stari ste 51 let, gozdar, ne-oženjeni. Ne pijete, ne kadite in ne ljubite kave, pač pa mleko in vse njegove izdelke. Delate pridno, spite dobro, ste čvrsti in krepki. Odkar pomnite, pa vas spremlja nadloga, to je pljučni katar. Izkašljate mnogo snovi. Porabite vse polno robcev. Pijete medico in ribje olje. Nadloga pa vas ne zapusti. Prijatelj vam je že pred vojno poslal pripravo za vdihavanje, ki pa je niste rabili. Vprašujete, če bi bilo dobro, da jo izvlečete iz podstrešja in poskusite z njo. Nadloga je tako zastarela, da je le malo upanja na ozdravljenje. Poskusite lahko s pripravo za vdihavanje. Dvomim pa, da.bi bila še uporabljiva. Treba bo nove. Priporočam vam, da poskusite z morjem ali pa s toplicami. J. J. J. G.: S čim in kako bi se povešen želodec spravil v normalno lego? Nekateri ljudje so že po svoji naravi nagnjeni k tej nadlogi, da imajo povešene notranje organe. Po opisu sklepam, da spadate tudi vi v to vrsto. Temu pa se je pridružila še želodčna bolezen, za katero ste bolehali. Jejte večkrat in po malem. Izogibajte se jedi, ki napenjajo. Po glavnem obedu ležite nekaj časa. S tem, da se boste zredili, bo tudi želodec dobil bolj trdno oporo in bo prišel v normalno lego. Delajte gimnastične in dihalne vaje, da si okrepite mišičevje. Dobijo se tudi pasovi, ki so prav v ta namen napravljeni. Dobro bi bilo, če poskusite tudi z arzenovo kuro. S. J.: Zgodba, ki jo popisujete, je malo verjetna. Možna pa je. Prav majhen procent jih je, ki se na ta način okužijo. Ce bi se res okužili s to boleznijo, pa se začeli zdraviti šele po enem letu, potem hudo dvomim, da bi se dala bolezen že v enem mesecu pozdraviti, če pa je pri vas res to bilo, potem se morete prištevati k srečnim! Žena, ki se je okužila s to boleznijo, pa jo zanemarila, se prav težko pozdravi. Taka žena postane invalid za vse življenje. Kužne klice zaidejo v notranje organe, kjer imajo izvrstna skrivališča in kotišča, od koder jih je skoraj nemogoče pregnati in zatreti. Povzročajo v notranjih organih različne spremembe, ki se javljajo v zelo pestrih oblikah. Neredno čiščo povzroča ta bolezen le takrat, če so jajčniki tako prizadeti, da ne morejo opravljati več svoje naloge. Ne vem, ali velja to tudi za vas. Potrebna bi bila preiskava. Omenjene tablete jemljite še, ker so res dobre. Mislim pa, da bi bilo dobro, če bi teden pred čiščo jemali še druge, ki naj jih predpiše zdravnik. Oboje pa morate jemati skozi daijšo dobo. Kranj S.: Mislite, da ste se v »letih nerodnih« okužili. Skrbi vas, če bi se šele s 50 leti, kakor ste slišali, pokazale posledice, da bi znoreli. — Doba sama, v kateri se je pojavil pri vas opisani čir, govori proti tej bolezni. Čir ste si pozdravili sami na dokaj svojevrsten način, pozneje niste opazili nikakih znakov na sebi. Res so primeri, pri katerih se bolezen pojavi šele v poznih letih, ne da bi bolniki opazili kdaj poprej liakšnih znakov bolezni. Pri ženah, ki so se okužile s to boleznijo, nastopajo pogosto splavi po 5. mesecu. Pozneje rodijo mrtve otroke. Otroci pa, ki so živi rojeni, so po navadi slabotni in imajo značilne znake te bolezni. Pri vas vsega tega ni. Gnojno vnetje oči pri vaši punčki je bilo čisto drugega izvora. Umazano perilo pred redno čiščo tudi ni v zvezi s tem. Pogosto opažamo pri ženah in tudi pri deklicah opisani iztok. Da pa boste mirni, vam svetujem, da si daste pregledati kri! Kmetijski nasveti Listne nši na češnjah. K. I. Lj. - V mladih poganjkih češnje so se vam zaredile zelene uši tako močno, da so zajele vse liste vršičkov, ki so se zato začeli sušiti. Nadaljna posledica tega se je pokazala na češnjah dotičnih vej, ki so vse pred zoritvijo kratkomalo odpadle. Sličen pojav ste opazili v svojem sadonosniku, ki je dve uri daleč stran, da so se tudi na drugih drevesih začeli vršički sušiti. Tu je tudi opažati številne mravlje, ki lezejo tja, kjer so zelene uši. Stari ljudje trde, da od listnih uši tako napadenega drevja še ne pomnijo. Želite nasveta, kaj je proti njim ukreniti? — Letošnje leto je za listne, zlasti za zelene uši prnv ugodno, kajti razpasle so se povsod v takih množinah, da jih je težko zatreti. Ogromno škodo so napravile na sadnem drevju, v drevesnicah, zlasti pa na hmelju. Proti njim poznamo mnogo sredstev; vendar najobičajnejše je pač škropljenje s tobačnim izvlečkom, ki \iši pomori. V ta namen vzamemo dvoodstotno raztopino tobačnega izvlečka, kateremu dodamo enako gosto raztopino mazavega mila, ki ga raztopimo v topli vodi. S tem škropivom poškropimo z drevesno ali trsno škropilnico napadeno drevje oziroma liste od spodaj, kjer uši tičijo in srkajo sok iz njih. Mravlje so povsod tam, kjer so listne nši, ker dobivajo od njih sladki sok. Škropljenje morate čez nekoliko dni ponoviti, kajti s prvim škropljenjem navadno ne uničite vseh uši. Sredstvo zoper volnharja. F. L. Lj. - Voluhar vam je poškodoval že tri jablane. Slišali ste, da je proti njemu zanesljivo sredstvo, ki pa je natresti h koreninam dreves. Ko pride voluhar k tem, pogine. Želite vedeti, kakšno je to sredstvo, kje se dobi in kako ga je uporabljati? — Sredstva, ki bi se ga kar potrosilo k drevesu, da bi bilo zavarovano proti voluharju, nam ni znano. Pač pa imamo v »Zeliopasti« pripomoček, s katerim zatiramo tega škodljivca. Z njim namažemo razrezano korenje, ki ga vtaknemo v rove, kjer ta žival gospodari. Ta požre koren, se z njim zastrupi ter pogine. To sredstvo za zatiranje voluharja in podgan dobite v drogerijah. Pri ravnanju z njim morate hiti previdni, ker je zastrupljeno. Krava ne da dovolj mleka. f. S. R. - Krava, blizu 8 let stara, je imela aprila meseca po teletu 6—7 litrov mleka. Ko je prišla na pašo, je dobivala zeleno klajo tudi v hlevu, da ji je kar ostajala, pri tem še nekaj priboljškov, pa je do binkošti molzla 9—10 litrov Od teda j pa je naenkrat presušila in ima zdaj komaj 5—6 litrov. Želite vedeti, če je to naravno, ali pa če ji ni morda kak brezvesten nevoščljivec dal kaj požreti, da je prišla ob mleko. Morda ji škoduje to, ker se pase ob rosni travi zjutraj zgodaj. Molzete jo trikrat dnevno i,n krava ni nnn™mnmnimimimiimiwiinn ODREŽITE | odgovarja samo na vprašanja, ka- j | terim je priložen tale odrezek. i j »Slovenec" 17. \u\i\a 1938 illllllllMIM IIIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIli videti bolna. — Vzrokov, da vaša krava zdaj manj molze, je lahko več. Na pr. če je breja, tedaj polagoma izgublja mleko; če ima zdaj bolj trdo, manj tečno krmo, bo tudi manj molzla; lahko ima tudi kako notranjo bolezen, ki jo more ugotoviti samo živinozdravnik; če dobi osebo, ki slabo molze, lahko tudi nazaduje v mlečnosti. Pravi vzrok bi se dal ugotoviti samo na kraju samem po pregledu krave, klaje in drugih okolnosti. — Da bi ji kdo zavdal, t. j. da bi ji dal požreti kaj takega, kar bi zmanjšalo mlečnost, je — navadno vraža. Tudi rosna trava na paši ji ne škoduje. — Pomagati se da pa samo tedaj, če se ugotovi pravi vzrok in _ potem odstrani. Glavni pogoj bo pa v največ primerih dobra krma. Saj pravi pregovor: »Krava pri gobcu molze.« Mlade race poginjajo. A. C. B. - Radi bi vedeli vzrok pogina mladih rac. Krmite jih z jajci in rmanom, potem s koruzno moko. 14 dni stare so vam pa že tri poginile. — Težko je na daljavo ugotoviti, zakaj mlade race poginjajo. Lahko je vzrok krma: če jim pokla-date samo koruzno moko brez zelenjave, se ta v želodcu zapeče in mlade živali poginejo. Tudi prehlad večkrat povzroči, da ohole in končajo. Mnogokrat je temu krivo tudi plemenjenje v krvnem sorodstvu, če po več let ne menjate racmana. Pomislite malo o tem, morda pridete na pravi vzrok. Teleta poginjajo. P. T. B. - Pravilno oskrbujete svoje štiri krave i— dobre molznice, vzlic temu ste od njih v sedmih letih vzredili samo sedem telet. Vsa ostala so poginila tekom prvega tedna po porodu. Skrbno pazite na popek, ki ga takoj po porodu razkužite, vkljub temu telo 5.ali 6. dan pogine. Pri poginulih .je bila popkovina videti zdrava, ledvice pa so bile črne, okrog njih pa rumena snov. — Če se točno ravnate po Dularjevem živinozdrav-miku pri oskrbi telet, ne moremo razumeti, zakaj teleta poginjajo. Če so ledvice črne pri poginulih živalih, tedaj storite najbolje, da te bolne dele izrežete ter takoj zanesete ali pošljete na drž. bakteriološki zavod v Ljubljani, St. Peterska vojašnica, ki bo ugotovila bolezen in vam dnla navodilo, kako jo preprečite, in to brezplačno. Tam so živinozdravniki, ki imajo nalog, da gredo v tem pogledu živinorejcem na roko. — Eden izmed vzrokov bi lahko bil ta, če tele ne dobi takoj po porodu prvega kravjega mleka - mlezve, ki mu je neobhodno potrebna, da mu očisti čreva in želodec od nekake smole. Veliko telet pogine zaradi tega, ker jim neuki živinorejci vzkratijo to njim neobhodno potrebno zdravilno mleko, ki jim ga mati narava snma pripravi. Kje se dobe glivice za jogurt. C. M B. -Hoteli bi napraviti jogurt, pa ne veste, kje se dobe glivice in koliko jih je treba? — Kupite si v kaki mlekarni, ki izdeluje jogurt, alli v prodajalni mleka malo steklenico jogurta in tega primešajte svežemu mleku, kakor navaja že podano navodilo. Pa dobite jogurt. Od tega si ohranite vsak dan nekoliko gošče, kar služi za napravo te pijače. Če želite imeti čiste glivice, pn se obrnite na Zvezo mlekarskih zadrug v Ljubljani, pri kateri si jih naročite za domačo rabo. Naprava piva doma. L. E. Lj. - želiTe podrobnejšega navodila za kuhanje domačega piva. r-, Finančna direkcija razglaša, da jc vsako samolastno proizvajanje piva kazniv« in so v tem primeru predpisane visoke kazni in celo zapor. Po trošarinskih in taksnih predpisih je namreč privatnikom strogo prepovedano proizvajanje piva tudi samo za domačo uporabo. Ta pravica je izključno pridržana oblastveno odobrenim pivovarnam. Zato ne moremo več navajati navodil za to izdelavo, ampak svarimo zasebnike pred tem, da ne zapadejo temu prestopku. Priprava soka iz trpotca. A. K. T. - Slišali ste, da je sok iz špičastega trpotca zdrav za pljuča, zato bi ga hoteli nekaj pripraviti. Ali ga je kuhati na soncu ali na štedilniku? — Sokove raznih zdravilnih rastlin pripravljamo navadno z izluženjem na soncu, če jih tamkaj pustimo v steklenih posodah nekaj tednov. Di-nand priporoča sledečo napravo soka: Hitro oprani in s čisto platneno rjuho posušeni listi se zvežejo in iatisnejo: ta sok se pomeša z enakim delom medu, kakih 20 minut kuha in dobro zaprt hrani. To sredstvo je zelo dobro za razmehčavanje pri raznih boleznih dihalnih organov. Sok iz 10 delov trpotčevega ekstrakta, 500 delov očiščenega medu in 500 delov belega sirupa (iz sladkorja) je sredstvo proti kašlju za prsa. V njigi »Dinand, Naše zdravilne rastline« najdete podrobna navodila za razne zdravilne sokove. Preizkušnja rud. T. B. P. - Radi bi vedeli, kateri zavodi preizkušajo kamenje na rude, na 5e dovolite, da Vam kukavica snett jajca v Vaša zdravjel originalna, naravna in zdravilna Je samo ena, ona e rdečimi srci. Zdrav je in užitek I pr. na baker, železo, aluminij? — Take preizkušnje izvaja mineraloški institut univerze v Ljubljani; dalje rudarska šola v Celju in po možnosti tudi Kmetijsko-kemičoa poizkusna in kontrolna postaja v Ljubljani. Za take preizkuse je treiba plačati posebne pristojbine. Trte plezalke le malo škodujejo stenam. I. S. L. - Želite pojasnila, če je trta plezalka (fajči?) škodljiva steni in lesu na oknih? — Take plezalke v splošnem ne škodujejo steni, ker se je samo oprijemljejo. Lesu pa naravnost koristijo, ker ga obvarujejo pred žgočimi sonč-I nimi žarki, ki ga razsuši. Imamo stene, ki so • leta in leta pokrite s to trto, ne da bi se na | njih opazile kake škodljive posledice. Pravni nasveti Nabiranje suhljadi po gozdu. J. K. — Na svojem zemljišču vsak čas in vsakemu lahko zabra-nite nabirati suhljad. Trditev nabiralcev, da sme suhljad, ki odpada od drevja, vsak nabirati, je neosnovana. Ako se Vaši prepovedi ne pokoravajo, jih lahko ovadite orožništvu. Izredni prispevek za vzdrževanje oblinske ceste. S. T. — Vprašate, ali občina lahko zahteva od opekarne, ki zvozi veliko množino opeke po občinski cesti, izredni prispevek za vzdrževanje te ceste, ki je občinska cesta I. reda. — Med ceste, katerih ukoriščanje je zavezano plačevanju izrednega cestnega prispevka, spadajo vse državne, ba-novinske, občinske ceste in dovozne ceste k železniškim postajam in pristaniščem. Podrobne predpise o odmeri, pobiranju in uporabi izrednega cestnega prispevka vsebuje uredba o izrednem cestnem prispevku za ukoriščanje državnih in nedržavnih cest, ki jo najdete v 85. številki »Službenega lista« z dne 23. oktobra 1937. Izguba kmetske zaščite. J. M. Od leta 1930 ste dolžni večjo vsoto denarja. Z upnikom ste se na občini pogodili, da boste dolg odplačali v 12 letnih obrokih. Ker niste prvih obrokov plačali, Vas je upnik izročil advokatu, ki zahteva, da morate takoj plačati ves dolg. Vprašate, ali bo upnik mogel od Vas izterjati ves dolg in ali Vam ni dolžan nekaj popustiti, ker ste kmetski posestnik. — Ako ste kmet v smislu uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, velja za Vas navedena uredba in pravilniki o zaščiti. Ako Vaš dolg ne izvira iz nakupa blaga na up, ali iz obrtenga dela, se zniža za polovico, ostalo polovico pa ste dolžni odplačati v 12 letih s 3% obrestmi v enakih letnih obrokih, vsako leto najkasneje do 15. novembra. Prvi obrok ste bili dolžni plačati do 15. novembra 1936. leta. Po predpisih pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami je moral upnik napraviti novo obveznico in obračun po poselmem obrazcu ter obe listini v dveh izvodih poslati občinski upravi, ki je pristojna za Vas-dolžnika. Občinsko oblastvo mora v 15 dneh od prejema izročiti en izvod obveznice in obračuna dolžniku in ga pozvati, naj v 15 dneh podpiše obveznico, ali pa poda svoje prigovore. Če pa Vam upnik do sedaj ni poslai nove obveznice in obračuna in ni postopal po predpisih navedenega pravilnika, niste dolžni plačati obrokov po uredbi prej, dokler se ne zamenjajo dolžnišlte listine z novimi obveznicami. Če ne plača dolžnik svojega dospelega obroka po predpisih uredbe, torej potem ko so bile zamenjane dolžniške listine, pridobi upnik pravico, takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poti, iz-vzeinši primere elementarne nezgode, zaradi katerih je bil oproščen plačila davkov. Če je dolg po predpisih uredbe znižan, mora plačati dolžnik ostanek znižanega dolga. Da more terjati upnik od svojega dolžnika plačilo celotnega ostanka dolga, je potrebno! da ga pismeno opomni in mu določi za plačilo zakasnelega obroka rok 15 dni. Plačati boste morali tudi stroške, ki jih boste z zamudo povzročili. Posojilo prijateljn. M. Leta 1928 ste si izposodili v Hranilnici vsoto denarja, ki ste ga posodili prijatelju, ki je bil kmet. Prijatelj je umrl, njegova žena pa dolga ne prizna. Vprašate, ali morete ženo umrlega prijatelja prisiliti, da odplačuje Vaš dolg Privilegirani agrarni banki. — Ker je terjatev Hranilnice proti Vam prevzela Privilegirana agrarna banka, ste torej Vi njen dolžnik in Vi morate odplačevati njej dolg. Ne morete prisiliti žene Vašega pok. prijatelja, da ona odplačuje Vaš dolg v banki. Če je ona prevzela posestvo po možu, je dolžna plačati tudi vse moževe dolgove, in bo torej tudi Vam morala odplačati dolg. Če ga ne prizna, jo boste pač morali tožiti. Ako je bil njen pokojni mož zaščiten, bo tudi prevzemnica posestva uživala glede prevzetega dolga olajšave zaščitnih uredb, če je tudi ona kmet v smisiu uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Plačilo dedne pristojbine. J. C. Vprašate, aH ste dolžni plačati procente od posestva, ki sta ga prevzeli po pok. možu, ker je bilo njegovo posestvo ob njegovi smrti dvakrat prezadolženo. — Državna dedna taksa se odmeri po čisti vrednosti pripadle imovine. Od ugotovljene cene kosmate zapuščine se morajo torej odbiti dokazani dolgovi in bremena. Dokazani dolgovi in bremena se upoštevajo samo tedaj, če se prijavijo, preden postane ta taksna odmera pravomočna. Poleg državne takse se plačuje od vsakega prenosa nepremičnin v območju dravske banovine tudi 2% j>anovinska taksa. Za odmerno osnovo banovinske takse služi ona vrednost nepremičnin, ki služi za odmero državne takse. Če se državna taksa ne pobere, se pa ugotovi odmerna osnova po prometni vrednosti nepremičnin. V vrednost stvari se v tem primeru vštevajo tudi dolgovi, ki jih je prevzel prevzemnik posestva. Slabo izvršeno pečarsko delo. P. M. S pekarskim mojstrom ste se pogodili, da Vam napravi štedilnik. Napravil ga pa je tako pomanjkljivo, da ga je bilo treba večkrat popravljati in da je še sedaj pomanjkljiv. Potrebno bi bilo štedilnik podreti in znova postaviti. Vprašate, ali morete prisiliti pečarja, da štediinlk podre in znova sezida, seveda tako, da ne bi imeli nobenih stroškov, ker ne morete računati na povpračilo stroškov od pečarja, ki nima imovine in se mu ničesar ne more vzeti. — Če je štedilnik res popolnoma neraben, bi smeli odstopiti od pogodbe, kar pa r.c bi imelo smisla, ker ste delo že vnaprej plačali, kakor pišete v svojem pismu, in bi ne mogli ničesar izterjati od pečarja. Ce napake štedilnika niso bistvene, smete zahtevati izboljšanje to samo tedaj, če ne bi bilo to zvezano z neprimernimi stroški za pečarja, ali pa smete zahtevati primerno znižanje plačila. Če bi zahtevali popravo štedilnika, morate dati pečarju primeren rok z izjavo, da po preteku tega roka odklanjate popravo. Če bi v predpisanem roku ne popravil štedilnika, bi' ga lahko dali popraviti drugemu pečarju, od prvega pa bi lahko zahtevali povračilo stroškov. Ne morete ga pa prisiliti, da on osebno ali pa po svojem sinu popravi štedilnik, kakor bi to Vi želeli, ker se bojite, da ne bi mogli izterjati stroškov od pečarja. Kar se tiče stroškov, jih bo takoj nekaj nastalo, .kakor hitro boste vložiti kakšno tožbo. Vsaj takse in svojega zastopnika boste morali plačati, četudi v pravdi zmagate, ako tega ne bo mogoče izterjati od pečarja. Ključavničar, zaposlen pri kovačn. I. M. V svoji kovaški obrti imate zaposlenega pomočnika, ki je izučen ključarničar. Radi bi ga prijavili pri svoji zadrugi kot pomočnika, a predsednik zadruge prijavo odklanja, češ da ga ne morete prijaviti za kovaškega pomočnika, ker ni izučen za kovača, za ključavničarskega pa zopet ne, ker Vi niste ključavničar. Vprašate, ali morete imeti za kovaškega pomočnika ključavničarja in ali je zadruga dolžna sprejeti prijavo. — Če se Vaš pomočnik ni izučil kovaške obrti, bi ga mogli zaposliti za kovaškega pomočnika samo tedaj, ako je dotična rokodelska obrt, ki se je je izučil, glede načina in značaja dela sorodna kovaški. Katere obrti je smatrati za sorodne, našteva uredba ministra za trgovino in industrijo o sorodnih obrti. Člen 1. navedene uredbe označuje med drugimi v točki 4-b za sorodne sledeče rokodelce: kovače, kovače za orodje, nozarje in ostrobrusce, pilo-rezce in ključavničarje. Iz tega izhaja, da je prestop iz ključavničarske obrti v kovaško mogoč in dopusten, vendar uredba o sorodnih obrti dopušča prestop iz ene rokodelske obrti v drugo sorodno le pod pogojem, če se predhodno opravi mojstrski izpit iz rokodelske obrti, v katero kdo želi prestopiti. BANKA BARUCH 11, Sne Anber, Pariš (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in p« najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 8064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-66, Ned Dienst; Lnksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Rnbež delavske plače. P. J. Delavcem, ki niso trajno nameščeni, se sme zarubiti tretjina zaslužka ali dnevne mezde, vendar jim mora ostati 20 dinarjev na dan. Jasno je, da je delodajalec dolžan delavcu odtegniti zarubljeni del mezde in izročiti delavčevemu upniku, ker drugače je odgovoren delavčevemu upniku. Rokodelec brea učnega spričevala. K. S. Pri očetu ste se izučili rokodelstva. Oče Vas pa ni prijavil zadrugi in Vam tudi ni izdal nobenega učnega spričevala. Po njegovi smrti ste se sami usvarjali z dotičnim rokodelstvom, vendar Vas je obrtna oblast pričela preganjati. Radi bi delali pomočniški in nato mojstrski izpit, da bi se mogli osamosvojiti, vendar nimate nobenih spričevaL Vprašate, ali bi brez spričeval mogli doseči svoj cilj. — Pomočniški izpit sme opravljati, kdor dokaže, da se je učil predpisano dobo kot učenec v rokodelski obrti pri rokodelcu, ali če dokaže s potrdilom, da je prebil predpisano dobo na uku v delavnicah, v katerih se izvršuje rokodelska obrt na tvorniški način. Razen tega mora dokazati, da je v smislu zakona redno pohajal in uspešno dovršil strokovno nadaljevalno šolo, če taka obstoji ▼ kraju, kjer se je učil in bil zaposlen. Če kandidati iz tehtnih razlogov ne morejo predložiti učnega potrdila, ga sme ban po zaslišanju pristojne zadruge oprostiti predložitve i>o-trdila ali spričevala, ako se more z drugimi nedvomnimi dokazi ugotoviti, da se je kandidat v predpisanem času učil rokodelstva. Oglasite se pri okrajnem načelstvu, kjer boste lahko dobili o tem vprašanju podrobna navodila. »Važna iznajdba«. J. G. Iznašli ste napravo, ki bi se dobro dala uporabiti na železniških progah. Vprašate, kako bi dosegli zaščito svojega izuma. — Predvsem se pomenite s kakšnim železniškim strokovnjakom o tem, če ni naprava, kakršno ste iznašli, že znana železnici. Če pa je Vaša iznajdba res kak nov izum na polju obrtnega ali industrijskega proizvajanja, si boste lahko izposlovali patentno zaščito potom prijave pri upravi za zaščito industrijske svojine v Belgradu. Taksa za prijavo patenta znaša 100 din. Poleg tega se pa plačuje tudi taksa za zaščito osnovnih patentov po dobi, za katerp se zaščita zahteva. V tem pogledu si oglejte tar. post. 166 taks. zakona. Poljski pridelki prodanega posestva. M. P. T. Ko je bilo posestvo na dražbi prodano in je postal domik pravomočen, je postal izdražitelj lastnik izdražbenega posestva in sme edino on razpolagati s poljskimi pridelki, ki so še na njivah. Bivši lastnik zato nima več pravice, da bi kopal krompir, čeprav ga je sam sadil. Prosile izdraži-telja, da vam prepusti vsaj nekaj krompirja, prisiliti ga pa k temu ne morete. Ponočni rop Ko! — ko! — ko! Dak! — dak! — dakl Veg kurnik se je pri priči zbudil. Strahovito Kokodakanje kokoši, nato klic petelina na polnoč. V priitličju so se zbudile gosi in race in so svoje glasove pridejale splošnemu razburjenju. Iz odprtih duric kurnika je sfrfotalo neknj peresc, ki jih je strahotni trušč pognal navzgor. Stari Sultan, ki je mirno dremal v svoji kolibi, je leno odprl oči in zarožljal s svojo de- Na posestvu Je vse pokom«. Gospodar roba n ti iz vse duše, gospodinja jadikuje po lepem petelinu, mala hčerka pretaka solze od strahu Mi gorja v blazine. Na dvorišču se Sultan še zmeraj bori s svojo neusmiljeno verigo, in prestrašeni maček, ki se je pravkar vrnil s svojih nočnih pohodov, stoji na slemeuu lope in hrbet mu je od groze ves usločen in sleherna dlačica se 11111 je naježila. Ta bi že znal povedati, kako je bilo, pa rajši ječi imam vsaj mir in doma tudi ne sme imeti svojega ključa... Na sodišču je zmagala pravica, za kar bi bilo treba vložiti priziv... Ali sodba se glasi: »Štirinajst dni zapora ali petdeset dinarjev,« nakar se glasi odgovor: »Imam rajši denar...« Služkinji priporoči zdravnik, naj se segreva s termaforom Drug dan pa reče zdravniku: »Dobro je bilo, čeprav je bila steklenica mrzla in sem jo šele sredi noči segrela...« Ali: Bukovec si sam zvija cigarete, ker mm je zdravnik priporočil več gibanja... Šlibar išče hipoteko, obrede vse, pa nobene na najde, pa je vendar na vsaki hiši ena... Dovtipi! šale! Kvante! Po ure dolgo bi jih mogel človek brez vsakršnega truda razpredati. V neskončnost se raztezajo in za uvod bi priporočal: »Prav za prav tudi tale dovtip ni dober...« In nato se začne... Tu pn je točka, ko postane zadeva z dovtipi že resna. Bodi, da so šale naših stalnih omizij in krokarjev stare. Česar pa ne prenesemo, jc tisto, do so že »zastarano. Dovtip je izraz določene duševne smeri. Vsaj zrcalo in kritika neke dobe je! Kaj pa se zrcali v dovtipih nalih šaljivcerS Kaj kritiziramo v njih? Pač dobo, ki smo jo preboleli že 1. 1914, dobo, ki je sploh nismo drugHČe poznali ko u zbirk dovtipov šo iz let 1878 do 1899! Ali se ne bi dali ti »dovtipm muzeji« pre« drugačiti? Ali jih moramo opozoriti, da ni dovtip nič bolj moderen, če pravimo namesto biser z dežele ali dekla — gospodinjska pomočnica ali služkinja? Ali ne smemo dostaviti, da učenjaka ne moremo nič več označiti s »pozabljenim dežnikom«? Ali noče listi človek, ki nas oskrbuje z dovtipi, razumeti, da zadeva s hišnim ključem ne more biti nič več dovtipna, kcf je žo zdavnaj ni več na svetu? Ali ne razumete, da se v zakonu pač pri- ficti marsikaj smešnega, da pn le ni prav, da >i zakon onečaščali z dovtipi in s kvanto? Ali nas boste še zmerom trapili s tisto gospodinjo, ki je bila tako varčna, da ni imela dveh klobukov za k eni obleki, ampak dvoje oblek zn k enemu klobuku? Ali ne boste že odpravili klepetavo žene (»Vi, že dvajset minut ste pri telefonu, pa še zmeraj molčite!« — »Pst, pst! Ženi sem telefoniral.«). Čoprnv bi bilo težko: pripovedujte nnni dovtipe iz te dobe in nc smešite s smešnieami stvari, ki jih ni več! (II. E.) Jako je mršava. Trebuh ie že zdavnaj izginil, namesto njega so videti le seski, ki so jih ji razpotegnili njeni mladiči. Kep je skoraj oguljen. Nobene sence več o nekdanji ponosni lepoti! Golvoc, ki je sicer tako lopo koničast, je zdaj prisiljen in je kot bucika s črnim gumbkom smrčka. Ljudje božji, nikar se ne čudite! Ona ima družino, pa se številno družino Mož jo je zapustil vprav tedaj, ko bi ga bila najbolj potrebovala. O, ti moški! In tako mora kar sama skrbeti za devet lačnih goltaneev. Ali veste, kaj se to pravi? Ne urice miru, ne grižljaja zase! Dan in noč išče okoli, da bi nasitila svoj drobiž. Sebi privošči le tisto, kar se ne izplača nositi v brlog, kakega govnača ali hrošča, ki ga je nočni hlad stresel z. drevesa. Pa tudi tega je malo. Vse, kar je boljšega, prinaša svojim otrokom. A odkod naj jemlje? Divjačine ni toliko iu je tudi ni lahko uloviti To si more misliti samo nespameten človek, da ulovi zajca, kjerkoli se ji zahoče. I e poskusite, pa boste videli, da niti zajec ni tako neumen! V poslednjih dneh se je spravila na mačke. Ti se potikajo po njivah in pridejo časih tudi v gozd. I.z gozda jih je že vse pobrala, a na njivah jih je še nekaj. Jako previdni so, a njih voh je brez pomena. Celo po vetru se jim moreš približati, če le količkaj paziš. Po večini so re-jeni. In neumni! Teči kar nič ne znajo in se v vsakem grmu skrijejo. Le to je treba paziti, da ne pridejo na drevo. Potem knr čakaj! Ali pa da jih dobiš, preden pridejo do ograje. Danes ji je ušel velik in brez dvoma masten maček T.e lačno je hlastnila z zobmi po njem Pa ji ni žal Saj jo je maček privedel na pravljično dvorišče. Ondi je kurnik, v k urniku polno slastne perutnine! Prav nič vabljivo ni, da si greš po svoj grižljaj k ljudem, vendar, lakota je visoka gospa, ki zna ukazovati. Pa se je vse dobro izteklo. Petelin telita brez dvoma več ko kilogram. Kakšno veselje bo doma! še malo počiva in pozorno preiskuje veter, ki pihlja sem od vasi, in nato ie zadovoljno nadaljevala svojo pot. Preskočila je globoko, zaraslo grapo in izginila v smrekovi gošči. Čez hip nato se je ko nekak duh pojavila na drugem koncu, se previdno ozrla na vse strani in je skočila dol k potoku. Tu je bilo svobodneje in je mogla bolje teči. Še enkrat je obstala, da je srknila nekaj kapljic hladne vode in je pri tem dobila neumno žabo, ki je debelih oči strmela vanjo. Nato je spet pograbila petelina in je, ne da bi se še kaj ustavljala, odhitela proti svojemu brlogu. Ali ste že kdaj videli lisičji grad? V naj- gostejši gošči, navadno na komaj opazni vzbok-lini po kakem starem drevesnem štoru, katerega korenine so že zdavnaj segnile, ima stric jazbec navado, da se uri v stavbarski umetnosti. Pa se večkrat primeri, da mu je izgotovljeno delo zaradi kake malenkosti zoprno in se odpravi kam drugam. Naša botra pa komaj čaka na tako priliko, čim je stari sitnež odnesel pete, se že ona vseli v jazbino. Časih se primeri, da jazbec tako ali tako pogine. Tedaj je njegov brlog zapuščen. Podeduje ga samo in edino le lisica. Vendar, če ni drugače, si tudi sama izkoplje prav lepo domovje. Poglavitno je, da ima več ko en sam izhod. Kaj bi tak brlog, če ne moreš iz njega, kadar si v nevarnosti? Nič ni boljšega, ko da je izhod čim bolj oddaljen od poglavitnega dela belo vereigo. Potem je poškilil na temno dvorišče in je začel koj besno lajati, da bi vsaj na ta način zakril krivdo svoje nemarnosti. V kuhinji kmetiške hiše se je zbudil gospodar, pograbil je, tipajoč v temini po nečem gor-jačastem, lopatišče in je tako oborožen planil v spodnji obleki na dvorišče in skušal z drugo roko izmencati zaspanec iz oči. Posrečilo se mu je odpahniti zapah in je prav v tem hipu stopil na z mesečino razsvetljeno dvorišče, ko se je zadaj za veliko, belo kokošjo, ki je vsa v grozi teletela iz kurnika, prikazalo razpotegnjeno truplo roparice z dolgim repom. ne bol Vprav zdajle je prišel z njiv in je opazil roparsko lisico. Takoj se ji je izognil, pa ga je bila prekanjenka že zagledala. Kam pa zdaj? Kam pa drugam kot domov, kjer izlahka najde na tisoče skrivališči Kakor ptič je preletel kratko razdaljo do hiše in šinil skozi znano odprtino, pravi mačji smuk, v ograji. Lisica pa koj za petami! Maček je planil na steber in od tod na streho. Ali je on kriv, da se je lisica, ki ii je plen ušel, ozrla naokoli in je zagledala odprt kurnik? Maček je nedolžen. Pa že Sultan bolj zasluži grajo! Zakaj je sipal? A vse to obdrži sivočrni ponočnjak rajši zase. Gospodar bi utegnil biti drugačnih misli in bi kar naravnost dejal, da je maček s svojim potepanjem zavedel botro v greh. In navsezadnje bi še poleno zagnal vanj . . Toda, pustimo hišo z njenimi preplašenimi stanovalci in poglejmo rajši, kako je z lisico. — Ta je pravkar izginila v sencah prvih gozdnih dreves. Zdajci počene, da dobi malce sape po divjem begu. Otrplega pevca je položila predse, pozorno si ga ogledu je, ali mogoče nima še toliko življenja v sebi, da bi začel frfotati s krili, in zadovoljno hlastne po sapo z ven molečim jezikom. Zdelalo jo je. Nobene moči nima več. Ta hi in tahi dovtipi Tovariš, ki je sicer vse časti vreden mož, se nam od pisalne mize hudomušno nasmeje. Že spet ne more pričakati, da bi nam povedal... Skoraj bi počil od smeha, ko kar za pozdrav začne: »Torej včeraj sem slišal eno, ha-ha-ha-ha, to vam moram pa res povedati. Ha-ha-ha-ha ... Ali pa ste mogoče že slišali tisto o tigru? Pa o ovci? No ...« Nič ne pomaga, da že veš! Že osem in pet-deseitič moraš poslušati o lepem skupnem sožitju tigra in ovce... Ha! Mirno stopiš iz kina, u»edeš »e v knrararo. »No, kako je bilo?« te vpraša kdo. »Lepo. Skoraj do smrti sem se nasmejal ..« — »Seveda, ti nobene reči do konca ne izvedeš!« Na vprašanje, kako posluje trgovina, dobiš za odgovor: »Ilvalo, na ime moje žene!« »Ha-ha!« Takile drzni mojstri dovtipov »o bili tudi tisti, ki so iznašli vprašanja o »razlikah«. Saj poznate tisto, kakšna, razlika je med zofo in smetiščem? Ali kako se razlikuje «moje» in «tvoje>? 0 priliki ti povedo gospodje sanešnico o ženski, ki spet ni imela ničesaT drugega obleči ko svoja kolena... Ali pa tisto, ali pišemo kloset z esom ali z «z» in ti povedo, da ga napišemo z dvema ničlama... To so pač taki in enaki dovtipi... Nemara se gospodje boje, da bi kvante ne izumrle? Ko jih pripovedujejo iz dneva v dan in kjerkoli jih morejo? Novih dovtipov! Novih? Ali takih, ko sinček vprnSa oče-tn: »Oče, ali se tudi osel oženi?« iin mu oče odvrne: »Samo osel se oženi, sin moj!« Ali: Ta in ta gospa tirdi, da na prvi pogled spozna, ali je kdo samski ali poročen Nato jo njen mož zavrne, da je že mogoče, da so tudi samci slabo oblečeni. . In pa dovtipi o taščah, o »copatah« t zakonu! Dovtipi o »zmaju« in o tipkarici! l>ovtipi o gost i 1 n a h: »Natakar, ali je to polovica piške?« — »Seveda.« — »Pa mi prinesite ono drugo polovico!« Če pridejo prijatelji na obisk, imamo vi-zite; če pride tašča, jc vizitacija . . In škrbar ima črne roke, ker je — pobožal lokomotivo, ki mu je odpeljala taščo domov.. Zakonski mož, ki je »copata«, pa noče iz ječe, češ v brloga, da je kje lepo ob strani, kamor ae lo* vec niti ne ozre. u . Naša botra ima že večje otroke. Videti i«, da so lačni, ker pričakujejo mater pred brlogom Dva parčka sta se od samega dolgega časa začela ruvati," tretji pa zložno vlači staro zajčjo kost sem in tja. Neka lisička se zabava z veveričnim repom, ki ga meče kvišku in gu ■ ostrimi zobki spretno ujume. Krog brloga so se sčasoma nabrali ostanki plena. Tu vidiš nekaj dolgih fazanovih peres, I kurja peresa, mačjo kost in celo nogo srne. Zgrozil bi se ob pogledu na to šaro. Vendar se ti ni treba prestrašiti. Pomisli, da ie botra to srno že mrtvo potegnila iz zanke, da je fazan, ki je bil pozimi obstreljen, le po eni nogi skakljal, in da je zajčka zadavila podlasica in je lisica dobila že izvršeno dejstvo. Njen greh m zmeraj tuko hud, kakor je videti corpus delictu Le ljudje, ki bi radi skrili svojo krvoločnost, s katero preganjajo sleherno lisičko, namiga- Lisica! Pa petelina drži med zobmi! Prekleto! Lopata je zasvrščala skozi ozračje, se komaj za meter za roparico odbila od ograje, zažvenke-tala ob loncu, ki je pozabljen stal na vogalu in se je vsaj nad tem znesla. Ubožec se je na sto črepinj raztreščil. Medtem je lisica v elegantnem skoku planila čez nizko vrtno ograjo in izginila v senci jablan. Še na mar ji ni prišlo, da bi izpustila svoj plen Urno je šinila skozi odprtino v ogra ji in že se je njena podolgovata senca odražala na parobku njive, ko je tekla vzdolž gozda. vajo na te ostanke razkošnih pojedin kot na dokaz, kako je naša lisica brez vsakega dvoma škodljiva. Prihod matere s plenom je znak za konec vseh iger. Otroci obkolijo svojo hraniteljico in začno zajtrkovati. Ne bomo jih motili in bomo materi brez dvoma odpustili ta današnji greh, ki ga je prav za prav zakrivil samo oni pote-puški maček. — (češko spisal J. Hubalek, risala Marešova, prev. km.) ------ »Ali ee v«m ni nič »Nasprotno! Kakšen izredno rastlino Carex zgodilo?« srečen slučaj! Držim se za brizoidis alpini generisl« pokrajina, 133. tenka palica, 135. umetna začimba, 136. božja čednost, 138. vrtna rastlina, 140. kraj na Koroškem, 141. rimski cesar, 143. azijska puščava, 144. vrsta davščine, 145. italijansko kopališče, 146. španska pokrajina, 147. azijski otok, 148. albansko mesto, Navpično: 1. srbska reka, 2. vojvodinska reka, 3. okusna pijača, 4. del živeža, 5. majhno svetišče, 6. vrsta plazilcev, 7. nasprotje svetlobe, 8. zadnje bivališče, 9. bolgarska planina, 10. slovenski slikar, 11. težkoča, 12. srbski kraj, 13. poljski pridelek, 14. pesniški izraz, 15. kmečko orodje, 24. del glave, 25. Cankarjeva črtica, 27. duhovniško opravilo, 28. eksotična dišava, 29. pevsko znamenje, 30. železniška postaja na progi Ljub-ljana-Zidani most, 32. madžarska reka, 33. vrsta psov, 34. del rastline, 36. izraelska jed, 37. vrsta pokrivala, 39. gruča prsti, 41. tujka za podnos, 42. črnogorska reka, 44. italijanski denar, 46. čistilna potrebščina, 47. rahel veter, 49. mešanica, 50. domača žival, 51. papirnato pokrivalo, 52. del telesa, 54. abesinsko jezero, 55. vrsta živila, 56. del telesa, 58. turški sodnik, 59. štajerska reka, 61. lahka stvar, 63. vrtna cvetlica, 64. gorenjska gora, 66. kraj pri Zidanem mostu, 68, častna stvar, 69. kraj pri Poljčanah, 71. grška črka, 72. časovno razdobje, 73. lovska potrebščina, 74. majhen otrok, 76. obvodna žival, 77. znamka motorjev, 78. ostanek pri gorenju, 80. črnogorska reka, 81. del sobe, 83. vzrok bolečine, 85. rob posestva, 86. del ograje, 88. zemeljska vzpetina, 90. namizna posoda, 91. ogrski kralj, 93. nevestina oprava, 94. tujka za blagajno, 95. ora kralja Matjaža, 96. del klasu, 98. mokrota, 99. raj pri Mariboru, 100. kraj pri Splitu, 102. nočna ptica, 103. albanski kralj, 105. alkoholna pijača, 107. oseba iz Svenssonovih povesti, 108. vrsta jedi, 110. madžarsko mesto, 112. del njive, 113. poljski pridelek, 115. gorenjska gora, 116. italijansko mesto, 117. glinasta posoda, 118. živinska krma, 120. svetopisemski kraj, 121. bosanska pokrajina, 122. nadležna žuželka, 124. italijansko mesto, 125. domača žival, 127. zapuščinski dar, 129. bojna ladja, 130. švicarsko mesto, 132. tujka za sobico, 134. italijansko pristanišče, 135. vrednost, 137. mlinsko korito, 138. zdravilna rastlina, 139. prevozno sredstvo, 140. odborovo opravilo, 142. kraj pri Kamniku, 143, kraj pri Želimljah, Rešitev zlogovne križanke z dne 10. julija Vodoravno: 1. moka, 5. luža, 9. duri, 13, koš, 16, Eda, 17. teta, 18. vena, 19. kača, 20. sapica, 21. bata, 22. koder, 23. oseka, 25. vile, 26. penica, 28. sila, 29. Peca, 30. ruta, 31. Pad, 32. ata, 33. reka, 34. dota, 35. repa, 36. lopata, 38. koža, 39. karat, 41 opica, 43. riba, 44. čebula, 46. bala, 47. pola, 48. sapa, 49. vir, 50 ura, 51. goba, 52. roka, 53. čeka, 54. salama, 56. voda, 57. berač, 59. očali, 61 pivo, 62. sekira, 64. leto, 65. Jona, 66. mera, 67. god, 68. ara, 69. pero, 70. šala, 71. nada. Navpično: 1. meso, 2. oda, 3. kapela, 4. Atika, 5. leča, 6. uta, 7. žabica, 8. Avala, 9. dete, 10. Una, 11. raketa, 12. ikona, 13. kadi, 14. oče, 15. šarada, 24. sito, 25. veka, 26. puta, 27. capa, 28. salo, 29. peta, 30. roža, 31. Peru, 33. raca, 34. doba, 35. raba, 37. pila, 38. kila, 39. kepa, 40. tara, 42. para, 43. roba, 44. čaka, 45. Lika, 46. busola, 47. pomije, 48. Sodoma, 49. veriga, 51. galop, 52, rovaš, 53. čekan, 55. lata, 56. vino, 57. bera, 58. čada, 60, čer, 61. por, 62, sel, 63. rod. 1 Tehnika; Pogonski jermen, hi ne povzroča isker Nemška tvrdka Zvvietusch je dobila patent na' zavarovanje pogonskih jermenov. Gotovo je žo marsikdo slišal, ko je stal poleg vrtečega se pogonskega jermena, neko prasketanje. Če se je približal s prstom jermenu, je naenkrat preskočila iskra. Jermen dobiva električne naboje, ko drsi po jermenicah. Omenjeno prasketanje je slišati zaradi preskakovanja isker na železne jermenice ali pa v bližini se nahajajoče kovinske dele. V. obratih, ki imajo opravka z eksplozivnimi plini, ali esplozivi itd., lahko te iskre povzročijo požar ali pa celo eksplozijo. Tudi povzročijo ta izenačevanja električnih nabojev v naših radioaparatih neljube motnje. Da se vsemu temu odpomore, je omerjena tvrdka prišla na misel, prevleči jermen s kovino, nakar odpadejo električne napetosti med jermenom in jermenico, ker sta te sedaj med seboj tako rekoč kovinsko zvezani. Zvvietusch se je po-služila v ta namen srebra. Zanimivo je, kako stvorijo srebrno oblogo. Jermen potegnejo skozi za svetlobo občutljivo raztopino soli od srebra. Nato jermen osvetle, razvijejo in fiksirajo — kakor fotografski film. Steklo Malo je y tehniki tako povsod razširjenih snovi, kakor je steklo. Ima pa steklo tudi svoje slabe strani. Pri steklu je najbolj nerodno ravno dejstvo, da ima premajhno trdnost. Udarec po šipi — in že gre na dvoje. To je pesebno nepripravno pri tistih vrstah stekla, ki je namenjeno za uporabo pri prometnih sredstvih, pri avtomobilih, avionih, vlakih itd. Praksa je pokazala, da postane pri prometnih nesrečah steklo lahko zelo nevarno. Kosi zlomljenega stekla prizadenejo potnikom nevarne poškodbe. Namesto stekla so že večkrat poskušali izdelati kak nadomestek, ki bi slabe lastnosti stekla odpravil Tako izdelujejo tako steklo, ki se upogiba in je tudi zelo odporno 6pričo udarcev. Posebne vrste je tudi tako imenovano »sekurit« steklo, ki se sedaj mnogo uporablja pri izdelavi av« tomobilov za šipe pri oknih in vratih in za varstvo zopet veter. To steklo ima lastnost, da se razleti na droben prah, čim ga razbijemo. Na ta način so pri nesrečah preprečene nesreče, ki bi sicer lahko nastale zaradi kosov razbitega stekla. Model iz klekljanih čipk našega domačega izdelka z Mednarodne modne revije v Berlinu, v juniju t. la Krapinske Toplice__ starodavno znamenito, radioaktivno zdravilišče s termalno vodo in muljem zdravi zanesljivo in uspešno razne bolezni. Terapija po najnovejšem raziskovanju revme. Kopeli v hiši, izvrstna kuhinja, novozgrajen termalni bazen na odprtem prostoru, brezplačen povratek po železnici itd. V pred- in posezoni posebni popusti in znižane pavšalne kure. Prospekte razpošilja in vprašanja rešuje kopališka uprava. Kutenckuva Neška ma tud beseda brata našega mojstra Sergija Matvejeva. Matve-jev je odigral to partijo zelo močno. V Matvejev : Romih 1. d2—d4, d7—d5; 2. c2—c4, c7—c6; 3. Sgl— f3, Sg8—f6; 4. Sbl—c3, g7—g6. (Ta varianta slovanske obrambe se imenuje Schlechterjeva obramba po pokojnem avstrijskem mojstru Schlechter-ju. Z njo je imel velik uspeh Ldvvenfisch v matehu z Botvinikom.) 5. e2—e3, Lf8—g7; 6. Lfl—d3, 0-0; 7. 0—0, Lc8—g4; 8. Ddl—b3 (beli pravilno takoj izkoristi odsotnost črnega damskega lovca na damskem krilu, ker mu podvojenje kmetov na f liniji ne more mnogo škoditi.) Lg4Xf3; 9. g2X f3, d5Xc4; 10. Ld3Xc4, b7—b3 (beli ima premoč v središču in pritiska na črno damsko krilo, tako da se črni čuti prisiljenega, na nasilen način osvoboditi igro); 11. Lc4—e2, Sb8—d7; 12. a2—a4, a7—a6; 13. a4Xb5, c6Xbo; 14. f3—f4 (grozi Le2 —f3 in na Ta7 SXb5) Dd8—b6; 15. Le2—f3, Ta8 -c8; 16. Lcl—d2, e7—a6; 17. Sc3—e4, Sf6Xe4; 18. Lf3Xe4, Tf8-e8; 19. Ld2-a5 (s svojimi lovci obvlada beli vso desko, dočim posebno črni konj igra zelo klavrno vlogo); Db6—a7; 20. La5—b4 (zapira črnemu konju pot v igro preko b6, ker bi sledilo Lb4—c5) Sd7—b8; 21. Lb4—c5, Da7—d7; 22. Db3—a3, e6—e5 (s tem si črni ne popravi položaja, ker so beli lovci v odprti poziciji še močnejši); 23. f4Xe5, Lg7Xe5; 24. Le4—g2! (po d4 Xe5, Te8Xe5 bi črni dobil figuro nazaj in še kmeta, ker bi napadel dve figuri naenkrat) Le5 —c,7; 25. e3—c4l, Dd7—g4; 26. Da3—h3, Dg4—h4 (črni se trudi, da bi prišel do napada, toda moč belih lovcev je presilna); 27. Tal—a3, a6—a5; 28. Ta3-f3, Df4-g5; 29. Tf3Xf7!l (popolnoma pravilna žrtev trdnjave, ki hitro vodi do zmage), Kg8Xf7; 30. Dh3Xh7+, 1U7—f6 (nič boljše ni Rf7—efi zaradi d4—d5 + Kf6, f41); 31. f2—f41, Lc7 Xf4; 32. e4—e5+, Te8Xeo (črni nima rešitve. Na Kf6-e6 bi odločilo TXf4! DXf4, DXg«+, na Kf6—f5 pa Df7+Kg4, h3+ i. t. d.); 33. d"4Xe5+, Dg5Xe5; 34. TflXf4+, De5Xf4; 35. Dh7—e7+ in črni se je vdal, ker na Kf5 izgubi takoj zaradi Lg2—h3+. Zadenč enkat, zdej bo mende že en dober teden ud tega, sem brala u jugosluvenar-akeh Časupiseh, de prideja ta in ta dan ub te in te ur u bela Iblana naš jugosluve-narsk vitezi, ke se jim prau pu duinače »Ne dama se«. Tu bom pa mogla jit pugledat, ke kej tacga še nisem nekol u 6ojem žiulejn vidla, sem s mislela. Brala sem že večkrat ud vitezu, pa namalane sem tud že vidla, ke sa bli ublečen čist u železne monture. Še ksiht sa mel železne larfe. Tu pa ni noben špas. Lepu vas prosein, tkula pulet, keder tku uručina prtiska, koker letaš pr nas, pa tku u železje bit zahumatan, na more bit glih lušten. Men sa se te vitezi že tekat, ke sem jih vidla sam namalane, kar u srce zasmilel. U tistmu železje ee more ja člouk kar voreng spečt, prou koker telečja al pa svineka prata, če ja deneš u protfon in jo pu-rineš not u ror, keder je šporhert zakurjen. Tu more bit ja čluvek za znort. Veste, de more bit usak ferbčen, če prou ni ženska, kašen boja te srumaki u te uručin, ke se boja taka dala prpelal, ven videl. Puseben, ke je blu glih tiste dni pr nas tku strašen uroče, de sa Ide kar jezike ven mulil, ke sa šli pu cest. Soje čase srna s Iblančanke, pa tud precej Iblančanu, s parazolem pumagal, keder je sonce tku prtisku, zdej sa pa pršli parazoli čist iz mode. Lde sa dondons tku naumen, de se hodja še clu sončit not ke k Sau, pol sa pa tku črn, koker kašen parkelni. Tist dan, ke sa mel vitezi pridet nazaj u Iblana, je še puseben sonce prpeku. Sej sem precej doug premišelvala, al b šla u te uručin čakat viteze na kuludvor, al ne. Duma je le luštni, sem s mislela. Pa sej puznate babi ferbec. Sam ferbec, ke še nekol u žeulejn nisem vidla živeh vitezu, me je gnou, de sem lezla na kuludvor. Ke pride moj mož šele preke pol trem iz kan-celarije dam. sem mogla s kusilam še prou hitet, če sem tla bit u pravem čas fertik, ke sem vedla, de vitezi ne boja tli name čakat in se na sonce pečt. Koker sva z možam pukusila, sem še hiter posoda pomila, ke jest na čednast velik držim, pa sem letela ket kašna furija preke kuludvore. Se ni blu prou š-ter ura, sem že prletela, ke du ta slaro Mikličuve štarije. Naprej pa sploh nisem mogla. Tulk eneh Idi je že tam stal, koker listja in trave. Kar pu pravic vam puvem, de še u sanjah nisem nekol mislela, de je tulk eneh Idi na tem svete. Ke nisa več mogel stat eden zraven druzga, sa pa stal kar eden vrh druzga, in zjal ke dol preke Devic Mari u Pul. Sevede, jest nisem mogla nekamer več stopet, ke je biu tak drejn. Men ni druzga kazal, koker de sem se hiter skubacala gor na en tak vuziček, ke je k sreč tekat eden tam gefrorenes predaju. S tistga vuzička se bo čist fajn videl, sem s mislela in se kar kumot naredila gor na vuzičke, koker de b bla duma. Mejčken mn, koker dve ure sem čepela gor na tistmu vuzičke. Usa sem bla že trda in kusti sa me že use bulele, puvrh me je pa še krč prjeu u ta desna noga tku hedu, de sem začela kar rjut, koker de b znurela. Lde sa me kar gledal, ke nisa vedel, zakua tku zjam. K sreč je pa glih tekat vlak na kuludvor prdrdrou, de sa se mogel začet tud drug lde drt, če prou jih ni krč prjeu, saj useh mende ne. No, in tku je biu kar naenkrat tam ukul mene tak šunder, koker bo pr englih na soden dan. Tacga šundra jest še soj žiu dan nisem slišala, vidla pa tud ne. Ke sa se začel enkat vitezi ven iz kuludvora valit, sem začela pa debel gledat in bla sem kar paf, ke nisem vidla nč železenga na nh, koker sem s jest prouzaprou viteze predstaulala in jih namalane tud že vidla. Rada b kerga prašala, kuku je tu, de te vitezi nisa tud u železje, pa je biu tak šunder ukul mene, de b me tku nubeden ne mogu slišat. Noja, pa časa tud nisem mela več, ke sem s že duma naprej uzela, de bom use viteze in pa tud druge navadne Idi, ke se boja z niin prpelal, preštela Pa tiste tud, ke jih bo ferbec prgnou na cesta. Kar hiter sem jim mogla začet štet, ke sem se bala, de b se m ta al pa un na zmuznu neštet naprej mem mene. Sej men b blu nazadne že useglih, če vem al pa tud ne, kulk je blu vitezu in pa kulk je blu navadneh Idi. Jest ja nimam nč ud tega. Ampak tu me zmeri jezi, ke se naš časupisi pol zmeri kregaja med saba zavle števila. En pranja, de jih je blu tukintulk, drug pa trd ja, de jih je blu tulk. Sej če b šlu že sam za ene par, b nč na rekla, zmot se ja lohka usak člouk, če je še tku brihten. ampak, tu gre use 1 i kar za stutaužente. Tu je pa hedu naroden, ke pol člouk res na ve, kdu ma prou. Kene, če jim bom pa jest preštela, na bo mogel Sah Turnir desetnice v nemškem kopališču v Harzburgu se je končal z zmago jugoslovanskega prvaka Pirca. Pire je na turnirju v Nordvvijku pokazal,^ da je v visoki formi kot na turnirju v Lodzu, in si je v Harzburgu že v sredini turnirja zagotovil prvo mesto z lepo zmago nad zmagovalcem v Nordvvijku, Eliskasesoin. Dosegel je 6 in pol točke od 9 možnih t. j. preko 72%. S tema zaporednima uspehoma, v Nordvvijku in sedaj v Harzburgu, je naš velemojster dokazal, da je bila vzrok neuspehu na turnirju v Ljubljani res le utrujenost in da spada v vrsto najboljših. Ker so Pircu sedaj odprta vrata na vse turnirje, pričakujemo, da si bo še letos nabral novih zmag. Drugi je bil v Harzburgu bivši kandidat za svetovno prvenstvo, Bogoljubov. Zaostal je za Pircem le za pol točke in s tem dokazal, da je še vedno kandidat za prva mesta. Tretji je bil nemški prvak Kieninger iz Kolna, ik je zelo dobro začel, toda ga je pozneje poraz proti Heinickeju vrgel nazaj. Dosegel je 5 in pol točke. Slede Eliskases in Heinicke 5 točk, Lokvenc in Petrov 2 in pol, Samisch 4, Richter 3 in pol, Preusse pol točke. Eliskases je i>o sijajni zmagi v Nordvvijsku seveda razočaral, presenetil pa je Heinicke iz Harnr burga, ki je zelo efektno porazil nemškega prvaka Rieningerja in s tem odločilno vplival na rezultat turnirja. Lep uspeh je dosegel tudi Lokvenc iz Dunaja, dočim bi bilo od Petrova pričakovati mnogo več. Isto velja tudi za berlinska mojstra Samischa in Richterja. V Rusiji so končali izbirne turnirje za turnir za prvenstvo Rusije, ki bo v jeseni. Igralci so bili razdeljeni v tri skupine, od katerih bo iz vsake prišlo prvih šest v finale. Letos je nastopil tudi velemojster Botvinik, ki je zmagal v svoji skupini brez večjih težav. V finale bo prišlo letos več novih, mnogo obetajočih moči. * Iz letošnjega turnirja za prvenstvo Pariza prinašamo partijo ruskega emigranta Matvejeva, pridet 3u nubenga Speiera vež. Jeat bom ajnfoh rekla: tulk je blu teh, tulk pa teh, pa je fertik. Teh večneh špeteru more bit enkat konc, pa Če se usi štriki putrgaja. Jest se bujim, kua boja drug lde rekel, ke pu svet naše časupise bereja. En boja mislel, de jugosluvenari lažeia, en pa, de ta prau Sluvenci. Sej sa že zdej usi Ide zmešan. Nubeden več prou na ve, al je Iblana viteška al ne. Tku na sme jit več naprej I Mene pa zdej zadne čase zmeri, nej e bo že punoč ali pa pudneu, smola pregajna. Nekol na morem tistga naredit, kar sem s naprej uzela. Zmeri me kašna reč zmot. Puglejte! Zdej sem naštela že glih devetindevetdeset laužent sameh vitezu, pa še ene par jih je blu čez, če se ne motem. Kar naenkat me pa pucuka ena že bi prletna babenca zadi za kikla in me praša: »Gespa, nej nekar na zamerja, če jih prašam, kua s tu zaen vitezi, ke nimaja železneh gvantu, koker sa jih mel vitezi soje čase?« Verjamete, de me je tu tku zjezel, de je začel use pu men gumazat. Jest nisem vedla, al ji čem ena prsulit, al ji čem na uprašajne udguvort. Štet nisem mogla več, ke jih je med tem časam precej eneh taužentu naprej mem mene ušlu. Usa moja muja je bila zastojn. Kar moučat bom mogla, ke se boja časupisi spet med saba kregal, koker punavad. Prou nejevolen sem "ji udguvarila: »Luba moja«, sem ji useglih rekla, »al na veste, de se zdej ves želez nuca za kanone, pa druge take prpuniočke za Idi na un svet pu-šilat?« — »A. tku je ta reč,« je še rekla, in se zgebila u drejne. K. N. Ztogovna križanka Vstavi v vsak prostorček po dve črki, ki sta obenem besedni zlog. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. kmečko orodje, 4. pravopisno znamenje, 6. tujka za vrsto, 11. bližnja sorodnica, 13. del obleke, 16. tujka za pleme, 17. urjenje, 18. žensko pokrivalo, 19. opojna stvar, 20 lekarniški izdelek, 21. kmečko orodje, 22. tujka za zemljiško knjigo, 23. kraj pri Litiji, 25. poljski pridelek, 26. tibetanski duhovnik, 28, italijansko mesto, 30. ognjeniški izmeček, 31. ječa, 33. nevestin delež, 34. človeška naselbina, 35. tujka za gospo, 37. kmečka jed, 38. svetlobno telo, 40. črnogorska reka, 42. ključavničarsko orodje, 43. prebivalci Galije, 45. del telesa, 47. bosanska reka, 48. turški naslov, 50 kmečko orodje, 52 vrsta padavine, 53. mehka snov, 55 težko spanje, 56. skupina ovac, 57. štajerska reka, 59. merilna priprava, 60. črevesna bo- lezen, 62. izraz pri kartanju, 64. nemško mesto, 65. tujka za obrabo, 67. del Trbovelj, 69 italijansko mesto, 70. mizarsko orodje, 72. evropska reka, 74. lesena posoda, 75. oblika vode, 77. vrsta uteži, 78. vrsta maščobe, 79. vojaški oddelek, 81 Župančičeva pesnitev, 82. svetopisemska oseba, 84 del glave, 86. del cerkve, 87. moka iz palmovega stržena, 89. poboljševalna naprava, 91. vrsta davščine. 92. vodna žival, 94. tujka za naslanjač, 96. vzrejanje, 97. slovanski vladar, 99. tujka za župnijo, 100. način oblačen)a, 101. indijanska lovil-na priprava, 103. francoski pisatelj, 104. gorenjski slap, 106. F inžgarjeva povest, 108. živalska krma, 109. češka reka, 111, kmečko orodje, 113. slovanska boginja, 114. brazda na licu, 116. gozdna ptica, 118. Wallenstei-nov zvczdoslovec, 119. teknča voda, 121. vrsta japonskega fižola, 122. nadležna žuželka, 123. utežna mera, 125. gozdna rastlina. 126. vozniška potrebščina. 128. del telesa, 130. zakonska družica, 131, hrvaška En teden po Češkoslovaški Podjebrady. Luchačovice Toda Cehi nimajo slatinskih kopališč samo v zapadnem nemškem delu, temveč tudi takoj blizu Prage, eno dobro uro z osebnim vlakom, v Pod-j e b r a d i h , kjer človeka prijetno preseneti krasni moderni kolodvor, gotovo najlepši, kar sem jih dozdaj videl: nova stavba v modernem slogu, z veliko lopo toda še lepšo »kupolo« v notranjščini, ki pa je ob straneh vsa obdana s cvetočimi rožami, ter s čudovitim svežim zrakom, česar nismo vajeni na železniških postajah. Človeku se zdi, da je v lepi restavraciji in hotelu, ne pa na prostoru, kjer sta dim in smrad doma. Že sam ta prostor se nas je prijetno dojmil, ko pa nas je pozdravil g. prof. Hess še v srbohrvaščini in povedal da je povrhu še iz Srema doma, smo bili kar domači. Njegovi govori na postaji, v zdravilišču ter zvečer ob koncertu v zdraviliškem hotelu so bili pravi zgled češkega domoljublja in vseslovanstva, na kar se dd že po starem receptu pesnika Macbe samo dvigniti kupico in »pustiti Slavijo živeti!« On nas je vodil tudi po vseh do-mih, kjer je najmodernejše urejeno za bolnike, ki tu iščejo predvsem zdravja srčnemu obtoku, arteriosklerozi in želodčnim neprilikam. Po lepih gozdnatih parkih smo prišli na glavno sprehajališče, kjer je svirala muzika, ki pa je ob našem prihodu udarila tuš — našo himno in so vsi številni gostje vstali in nas spontano pozdravljali, resnično tako spontano, da so mnogim stopile solze v oči in je neki starček še dolgo za nami vihtel svojo čepico in klical Jugoslaviji. Vsak pa, s katerim smo prišli v stik, pa je imel samo eno besedo: Ne damo sel Ponos je sijal iz njihovih oči in veselje — čutili smo takoj drugačno razpoloženje, kot pa v zapadnih krajih, kjer so nas prav tako vljudno sprejemali, ni pa bilo med nami tistega odnosa, ki smo ga čutili že v Podje-bradih ob zdravilni »podjebradki«. To so prav pred tridesetimi leti odkrili 96 m pod zemljo z »čudežno palčico« v knežjem dvorcu, v katerem se je rodil svoj čas češki kralj Jurij Podjebrad, zadnji huistski kralj. Njegov spomenik stoji na starem trgu, delo Schnircha, visoko na kameni-tem podstavku, tik pred vhodom v grad, ki je danes lepo renoviran in sedež kopaliških oblasti. .Tam je na dvorišču vhod v kapelico, kjer je bil krščen kralj Jurij, na dvorišču samem pa je »sala terrena« — bar na prostem. Vse to smo si ogledali, pa tudi lepo arhitekturo mesta, zaradi česar na starem trgu nobena hiša ne sme iti v drugo nadstropje, ker bi se sicer zakril pogled na zgodovinski grad. Videl sem pa izjemo v občinski hiši, ki tvori pendant gradu na drugi strani ter mestni hranilnici. Quod licet... Toda, če so bila zapadno češka kopališča precej prazna, so bili Podjebrady napolnjeni, kar smo opazili zvečer na koncertni promenadi. Morda je letos še več obiska, ker Podjebrady praznujejo prav 30 letnico svojega obstanka, kar je bilo napisano v velikem slavoloku nad vhodom v sprehajališče. In tam ob godbi, ki je zaigrala seveda tudi »D boj, u boj!«, ki ni več tako nesodobno zvenel v tem času in krajo, kjer so še sedaj bili nekateri pod orožjem, mi je prof. Hess razlagal vzorno disciplino mobilizacije ... Od njega sem tudi izvedel, da tu živi bivši dolgoletni predsednik privatne družbe, ki eksploatira slatino, prof. dr. ing. J. V. H r a s k y, wiaj že 84 letni starček, ki je za nas Slovence pomemben po tem, ker je — napravil načrte in gradil ljubljansko operno gledališče pa tudi Narodni dom... In tedaj sera se spomnil, kako smo , nra pred 14 leti v Pragi dajali častno diplomo nekega našega akademskega društva ln se je on v lepi slovenščini iz 90. let spominjal s solzami v očeh tedaj uničenega tržaškega slovenskega doma, ki ga je on sezidal, pa tudi pokojne žene Mice, ki mn je bila »živa gramatika v slovenščini vse življenje«. Škoda, da je prejšnji dan odšel v Prago, sicer bi brez intervjujev ne opravil. In ko smo se poslavljali na postaji, sem zapisal v svoj dnevnik še ime župana — Josef Cankar I In tedaj mi je bilo jasno: kjer je tvorec našega gledališča, mora seveda biti — vsaj simbolno — tudi tvorec naše drame. Naj živita obal Toda eno najlepših slatinskih zdravilišč 00 brea dvoma Luhačovice na Moravskem Slovaškem, ki imajo še to lepo lastnost da so kopališča proč od mesta med gozdovi in parki, ki imajo vsa imena — praških predmestij. V Luhačovice pa se pride na več načinov: z železnico ali avtom, pa tudi z letalom, kakor smo na primer mi. Lepo smo preplavali od Prage do Brna vso veliko razdaljo preko moravsko češke visočine in preko plodne Hane v eni uri, nato še v 25 minutah pot v Zlin in od tam z avtom v Luhačovice, ki so oddaljene samo nekaj kilometrov od amerikanskega mesta, ki ga je dvignil Bata, in ki je postalo središče svetovne čevljarske industrije. Preko Zlina smo torej pohiteli samo za par ur v prelepe Luhačovice, kjer se je prav za prav rodila češkoslovaška država, kakor je rekel pokojni poslanec gtanek; »Češkoslovaška republika ni vrnikla v Pragi ali v Brnu, temveč v Luhačovicah na sestankih češkoslovaške enote«, šli smo mimo »Slov&cke bude«, kjer so 6e med vojno sestajali Cehi in Slovaki in delali načrte za zedinitev. Danes je ta ' koča obdana z glorijolo zgodovinskih dogodkov, ki so bili tudi posledica njenih gostov, in prav tu so se nekaj dni za nami sestali češki in slovaški javni delavci s predsednikom Hodžo, min. Krofto, min. Dererjem in drugimi predstavniki obeh narodov, da slovesno proslave jubilej teh dni in obnove medsebojno češkoslovaško enoto. Prav tisti čas pa so Slovaki otvarjali svoj slovaški etnografski muzej v Turčianskem sv. Martinu, ter so imele »Narodne noviny«, ki niso na strani msgr. Hlinke, pomemben uvodnik: »V Luhačovicab Ceškoslovaki — v sv. Martinu Slovaki«. So pa Luhačovice na ozemlju morav-ske Slovaške, ki je znana po svoji slikoviti noši in pomembna kot vmesni čien med dvema narodoma, katerega dolžnost je spajati dva, ki vesta, da morata nujno skupaj, pa se ne znata pogoditi ... Luhačovice so eno največjih češkoslovaških zdravilnih kopališč in znane že stoletja, toda razvoj gre šele od 1. 1902. dalje, ko so začeli graditi hotele in zdravilišča. Zdaj so n. pr. v enem letu dali 260.000 raznih procedur, ter je bilo samo inhalacij proti astmi 168.000. Sem hodijo tudi zdravit sladkorno bolezen, jetra, ženske bolezni itd. tudi živčne, kar pri ugodnih klimatič-nih razmerah vpliva še bolj zdravilno. Toda tudi to moram izdati, da smo bili v Luhačovicah v Splečenskem hotelu izredno okusno postreženi, tako, da smo spontano dali pismeno zahvalo tamkajšnjemu kuharju, ki je resnično mojster v svoji stroki. Škoda, da smo po par urah že morali oditi proti Zlinu, Batovemu mestu in ne dalje p^oti Slovaški kakor smo imeli prvotno v načrtu. Zlin—Brno O Zlinu je bilo tudi že v našem časopisju precej pisano in boljše, kakor bi mogel in hotel jaz. Sicer nisem bil tu prvič, toda vtis na človeka je v resnici tak, da si ne more misliti, da je v Evropi, temveč kje v Ameriki. Ameriko si predstavljamo v tem tempu, kakor je iz skromne vasice oz. podeželskega mesteca Zlina napravil en sam mož v nekaj letih »velemesto«. Prav gotovo je Tomaž Bata, ki je zamislil ta svoj gospodarski sistem, genialen človek ter veliki dobrotnik svoje vasi, ki jo je spravil h kruhu in zaslužku. Ko smo z verande ogromnega nebotičnika »Společensky hotel« gledali v noči na razsvetljeno mesto, smo imeli vtis velemesta: visoko v zraku in daleč v širini so se užigale svetilke in migotale pred našimi očmi ter nas vabile v noč in kavarno, čemer se nismo upirali. In tam smo prišli v stik s Cehi in njihovo slovansko zavednostjo, kar je zopet vodilo v ples kola ter pritrkavanje, ki zvoni kot zvezde... Ker je bila drugi dan sobota in niso v tovarni delali, smo si ogledali le eno samo delavnico in zdravniško oskrbovalnioo, kjer vodijo o vsakem delavcu natančen pregled o njegovem zdravju, da ga znajo porabiti tam, kjer bo najmanj v škodo njegovemu zdravju. Sicer skrb industrijca za zdravje delojemalca ni toliko v socialnem občutku, kolikor v enostavnem računu: če bo delavec zdrav, bo tudi imel več od njega... Videli smo še Batov filmski atelje, kjer so nam predvajali film o zadnjem letu življenja pokonjega predsednika Osvoboditelja ter film o praznovanju praznika 1. maja v Zlinu L 1937., ki je bilo ogromno in resnično im-pozantno. Peljali so nas na grob genialnega To-maša Bate, ki počiva sredi gozda v grobu brez križa, v bližini staršev in dveh sorodnikov, ki sta mu zaupala denar za prvo poizkušnjo in sta s tem postala soustanovitelja podjetja. Ob njem leži tudi pilot, ki je obenem z gospodarjem izgubil življenje. Po vrnitvi s pokopališča pa smo prisostvovali zaključnemu govoru voditelja dr. hon. causa J. A. Bate, ki je prav po moderni kolektivni metodi izpraševal svoje učence, od katerih je zahteval sodelovanja in poguma ter vsakega pohvalil, ki je sledil njegovi misli. Na stotine učencev v uniformi, med njimi 85 Jugoslovanov in 1 Slovenec je končalo njegovo šolo in čakalo besed svojega šefa prav kakor čakajo nestrpno svojega voditelja drugod... Da bi globlje posegli v Batov sistem, bi potrebovali dneve in mesece: kar nam pade v oči, je samo ogromno podjetje in udobnost delavstva, ki ima resnično vse, kar potebuje; in spoznati je lahko tudi drugo pravilo: da delavec vse do zadnjega, kar dobi pri delodajatelju, tudi potroši pri njem. Neprestan krogotok denarja vidimo okrog Zlina, ki mu ne vemo konca niti vrednosti — vse to je za našo pamet preveč. Vidimo samo, da Zlin postaja središče države, vsaj geografsko, skozi katerega bosta šli velika avtostrada od zapada na vzhod in ob njej centralna železniška proga. Vse skozi Zlin, ki gradi Češkoslovaški tudi novo aviacijo in Diaske — pravi trgovski artikli bodočnosti... In po tak avtostradi, ki je prav ob Zlinu zgrajene nekaj kilometrov za zgled, smo z avtom brzeli proti Brnu. Široka avtostrada se je kaj kmalu spremenila v betonirano ožjo avtomobilsko cesto, po širini in delu popolnoma enaka — če ne še ožja — kakor naša nova cesta Ljubljana— Kranj. Toda kljub vsemu vidim, da smo mi gradili cesto pametnejše, ker smo prestavljali klance in ovinke, dočim so tam ostali »kakor so bili« in motijo hitro vožnjo. Na drugi strani pa sem občutil tudi neprikladnost take ožine, ko avto ne more prehiteti svojega »prednika«, ker slučajno hiti nasproti nov avto. Toda nesrečam se le izognemo. Tako smo prevozili bogato Hano mimo Kromeriža in moravskih cest, odkoder je prav tiste dni pohitelo mnogo Orlov k nam v Ljubljano, in kjer smo prvikrat srečali v večjem številu — vojaštvo. V moravskih mestih, v središču države čakajo mobiliziranci, da jih puste domov ali pa po betonski eesti — na mejo, kakor kan« potreba. Pomen trdne avtomobilske ceste je nam stopil še balj jasno v zavest in zato smo še bolj pognali, da smo v Brnu na magistratu še ujeli večerjo, katero nam jo je pripravil mestni župan g. Spazier, ki nas je pričakoval z zastopniki mestnega sveta. Po lepem nagovoru in ogledu starega magistrata, kjer je bilo svoj čas deželno namest-ništvo in pozneje najvišje sodišče, in še pozneje skladišče do zadnjih let, je zdaj stavba s prelepo renovirano notranjščino, s freskami in grbi vseh deželnih plemičev in graščakov. Med mestnimi svetniki je tudi 15 Nemcev, med njimi 13 hen-leinovcev in samo 2 aktivista, izmed katerih mi je eden tožil: »Veste, težko je, ko me smatrajo moji rojaki za narodnega izdajalca, dasi vem, da za nas v Bmu, kjer nismo kompaktni, temveč tvorimo samo otok v češki večini, more biti tudi resnično plodno samo sodelovanje z večino. Zato sem aktivist, če tudi sem navdušen Nemec.« Dekleta iz mestne gosj>odinjske šole so nam stregle s svojimi prijaznimi nasmehi, ki so nas spremljali še dolgo potem, ko smo že sedeli v vlaku in hiteli v Prago. XVI. kongres Pen-klubov Prav tedaj, ko smo se vrnili v Prago, bo se j tam zbirali svetovni pisatelji, včlanjeni v organizaciji PEN-ktubov, na skupni kongres. Časopisi so že nekaj dni pisali o znanih svetovnih imenih, ki bodo blestela na tem kongresu, ki so ga Ceho-slovaki namenoma postavili v čas, ko zbirajo svoje sokolske sile, s katerimi se resnično lahko postavijo pred svetom. Slovenska delegacija je bila že v Pragi, nastanjena v hotelu »Palače« v Jiijdfiski ulici, in so jo tvorili namesto odsotnega pesnika Župančiča podpreds. kluba pesnik Fr. Albrecht, tajnik um. zgodovinar dr. Štele, dalje kritik Fr. Koblar, pesnik Pavel Golia, dramatik Bratko Kreft in kot gost pisatelj Fr. Bevk iz Gorice, katerim sem se za dva dni pridružil mimogrede tudi jaz. Takoj po nastopu naraščaja na stadionu v nedeljo zvečer je praški oz. češkoslovaški PEN-klub priredil v elegantnih prostorih Družabnega kluba (Společensky klub) na Priliopeh večer z namenom, da se pisatelji med seboj spoznajo. Predsednica praškega PEN-a ga. Marija Tilschova, dobra pisateljica romanov, je sprejemala goste, ki so se kmalu znašli v prijateljskem kramljanju med seboj, v obnavljanju starih skupnih spominov in sklepanju novih zvez. Nad 200 pisateljev, mnogi z ženami, so se udeležili tega večera, kjer smo videli češke pisatelje: znanega Karla Capka, pesnika Ha- Dr. Beneš s predsednikom PEN-a J. Romainsom. lasa, našega znanca Novega, dramatika F. Langera v uniformi vojaškega zdravnika, Olgo Scheinpflu-govo, neumorno tajnico Tumovo, urednika Prager Presse našega prijatelja Magra, Slovaka Smreka, dalje praške nemške pisatelje P. Eisnerja, M. Bro-da, Winderja, sama znana imena. Od slavnih tujcev so bili tu predsednik PEN-kluba francoski pi-catelj Julet Romains, bivši predsednik angleški pisatelj WeUs, italijanski futurist in predsednik akademije Marinetli, ki pa je drugi dan že odšel v Varšavo, izrazita je bila francoska delegacija s 5e izrazitejšim Benjaminom Chremieuxom, s pravo židovsko fiziognomijo. Videli smo zastopnike Kitajcev, Kataloncev, Indijcev, severnih narodov, močna pa je bila predvsem slovanska delegacija: tako Slovenci, Hrvatje s svojim predsednikom dr. Livadičem in tajnikom dr. Ježkom in dr. Andras-syem, dalje Srbi, katerim je ta čas umiral predsednik Rakič v Belgradu, a so bili zastopani s Petrovičem, Manojlovičem, Bartulovičem, Kršičem, Maksimovičevo in drugimi, dalje Bolgari, ki so poleg Cehov prišli v največjem številu in sta jih vodila Kostov in Konstantinov in med katerimi so bili Dora Gabe, Rajčev, Canev, Janeva Stella, Raz-cvetnikov, Bagrjana itd., ter Poljaki z Nalkowsko, Kuncewiczovo in Parandowskim na čelu. Na večerih pa tudi na zborovanjih smo pogrešali znanih čeških katoliških pisateljev Durycha, Zahradnička, Ceipa, ki so baje odklonili članstvo pri PEN-u oziroma niso bili niti povabljeni. V prijateljskem po-menku med člani vseh evropskih nairodov je minul večer, ki je zopet pokazal, kako potrebni so taki osebni sestanki med duhovnimi delavci vseh narodov in ras, zaradi česar je PEN-klub potrebna ustanova, kar je še bolj potrdila svečana otvoritev drugega dne v dvorani filozofske fakultete. Protektorat nad XVI. mednarodnim kongresom PEN-klubov je prevzel predsednik dr. Beneš, ki je sam član praškega PEN-a, predsedništvo pa min. predsednik dr. llodža, prav tako član PEN-a, kar je vsekakor značilno za češkoslovaške politike, ki se vsi pečajo tudi s pisateljevanjem. Saj je tudi župan dr. Zenkl član in zuu. minister dr. Krofta. Zato imajo tudi še posebej vso legitimacijo govoriti na PEN-klubu, ki ga je otvoril min. predsednik dr. Hodža z značilnimi besedami: »Ce se ima komu čsl. država zahvaliti za obnovljeno politično svobodo, je to literatura prav tako kot armada. Literatura je v pravem smislu besede tvorila narod in mu budila zavest svobode mišljenja, človeškega dostojanstva in neugasljive žeje po pravici.« Vžigal je, ko je poudarjal, da jih sprojema v »državi, ki se danes zaveda nenadomestljive cene narodne in državne svobode ter demokratičnega sistema, v državi, ki smatra za veliko svoje poslanstvo, organizirati na tem koščku Evrope sodelovanje konstruktivnih nacionalizmov ter nadomestiti narodnostne boje s sodelovanjem v skupni in neras-ločljivi usodi.« Minister prosvete dr. E. Franke je pozdravljal kongres na tleh prve srednjeevropske univerze v imenu naTodne prosvete, poudarjajoč pomen branja, svobodo misli in izmenjavo kulturnih dobrin med narodi: »prepričan sem, da bodo umetniki vedno delali, da bi se narodi mogli sporazumeti in da svetovna kulturna višina ne bo trpela škode.« Zanimiv je bil pozdrav in odgovor predsednika PEN-a, francoskega pisatelja Julesa Iiomainsa, znanega humanističnega pisatelja, o katerem smo že brali, da išče poti k religioznemu gledanju sveta v bližini katolištva, saj prav ena zadnjih knjig nosi naslov »Iskalci cerkve«. To omenjam posebno zato, ker je tudi s predsedniškega mesta ob slavnostni otvoritvi zborovanja poudaril predvsem delo katolišlva za sporazum med narodi in ljudmi in celo s tako simpatičnimi besedami, da me je pozneje pesnik nora opozoril: »Saj je to vaš konvertit.« Toda v nobenih časopisih nisem mogel zaslediti doslovnih besed tega značilnega govora, ki sem ga samo bežno in površno razumel, niti v katoliških »Lidovih listih«, niti drugje, le prijatelj Hora, kot urednik »Češkega slova« je opisal ta pasus z besedami »Romains je našel topla sodbo o katoliški cerkvi, katere hipno uničenje bi obenem uničilo vse nravne in čuvstvene vezij ki ie obstojajo med narodiPoudarjal pa je Romains vse tiste institucije, ki imajo nadnacionalea pomen in ki zato lahko vežejo narode med seboj. Odločno je odklonil, da bi se PEN mešal v politiko, dasi zopet ne more mirno prenašati, da s« njegovi člani internirani — kot predsednik avstrijskega PEN-a Auerheimer (ki je prav tedaj umiral v koncentracijskem taboru) —, ter ne more gledati, kakšna je vojska v Španiji in na Kitajskem. Kot pozdrav Cehoslovakom, gostiteljem, je sicer svetoval, naj bodo pravični do velikodušnosti in naj store vse, da ohranijo miT, toda s simpatijami so bile sprejete besede, ki jih je govoril nato, obrnjen k min. predsedniku: »Bili bi zelo ponosni na to, če bi imeli zavest, dragi čsL prijatelji, da vam je naša prisotnost v tem trenutku vsaj malo v oporo tn v pripomoček k temu, da bi imeli občutek, da svet vašo situacijo zelo pozorno zasleduje in da nikakor ni pripravljen ukloniti so pred brutalno silo... in bomo srečni, če bodo končno naši sj>omini na Prago združeni z mislijo, da se je tega lepega junija 1938 začela za Češkoslovaško nova doba napredka v miru in pokoju!« S temi besedami, ki jim je sledilo veliko odobravanje vseh številnih zastopnikov pisateljev vsega sveta, se je otvoritev zaključila. In s temi besedami in s poudarkom rastoče potrebe PEN-klubov v svetu, bi tudi jaz rad končal svoj potopis enega tedna, ko bi ne čutil še posebno prijetne dolžnosti zahvaliti se za gostitev, ki sem je bil ves ta čas deležen, trgovinskemu ministrstvu v osebi g. ministrskega svetnika dr. Parila ter g. dr. Podhajskemu za prijazno vodstvo po teh lepih krajih. td. c,„„„,•«„ „. m„,,i,tMin v Rmn — Narodna noša z Moravske Slovaške (okolica Lnhafovic). — Grad kralja Jurija Podjebradskega (Podjebradv). — Spodaj: češkoslovaške ceste. — Vrt Wallen-steinove Jalače v Pragi pod Hraučani, kjer so » goste PEN klubov igrali na prostem Shake spearjevo dramo »Romeo ia Julij««, _ Spodaj: Dr, in!, Hraskf, graditelj ljubljanske nnore. V malih oglatih valja vsaka beseda 1 din; ženltovanjtkl oglati 2 din. Debelo tiskane naslovne besedo se računajo dvojno. NaJmanJJi znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglati to plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pltmene odgovore glede malih oglasov treba prlloiltl znamko. c i * ■ • v v • \luzbeiscejo Absolventka trg. tečaja Išče službe v pisarni. -Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Marljiva« St. 11247. (a) Absolventka trg. tečaja Ee želi Izučiti zobotehnl-ke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Veselje« št. 11248. (a) isssra Pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna Potokar, Litija. (v) Vajenko »prejme salon »Mila« — Tyrševa cesta 7. (v) Krojaškega vajenca tnkoj sprejmem. Jože Ovar, Vidovdanska 2. (v) Šofer k tovornemu ln osebnemu avtomobilu, e prakso, imožen kavcije, želi zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11074. (a) Pekovskega vajenca sprejme Resman, Zgoša prt Lescah. (v) Gospodična Vajenca za krznarsko obrt, »prejme takoj tvrdka Bber, Kongresni trg 7. (v) etara 19 let, z malo maturo ln trgovskim tečajem, začetnica, želi zaposlitev kjerkoli. Naslov v upravi »Slov.« pod 10984 Dekle pridno ln pošteno, USe službo kjerkoli prt mali meščanski družini. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11086. (a) Službo sluge hišnika, oskrbnika aH kaj podobnega, Išče 2 6-letnl fant, priden, vesten in zanesljiv. Naslov v upravi »Slov.« pod 11293. Gospa z večjim sinom Išče r boljši hiši mesto hišnice alt pa gospodinje k starejšemu gospodu. -Dopise v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Zanesljiva ln čista« 1080. (a) Absolvent zadružne šole samski, vojaščine prost, teli namešfienje v kakšni eadrugl alt manjšem podjetju. Zmožen tudi kav elje. - Drnovšek Rudolf, PotoSka It, Zagorje, (a) Boljša gospa a enanjem nemščina — ta če mesto gospodinje prt samostojnemu^ starejšemu gospodu alt gospej. Ponudbe t upravi »Slo-▼enca« pod »Gospodinja« St 11244. (a) Služkinja rajena kuhe ln vseh gospodinjskih del, želi pre meniti službo a 1. avgustom. Dopise podružnici >Slov.« Kranj pod »Zanesljiva« 11296. (a) Uradnica v težkih materialnih raz merah, vestna, vseh pisarniških del zmožna prosi plemenite osebe za celo alt poldnevno na-meščenje. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »življenje« St. 1121«. (a) Upokojenec zmožen vseh administrativnih ekonomskih poslov - perfekten slovenščine, srbščine ln nemščine, že 11 primerno zaposlitev. Ponudbe pod »Točen« v upravo »Slovenca« 11166 Boljše dekle vajeno vsega dela, Išče službo v bolnišnici, lekarni, prodajalni, kot natakarica, sobarica ali podobno. - Ponudbe v upravo »81.« pod »Dela-zmožna« št. 11084. (a) Mesto gospodinje 1Sče mlada vdova s sred nješolsko ln trgovsko Izobrazbo. Ljubezniva ln pridna, poštena, ljubite ljlea otrok. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Ugod nI pogoji« št. 11164. (a) Inteligenten mladenič verzlran v računstvu, pl savl, vrtnarstvu, sadjar stvu ln slrarstvu - Išče kakršnokoli zaposlitev pri boljših ljudeh. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Značajnost« St. 10901. Samski 115 letni fant, zmožen vseh kmetijskih del v polje delstvu, živinoreji In čebelarstvu - Išče stalno zaposlitev kot oskrbnik posestva. - Ima 10 letno prakso. Dopise poslati v upravo »Slov.« pod »Posten In vesten« št. 11116 Vajenca za mizarsko obrt, sprejme takoj Hiti, Ižanska eesta 18. (v Učenka za modlstlnjo so sprejme takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 11279 Pekovskega vajenca lz dobre, poštene hiše sprejme takoj pekarna Ciril Tanjšek, Velenje. Dimnikarski vajenec se takoj sprejme. Pismeno ponudbe v podružnico »SI.« v Celju pod »Dimnikar«. (v) Vajenca za pleskarstvo ln slikarstvo sprejme Rotar, Sv. Petra cesta 76. Po zmožnosti takoj nagrada 1 16 letni fant z dežele Išče mesto mehanlkarske-ga vajene«, z vso oskrbo Naslov v upravi »Slov.« pod »t. 11261. (v) Vajenca za krojaško obrt pridnega ln poštenega sprejmem. Ivan Zvezda, Jesenic«. (v) Vajenca s potrebno šolsko Izobrazbo, sprejmem v Spe cerljsko trgovino. Jože Kladnlk, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. (v) Učenka s itirlml razredi meščan ske šole, lz poštene dru 21 na. bi se rada Izučila v večji trgovini. Ponudbe T upravo »Slov.« pod »Poštenost« St. 1112! (v) Učenko za večjo trgovino s mešanim blagom na deželi Iščem. Reflektlram le na močno ln veliko dekle z dobrimi šolskimi spričevali. — Naslov r upravi »Slovenca« pod St. 11186 Vajenko ki ima veselje za trgovino z mešanim blagom, močno ln zdravo, z dežele, ki ima vsaj t razr srednje šole, sprejmem Naslov v upravi »Slov.« pod St. 10978. (v) Zaslužek 2.500 din potrebujete da doma zaslužite me sečno 1000 dinarjev. Pišite: »ANOS«, Maribor, Orožnova. (z) Zaslužek nudi večje podjetje upo kojencem. Flksum In pro vizija. Ponudbe podružn »Slov.« v Celju pod šifro »Zaslužek«. (z) Avtotaksi z dežele ali mesta, naj ponudi najnižjo mogočo ceno za kilometer - za vožnjo po Sloveniji. Po nudbe v upravo »Slov.« pon »Potnik« st. 11250. 1000 dinarjev ln več zaslužite mesečno i delom doma. Pošiljam material, provzamem goto vo blago. Majhen kapital potreben. Zahtevajte pro spekte, priložite znamko za odgovor. »Homipn« Panče vo. Trg kralja Aleksandra St. S. «»> llužbodobe Pošteno služkinjo za hišna ln vrtna dela, sprejmem. Marija Potokar, Radomlje 27. (b) Ključavničarski pomočnik dobro izvežban, se sprejme. Andrej Rozman, ključavničar, Celje. (b) Kuharico-gospodinjo pridno, sprejme župnlšče na dožell. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11081. (b) Dekle sirota, 16—18 let stara, zdrava, poštena, dobi mesto. Dopise v upr. »SI.« v Mariboru pod »Razumna« št. 1078. (b) Pošteno dekle krepko, v pomoč gospodinji, se takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštenost« Stev. 11174. Pcrfektno pletiljo ki zna delati po meri, ln šiviljo za pletilstvo, Išče za stalno »Luna«, Maribor, Glavni trg 24. (b) Deklico za vsa domača dela — sprejmem. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Pridna« St. 11190. (b) Rudarja vrtal, mojstra (Bohrmelster, Slovenca, solidno moč - penztonlsta - z dobrimi referencami sprejme novo podjetje -Ponudbe poslati na »Du-bravka«, Zagreb, Illca 11 Izurjena šivilja za vsa dela, gre na dom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »šivilja« 11168. Krojaškega pomočnika ki je zmožen voditi samostojno obrt, sprejmem. Frančiška Soklič, Rado-če 41, pri Zid. mostu. Deklo pošteno, za vsa kmečka dela. sprejmem na boljše posestvo. Plača 160 din mesečno. Klemen, Rogaška Slatina, Sv. Križ. Mesarskega pomočnika treznega in delavnega, 18—25 let starega, kateri je bil zaposlen na dožell, takoj sprejme gostilna ln mesarija Sfllt-goj, St. Ilj v Slov. gor. Viničar dobi dobro ln stalno službo. Pogoj znanje vinogradništva in sadjarstva. Ponudbe podružnici »SI.« v Trbovljah pod »Viničar« št. 10970. (b) Izučenega pečarja stavca ln oblikovalca. — formarja — iščem za takojšen nastop službe. — Ponudbo na Fr. Lobe, pečarstvo, Slovenjgradeo Mesarskega pomočnika pridnega, mlajšega, predvsem z znanjem dela na polju, takoj sprejmem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11165. (b) Majerja zanesljivega ln poštenega, zmožnega slovenščino ln nemščine, s 5—6 dela zmožnimi močmi, sprejmem 1. novembra. Vprašati pri tvrdki Pugel v Mariboru, Trg Svobode 3 Knjigovodja popolnoma verziran, x dobrimi spričevali, se sprejme ia mlin t ljubljanski okoltoi. Lahko je tndi upo-kojenee. Popolna oskrba v hiši. Naslov t upravi »Slo-vonca« pod St 11189. (b) Prodajalko dobro verzlrano v trgovini mešanega blaga, z najmanj dveletno prakso, sprejmem s 1. avgustom v lep trg na Štajerskem. Javijo naj se le z dežele. Ponudbe z zahtevo plače v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Vestna« St 1073. (b) Vzgojiteljica z maturo realne gimnazije se sprejme k srednješolskim otrokom. — Prednost Imajo one, ki so že službovale ln ki obvladajo nemški Jezik. Nastop 1. septembra. Ponudbe pod »Goli« poštno ležeče Sv. Janez ob Bohinjskem Jezeru. (b) Mlekarja strokovnjaka za čajno maslo, iščemo za našo parno mlekarno. — Biti mora starejši kot 26 let ln mora tudi dokazati da Je odslužil vojako. -Pogoj: stalnost ln pošte nje v delu. - Kateri re flektlrajo na stalno me sto ln so samostojni mlekarji, naj pošljejo ponudbe z označbo dosedanjega službovanja ln zahtevo plače na Mlekarno Kaufer, Hercegova^i. (b) Stalno službo dobijo državni upokojenci. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro priporočilo« št. 11225. (b) Zastopnika ki bt poleg že lmajočega zastopstva prevzel šo zastopstvo usnjenih Izdelkov, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod 11210 Dobro šiviljo sprejmem za teden dni na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 11213 Postrežnico sprejmem. Dnevno od 7 do s. Polzve se: Logar, Sp. Slška, Aljaževa 17. Služkinja vajen« vseh gospodinjskih poslov, prvovrstna kuharica, ki obvlada tudi nemščino, dobi mesto. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Kranj« št 11104. Poziv! Za prodajo malega predmeta. ki ga vsakdo rabi, se sprejmejo preprodajalci v vsaki vasi. - Pri naložitvi 90 din znaša za-Blužek 60 din. Za poštenost posla ln uporabljivost predmeta jamči osebno ln materlelno proizvajalec. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Gibljem sc rad, če dobro zaslužim« St. 11072. (b) Inkasanti inteligentni, dobijo takoj nameščenje pri naklad-nem konzorciju, ki dola po vsej državi. - Velike fiksne plače, dnevnice in provizija. Javijo naj se samo osebe, ki odgovarjajo mestu. Kavcija najmanj 1000 din. Delavni krog, kjer stalno bivate, ln okolica. Pismene ponudbe na »Propaganda« d. d., Zagreb, Jelačlčov trg 6 pod K. B. S. (b) Korespondent za slovenski, hrvaški ln nemški Jezik, perfekten v vseh treh Jezikih, s trgovsko akademijo, vešč tudi ostalih trgovskih pl sarnlSklh poslov, s pra kso, dober strojepisec — dobi mesto v velikem in dustrljslcem podjetju. Ponudbo z zahtevki ln pre pisl spričeval v upravo »Slov.« puu »Ambicija« St. 11095. «0 Več šivilj za moško perilo sp-ejme »Jugorublje«, Novi Sad, Sremska ulica 11. (b) Kuharico perfektno, z dobro plačo takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 11181. (b) Šoferja Izučenega tudi čevljarja, sprejme takoj za stalno službo Grilc & Komp. čevljarstvo, Novo mesto. Kravar dober molzač, samski dobi Btalno službo. Graščina Anderš, Murska So bo ta. Sprejmemo tri popolnoma perfektne zglbalce (falcerje), in blanšlrerja na stroju. — Osječka tvornlca koža, d. d., Osljok. (b) Zastopnika proti flksumu in proviziji sprejme domača vpeljana zavarovalnica. - Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod šifro »Zastopnik« Mlajšega ključavničarja za vodstvo delavnice z vlogo 25.000 din - takoj sprejmem. Ponudbe pod »Delo« v upravo »Slov.« St. 11264. (b) Kuharja prvovrstnega, samostojnega, za veliko gostilniško podjetje, takoj sprejmemo. Cenj. ponudbe v upravo »Slovenca« pod »LJubljana 4« St. 11228 Saldokontista zmožnega, s prakso — sprejme večje Industrij sko podjetjo v Kranju. Fonudbe v upravo »Slo venca« pod »Saldokontlst« Krojaškega pomočnika | sprejmem takoj. AmSek, krojač, Hrastnik. (b) Krojaškega pomočnika takoj sprojmem. Dlaccl Fr., krojač, Sv. Jedert, LaSlco. (b) Postrežnico veSSo kuhe, Išče družina za ves dan. Linhartova št. 7. (b) Šoferja sprejmem kot družabnika k avtotakslju. Ponudbe v podružnico »Slovenca« v Celju pod značko »Letovišče«. (b) Majerja s Štirimi delavnimi močmi, pridnega ln dobrega, sprejmem za moje posestvo v St. Ilju. - Vprašati od 9—11 v pisarni Mlo-vič, Aleksandrova c. 67. Dekle starejše, zanesljivo, vešče v gospodinjstvu, ljubiteljico otrok, krščansko - sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mogoče šivilja« 11295. Boljše dekle katera zna dobro, samostojno kuhati, z letnimi spričevali, iščem za 1. ali 15. avgust. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »1000« St. 11245. (b) Za popravne izpite pripravlja srednješolce profesorska kandldatlnja. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Večletna ln uspešna praksa« St. 11214 Abiturient klasične gimnazije* teli lnstrulratl za popravne Izpite. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 11171 Letoviščarji! Oddam takoj 1—3 opremljene sobe in kuhinjo, tik Sodražlce. — Poizve se: Janševa 2, »Vlnotoč«, Šiška. (L) Letoviščarji! Posetlte letovišče ZIri ob Italijanski meji. Lega 600 m nad morjem. Dnevna avtobusna zveza. Zahtevajte prospekte I (L) V mirnem kraja na Gorenjskem, v bližini železn. postaje, se iSče za daljšo dobo za 2 osebi popolna oskrba. Ponudbe s ceno v upravo »Slov.« pod Slfro »Letovanje«. /enitbe Državni uradnik Išče sebt primerno družico, staro S6—46 let z gotovino BO—80.000 din. Slika zaželjena. Ponudbo v upravo »Slov.« v Mariboru pod Šifro »Vdovec« St. 1075. <ž) Hišno posestnico fino, premožno, popolnoma neodvisno, pri ea. 50 letih, želim poročiti. Imam 250.000 dinarjev gotovine in trgovsko prakso. Dopise upravi »Slovenca« pod »Odkritosrčna« št. 11187. (ž) Zaradi otvoritve trgovine Iščem značajno življenj sko družico 26-33 let, b primernim premoženjem. Le resni dopisi s sliko, ki se vrne, naj se pošljejo ▼ upravo »Slov.« pod »Dobra žena« St. 11070 26 let star fant prikupne zunanjosti, posestnik In trgoveo, v idiličnem kraju Kranjske na deželi, blizu železnice, bi se rad seznanil v svrho prevzema posestva ln trgovine z brlhtno in podjetno trg. pomočnico katera poseduje nekaj kapitala. Ponudbe v upr. »Slov.« po možnosti s sliko, katera sc vrne pod šifro »Blago srce« 11077. Iskreno dušo dobrosrčnega intellgenta, sigurnega položaja, 37 do 44 let, želi spoznati si-tulrana, zdrava ln neoporečna uradnica. Samo resne dopise v upravo »Slov.« pod »Slovenka« St. 11321. (ž) nztTffjgai Tristanovanjska hiša z velikim vrtom v lepem kraju, ugodno naprodaj. Zg. šlška 14, Podhribom. I Jila nova, enonadstropna, naprodaj. Vprašati: Ilirsk* št. 29-1. (p)| Dve hiši v Višnji gori ugodno naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Višnja gora« St. 10979. (p) Za lire v Italiji kupim manjšo posest v Sloveniji. - Ponudbe na: Peternel, Celje, Sp. Hu-dlnja. (p) Šeststanovanjsko hišo v bližini kolodvora, prodam. Cisti donos 17.000 din. Naslov v upr. »SI.« v Mariboru pod št. 1079. Hišo z vrtom kupim takoj t gotovino. — Popis ln navedbo oene poslati upravi »Slovenoa« pod št. 11186. (p) Vinogradno posestvo srednje, kupim. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slovenca« pod »Vinogradno posestvo« 112 66 Hišo dvo- aH tri stanovanj sko, kupim. Prevzamem tudi večjo hipoteko. Cenjene ponudbe poslati r upravo »Slov.« pod St 11110. (p) Posestvo 30 oralov, Grlava, gorice Jeruzalem, prodam z inventarjem. Poslopja al-dana, nova. - Anton Ma-kovefa Vene. flt. .Temelj Dolenjsko. (p), Globoko u zmzane cene vsemu poletnemu blagu za moške in damske obleke ter perilu pri tvrdki F. I. Goričar Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 29 in 30 Na zalogi zelo velika izbira raznih ostankov Ladja naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 11126. Vrtne stole zložljive, nove, poceni proda Trlbuč, Tržaška c. 42, telefon 26-05. (1) Cvetlični med domač, zdravilni, nudi najceneje J, Menart — Domžale. (1) Ajda za seme po nizki ceni naprodaj. Vprašati pri podružnici Slovenca« Ptuj. (1 sa lahka letna oblatila st nabavita najceneje pri Preskerju, Sv. Petra o. 14. Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naroČilu G. Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47. Tel. 26-91. (1) Špecerijsko trgovino EG zalogo in inventarjem, prodam, najemnina nizka v pri šoli. Potrebna gotovina 18.000 din. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gotovina« 11165. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Prodam zbirko »aznih nemških, večino im znanstvenih knjig. -Kdor se zanima, naj piše po seznam. Kotar Anton, Pleterje, p. St Jernej na Dolenjskem. (1) Zajamčeno kaljivo, lepo, čisto semensko ajdo Dddaja po ugodni ceni tvrdka A. Volk [LJubljana, Resljeva e. 24 80 koles prvovrstnih, popolnoma novih ln več rabljenih -prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve) (1) Cviček pravi, dolenjski, dobite pr Centralni vinarni v LJubljani. Telefon štev. 25-73 Strešne plošče (lz kamna), poceni prodam. Jožef Jenko, Mavčiče St. 8, p. Smlednik. Dve zlati verižici lepi, ugodno prodam Trafika nasproti hotela Štrukelj. (1) Brivnica dobro vpeljana, zaradi bolezni naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodno« St. 10972. Šivalni stroj nov, pogrezljiv, poceni naprodaj. Hermes, Stari trg 21-1. (1) Kislo zelje novo, prvovrstno, ln domači malinovec, vsako množino — dobavlja po konkurenčni ceni Homan, Sv. Petra c. 81. Tel. 35-39 Medeno pecivo in razne okinčane čedne Izdelke - nudim cenjenim trgovcem, sejmarjem in občinstvu. — B. Grah, medičar, Kolodvorska ul št. 36, nasproti gostilne »Pri starem tlšlerju«. (1) Svetovno mane nemške mamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromlrana la odporno emajllrana, % nezlomljivim okvirjem dobite p« nerodnih obročnih od- plačilih pri tvrdkt KLEINDIENST * POSCH Maribor, Aleksandrova 44. Dekleta! Partija prvovrstnih Šivalnih strojev »Singer«, »Pfaff« ln drugih pogre-zljivih z 20 letno garancijo in ugodnimi plačilnimi pogoji po Izredno nizkih eenah naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve. (1) zage remseheidske gaterlce vodne, tračne, kakor tudi vse vrste orodja in okov ja si nabavite ugodno pri »JEKLO« Stari trg. Štedilnike iz jekla — rje proste, kromlrane, želez-ne, vseh velikosti, brzo parilntke, gnoju, črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri Ciril Podrža) iS 8*. 147 prt Ljubljani. Kolesa šivalne stroje najboljših tovarn, kupite ceneje kot kjerkoli drugje le pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvoda Zapomnite si: tvrdk Plevel obstoji že 28 let vodi le najboljše blago Ima najnižje cene ter strokovnjaSko postreže! Lepo, črno ajdo zgodaj zorečo, čisto — proda Anton Cerne, 61 ška. (1) Stelaže in pulte za trg skoraj nove, belo pleska-ne, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11234. (1) Za potovanje potrebujete kovčege, nahrbtnike, aktovke, kopalne torbice itd. Dobite Jih v veliki izbiri pri Ivan KRAVOS, Maribor, Aleksandrova 13 Sortirana vina prvovrstna kvaliteta (let nik 1937), lz lastnega vi nograda — proda večjo množino: Freudenreich. Podlehnik pri Ptuju. (1) Ajdo za seme sivo ln črno nudi Sever et Komp., LJubljana. (1) Mreže za postelje najceneje pri Andiovtfa zaloga pohištva, Komen-skega ulica 34. (1) Madonno in druge oljnate starinske slike proda Trlbuč, Tržaška cesta 42, telefon 26-05. (1) Brivsko-frizerski salon dobroidoč, na prometnem kraju v Ljubljani, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« 11209. Prodam 1 pisalni stroj in pisalno mizico s stolico, 1 del turške opreme. A. Grebene, nakup in pcodaja vreč, Tyrševa 8 6. (1) Vreče vseh vrst, za moko, otrobe, bale za fižol, za oglje - najceneje pri A. Grebene, Tyrševa e. 36, Ljubljana. (1) Kolesa, šivalni stroji prvovrstnih znamk Diir-lcopp, Anker, Vesta in otroška kolesa, prodaja najceneje Triglav, Res ljeva 16. (1) Za jesensko setev koruzo, grahoro, ajdo ln rdečo deteljo ter gorenj sko repo, dobite v naj boljSi kakovosti pri tvrd ki FRAN POGAČNIK, d. z o. z. v LJUBLJANI, Tyrševa (Dunajska) 33 v JAVNIH SKLADIŠČIH Cement betonsko železo in ves stavbni material priporoča poceni železnlna Kout-ny, Medvedova 28. (1) Kompletno sobo iz orehovo korenine, kuhinjo, žensko kolo, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11278. (S) Prosv. društva - pozor! Prodam kompletno zvočno kino-aparaturo v najboljšem stanju po zelo nizki ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponud be v upravo »Slovenca« pod »Zvočna kino-apara-tura« št. 11290. (1) I Auto-motor i Harley Davidson malo voien, proda Vladimir PeSnik, Ljubljana, Dalmatinova 10. (f) Motor »BSA« prodam ali zamenjam za lažjega ali tudi za drva. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11195. (f) Motor 200 ecm angleški stroj, - ugodno prodam zaradi odpotova-nja. Se vozi brez izpita. Naslov se polzve v trafiki Tyršev» oesta 87 b. Štirisedežni Diato odprt, z usnjem tapeciran, v dobrem stanju — naprodaj za 7000 din. Poizvedbe: Beka, Opel zastopstvo, Celovška C. 38, Ljubljana. (f) Denar Želim pristopiti kot družabniea k trgovskemu podjetju, ki Je v ženskih rokah. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 11042 Chassijo rabljenega tovornega avtomobila, 3 — 5 ton, po možnosti z Vollgumo — kupi Hugo Weiss, Cako-vec, Medjlmurje. Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta St. 40 knpi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank In hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE J*/« obveznioe, bone ter srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterije Vino iz lastnega vinograda, staro in novo, od raznih plemenitih vrst, zajamčeno prirodno, odličnega okusa, 300 hektolitrov, event. tudi v manjših količinah — proda Stevan Pellegrini, Zemun, Kralja Aleksandra 12. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tyr$eva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Originalna franc. kolesa Peugeot Pariš Model: »Tour de France« Prvovrstna izdelava, material, lak in krom; dospela v mehanično delavnico, LJubljana, Tyr-Seva cesta 84. V zalogi tudi druge znamke. — Resnico govor« ko trdijo, da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervne dele in motorna kolesa. Velika Izbira ! Splošna traovsha M B. O. B. St Vid nad Ljubljano Diesel rabljen, tovorni, originalno 4 in pol tonski, 95 KS — v brezhibnem stanju, proda Automon-taža d. d„ Ljubljana — Pražakova 13. (f) JE, DA SI NABAVITE NASE PRVOVRSTNE LASTNEGA, DOMAČEGA IZDELKA ZAHTEVAJTE PONUDBE A.KREMZAR STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV ŠT. VID NAD LJUBLJANO Vložno knjižico Zadružno zveie kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Staro dobrolmetje« št. 11177. (d) Prireditve Inogo zabave v nedeljo dne 17. ln v ponedeljek, dno 18. julija na žegna-nju v Tomačevem v sta-roznani gostilni pri Kovaču. Vabi Gorjanec, (h) Vnajcm IŠČEJO: Lokal pripraven za mehanično obrt, v centru, Iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11273. ! V centru Bleda na najbolj prometni točki, takoj oddam zaradi preselitve špecerijsko in delikatesno ter galanterijsko trgovino. - Pogoj: prevzem blaga in inventarja. Ugodni plačilni pogoji. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Velik promet« St. 11289. (n) Štirisobno stanovanje komfortno in sončno, v mirni ulici in v centru mesta — oddam mirni stranki. Ponudbe v upr. »Si.« pod »Lahko takoj« št. 11287. <č>! Stanovanje na. Jesenicah nudim do-' ttčnemu, ki mi posodi 16.000 din za dograditev hiše. Informacije pri podružnici »Slovenca« na Jesenicah. (-č)! Čitajte in širite »Slovenca« Štefan ZeramsM: 17 Zvesta reka Gospodična Sal-omeja je že mislila, da se ne vrine več. Mraz ni odnehal. Brila je ostra burja. Njeni valovi so se vili in ječali krog sten in oglov neme in črne krčme. Bila je temina noč brez zvezd. Naposled so zaškripala rahlo vrata, ki so vodila na dvorišče, in mala Ryfika je stopila čez prag. Previdno je priprla vrata in prisluhnila, če prihaja kdo za njo. Ko se je prepričala, da ni nihče slišal ali opazil, ko je odprla vrata, je šinila k zidanemu hlevu, odprla vrata, nato pa še vozarno. Gospodična Salomeja je stopila v hlev in se približala konjem. Nezatipmo so hrzali in topotali v temi z nogami. Pogladila jih je z roko po glavah in spoznala, da so opremljeni z i/,borno in eelotno vprego, im narod, da lahko krenejo za vsak primer takoj na pot. Konji so bili visoki, očividno dobro krmljeni in negovani: nemirno so se kretali na mestu in besno metali glave nazaj. Preiskala je z rokama sklepe na uzdah, komate, jermenje m voze. Zauzdala ie dva izmed konj in r" odpeljala iz hleva. Ryfka pa je medtem privlekla iz vozar-ne male, neokovane, prave židovske sani. ln vpregi i sta konja vanje. Ko je gospodična že sedela na vozu spredaj, je prinesla Ryfka iz vozarne še naročaj sena za konje na potu in ga vrgla zadaj na sani. Potem je zaklenila urno hlev in vozarno ter šinila kot črn netopiT nazaj za hišna vrata, ki jih je polagoma zaprla, gospodična Salomeja je previdno nategnila vojke in korakoma speljala konja iz dvorišča na piano; nato pa ju je pognala proti dvorcu. T atrl je privezala konja za steber in šla v hišo. Sčepa-nu je velela, da mora spati pri bolniku ter lxleti pred vrati njegave sobe na oba uhlja. Nato se ie oblekla toplo, prinesla kožuh za^pod noge, koc za na sedež, in odhitela na voz. fa je seoia udobno na sani, prijela vajeti in močno ošvrk-nila konja z bičem. Skočila sta in stekla. Krčmo je obšla preko polja, dospela na shojeno pot pa kar naprej pokala z bičem. Konji so tekli v najostrejši brzini, da so sami kar odskakovale v kolesnicah. V mesto je peljalo dvoje cest. Daljša je šla preko polja, krajša pa bolj po hosti. Cesta »preko hoste«, kot so jo nazivali, je bila zelo nevarna zaradi volkov. Toda sedaj je bila zaradi ljudi bolj varna kot ona preko po-lja. »Preko hoste« se je šlo po pravi puščobi, pose-kovju, med grmovjem im ščavje.m ter pašniki, naposled pa po globokem, čistem in gostem gozdu. Nemir se je loteval gospodične Miije, ko je prešla puščo in zagledala pred seboj globoki, tihi gozd. Še trdneje se je usedla na snopu slame, uprla noge ob sprednjo desko sani in pričela švrkati ukradena konja pod noge, da sta švigala kot blisk preko dobrave. Do kosti jo je hipoma spreletela zona in objela srce z ledeno skorjo. V ušesih je zabrnelo nekaj kot neznan krilc... Preganjajo jo! Pogoni Topot! Kdo se podi za sanmi? Čete, ki se požirajo v divji vojni, sluge nekakšne človeške pravice, ali razbojniki, ki ne spoštujejo zakona, ali zveri, ki se bore z ljudmi? Ničesar ni vedela... In kar na sleipo se je zaupala svobodni sili svoje mlade duše in isikrosti svobodnih konj. Gnala je kot vihar. In začudila se je, ko ni videla več gozda na straneh svojega pota... Preletela ga je Z neverjetno brzino. Do mosta ni bilo več kot miljo. Dala je konjema oddiha in vozila pazno in previdno dalje. Oči so se ji privadile goste teme i.n dobro je razločevala kraje, preko katerih je vozila. Prešla je srečno vse ovinke in ovire. S klanca, kjer je stala zidana krčma, je zagledala v daljavi mostne luči. Srce ji je nemirno utripalo. Spustila se je z ravne ceste preko polja izza mitnice in ostro pognala v predmestje. Mimo klavnice, vojašnice, barak in skladišč, opekarne in mlina na veter je zavila na trate pod mestnim parkom ter dospela slednjič po velikih ovinkih do vrta z ograjo, ki se je prišlo ob nji v zakotno ulico. Gospodična Mija je stopila s sani, razuzdila konja, ju pokrila s kocem in jima vrgla povesmo sena, da se nakrmita. Vojke je privezala čvrsto za steber ograje. Nato je stresla krilo, gfi pogladila z roko in zavila v ulico. Urno je stopala po temnih stranskih ulicah, ne da bi koga srečala — tja do prostranega trga. Prekoračila ga je brž kar povprek ter skočila pod pristrešje hiše, kjer je stanoval znamenit zdravnik doktor Kulevvski, ponos vse gubernije. Ni bilo preveč pozno, ker vežna vrata še niso bila zaklenjena, na stopnicah pa je gorela luč. Gospodična Salomeja pozvoni na vratih v stanovanje. Odprla jih je stara, grbasta služkinja, ki ni prikrivala svojega nezadovoljstva. Izjavila je, da je odšel_ gospod doktor že spat. Gospodična Brynicka ji stisne v roko menda poslednji denar s prošnjo, naj jo spusti pred slavnega zdravnika. Pustila jo je. Precej dolgo je čakala. Zasenčena svetloba voščene sveče je oblivala krasno pohištvo starega samca, svetnika Kulevvskega. Naposled se vrata odpro im na pragu se prikaže zdravnik. Na obritem obrazu se je čitalo očitno nezadovoljstvo. Meril je gospodično s strogim pogledom. Bil je 1 petdesetleten, prijeten, dobro ohranjen viveur, krepak človek, izvrsten zdravnik in najbolj razvpit sladkosnede?, v mestu. Nekolikokrat je bil že na niezdolskem dvorcu, kadar so resneje oboleli otroci ali starši. Gospodična Brynicka ga je poznala, ker jo je večkrat zdravil v prejšnjih letih. 7/1 ravni k se je ni mogel precej časa spomniti, toda ker gn jc presenetila njena izredna lepota, je postni nekam bolj pokoren in uslužen. Stopil je k n ji in se ji poklonil. Gospodična Salomeja mu je povedala svoje ime in sedla na njegovo prijazno ponudbo v fotelj. Zdravnik je postajal vse bol j mehak im pripravljen na usluge. Prešla je na stvar brez vsakega ii vod a. Povedala mu je, kaj in kako je. Prosila ga je, naj obleče kožuh, vzame kirurgične pripomočke in se odpelje ž njo. Doktorjev obraz se zresni. Odločno, kategorično odbije. Vstaš. dve milji poita, pa ponoči in po deseti uri, —1 nikdar! Ne more iti. Žal mu jel Zelo nerodno mu je! Da, to je vsekakor pomilovanja vredna -zadeva! Tudi sam jo rodoljub in čuti stvar globlje nego kdorkoli, morda nihče, toda voziti se, — tega pa nikakor ne more. Dolžnosti ima, množico pacientov v mostu, morda kak sličen primer, morda še celo bolj resen ... morda stokrat bolj resen. Gospodična Solomejn ga je poslušala potrpežljivo. Hipoma pa prime zdravnika za roko, s katero je delal kretnje, in jo stisne na svoje ustne. Še več, — spusti se na tla in ga poljubi na koleno. Zdravnik se zdrzne in umakne. »Aha, Ijnbezem torej!« se zasmeje. »Vi TJn-bite tega borca?« »Ne. Nego vršim satmo to, k«r Je moja dolžnost.« »Res? In čemu potem te ponižne prošnje in t« ekstaza v vaših očeh?« »Ker tako čutim.« »Vstaši,« je začel tolmačiti, »so izzvali monarhijo na borbo. Norci! Pobalini! Tn zato morajo poginiti tisoči, kajti to je vojna. Razumete?« »Razumem.« »No torej? Če je to vojna, ne more zahtevati poedim človek vse naše pomoči im usmiljenja zase.« »Vsekakor je tako, toda jaz moram rešiti človeka, ki jc bil izročen mojim rokam, fz boja jo prišel prod vežo, in ni vedel, kam bi šel. Ob-lecite, gospod doktor, kožuh, vzemite priprava in pojdiva, ker čas hiti.« »Mar res mislite, da pojdem?« »Jaz ne grem odtod brez vas.« Zdravnik se je smehljal ter se zagledal v njene iskreče, divne, prekrasne oči, belo čelo, ki jc sijalo izpod kožuhovinaste čepice, rožno ustne in nežna lica. ki jih je zarndi toplote v sobi podplula močna rdečica. Prišel je v za-dreiro PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI ki je izplačevala ves čas denarne krize stare in nove vloge brez vsake omejitve, se priporoča za vse bančne posle, katere izvršuje najugodneje. • Nakupuje in prodaja tuji denar po najboljšem tečaju. Daje trgovska posojila. • Vloge obrestuje proste po 4°/0, vezane do 5%. Hi) Spalnica orehova, šperana, skoraj nova, poceni naprodaj. -Polzve se: Plskar, Sv. Petra cesta 52. (š) Pohištvo sa stanovanje, hotele, penzljone dobite v priznano solidni Izdelavi pri »OPRAVA« Celovška cesta 50 Spalnico že po 1460 t vagona ali manj. -Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Denar lahko naprej« St. 1126S. (k) Otroški voziček globok, dobro ohranjen, kupim takoj. Dolfe Ko-pecky. LJubljana^ Tabor St. B.' OO Bukov gozd m sečnjo, predvsem v ljubljanskem okraju, kupim. Kos, Ljubljana* Bohoričeva B. (k) Enovprežni voziček ^■zapravljivček), kupim. -Ponudbe z navedbo cene ■na naslov : F. Lavrič, Nova vas pri Rakeku, (k) Dve postelji Kompletni, omaro ln kuhinjsko kredenco, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11335. (k) Različno sadje kakor n. pr. češnje, bezeg, borovnice in drugo, za žganjekuho - kupim. Ponudbo na Ant. Polanc, Radeče prt Zid. mostu. Rdeče višnje in ribizel kupujem po najboljši ceni. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova e. 39 Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne Krone kupujem p« najvišjih dnevnih cenak. A. KA.JFEZ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNK, jnvelir, Ljubljana ,Wolfova ulica št. 3 II Živali n Polletnega psa-čuvaja volčjaka, prodam. Poto-kar Marija, Radomlje 27 Kobilo pridno, sposobno za vsako vožnjo, proda posestnik Caf, Pobrežje, Ob Dravi 1. (j) Prodam telico ptnegavske pasme, lepo. staro 16 mesecev, močno, ki je od krave prvovrstne mlekarlce. Poizve Be pri Antonu Grajžarju, Sv. Valburga, Smlednik. Pletilne stroje skoraj nove, št. 2-80 — 4-80 in 12-80 ter specialne šivalne stroje za trikotažo, poceni prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11284. (1) msEnnnnsm IEIektro univerzalni H stroj v vsako de- H lavnico! Din 6.800'- B. Mizarski mojster I Štibelj, Celje, piše : I S hvaležnostjo javljam Vam, da izdelujem vsa stavbena I in pohištvena dela na »Fortuni«. Toka porabim približno samo za Din 20'— mesečno. — Ta stroj vsakemu kolegu naj topleje priporo- | čatn. PETER ANGELO" 3 U G 1*3 A M-A • Ty n l\t VA C. 30 Trier čistilnico malo rabljeno — poceni prodam. Filip Btanovnlk, Horjul 34. <1) Elektromotorje latosmernl tok, 1—4 kilovatov, kupim. Takojšnje ponudbe s prepisom tablice v upravo »Slovenca« pod »Istosmeml motor« st. 10830. :<*> Mlatilnico prevozno, pripravo® za takojšnji obrat, na zobe, s tresall, reto tn trikratnim čiščenjem, po zelo nizki ceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10906. <1) Speefjahia delavnica za previjanje in popravljanje elektromotorjev ln dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firme >Siemens< vedno na zalogi. Franjo PerCinlšf koncos. »lektrapotilotle, U|nbl|an». ensporretska c. m. telefon 23-71. CUNJE krojaške odrezke, itar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, rovcJo dlnko (arovco) — kupi vsako množino Arbiter - Maribor Dravska IS Lolfomobilo ca. IDO PS dobro ohranjeno Ponudbe z vsem opisom v upravo »Slovenca« v Mariboru pod >Dobra lokomobila« št. 1065. Entel- stroj za pletilstvo, dobro ohranjen, kupi »Luna«, Ma-ribor^ Glavni trg 24. I Informacije vseh vrst brezplačno, sestava prošenj in ugodne kredite s:a državne ln samoupravne uslužbence, daje Informacijska pisarna^ Slomškova ulica 1. (r) Informacije glede vseh vojaških zadev, Invalidnine, vojnlce itd. daje strokovno kon-ceslonlrana pisarna Sever, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 14. Za pismen odgovor priložiti znamke ali kolek 6 din. Parkete vseh vrst Izdeluje ln dobavlja po nizki ceni Leo Paulin, tovarna parketov ln furnirja, parna žaga, pošta Straža prt Novem mestu. Pletarsko podjetja franjo Grenko Orla vos-Drasiovte se priporoča cenjenemu občinstvu za dobavo vseh v moderno pletarsko obrt spadajočih predmetov: pleteno pohištvo, garniture za verande, sobe, balkone, hotele, kopališča sanatorije, košare za cvetlice, pisarne itd. itd. Postrežba točna, cene najnižje. KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH i Šolski izletniki dobijo najcenejše kosilo v gostilni M. Plauo, Maribor, Glavni trg. (r) IZBIRA NI TEŽKA kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik a najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to Je naš dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — m malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča. ODDAJO: Opremljeno sobo oddam gospodu — Bežigrad 15 (Vila Rezlnka). Skromno sostanovalko sprejmem. Mestni trg 24. IV. nadstr. Vprašati od 7—8 zjutraj. Cedilnik, (s Opremljeno sobo lepo, sončno, oddam solidnemu gospodu. Stani-čeva 21, Bežigrad. (s) Brezplačno sobo opremljeno, oddam akade miku brez sredstev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11172. (s) Zelo lepo sobo parketlrano, a posebnim vhodom lz stopnic, oddam takoj. Vprašati v, trgovini Tyrševa c. S7. Opremljeno sobo s tekočo vodo in lastnim vhodom, oddam solidnemu gospodu, tik tehnike. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11285. (s) iFrnrni Kromatično harmoniko prodam. Pere Alojzl Sevnica. (g) Klavir Bosendorfer z lepim glasom, nizka cena. Proda Ivan Kaeln, Domžale. (g) Vaš klavir je sigurno potreben popravila, ne pozabite, da je sedaj čas za izvršitev kakršnegakoli dela. Vsako popravilo Vam izgotovim strokovnjaško z najboljšim inozemskim materijajom in najceneje. Obročno odplačilo. R. Warblnek, tovarna klavirja Ljnbljana, MikloJiieva c. 4 Salon-Pianino krasen s 3 pedalom, prodamo po ugodni ceni. — Ljubljana, Komenskega ulica 26-11. (g) Klavir vam strokovnjaSko popravi ln uglasi Izdeloval-nlca glasbil Dorjath Jakob, Ljubljana, Frančiškanska 3 (nasproti Učit. knjigarne). (g) Natečaj Uprava sa industrijsko lastnino potrebuje dva inženirja, in sicer: strojnega inženirja, po možnosti z znanjem radiofonije, in tehnološkega inženirja. Prednost imajo kandidati, kateri obvladajo neniSki in francoski jezik. Kandidati lahko reflektirajo na pripravniško mesto ali največ na osmo položajno skupino. Kandidati, ki bodo prosili za rarpisana mesta, morajo izpolniti vse pogoje iz §§ 3., 4. m 5. zakona o državnih uradnikih. Prošnjo e potrebnimi dokumenti je treba poslati do vštevši 10. septembra 1938 Upravi za industrijsko svojino, Beograd, Miloša Vel. ul. 14-IV. Zahvala Vsem, ki so ob emrti ljubljene tete Gabrijele Ulimann sočustvovali, ji poklonili cvetje in p izkazali pozornost na njeni zadnji poti, izreka iskreno zahvalo Marija RamovS in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so ob priliki sonrti naše matere, gospe Apolonije Belcjan izrazili sožalje, darovali vence in cvetje, iskren: Bog plačaj! Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našo mater na zadnji poti, posebno 66. duhovščini, gospodu županu ter vsem društvom. Komenda, 16. julija 1938. Žalujoči ostali. Dotrpel je naš dragi oče, soprog, brat, tast ln ded, gospod Anton Adamič bivši lesni trgovee in posestnik v Spod. Blata 19 danes ob 6 zjutraj, previden s tolažili svete vere, v starosti 84 let, po težkem 14 dnevnem trpljenju. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob petih popoldne na farno pokopališče. Blag mu spomini Grosuplje, dne 16. julija 1938. 2al*jo£a rodbina. + Naznanjamo žalostno vest, da je umri gospod Fran Seršen trgovec v Ljutomeru in predsednik nadzorstva Združenja trgovcev Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 18. julija ob 18 v Ljutomeru. Ohranimo zaslužnemu tovarišu trajen spomin. ZDRU2ENJE TRGOVCEV V LJUTOMERU. ZAHVALA Vsem blagim srcem, prijateljem in maneero, ki so sočustvovali z nami v težkih urah, ko nam je kruta usoda ugrabila tako nenadno našega MILKA vnem darovalcem mnogih vencev m evetja, vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli k zadnjemu slovesu, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Maribor, Ruie, Gloggnite, £ssen, dne 17. julija 1938. Žalujoče rodbine: Danca, Lorger in Kohler Dotrpel je nas dobri sin, brat, stric in svak, gospod Fran Seršen trgovec in posestnik Predragega pokojnika spremimo k večnemu počitka v ponedeljek, dne 18. julija 1938 ob 6. uri popoldne. Ljutomer, dne 16. julija 1938. Rodbina Seršen in sorodstvo. KOLESA ▼ prvovrstni Izdelavi, solidni okvirji, zunanje lotani, i obojkami, poni-klani ali kromirani znamke AXO, kupita ugodno pri H. SUTTMER ■ Ljubljana ■ Aleksandrova c. 6 <-* ■ ■' i, .- .. i r __ _ Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plaiSilni pogoji! Nafpreciznejša ura sedanjosti Vodne turbine M razmere, hIuhIRin FVflltfltnfs, utvar lit«, oprem n ta«« ta nllae izdelaj « in dobavlja G. F. Schnefter Skof J a Loka — tovarna »troje* Za vlaganje kis, špirit, žganje, rum pri O Jakob Perhavec MARIBOR, Gosposka ulica 9 Telefon 25-80 Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št, 5 NATEČAJ Komanda irakoplovne vojske bo sprejela tndi to leto gth tovo število mladeničev ia meščanstva kot gojence zrakoplova« vojske v pomorski irakoplovni in podoficirski šoli, kt bodo po dovršeni šoli služili v zrakoplovstvu vojske kot podofletrBlri piloti, aeronavtični strežaji in mehaniki. Kandidatje moralo v glavnem odgovarjati sledečim pogojem: 1. Da je državljan kraljevin« Jugoslavija. 2. Da ni mlajši od 18 let in ne starejši od » let Za podlag« vrtrtStt-nanja leta starosti se vzame eelo kalendarsko leto, v katerem s« kandidat prijavlja za sprejem. 3. Da je dovršil najmanj 4 razrede osnovn« Sol« s najmanj dobrim tispehom in da se je po možnosti izučil obrti (mehanika, ključavničarja, električarja ali mizarja). 4. Da je dobrega vedenja in da nI pred sodnim postopkom aH eodnfj-■ko kaznovan. B. Da ima odobren Je staršev aH hranilca, potrjeno od nadrejen« oblasti, (da zamore stopiti v šolo in pozneje služiti v zrakoplovni »ojskL 6. Da je zdrav in za vojaško službo sposoben, j 7. Da ni oženjen. F 8. Da v svoji prošnji navede, da pristan« n« vbb pogoja natečaja. Prošnje po tem natečaju se sprejemajo do vključno 1. septembra 1938, po katerem roku ee ne bo upoštevala niti ena prošnja. Vse prošnje, ki niso napisane točno po natečaju ln n« odgovarjaj« Istim in niso opremljene z vsemi dokumenti kot se v natečaja zahteva, bodo zavrnjene. Posebno se opozarja kandidate, da postopajo točno po konkorza tn da m dobro z njim seznanijo, a vsi pogoji natečaja in kako j« treba postopati po njem, se lahko ogledajo pri vseh vojnih okrugih, okrajnih načelstvih, večjih občinah, kakor tudi v Službenih novinah in službenem vojnem listu, a ravnotako se dobe tudi v komandi zrakoplovne vojske v Zemunn osebno ali po pošti, v katerem primeru je treba poslati svoj točen naslov in poštno znamko, da se dostavi prosilcu natečaj. Opozarja se kandidate, da so podoficirji v erakoplovstvu, ki služIjo kot piloti, strežaji zrakoplovov in mehaniki tudi posebno nagrajeni in da Imajo možnost, da postanezo vojnotehnični uradniki zrakoplovno tehnične stroke, a podoficirji piloti tudi zrakoplovni oficirji, ako izpolnijo tudi ostale pogoje zakona. Iz pisarne komande zrakoplovne vojske, Zenran V. K. br. 75 4/88. Tovarna furnirja Samsa Boris, Litiia izdeluj« vsakovrstni furnir, sprejema tudi ▼ rezanj« hlod« sa furnir. (Lohnschnitt). Opekta ffsn^M nfo|2*h n prlMlin* 4 ke sumshd«, mbs Din OtroSkl vozički Pvokolesa, Šivalni »troj; »ovejSlh modelov Motorji, trleDUJl pogrezUlvi Po celo miriti cenil Ceniki frankol »TRIBUNA" F. BATJIL, LJUBLJANA, KarloviKa 4 Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta U STANOVANJA štirisobna ■ halo, velikim solnčnim balkonom na ulico, ves najmodernejši komfort, centralna kurjava, v centru Ljubljane v novi hiši G O RI Č A R, Sv, Petra cesta se oddajo v najem za november« Večje tujsko-prometno podjetje »prejme tajnika ■ manjem jezikov, osobito francoščine, nem-JSin« ia Italijanščine. — Ponudbe ▼ upravo »Slovenca« pod »Korespondentc št 11109. NAGLUŠNI! VIBRAPHON aor pripomoček *a »lah, prnk-tl«no neviden neelektričen, nobene žtee, bre« baterije, ni-kake prltikll ne. Zdravniško pre-iiknScn in priporočan. Zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje k a 30 dnevno preizkušnjo. - T« »dražite! - KUPON U. B. PoSIJtte ml bresplaftno ln neobvezno prospekte kakor tndl pogoje za — - - - linjo. 30 dnevno preizkušnjo. Naslov: APARATI VIBRAPHON (T)ep. 11. B ) Znereb, BoSkovičeva S Konči Ahačičl 27 Trije tički »Skočil« jo tedaj spomni prazen želodec. Le kam? Maca ae ozre in zagleda skoraj tik pred nosom velik kos vabljivo dišeče salame. »Zakaj pa ne! Saj sem dovolj lačna žele si misli in skoči in.,g Oho!? Salama se ji na čuden In tajinstven način spretno umakne, še enkrat: skoki Zopet nič! In zdaj zagleda kar dva kosa znpeljive salame, na vsaki strani po enega. PodališalslZlvllenle! SiTl)eujemoremo podal|4atl, bolečine preprečiti, bolezni oidravltl, Blabotne olačltl, nestalne moremo učvrstiti ln nesrečne napraviti srečne I Ha) te vzroh vsake bolezni? Oslabljenje tlvoev, potrtost, uguba dobrih prijateljev alt svojih bliinjlh, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo N najboll« zdravniki 80 poti, ki Te mor«)« dovesti do dobrega razpoloženja, oilvltl Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot J« pa opisana v raipravl, ki |o Sa moro vsakdo, ki zahteva, dobiti tafcol ln poVSeill breZPlattlOt V tej mali priročni kujlžlol Ja raztolmačeno, kako morete ▼ kratkem času in brez ovire med delom olačltl ilvoe ln mlSioe, trudnost, odpraviti slabo razpoloženje, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo ln nebroj drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Postno zbirališče: ERNEST PASTERNACIf, Berlin SO, nichoelklrcliplatz IS, JIH 113. INDIANOL domače prvovrstno motorno olje za inotocikle s primerno kompresijo je zanesljivo olje, ker je njegov >(fllmu kot elastična blazinica, zato poveča kompresijo in s tem poveča brzino motorja ne odpove niti pod najtežjimi okoliščinami MOTOGKIISTI! Za svoje motorje k n p n J t e le „1N D1A N O L"! Zadovoljni bostel — V Ljubljani je glavna zaloga pri tvrdkl IGM.VOK — Tavčarjeva ulica Dobro in poceni kupite pri naših inserentihl Hašveae ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji KAMITAS V maju in junij« je izplačala KARITAS cele zavarovalne vsote po smrti sledečih zavarovancev: Kosi Marija, Ljutomer 99; Benčina Jožefa, Stražišče pri Kramj« 2; Kovač Pavel, Gaberje 7, Dolenja Lendav»| Gregorc Ivana, Ljubljana, Zvezdarska 4-Krajšok Janez, Svibno 41, Radeče pri Zidanem mostu; Majner Jurij, Prnovšče 180, Radeče pri Zadanem mostu; Goričan Franc, Celje, Cesta na Dobravo; Setinšek Rozalija, Razborje 20, Velika Lokaj Bonča Marjana, Hotavlje 3, Poljane; 1'ompe Terezija, Šmarje 31, Sevnica ob Savi; Furlan Alojzija, Slap pri Vipavi; Burkeljc Marjeta, Kaplja vas 44; Anžur Marjeta, Velika Preska; Petan Neža, Stara vas 35, Videm; Oreški Roza, Slakovec, Nedeljiščo; Wicman Uršula, Dolnja Počehova; Kristan Jože, Gradec pri Litiji; Dolenc Frančiška, Stražišče 51; Keršič Jože, Ljubljana — Most«, DruStvena nllca 7: Primožič Antonija, Tržič, Na Blekah 11; Črtanec Vid, čmuče 22, Jožica; Rome Marija, Ljubljana, Ižanska 59; Oman Helena, Vevče 54, Devica Marija V Polju; Dvoršak Ivan, Maribor, Cvetlična 14; Mlakar Alojzija, Iga vas 31, Stari trg; Zamida Neža, Polhovica 4, St. Jernej na Dolenjskem; Loboda Agata, Ljubljana, Vodovodna 78; Blažič Alojzija, Dobrovce 83, Hoče; Markovič Alojzij, Ljubljana, Galjevica 76; Polak Anton, Žabjak 1 (Orehovci); Germ Blaž, Razvanje 65; Ledinek Marija, Guštanj 69; Košar Franc, Veržej 101; Križevef pri Ljutomeru; Ilartman Elizabeta, Sv. Lovrenc na Pohorju; anežič Pavla, Ljubljana, Geštrinova 3; llakar Ivan, Zg. Kašelj 71, Devica Marija v Polju; Štefančič Marija, Polzela 2; Tomažič Alojzija, Moravškn gor« 33, Sv. Križ pri Litiji; Kandorfer Janez, Pilštanj 35; Dobrovnik Ilelema, Prekopa 42, Vransko; Lešnik Marija, Kamnica 18, Maribor; Guzel Neža, Rad vanje 81; Strajnar Ivan, Vel. Cikava 11, Noro mesrto; Požlep Franc, Vnanje gorice 36, Brezovica; ierman Jera, Marija Reka 34, Trbovlje; angus Terezija, Bistrica 18, Tržič; Drobec Alojzij, Paričink 33, Slatina Radenci; Ilrbas Anton, Martin nrib, Dolenji Logatec; Vidmar Katica, Jesenice, Slomškova 6; Ternik Marija, Zg. Vižinga, Marenberg; Meglič Frnnčiška, Lom 129; Dermnstja Franc, Srednje Gameljne 27, Št. Vid nad Ljnblj. Zaje Uršula, Apače 51, Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Leskovšek Alojzij, Ojstriška vas, Št. Jurij ob Taboru; Kukavica Marija, Zalog 66, Dovioa Marija v Polju; Marinko Jožef, Vnanje gorice, Brezovica; Jesenovec Frančiška, Dolenja vas 31, Polhov gradeč; Beber Lucija, IJncc 54, Rakek; Zabukovec Frančiška, Ljubljana, Trnovski prista« 40;; Dvojno zavarovalno vsoto je Splačala »Karitas« ob »mrti Gumzer Ivane, Štajngrova 27, Sv. Benedikt ▼ Slov. goricah, ker je umrla za opeklinami. Brezplačno sozavarovalno vsoto je »Karitas« izplačala po smrti 3 letne Anice, hčerke pri nos zavarovanih staršev Antona in Frančiške Žvan, tov. delavcev z Jesenic, Gregorčičeva 5, in po smrti 15 letne Tončke, hčerke najemnikov Jožefa in Marije Pongrac iz Sv. Jerneja 19, Muta. Jamstvo din 80,000.000*- Prospekte dobite brezplačno pri naših krajevnih za^topnfkfh In pri: KARITAS, Ljubljana. palača Vzajemne zavarovalnice, KARITAS, Maribor. Orožnova 8. J" M ( 11SP§R m ./ • • ..' * V < MtmSSB^ei m&lm mm Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: Ivan Rakovec