K §• 83. kazenskega zakona.
Dne 27. marca 1880, so v gostilni Jurija Ravnikarja na Čateži pijančevali fantje A. Z., Fr. V., J. V., J. G. in J. N. Ravno v tistej gostilni je pil tudi A. M. Le-ta je bil od onih hipoma napaden tako, da jun je komaj ušel ter se rešil v sosednjo gostilno Antona Urbančiča. Napadniki pa so mu sledili tudi v to gostilno. Ondi se jim je pridružil še J. N., ki je do tedaj spodaj v veži popival. OborožiU so se potem z noži in kamni, ter hrameli po stopnicah navzgor v prvo nadstropje, kjer so vedeli, da pijejo F. M. in F. K. in že omenjeni A'. M.
- 117 —
F. M. je bil takoj, ko je hrap začul, vrata pri sobi zapahnil, ali napadniki so jih s silo vlomili, ter se sprijeli z F. M—om in F. K—om; A. M. pa se je koj v pričetku odtegnil, ter srečno ušel. F. M. in F. K. pa sta bila dobro tepena.
C. ki", okrožna sodnija v Rudolfovem je potem z razsodbo od 10. julija 1880, št. 3554, kot pravico spoznala: 1. A. Z., 2. J. N., 3. Fr. V., 4. J. V., 5. J. G. in 6. J. N. so krivi, in sicer: pod 1., 3., 4., 5. in 6. omenjeni hudodelstva javnega nasil-stva po §. 83. kaz. zak.; vsi zatoženi pa hudodelstva težke telesne poškodbe po §. 157. kaz. zak.; in pod št. 1., 3., 4., 5. in 6. imenovani še tudi prestopka proti telesnej varnosti po §. 431. kaz. zak.
Pod št. 2. imenovani J. N. oprostil se je obtožbe zavoljo hudodelstva javnega nasilstva po §. 83. kaz. zak. in tudi obtožbe zavoljo prestopka proti telesnej varnosti po §. 431 kaz. zak.
Razlogi:
Sodnijskemu dvoni se je v smislu §. 258. kaz. proc. reda dokazalo, da so 29. marca 1880 v gostilni Jurija Raviiiharja na Čateži fantje A. Z., F. V., J. V., J. G. in J. N.; v sosednjej gostilni Antona Urbančiča na Čateži pa fantje F. M., A. M. in F. K. pijančevali.
Dokazalo se je, da so pili zadnji trije v prvem nadstropji, J. N. pa da je pil v veži, ter se potem napadnikora pridružil in z njimi sodelaval. Vse to so obdolženi sami obstali, potrdiU pa so tudi poškodovani in priči M O. in M. G. Poškodovani A. M. in tudi obtoženi sami so potrdili, da je bil A. M. v Ravnikarjevej gostilni napaden, in da so ga napadniki po tleh okrog vlačili, katero dejanje pa ni napravilo vidnega in z nasledki zvezanega poškodovanja. V tem dejanji vidi se prestopek proti telesnej varnosti po §. 431. kaz. zak.; tega prestopka se spoznajo krivi vsi obtoženi razen J. N—a, ki se tega napada, kakor dokazano, ni udeležil. J. N. moral se je torej po §. 359. kaz. proc. reda za nedolžnega izreči.
Iz Ravnikarjeve gostilne podali so se obtoženi v gostilno Antona Urbančiča, kjer se jim je takoj pridružil J. N., ki je ondi pil. Združeni so potem hrumeli v prvo nadstropje navzgor, ter so ondi po F. M—u zapahane vrata z naskokom vlomili in se sprijeli z F. M—om in F. K—jem. A. M. ki se je bil tu sem rešil, pa je srečno ušel.
— 118 —
Poškodovani in tudi priči M. O. in M. G. so potrdili, da so obtoženi F. M—a in F. K—ja z noži in kamni napadli in poškodovali.
Kdor se oborožen v hišo kaeega druzega vsili, ter ondi s silo postopa, izvrši hudodelstvo javnega nasilstva. (4. slučaj §. 83. kaz. zak.)
F. M. steknil je pri tem napatlu dve lahki rani in pa tudi v dispozitivnem delu popisano težko telesno poškodbo. Ker se ni moglo dokazati, kdo da je to težko telesno poškodbo prouzročil, vidi se v tem dejanji zločin težke telesne poškodbe po §. 157. kaz. zak.
Glede na to, da je J. N. že v hiši bil, in da je z napadniki samo po stopnicah navzgor udaril, moral se je oprostiti obtožbe zavoljo zločinstva javnega nasilstva. (§. 259, št. 3., kaz. proc. reda.)
(Potem naštevajo razlogi še momente, po katerih se je mox'ala kazen odmeriti.)
Proti tej razsodbi vložili so obsojenci A. Z., J. N., J. G., J. N., F. V. in J. V. pritožbo ničnosti, katero pa je kasacijski dvor pod predsedništvom dr. pl. Stremayerja v seji dne 30. decembra 1880 po zaslišanji referenta dvornega svetnika Napreta in in generalnega advokata Gramerja odbil.
Razlogi:
Pritožba ničnosti se je v tistem delu, v katerem se je pobijala obsodba zavoljo zločinstva težke telesne poškodbe po §. 157. kaz. zak. in zavoljo prestopka proti telesnej varnosti po §. 431. že po tukajšnjem sklepu od 29. septembra 1880, št. 11083, v smislu §. 1., odst. 2., zakona od 31. decembra 1877, št. 3., drž. zak. ex 1878 odbila. Pritožba ničnosti pride tedaj v poštev samo še v tistem delu, ki se obrača proti obsodbi zavoljo hudodelstva javnega nasilstva po §. 83. kaz. zak., tako da se tudi na J. N—a, ki je bil od tega zločinstva oproščen, ozir več jemati ne more.
Pritožba ničnosti opira se v tem oziru na §. 281, št. 10, kaz. proc. reda, ter se obrača proti po prvem sodniku izgovorjenemu dejanstvu; a dokazati ne more pravne zmote na strani prvega sodišča.
Trditev pritožnikov, da v tem slučaji ni dejanstva zločina po §. 83. kaz. zak., ker se niso zbrali z namenom, da bi potem udarili v zaprt lokal, in ker niso v gostilno Antona Urbančiča niti s
— 119 -
silo vlomili, niti z orožjem vsilili se, ni opravičena, ker je dokazano, da so obtoženi razen J. N—a, ki se jim je še le pozneje pridružil, zbrali se v gostilni Jurija Ravnikarja, ter se potem skupno podali v gostilno Antona Urbančiča, da so tam po stopnicah navzgor planili v pm nadstropje, zapahane duri z naskokom vlomili, ter z noži in kamni napadli F. M—a in F. K—ja.
Okoliščina, da vrat ni gostilničar Anton Urbančič sam zapahal, temveč, da so to storili gostovi, ne odločuje kvalifikacije izvršenega čina.
Ugovor, da otepena in poškodovana M. in K. nista bila ^domača", temveč samo pivca v gostilni, se ne more opravičiti na podlagi zakona.
Zakon namerava brez dvombe braniti hišni mir, tako da se imajo v smislu g. 83. kaz. zak. „domači-nom" prištevati vsi tisti, katerim naj je hramba hišne pravice v korist. Da so pa to tudi pivci v gostilni, se dvomiti ne da.
Pritožba ničnosti morala se je torej kot na vse strani neopravičena, popolnem zavrniti.