rate of postage provided for in «action 1103, Act of Oct 3,Hit, authorized on J una 4, 1311. Cana liste Je $6.00 llhäjä vaak dan ««««M»* tETO-YEAE PROSVETA . GLASIL/0 SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE January If. 1N& at tha »o*t- tt» Act oí Cenara* ot March a im. ARÇl CHICA1 MWf»k Uradniákl in upravniâkl prodori; SM7 South Lawndala Ava. Office of PubUoatkm: 3607 South Lawndala Ava. TthphoM. Rockwall 4104 GO. ILL. TOREK. 34. NOVEMBRA (NOV. 34). 1343 Subacription 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 333 zapadna Afrika kontrolo zaveznikov! General Eisenhower odobril dogovor med admiralom Darlanom in komisarjem Boisso-nom. Francoske bojne ladje in cele se pridružile zaveznikom. Angleži razpršili nemško oklopno kolono v Tuniziji.—Velika ruska ofenziva na stalingrajski fronti se nadaljnje. Čez 40,000 nemških vpjakov ubitih in ujetih. —Ameriški letalci napadli japonske baze London. 24. nov.—Francoska zapadna Afrika z Dakarjem, mornarično bazo, je prišla pod kontrolo zaveznikov. Ti so dobili tudi najmanj petnajst bojnih ladij in okrog 50,000 vojakov. Puč je izvedel admiral Jean Dar lan. On je v svojem govoru po radiu v Alžiru naznanil, da je Dakar, strategična mornarična baza, ki je oddaljena le 1620 milj od obrežja Južne Amerike, pri-iel pod njegovo, poveljstvo v smislu dogovora, ki ga je sklenil i Boissonom, vrhovnim komisarjem zapadne Afrike. Dozna-va se, da je ameriški general Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške oborože-sile v severni Afriki, odobril dogovor. Darlan je v svojem govoru francoskim državljanom v upadni Afriki dejal: "Naznanjam vam veliko novico. Francoska zapadna Afrika je prišla pod mojo oblast In s tem je demonstrirala, da je lo-I jalna maršalu Petainu. Za nje-j do obrambo smo pod vzeli pravil-£ oo pot. Sledite mi s pogumom, [disciplino in patriotizmom. Francija naj živi! Vojaki, pomorščaki in letalci, od vas zavisi obramba zapadne Afrike. Ako boste napadeni, se morate bra* ¡siti." Med francoskimi bojnimi ladjami, ki se nahajajo v Dakarju, k> Richelieu in Jean Bart, tri križarke, trije rušilci in najmanj osem podmornic. Zavezniški glavni stan t Afriki 24. nov.—Vest, da sta Dakar in vsa francoska zapadna Afrika .pod zavezniško kontrolo, ni bila tu ne zanikana in ne potrjena, toda domneva Je, da je pravilna. Ua bo omogočila direktno zvezo med Dakarjem In Južno Ameriko, kar pomeni, da bodo zavez niki dobivali potrebni material, hvila in drugo blago Iz Južne Amcrike.| London. 23. nov.—Britski vojaki, ki so se borili proti nem-tkim tankom v Evropi, so napadli in razpršili nacijsko oklopno kolono v Tuniziji, njihovi francoski zavezniki pa so odbili dva nemška napada na svoje po-rtcijo, se glasi poročilo z afri-tki fronte. Iz tega Je očitno, da zavezniki mobilizirali vso «v"jo silo, da iztrgajo Bizerto in Tun iz, glavni momarični bazi, k osižčnih rok. Zavezniška ¡»dat na sila je bila ojačena s prihodom novih čet v Afriko. Do-Ltok tankov, topov In drugega ^' J < *e je povečal ^Komunike pravi« da francoske napadajo nemške v Tunid-so one, ki so ignorirale i* v< Ije iz Vlchyja, naj se ne upi-J*J" osižčnl okupaciji Tunizije. K"")Unike dostavlja, da franco-c«'te <|M»rirajo v ozadju osišč-nit: vojaftkih pozicij. Operacije Podpirajo ameriške leteče trd ' ' ' metanjem bomb. Ame-i, talci so napadli nemško !. tališče pri Tunizu in j»" devet bojnih letal na ^—¡>rugi roji ameriških le- t-1 h- 'j » tíiéaano metali bombe 7.;n zrn \. Stu V ►'I «if r»i o. L Mi. osiščno bazo v Libiji, 'nitk! glavni stan pri da je nemška oborožena Tuniziji močna in da rez-,w* * velikim številom boj-Zavezniki bodo mo-^•»>iliziratl vsa sredstva '' '^nejo to silo Iz Tunizije. ' ^ uke čete »o zabile zagoz- do med nemško bojno črto In dospele do Sredozemskega mor-, a v dveh krajih. Vest iz Madrida, Španija, pravi, da so nemške čete dospele v Tunizijo iz Tripolitanije, kjer se nahajajo ostanki razbite Rom-melove armade. To dalje pravi, da so francoske čete razpršile nemške vojaške straže pri Ga-besu. Britske in ameriške čete napadajo nemško-italijansko trdnjavsko črto v bližini Bizerte in Tuniza. Zasedle so že železniško progo, ki vodi iz Gsbesa v Tun iz. Kairo. Egipt. 23. nov.—Mobilne kolone osme britske armade >r odira j o naprej po obrežju ob Sirtskem zalivu in dospele so do točke, ki je oddaljena samo 30 milj od E1 Algheile, kjer so se ustavili ostanki Rommelove armade. Od poraza te armade so angleške čete prodrle 725 milj daleč. Britski komunike pravi, da je >ilo več vojnih ujetnikov osvobojenih, ko so britske čete re-okuplrale Bengazi v svojem prodiranju proti Tuniziji. Le*4«n. 23. nov.—Genova, italijanska mornarična baza ob Sredozemskem morju, je v razvalinah kot posledica bombardiranja iz zraka. To potrjujejo fotografije, ki so jih vzeli britski letalci po napadih na to mesto, ki so se pričeli 15. novembra. Fotografije kažejo razdejane pomole, ladjedelnice, tovarne ter poslopja. Pva največja Italijanska par-nika—Roma in Augustus—so bombe poškodovale. V središču mesta so razvaline poslopij. Mestni predeli v obsegu 47 ak-rov so bili porušeni. Bombe sO porušile dve glavni železnišk postaji in vojaške barake. Moakva. 23. nov.—Velika ru ska ofenziva pod ln nad Stalin-gradom se nadaljuje. Železnica, po kateri je prihajalo orožje, strelivo in drugI bojni materia nemški armadi na ozemlju ob reki Don, je prišla pod rusko kontrolo. Čez 40,000 nemških vojakov je bilo ubitih in ujetih od začetka ofenzive. Sedem nemških divizij, šest pehotnih ln ena oklopna, se je umaknilo pod pritiskom ruske oborožene sile. Rusi so deloma zdrobili in deloma razpršili šest drugih divizij. Vrhovno poveljstvo trdi, da je bil nemški od por strt na vsej črti. Poročilo iz Ženeve, Švica, pravi, da se je ogrska vlada udala Hitlerjevemu pritisku in Izjavl-vila, da bo poslals tretjino svoje armade na ruske fronta. Ogrski zunanji minister Nikolas Kallay je dejal, d» se mora dežela pripraviti za obrambo. Melbourne. Avstralija. 23. nov —Ameriški letalci so -metali bombe na Japonsko vojaško letališče pri Buni. Nova Gvineja To bazo so obkrožile ameriške in svstralske čete. General Mac-Arthur je prevzel vodstvo operacij na kopnem. New Delhi Indija. 23. nov Ameriški In britski letalci eo s svojih baz v Indiji ttprizorfli napade na Rangoon, Mandala), Toungoo ln druga mesta v Bur mi. ki ao Jih zaaedll Japonci. Bombe ao porušile več milita rističnih naprav in zanetile ogromne požare. Gerard napovedal \ napad na Grčijo Balkan postane važno bojišče New York. 23. nov. — James W. Gerald, bivši ameriški poslanik v Nemčiji, je v svojem govoru po radiu napovedal napad na Grčijo in Kreto, ko bodo zavezniške čete porazile Nemce in talijane v severni Afriki. Gerald je dejal, da je Italija >olna nemških bajonetov in da 3rčija in Balkan, kjer operira , ugoslovanska četniška armada, sta najbolj privlačno bojišče. Bivši poslanik je dalje rekel, da bi morala dva pobočnika generala Dwighta Eisenhowerja, vrhovnega poveljnika ameriške armade v Afriki, stalno strašiti ranooekega admirala J e a n a Darlana in ga ustreliti, če bi skušal narediti skok v osiščni tabor. i Irvatje stopajo v četniško ctrmado London, 23. nov. — Veliko število Hrvatov se je pridružilo čet-niški armadi, kateri poveljuje general Draža Mlhajlovič. Sem dospela poročila se glase, da le neznatna hrvatska manjšina podpira režim "pogiavnika" Pa-vellča, Hitlerjeve lutke. Večina Hrvatov sledi Vladlmirju Mačku, voditelju hrvaške krneč-te stranke. NEMŠKE ČETE ZAPUŠČAJO BALKANSKE DRŽAVE Hitler skuša ojačiti vojaški posadke v Tuniziji SPOR MED GOERIN-GOM IN <$NERALI Nikar agva in Amerika podpisali dogovor Managua, Nikaragva, 23. nov. — Vladi Nlkaragve in Amerike sta podpisali dogovor glede gradnje 176 milj dolge ceste, ki bo zvezala Bluefields, trgovsko središče ob obali Atlantika, z med ameriško cesto in obalo Pacifika. _ Begunci v Hongkongu umirajo za lakoto , I Čungking, Kitajska, 23. nov. Neki Portugalec, ki je prišel sem iz portugalske kolonije Macao v bližini Hongkonga, je dejal, da več sto ljudi umre dnevno za la koto v tem mestu. V Hongkongu se nahaja 400,000 beguncev, med temi mnogo Angležev ln Američanov. • 1 Ankara. TutftUS« 23. nov.—Tukajšnji mllltariettčni krogi so bili informirani, .da je Hitler potegnil več vojdkih divizij iz balkanskih gršav in jih poslal v Italijo, da se tam ukrcajo na transporte in odrinejo v Tunizijo, ki je v nevarnosti zavezniške okupadie. Diktator pošilja tudi letalce v Afriko, da ojači vojaške posadke, ki se bore proti zavezniški sili. < Tri nemške divizije, potegnjene z ruske fronte, so imele dospeti v Grčijo, odkoder naj bi odpotovale v Libijo, toda vsled naglega prodiranja britske osme armade po porazu Rommelove oborožene sile so bile poslane v Italijo. Hitler je potegnil tudi veliko število bojnih letal lz Rusije ln jih poslal v Italijo. Gibanje nemškega vojaštva v balkanskih državah ovirajo go-rilci. V Ankaro prihajajo poročila o sabotaži in razbijanju komunikacijskih Domače vesti Is Minneeote Eveleth, Minn. — Dne 17. novembra je bila v Prosveti objavljena vest lz Eveletha, da je družina Anton in Albina Shus dobila hčerko. Zal, da je bila pomota v Imenu. Omenjena družina se piše Repar, ne pa Shus, kar naj vsi prizadeti vzamejo na znanje. ' Ia Clevelanda Cleveland. — Dne 20. novembra je v bolnišnici po kratki bolezni umrl Anton Fabec, star 36 let ln rojen v Clevelandu. 'Tukaj zapušča Šeno, dva sinova, dve hčeri, starše, brata in dve sestri. Bil je član društva 142 SNPJ. Nemške vojaške posadke so bile ojačsne na Jalkanu, zlasti one v Grčiji. Konstrukcija utrdb in letali** se nadaljuje na obrežju. Potniki, ki sd j#»!I v Turčijo iz Grčije, pripovedujejo, da politični jetniki iz balkanskih držav v koncentracijskih taboriščih na otoku Thasosu v bližini obrežja Tracije grade vojaška letališča pod nadzorstvom nemških inženirjev. Naznanjeno Je bilo, da bo 150,000 nemških vojsko v dospelo ls Rusije v balkanske drŽave, kjer naj bi ostali čez zimo, toda doslej še niso prišli. London. 23. nov —Sunday Dispatch je dobil poročilo, da se je trenje med mar ¿a lom Goerln-gom, letalskim ministrom, in nemškimi generali povečalo po porazu Rommelove armade v Afriki. Goering je obnovil napore, da poveljniki letalske sile dobe glavno besedo v mllitari-stičnih svetih, a Je oaletel na opozicijo pri generalih. Bombni napadi razburjajo fašiste Evakuacija prebival cev iz italijahskih mest Len^eau 23. nov.—A n s a 1 d o, fašistični komentator, je na rim skl radlopostajl napovedal evakuacijo milijonov prebivalcev lz italijanskih meat, ki so bila in bodo še tarča bombardiranja i« zraka. Ansaldo je priznal, «de je več tisoč ljudi zapustilo Genovoin druga mesta, ki so bile v zadnjih dneh tarča bombardira nja angleških letalcev. "Potoval sem na vlakih, natrpanih z ljudmi, ki so morali zapustiti svoje domove kot posledica bombnih nspedov,'\Je dejal Ansaldo. "Videl sem in čutil trpljenje teh ljudi. Kljub te- •mu n Umiti im^iI nohAttMM ki ki • IIU (IHNiih Pf «i klonil glsvo." Ansaldo je rekel, da Je gradnja zavetij pred bombami nujno potrebna. Prav tako Ja potrebna akcija glede evakuacije prebivalcev. Qbe nelogl Je treba Izvršiti brez odlašanja. mmma^mmmmmmmmmmmmm Cikaške mlekarna orne« je dostavljanja mlaka Chlcago, 23. nov. — Uradniki 145 mlekarskih firm bodo V soglasju z vojno ekonomijo omeji-li-doatavljanje mleka na tri dni V tednu. Možnost je, da bodo znižali tudi odstotke smetane v mleku. Zadevno naznanilo je podal Paul Potter, tajnik organizacije mlekarskih firm, po po-vratku is Washlngtona, kjer Je konferiral z uradniki uprave obrambne transportaclje. j* Pobijanje rasnih diskriminacij Rooseveltova odredba raztegnjena Waahlngton. D. C* 23. nov.r-Rooseveltova odredba, ki prepoveduje rasne diskriminacije pri uposlevanju delavcev v vejnih industrijah, je bila raztegnjena na .radijske, telegrafske in telefonske kompanije ter prometni sistem v federalnem distriktu po komisiji za mobilizacijo človeške sile, kateri načeluje Paul V. Mc-Nutt. Dr. Malcolm S. McLean, na čelnlk Rooseveltovega odbora sa pravično upoalevanje delavcev, je dejal, da ao bili zadevni kora ki storjeni zaradi pritožb s stre ni zamorcev, Židov in nedržav ljanov. TI so se pritožili, da ne morejo dobiti dela pri omenjenih kompanijah zaradi polti ln verolsjiovedovanja. McLean je dejal, da so bile kompanije informirane, da ne amejo več zapostavljati zamorcev ln Židov pri uposlevanju. On jih je tudi opozoril na za devne zakone, ki so bili sprejeti v kongresu. Ameriška zagotovila maroški vladi Roosevelt poslal poslanico sultanu Lesde» 33. nov.—Radijsko poročilo iz Maroka pravi, da Je predsednik Roosevelt zagotovil maroškega sultana, ds bo nastala doba blagjAje in miru v Maroku, ko bodo zavezniške dete «drobile osiščno oboroleno silo v severni Afriki. Rooseveltovo poslanico Je lir ročli sultanu general Keyes, re-prezentant generala Geo. S. Pat-tona, vrhovnega poveljnika ameriške armade v Maroku. Poslanica »e glasi: "Z radostjo posdravljam vast, ds ste se vi in vaše ljudstvo odločila za kooperacijo a francosko administracijo in poveljstvom ameriških čet v Maroku. To je nov dokaz tradicionalnega prijsteljstva. Osiščne sile so sovražnik Maroka in Amerike. Cilj, ki ga zasledujejo, Je dominacija ne samo Maroka, temveč vse severne Amerike, Poraz oslščnih sil bo začetek nove dobe blaginje ln miru v Maroku ln vsej severni Afriki." Darlan ustanovil ekonomski svet London, 23. nov. — Admiral Jean Darlan je naznanil ustanovitev ekonomskega sveta v severni Afriki. Za načelnika toga sveta je bil imenovan podsdmi tal R. A. Fenard, bivši tajnik francoske uprsve v severni A-friki. ^ Lov na osiščne agente v Alšeriji Oran, Alžerija, 23. nov. - A meriške vojaške avtoritete so odredile lov na osiščne agente. Ameriške In frencoske vojake straže so aretirale 52 agentov v Oranu. Od zavezniška okupacije Alžerija je to prvi lov na o-stščne sgente. CRIPPS IZSTOPU IZ BRIVSKEGA VOJNEGA KABINETA Zunanji minister Eden prevzel vodstvo v parlamentu POLITIČNI KROGI PRESENEČENI |23. nov.—Premier Winston Churchill je naznanil, da je Stafford Cripps resigniral kot član vojnega kabineta in vodja v parlamentu ter prevzel pozicijo ministra letalske produkcije. Zunanji minister Anthony Eden Je bil imenovan sa vodjo v parlamentu, Herbert Morrison, notranji minister, pa sa člana vojnega Kabineta. Eden bo morda nasledil Churchilla kot premier. Mofrlaonov vpliv se j« povečal. On Je Imel v zadnjih dneh več govorov po radiu, v katerih je pobijal obdotšltve, da se Velika Britanija ni odpovedala Imperializmu, ln orisal brltake vojne napore. Polkovnik J. J. Llewellin, minister sa letalsko produkcijo, se je umaknil Crlppsu in prevael pozicijo načelnika sa zaloga In dobave v Washingtons Dozna-va se, da Je Cripps v pismu, ki ga Je naslovil Churchillu pred, nekaj tedni, namignil, da bo resigniral kot član vojnega kabineta, če ne bodo odrejene gotove izpremembe v vodstvu vojne. OdstrsnHfv Crippaa kot voditelja v parlamentu Je presenetile politične kroge. Znano je, da se nJ dobro počutil ItfPvedltelj, ker Je morsl zagovarjati Chur-chlllovo politiko napram Indiji. PremierJeva Izjava, da Indija nI zrela za neodvisnost, Je povzročila nezadovoljstvo tudi med taboriti. Cripps se Je jesil, ker se Churchill ni posvetoval s nJim prod objavo Izjave. Clement Attlee, podpredsednik vlade in laborit, je pomagal Churchillu pri sestavljanju izjave. Cripps je bil načelnik posebne misije, ki Je bila pred nekaj meseci poslana v Indijo, da pridobi voditelje Vseindljskega kongresa, nacionalistične stranke, za kooperacijo a Veliko Britanijo v vojnih naporih proti oslščnim silam. On Je v imenu Churchillove vlade sagotovil voditelje, da bo Indija dobile neodvisnost, ko bo te vojna končana s zmago zaveznikov, toda dosegel nI ničeear. Pogajanja med nJim in voditelji neeionali-sto v so se razbila. i ■■ ■ «4 Laval nima opore pri ljudstvu Diktator konferira z Nemci t Parizu Volk v ové J l obleki. Naciji ustrelili dvanajst Belgijcev I/mdon. 23. nov - Radljalu» poročilo pravi, da so naciji u atrehli dvanajst Belgijcev in st s tem mašlevall za umor njim ns k Ion jenega župana v Charle-roiju. Slednji je bil napaden in ubit, ko Je prišel Is mestne hiše Internirani mornarji dobili svobodo Oran. Allerlja, 23 novembra. —Okrog 200 englaškifc, norveških ln danskih mornarjev, katere Je Internirala oaiščna kom tal ja za premirje v francoski severni Afriki. Je dobila svobodo.] Vsi bodo poslani v Anglijo. | 23. nov.—iS zanesljivega vira je prišla vest, da bi Pierre Laval, kateremu Je maršal Petaln poveril diktatorsko oblast, rad sklenil mtlltaristično svézo z Nemčijo, a ae boji odprte revoila s strani francoskega ljudstva. Naciji, kakor Uvel, se tudi boje révolte. Sklenitev militaristične zveze bi gotovo ukreeala iskro odpors in révolu in to je vzrok, da se La vsi obotavlja, čeprav je v svojem govoru po radiu dejal, da bi bila sveut s N «rtič! jO edina garancija za mir v Evropi. On je dalje rekel, da bo Francija prišla pod dominacijo komunistov in Židov, če bodo zavetniki zma-V ti ) vojni. (Poročilo Iz Berlina pravi, da Levai konferira s Nemci v Parizu in da bo danes podal važno deklaracijo na aeatanku s časnikarji gleda poglobitve kooperacije s Nrmčijo On adaj, ko je dobil diktatorsko oblast, lahko stori zaključke, kakršnih prej ni mogel.) PROSVETA THE ENLIGHTENMENT QLAStLO IM LASTNIKA M Ifta. SMS h pol Uta. flJt »htolktoi ITN sa esto Mo, « TI sa pel letaj sa ' for the Uaiietf W7 H So. Lamsdale Avow or TKE Glasovi iz nju združene in svobodne Slovenije! 1 f.f4 Jk * F. Tmgor. naselbin lis DStum v oklepaju na na naslovu pomeni, da rifti jO pravočasno, da » (November SO, 1M2), pol^vajega e s tem datumom potekla naročnina, vam list na ustsvi Tedenske drobtine Kongresni k Msas Iz MinnasoU je več ko "strateg s plsslnim strojem." On je rezervni častnik in kongresnik. Zlasti zadnje— zato pa smstrs, da lahko odpira gobec kot tisti som, ki je pogoltnil preroka Jono. Msss je pdletel na Pacifik in ko je tam vse dobro "Inšplclral," se je povrnil domov z Izjavo, da Amerika Izgubi js vojno na Pacifiku. % Ca bo Amerika "izgubljala vojno" na način kot je pokazala i zadnjimi sijsjnimi zmagami pri Solomonih, bomo lahko veseli te "izgube." Primer z gobezdečem Msasom lahko spominja marsikoga na Lincobovo anekdoto. Med civilno vojno je prišel k predsedniku Lincotnu neki doktor svetega piams in zahteval, naj Uncoin takoj odslovi genarsla OranU, češ da pije preveč. Lincoln je spoštljivo vprašal teologa, če ve, kje Grant dobi pijača Oni je odkimal, fikoda, je rekel Lincoln, kar on bi takoj naročil sod Orantovegs žganja zs druge generale, ki še niso izvojevali niti ene zmage General Grant Je že izvojeval celo vrsto zmag, zato naj le pije. . e e e Nekateri južnjaški ''demokrstje" v senatu uganjajo "fillbuster" ali obštrukcijo proti odprsvl volilnegs davka pri vsakih federalnih volitvak v osmih južnih državah, "ftllbuster" je po domača štrajk. Dsnes se Amerika upravičeno jezi na vsak delavski štrsjk, ki ovira produkcijo vojnih potrebščin, kaj pa naj rečemo o stavki sens-torjev, ki sadriujejo nujno zakonodajstvo s svojo krlmlnslno trmo? Senatni štrajkarji so pa doživeli ftasko. Hitler, Mussolmi in Tojo sa jim niso prdružill in prenehali z vojno. . . e • • Vojna Je grd business. 6ur Majk! Ubijaš, podiraš, ropaš, kra-daš, pod kupuj e£—nobene etike ni nikjer. Kaj pa, če pa vojna vrši zs princip? Ali nsj pljujemo ns princip, zs katerega se bijemo?— Precej nevolje In kritika je bilo zaradi francoskega fašists Darki se je nahajal v Alžlru ob smeriškem navslu v severno Slovenski narodni kongres Ploasorvlile. Idaho. - V dneh 5. in 5. decembra bo zboroval v Slovanskem narodnem domu t v Clevelandu Slovenski narodni kongres, na katerem bodo zastopana vsa društva podpornih, po-itičnih ter prosvetnih organiza-rij, kar reprezentira vse ameriške Slovence Imena mož, ki tvorijo pripravljalni odbor in odbore za referate, jasno kažejo, da bo ta kongres v resnici vseslovenski naroda! kongres in da bo PRVO zborovanje v zgodovini a-meriških Slovencev, ki se bo vršilo v znamenju resaičnegs brst-stva in sloge ter razumevanju važnosti položaja. Pomen in važnost tega kongres* je danes nemogoče pravilno ceniti. Vprašanje usode slo- venskega naroda v stari domovi-ni je že-v drugič na površtu — in morda zadnjič. Usodanffli jo-na in pol slovenskega naroda zavisi v veliki meri od nas, ameriških Slovencev, kajti mi smo edini, Id lahko pomagamo, edini, ki lahko svobodne spregovorimo besedo v prid pogsžene Slovenije, strtegs Korotana in krvava Soče. Vsako rovarenje in nasprotovanje proti akciji tega kongresa, pa bilo pod katerokoli pretvezo, je neodpustljlv narodni greh. Odbor jugoslovanske pomožne akcija, ki si je zamislil ta kongres, sestoji iz vodilnih talnosti italijan in če mogoče zau-lovanje primor-_. ter obuditi v du-i¿ narodov aimpatije Afriko In katerega je ameriško poveljstvo lmenovslo zs politične-, gs komisarja vse francoske Afrike. Darlan, Lsvslov, PeUlnov in Hltipjev petolizec, naj bo zsupnik demokracije? Pfesdsednik Rooaevelt Je pojasnil to zadevo. Darlan je le začasno nastsvljen. Darlan je oportunlst. Kakor se je prej ponudil Hitlerju v službo, tsko se je zdsj ponudil Ameriki in Angliji—ln ns redil nam je veliko uslugo: pozval je vtšlške posadka v Afriki, naj sa Dodajo Američanom in Angležem ln sodelujejo z njimi. Dsrlan je brez principa, je le orodje, ki služI onemu, kdor mu več da. . . Zsdevs je jssna. Vojns je grd business! Demokrscija pa nI grd business. Cim je blls francoska Afrika sasedeha, je predsednik Rooaevelt odredil osvoboditev vseh političnih jetnikov Um kaj, med katerimi je več tisoč špsnskih repu-bličanov, ki so po Frankov i zmagi pobegnili v Francijo in bih potem posUni na prisilno delo v Afriko. • • e Predsednik Rooaevelt je pred nekaj dnevi dobro razloftll proces dozorevanjs tege sli onegs primitivnega ljudstvs za neodvisnost ln svobodo. Za vzgled Je vzel Fillplnce, katere je Amerika dobila v zelo žalostnem sUnju. ko je iitrgsls Filipinsko otočje Španiji Filipine! so potrebovali tri šudije za svojo dozorelost. Najprvo je bil šUdij Izobrazbe; ljudstvo je moralo iti v šolo, da se usposobi zs samovlado. DrugI ŠUdij je bila preizkušnja, med katero je ljudstvo dobilo lokalno ssmouprsvo, ds se Je vadilo sa večje nalaga. Ko je dokazalo, da se lahko samo vlada, je j>rlšel zadnji štadij—popolna neodvisnost j Rooaevelt je rszodel "plain horse sense." Skosl te štadlje morajo iti vsa ljudstva, kakor mora iti vsak posameznik. Otrok ni zrel za svobodo ln demokracijo' Prej mora doraetl v moža ali ženo. Dokler ne dorasle, mora biti pod kontrolo nekoga. Prav Uko mors biti primitivno (otroško) ljudstvo pod kontrolo, dokler ne doseže štadlje sodobne civilizacije. • • • * ; Prvi spoped med Američani ln Nemci na suhem je prišel . Tuniziji ns obrežju severne Afrike, na zgodovinskem prostoru. Glavno mesto Tunizije je Tuniz, ki leži deset milj o$l kraja, kjer ja v sUrem veku bilo slavno mesto Kartaga Pred več ko dva tisoč leti so Rlmljsnl premagali Kartaiane ln invadirali njihovo mesU. Rimski poveljnik Sctpio Africsnus je vele! požgatl Kartago do Ul, preoran pogorišče m gs pnsuti s soljo, da ne bo "nikdsr več" trsva rasla Umkaj. Od Ukrst je le veliko trsve poraslo ns tistem prostoru. » Poveljnik smertške armade v Afriki se piše Elaenhovrer. Rojen je bil v Kansasu kjer so se pred 200 leti nsseltlt njegovi predniki is Nemčije—ubeini verski pacifisti. Nemško ime Eisenhower pomeni "železni tolkač" ali razbljač. kar ne diši po pacifismu. In tako general Kts«nhower Afrtcanus. potomec nemškega verskega padflsU. dene» razbija Hitlerjevo bojno mašino v kraju, kjer Je pred dve tW leti Scipio Africsnus razbil Kartago . «, Čudne pere-dokae pleU zgodovina. mož naših podpornih, političnih in prosvetnih organizacij, torej Iz mož, katerim smo poverili vodstvo svojih organizacij. O» sekne ambicije in koristi so absolutno izključene, kajti tako delo sa narod zahteva značajev, vztrajnosti, žrtev in velikogrud-nih mož In žena. Edino plačilo za trud in delo je zavest, da so storili svojo dolžnost v čssu, ko jih ja narod najbolj potreboval. Užaljeno samoljubje oponenU, ker nI bil posUvljen na pede-stal, je znamenje neiskrenosti Vssk izmed nas lahko doprinese svoj delež k trajnemu uspehu, pa če smo v ospredju ali ne. Armade ne sestoje Is samih generalov ln čsstnlhov; prosUk Jože, Tone ln Janez so jadro obrambe in od njih hrsbrosti, lojalnosti in razumevsnja svojih voditeljev zavisi zmags. Postanek in qbstoj SNK in pa trajne politična organizacije a-meriških Slovencev za pomoč bratom V sUri domovini je nsd veeva Žno. Če hočemo, da bo naš glas res prodrl do onih, ki bodo odločevali o usodi Slovencev, mors sleherni Izmed nas doprinesti svoj dal žrtve, ki koncem konca ni nobena žrtev v primeri z žrtvami, Id jih doprinašajo nafti bratje m sestre v stari domovini. Kaj bi dali, če bi mogli rešiti svojega braU ali aastro izpod streU brutalnega fašizma ln nacizma? Prepričan sem, ds bi dali vse, kar ImaU, ne ds bi zs trenutek mislili ns lasten polo-ij. In nsmen SNK je baš to: rešiti braU in sestro narodne •užnosti in popolnega Iztrebljenja slovenskega naroda. Dne 28. septembre 1942 Je pre-teklo 12 let, odkar je zborovala v isti dvorani Slovenskcgs narodnega doma kot bo zboroval SNK. Jugoslovansks nsrodns o-brsna Namen U organizacije ja bil obvestiti dvlllsirsn svet o do kosti pretepenega primorskega Slovenca. Memorandum je bdi sprejet od tisočglave množice na slNiravenju 28. septembra 1930, zbrale «e je potrebna finance in memerandum je bil par tednov požneje poslan na -vse vlade, pape«ki prestolici, II Du-ceju in kralju Emanueh», kakor tudi številnim knjižnicam širom sveU in prepninentnim osebnostim. Koliko je pomagal U me-ndum primorskim Slovencem, če je pploh kaj, ne vem Zdi ae mi pa, da je bil glas vpijočega v puščavi. Persekucije so ne nadaij*ftle, poniževanje in preganjanje se je višalo iz dneva v dan, ne da bi en sam državnik zastavil svojo besedo pri svoji vladi v prid primorskih Slovencev. Člani JNO so imeli najboljše namene pomagati zatiranim, toda prešibki so bili, da bi mogli kljubovati tedanjim svetovnim razmeram. Narodi so bili preveč zaposleni p svojimi problemi; Liga narodov U hira U in narodi, ki so posUIi žrtve versajske in rapalske pogodbe so čedalje bolj občutili bič tri-noštva. Jug in sever Slovenije Je krvavel; slovenska beseds in slovenska molitev }e biU zadav ljena; kri slovenskih sinov je napajala kraško zemljo; solze ma ter, žen in devojk pa so orale brazde tuge in bridkosti po o-venelih licih. Vse te Je vide svet... vse to je videl Belgrad! Skoro četrt stoletja je slovensko Primorje nosilo križ na goro Kalvarijo . Primorje Je bilo osamljeno .1. . pozabljeno. Pa so prihrumele podivjane horde nacistov in fašistov od severa in juga ter poplavile še osUlo Slovenijo. In ttanes se ponavlja krvavi križev pot v vsakem mestu v vsakem trgu, v vsaki vasi, da v vsaki koči» kjer ia živi slovanski rod . . . In ozračje pretresa jok In vzdih . . . molitev in kletev toUži in stisks dušo ... iz pre-bodenih src in strtih duš pa puhti tihs molitev in vroča prošnja preko morja: Pomagaj brat! Pomagaj sestra! Glej, moje roke so ukienjeae v Užke verige ne nogah in po vsem Ulesu odpirajo rana in gorka kri polzi iz njih; srce mi je prebodeno ln duša trepeČe pred bližajočo zadnjo nevihto, ki me bo, če ne pride pomoč, strla in pokopala pod seboj. Glej, Um leži nepremično mož, brat, ženin; zadela ga je sovražna krogla, ker je branil mene, svoje otroke, svojo streho. Glej, Um v senci grma pUka hčerka, nad strašnim gorjem, ki ji ga je prizadjal tuj kr volok, in tsn» po ravnmi nad porušeno vasjo krožijo gavrani Strašno je! Strašna je usods mojega naroda! Pomagaj, brat! Pomagaj, sestre! ^M Težko, ds aa bo dobil med nami kdo, ki na bo odgovoril temu klicu s tolažUno besedo: Prihajam, brst! Prihajam, sestrs! A-meriška Slovenijs bo storlls svojo dolžnost. Strnila se bo v močno organizacijo, kjer ne bo me» sU malenkostnim sporom, kjer bodo posvetile vse stranke ln vsa prepričanja vse svoja moč edino enem« namenu: VsUje- Akron, a — Pred več leti so govorili, da bo Akron postal ghost dty", ker je bilo več tiso-čev brezposelnih. Da je izgledalo še bolj verjetno, so posestniki podirali prazne hiše, da se izognejo vsaj večjim davkom. Nedavno (>a smo ČiUli, da se neka-Uri uradniki v Washingtonu Jeze nad Akronom, češ, da je tukaj preveč industrije in premalo stanovanj za deUvce. V dobrem letu se Je namreč prebivalstvo Akrona zvišalo za več kot 36,-000 oseb. Zima je tukaj in na "trejlerjih" bo premrzlo. Zato plavijo, ia se bomo morali bolj* stisniti c ni, kdor ima več prostora in dati tudi drugim priliko do stanovanja. No, kakšne simpeti-rne tovarišice bi se ne brsnil... Sej pravijo, da ssmemu ni donfjSl biti v v ~ • , Nekateri tukajšnji rojaki ■ priduŠajo nad polentkrji, ki morijo in mučijo naše sorodnike v stari domovini, poleg tega jjm pa še domove požigajo. 3o pač z naciji vred podivjali. Tukajšnji list Akron-Beacon-Journal skoraj nič ne omenja o iUlijan-skih grozotah. Ali tudi drugi a-meriški listi tako molče? Kaj pa, če ni tukaj kakšna propaganda na delu, da opere črne fašiste pred ameriško javnostjo? Bodimo na straži, kjer vidimo, da bi škodovalo Slovencem, posebno pa Primorcem k združenju Jugoslavije. J| Pri dmfttvp na aSi^HM terim naj bi po mnenju ljudi o crog Ameriške Domovine čakali do konca vojne, poUm pe naj vse v naglici in površno izvršimo. Toda, ako prej ne bomo do->ro seznanili ameriške javnosti, kaj smo, kaj hočemo in ksj je naše, kako bodo potem vedeli za nas, ko se bo sklepal mir m do-očala usods Slovencev? Saj nss še. sedaj po nekaUrih krajih A-merike imenujejo "Krainerje", "Grainerje" ali še celo "Austri-ans", čemur je seveda kriva ig-noranca. Nedavno me je rojak iz Penne pohvalil, ker se še nisem ujel v zakonske mreže. Seveda vsakdo po svoje misli, ampak večkrat se mi zdi, da bi se bolj srečnega počutil, ako bi imel zvesto tovariši oo, ako bi se kil že pred leti dal ujeti, ko je kilo toliko prilik. | smo bili mladi, smo res radi "aj-frali", ali tudi U neumnosti je enkrat konec. Zakonski sUn je človeštva in civilizacije. Tudi pri meni ni izjema, da ga pa v b: četrt milje na kjer je središča slov gostilne, legat SNPJ br odprl svojo kažemo V daljav cheater rd. , so s I vred kar tri in večkratni <|e-Bolhaje krat kim. Pravi, da je Uko "bizi", da nima časa napisati kak dopis Prosveti. Vsi se priporočajo za obisk. Torej žejni ne bomo. Zadnjič je br. Barbic omeni v dopisu, da je obiskal bolnega člana, kateremu se ne dpvoli pla-čanje asesmenta iz sklada izrednih podpor, "ker je samski". Nekam čudno se zdi taka novica v demokratični organizaciji, kjer pravimo, ds smo vsi enakopravni. Ako ta čUn plačuje enak a-sesment kot drugi z boljšimi polovicami, je njegov dolar enak d ali imam čestokrat večje spoštovanje do družine kot do posameznika. Pesnikßtaxon Gregorčič je zapisal: "Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo vživa sam . . .". Da, lahko bi mnogo napisal, kjer bi zakonski stan mnogo odvagal samskega. Mnogi možje sploh ne vedo, da imajo največji zakUd, če imsjo zvesto ženo in dobro vzgojene Otroke. ČiUli smo, da se je neki Mus-solinijev radijski "anoncer" norčeval iz Amerike, češ, da je fantastično misliti in je sploh laž, da bi kdo mogel zgraditi 10,OdO-ton-sko ladjo v desetih dneh. To jel bil odmev iz Italije na poročilo,] da je Henry Kaiser s svojimi delavci doeagel ta rekord v svoji ladjedelnici na pecificni obali. Zadnje dni smo g» črtali, da je zgradil ladjo enake velikosti v III umhin pol. Meni in amarit kanu ljudstvu se to ne zdi fsnU stično, i Saj delavci sami vidimo verjetno hitrico raste produkcija v sedanjem času. In U moč in hitrost bo tudi zdrobite ošiš- *e. 0 _ . H • ** polom ko strshovito no, popolnoma zdrobljen nekoliko smešno, 6e bi našs mala peftčics zahtevala kakršnokoli federacijo. Lahko se izrazimo z resolucijo, da smo za federacijo in to je vse. ^ Federacije ali sveže narodov bodo itak morala priti ali slej radi splošnega gospodarskega vprašanja Ake U vojne ne bo izučila narodov iS boljše skupne delovanja. H* tudi Slovenci ne bomo. Seveda, prodno se go-vari o evropski ali kakšni drugI federaciji, mora biti nemški militarizem. ki je povzročil to voj- KJa je rešitev Slovenijs BelHngham. Wash. - Čl br. Antona Gardna, pomoi. urednika Prosvete, ki je bil r občen v tem listu 10. nov. io nanaša na smernice slovei kongresa, sem z naslado tai Jaz se jpopolnomt | z njim. Podal pa ni nobene gestije, kakšno resolucijo sprejme kongres. / Oni, katerim bo predložena i solucija, hočejo vedeti, ksj Slo venci Želimo ali zahtevamo. Ii da bomo dobili čim več poslušal Cev, je treba sprejeti nekaj, ka soglaša z atlantskim Carterjem kakor tudi z govorom držsvnegi podUjnika Sumnerja Wellesa, ki ga je imel po radiu v nedeljo, I novembra, ob priliki obletnia ruske revolucije. To, kar slovenski kongres u hteva ali bo zahteval, se ne vje ma z bolj dalekosežnimi tod» mi načrta ali atlantskega carter ja za trajen mir in tudi * i p vorom Sumnerja Welle«. V A-damiČevl knjigi Two-Way^» aege je na 253. strani atlsstdd čarter. Ta ne govori o poumo nih narodih ali suverenosti, ps po govori o potrebnih temeljih na katerih bo mogoč razvoj vn kega naroda. Torej bi jaz priporočal« naj se sprejme nekaj, te* se bo v jemalo s tem čarterjen Posebno pa točka 5 je za nss Skh vence in sploh za vsa ljudstvi bolj pomembna kot vsako naoo nalno združenje. Glasi se: "unproved labor standards, ecooo-mic advancement and socul » curtly for alL" V razdejani Evropi s premočenimi narodi bo potreba rte konomsko skupnost večja kot je biU kdaj prej. P« tudi moderna veda in iznajdbe zshtevip in so izvedljive le v skupno^ Vse ovire morajo biti odstrsnje n di ne verjamem, da bo B"^ s silo osvajala kak asred. ^ ne bo mm hotel. Lahko P^J jih bo pritegnila v svoje osme) je s progHgndo ^ ^ Pred drajsntimi U* (It Prosvete. 24 novemos | Domače vmti V 0.,jeumrU Neža Zd«^^ od Poljčsn. vNtWYorž- Mevake vesA V *** zasuvksli suvbmski ** Konser^r je prevzela vta~ so Angliji: Bonar U» !' ^«tataks Bmlle- r j vrtite«, m*;»^fl M|te*ite prid utopi;»*1 n-Mt.TK. 24. NOVEMBRA PHOS VX.T A Vesti z jugoslovanske fronte j Poročila Ju*osl©vanakega informacijskega centra ia drugih virov rnodu.no.t Srbov in Hrvatov m Jugoslavijo Med tem, ko nemški listi in njihovi hlapci izrivajo ljudstvo k bratomornemit klanju, da bi ta-k0 preprečili ustvaritev nove, „očne in složnejše Jugoslavije, prihajajo iz domovine vesti, ki potrjujejo, da je ves njihov trud brezuspešen, ker je le zelo majhno število oporturtistov stopilo na stran izdajalcev. Oseba, ki je pravkar prispela iz Jugoslavije, i ozemlja izdajalca Ne<^ičayje iz-ivila naslednje: F "Srednja plaai ln kmečko pre-bivalatvo v Srbiji amatra, da le tpdnoat in smoter našega narodnega življenja le v veliki Ju-Mslsriji. Srbi ne morejo šivati Hrvstov ln Slovencev In (rstno. Potrebno bo aeveda na sškem izkorenini« plevel, ikor bo traba očistiti Belgrad Koinjih izdajalcev, poročevalec pripoveduje da-Simpatije do Mačka so ae ned Srbi povečale. V težki da-j iisnji situaciji je s svojim rav-njem napram Paveliču poka-1, da je kos položaju. Takšne misli naših Srbov, ki so ustva-ili srbsko državo, maščevali Ko-I ivo polje in položili temelje ju-lovanski državni edinosti. Ta-sodijo in za to umirajo, aa bi lobodili sebe in človeštvo. Propalice, nemški hlapci in etolizci se hlinijo Baderju in rugim Nemcem. Oni ne povzro-ijo prelivanja krvi ie med Srbi ^Hrvati, temveč tudi med ne-Irimi posameznimi deli srb-a naroda. Sami pomagajo oancem, ki kradejo hrano na-izstradan«ga naroda. Prav iko pomagajo Nemcem pri or-ziranju kazenskih ekspedi-Ali nikar naj. ne mislijo, da odo njihova ¿Verstva trajala sigo. Hitlerjeva pošast že sama sebe [rep grize. V Rusiji, v Egiptu, pod že vidimo začetek Hit-jevega konca. . . V...— Ntmski ranjenci ao preplavili Avstrijo Bern, Švica, 5. nov.—Veail I* Hkajšnjih jugoslovanskih kro-dv poročajo, da prestolnica AV DS\ Predsednik jugoslovanske vlade Slobodan Jovanovič je poslal predsedniku vlade Sovjetske zveze Jožefu Stalinu naslednjo brzojavko: "O priliki današnjega praznika USSR si štejem v čast, da Vam kot predsednik jugoslovanske vlade in zastopnik ministra armade in mornarice ter zrako-plovstva napotim prisrčne čestitke. Junaški odpor sovjetske armade nas navdušuje in nam daje vero, da bo naš sovražnik kmalu uničen." -ij * Minister zunanjih zadev dr. Momčilo Ninčlč je poslal sledečo čestitko minietru Molotovu: "V obrambi svoje dežele in človeških pravic je veliki vodja Sovjetske Rušije v sebi zedinil duh velikih ruskih vojskovodij in kmečkega ljudstva. V obrambi ruske zemlje in boljše bodoč nosti je i>okazala Sovjetska Rusija ljubezen do domovine in do človeštva, kakor jo je zgodovina redko videla. Pošiljam Vam pozdrave v imenu države, ki trpi pod nacističnim jarmom. Žrtve naših narodov ne bodo ostale ne-maščevane. Sovražnik bo uničen in mi bomo zopet svobodni!" Dr. Gregor Gojimlr Krek Smrt je ugrabila enega najod-ličnejših umetnikov in znanstvenikov, dr. Gregorja Kreka v starosti 67 let. Bil je prvi generalni tajnik akademije znanoati in umetnosti in profesor na ljubljanskem vseučilišču. Bil je eden naših največjih duhov na polju znanosti in umetnosti ter priznan tudi v inozemstvu. Bil je dopisni član Slovanakega instituta v Pragi, Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in ko je bila l*ta 1933 v Ljubljani ustanovljena akademija znanosti iji umetnosti, je bil med prr vimi imenovat* ^ rednega člana in je prevzet tttftr posle'jfrVčgš generalnega tajnika. Dr. Gregor Krek je bil rojen leta 1875 v Gradcu in je študiral pravo. Leta 1918 je bil že višji sodni svetnik in dodeljen novoustanovljenemu višjemu dtežel- Sčurk, roj. na Turjaku ,7. Vil. 1915, delavcu, v zamru; 2. Škr-lju Matiji, sinu pok Jakoba in Marije Sčurk, roj. na. Turjaku 23. II. ¿912, delavcu, v zaporu; Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljstva oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo proti Pustoslemšek Tjaši, hčeri Franceta in Franje Ljubi, roj. 1. VIII. 1920 v Ljubljani in tamkaj bivajoči na Resljevi Cesti 30, dijakinji, blagajničarki pri kinu "Matica", v zaporu; Nikolettiju Rudolfu, sinu pok. Franceta in Marijane Albreht, roj. 15. IV. 1921 v Rovtah m tamkaj bivajočemu,, v zaporu; obtoženemu: obsoja vsakega posebej na dosmrtno ječo, s stroški in zakonitimi posledicami, vključno trajne zabrane javnih služb, zakonitega preklica in objave sodbe v listih "111 Piccolo" in "Jutro". • V . . ..— Vojni vrt v Zvezdi Med mnogimi drugimi mestnimi zemljišči je bila letos tudi vsem Ljubljančanom ljuba Zvezda spremenjena v vrt ter pomladi zasajena predvsem s krompirjem. Glasovi iz i je, nekdaj tako slavna radi nemu sodišču v Ljubljani. oje veselosti, zdaj tvori le še ¡kakšno zdravilišče za nemške mjence. Skoro vsi hoteli, vse ivne zgradbe kakor tudi aana-«iji in bolnice v Avstriji so za-bijene za ranjene nemške častne in vojake. Po teh jugoslovanakih vesteh vsi glavni hoteli in mnoge pa-prodrejene v bolnišnice in trpano polne težko ranjenih »Jakov. Mesto veselih mešča-ov se k rečejo zdaj po ulicah le ^arci, žene in ranjeni vojaki. f«Ji del policije je odšel v Ru-ijo. V kavarnah strežejo goste— tajene vojake—natakarji, ki ao Wačili 60 let. Vsi telesno možje so zapuatili Dunaj «n poslani ali v Rusijo ali pa (irui;;j zasedena ozemlja v ropi. Ju M lovansU krogi trde na-^ i < je izjavil nemški voja-* zdravnik, da je v pretekli zi-poginilo na rueki fronti od in prisada več ko en mi-on Nemcev. klavci, ki so pobegnili in vrnili na Balkan, trde, da Je "J v Nemčiji že precej tovarn, "tenh razen nadzornika in fotelja Sploh ni več nobene-» kega delavca. V števil-j1 primerih uporabljajo Nemci ■J ' j« delavce celo kot želez-•; "Inike. V...-Jugoalavija ln Rtaelja ! n 7. nov (Radioprejem-1 ~Na londonski redni "'••J' v srbohrvaščini ao ' ' " «dnje vesti; '•k' 25. obletnice ruske " i«' ic kralj Peter II. po-^" 'iM-dniku Zveze sovjet-'lintičnih republik na-* 1^'ram: ki današnjega prazni* 1 "*im. da prej meje mo-*«• in izraz mojega obču-juna&kegg odpora Vaše •pram združenim ailam ^■dois Peter Drugi" O v» V. Leta 1920 je bil imenovan za rednega profesorja rimskega in državljanskega prava v Ljubljani. V glasbi se je že kot gimnazijec odlikoval in je že takrat kom-poniral nekaj manjših glasbenih komadov. O Prešernovi stoletnici je uglasbil "Pod oknom" za bariton in klavir. Od 1901 do 1014 je urejeval ?Nove akorde" Njegove skladbe so vsebinsko tehtne in oblikovno dovršene. Tudi v vrhovnem zakonodajnem svetu je sodeloval od leta 1920 naprej in si pridobil tudi tam velikih zaslug. V...-Ispred vojaškega sodišče Vojaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je izreklo nasled nje sodbe: V zadevi proti Sušteršiču Antonu, ainu Antona in pok. Uršule Poženel, roj. na Turjaku 13. IX., tamkaj bivajočem, v zaporu; v zadevi proti Juncu Josipu, sinu pok. Antona in Matičeve, roj. v Lazah 24. II. 1921., tamkaj bivajočemu, v begstvu; v zadevi proti 1. Skrlju Čiri sinu pok. Jakoba in Marije naselbin (Nadaljsvsnjs a t. strani.) Odkar je bila Rusija napadena, si je pridobila velik rešpekt. Mnoge osebe na visokih mescih, ki so takrat sumljivo oj>azovale ruske voditelje, imajo danea apo-štovanje do njih. Na drugi atra-ni pa je Rusija opuetila svojo propagando proti imperializmu. Izgleda, da sta Amerika in Rusija že našli pot, po kateri bosta po vojni hodili skupaj. "Non-sense — nemogoče!" Za enkrat je potrebno, da se otresemo "iz-mov" in da gledamo stvar takšno, kakršna je. Kdor hoče videti preobrat,-ki se že vrši v Angliji in tudi v A-meriki, bo spoznal, da kapitalist izgublja. Iniciativa posameznika ne pomeni več to, kar je pomenila še pred par leti*. Sedaj je vae j>od vladno kontrolo in bo o-stalo tudi po vojni, kajti kdo bo pa dal delo milijonom, ki ao zdaj pod orožjem? Kapitalisti bodo sicer ostali, toda bodo pod vladnim nadzorstvom, ker drugega izhoda ne bo. In Evropa? Kdo bo zanjo odgovarjal in sklepal pogodbe za živež, gradbeni material in za stroje, ki bodo poslani iz Amerike? Ali bo vsaka država posebej sklepala pogodbe z Ameriko in drugimi deležami? Ali bo Amerika kreditirala vsaki drža vi posebej? Kakšne garancije pa more dati obubožana in razbita država? Nobena od predvojnih evropskih držav ne m*re dati garancij, ne da bi pri tem, uvedla suženjstvo v svoji državi, kar pa bi povzročilo revolucijo. Edini pogoj za garancijo bo — Združena Evropa! Kje bo glavni stan Združene Evrope, ni važno vprašanje — bo tam, kjer bo večina odlomila. Rešeno mora biti tudi vprašanj« oficielnega jezika ali jezikov, ampak tudi to ni glavno vpraša« nje. Naš narod se na primer rad uči jezikov. Glavno Je — Svoboda! Svoboda pa ne bo prišla z mejami. Svoboda je mogoča le v skupnosti, brez tistih držav nih mej, ki ao le pogoj za vojne, v času miru pa za suženjstvo. Predstavimo ai Jugoslavijo. A-ko bi imela moderno tehniko za črpanje svojih velikih naravnih zakladov, kakšno bogaetvo bi lahko proizvajala! Tega pa ne niurc, ker nima «redstev, ue inženirjev in kar ie glavno, tudi ne trga. Ce bi bila pa članica Evropske zveae, t» bile te ovire odstranjene do velike mere. de več: Sloveniji bi bila enaka drugim narodom, ker bi ne imel noben narod a«vernosti čez malega soseda. Slovenija bi na primer lahko bila v'Evropski Zvezi to, kar je mala državica Delaware ali Rhode Ialand napram Pennsylvaniji, Illinoisu itd., to je z istimi pravicami in dolžnoat-mi. Rešitev slovenskega naroda ni v njegovi majhni sveži, pač pa v Zvezi vseh narodov Evrope.—George Gornik. 493. Se ae dobre Imeli Weal Middlesex. Pa. — Dne 25. oktobra aem bil v Warrenu, O., na seji federacije SNPJ kot zastopnik društva 262 in Joe Garm, Joe Paulenč, tajnik št. 31, pa je zaatopal njih društvo. Mi smo dobili poaeben poziv od fe-deracijakega tajnika, da ae moramo udeležiti in podati nekak zagovor. Prišli amo malo pozno, toda atvar je bila lahka od naše atrani. Ko je odbor pregledal knjige, je bilo razvidno, da smo bili po nedolžnem aojeni. Vsa stvar se je prijateljsko rešila. Na tej seji smo &volili mladega in naprednega fanta Franka Rezeka iz Girarda, ki bo zaato-pal federacijo na Slovenakem kongresu v Clevelandu. Po seji smo, kot navadno, malo popili v prid blagajne, Tisti warren-ski Jež se je naglo aukal in pridno prilival, warrenaka dekleta pa ao delile prost prigrizek. In kaj hočete boljšega. Mrs. Mikulič iz Struthersa trenda ne zamudi nobene seje, ij} kako je zgovorna pa tudi pos^ayi ae — no, pa saj se lahko, ker je "*a devet". Prihodnja ,feja federacije ae vrši v Youngstownu zadnjo nedeljo v decembru. Takrat bo pa naš Tone Kil*el in*el skrb a nji-hnimi dekleti vred, da nam bodo tudi oni najbolje postregli. (Veste, to je moje poročilo, ne federacije.) Ko smo pa mH približno vae Sravili, praVi Ja* Garm, da ov še ne gremo in da obišči-mo še Franka Petrifha. Zasedli smo avto nsš šofir, podpisani, Garm, PaulenŠ in war renski Anton Zug, ki nam je bil vodnik. Pri Petrlchevlh nI bilo k sreči nikogar domain tako nam nI bilo treba iz gvta, njim ae pa ni bilo treba nas oztgobati. N«, domov Še ne gremo. Mr. Zug pravi, da se Je mrs. Gradišek hudo pobila, ko je padle po stopnicah v klet. j No, pravi Garm, v aqrodu smo in pojdimo tja. Bila je že tema. Ko smo vstopili, se nas je mrs. Gradišer Uko prestrašila, da je zbežala v drugo sobo. Kmalu pride nazaj, ai tišči usta in ruto vleče na oči. "No, kaj je pa vendar?" — "Ej. nič drugega kot tole; Ko sem zadnjič prala, mi fe spodrsnelo po stopnicah pa sem tako neusmiljeno skočila v kevder, da bi ae bila akoraj ubila. Vidite, kakšna sem, a aedaj je že bolje. Ja, aaj pravim, takega pa še ne. Pa sama sem bila doma, vaa v krvi pokličem po telefonu otroke in brž ao mi pripeljali zdravnika." Je rea čudno, da ni bilo kaj hujšega. Vprašali amo, kje je France. Sel je že spet, ker mora zjutraj na delo, Kmalu začujemo po stopnicah capljanje. Pride France, ki je bol> rejen kot kdajkoli prej. "No, pa ao rekli, da spiš." — "Saj bi tudi, če b| ne bilo toliko šuma spodaj, pa tudi radoveden sem, kaj je." Pravi nam, naj ae posedamo, on pa je nekam izginil. Kmalu se vrne j košarico, v njej pa je bil ječme- novec in "železna". No, čeimu je tega treba? "Nič, le sedite pa pili bomo; sem vesel, ker ate ;ias obiskali." • Meni ni bilo treba reči dvakrat, in bolj kot sem pil, bolj sem bil zgovoren. Oh, ta warrenaka pijača — naša ni tako zgovorna. Z Gradišer jem smo ae pied 32 leti posnali v Pueblu, Colo., in takoj amo bili tam ie imeli tega pa onega na piki. Gra-dišerjevi imajo v Warrenu lepo novo hišo, inotraj pa uko čiato, vse pregrnjeno in moderno kot' malo kje. .Mrs. Gradišer je pojasnila, da hčdejo otroci tako i-meti in torej naj bo. "Saj pred leti so bili drugačni časi. Veste, kako smo ne ženske mučile, kajti ni bilo elektrike, ne pitna, niti vode y hiši, pa tudi pralnega stroja ne. Po kolonih amo se plazile in ribale, da ae je včasih koža na roki obrabila do krvi. Pa drva smo nosiU v peč kot jih sedaj nosimo za sušenje ineaa. In Uko je za hudim prišlo dobro. Saj je že čgs. ampak aedaj nam ne bo doati koristilo, ker smo ie «Uri." Tako je modrovala ženica. , Za odhodnico, nam je Franc« še onega posilil. Hvala sa»pri-jaznoat in postrežbo. Anion Vsientinčič, 262 Pismo iz Londona v#iaki ee fronti e bllilnl (Izvirno poročilo Prosveti.) i 14. oktobra 1941. Danes aem m vozila proti Pic-cadillyju. Sedim v avtobusu in promet po Knightbridgeju je tako velik, da ie počasi gazimo naprej. Gledam po avtomobilih, ki so v gneči za nami. Takoj prvi za nami je imel spredaj majhno zastavico — kakor diplomatski vozovi-svilnato trikoloro, rdeče-belo-modro z Union Ja-ckom ln grbom v sredi na belem polju. Pri šoferju aedi ftc nekdo, zadaj v vozu pa dobro vidim sU-rega gospoda v sijajni uniformi. Suh, bled obraz z belo kozjo bradico, prava pojava doatojun-atva in modroati, v maršalski u-niformi. Nikdo drugi ne more biti, kakor general Smuth, Jul-noafriški ministrski predsednik. Jutranjiki so pisali, da je prišel v London, večerniki, da je bil pri kralju na koailu. In jaz aem g« videla, ko ae je peljal tja. Kratko ga tem aem govorila t Jugoalovancftn, ministrom dr. Budeaavljevičem. "Gotove ljudi spoznaš tudi v londonski gneči, čeprav potujejo v zaprtem avtomobilu in jih ne iščeš med množico. Njihova oaebnost naa opozori naae, da ae uaUviš ob njih". "Smuta je gotovo velik mož. Ko smo bili JugoaloVuii v Južni A-friki — na potu v London — amo ga Šli pozdravit iz Cape Towna v Pretorljo. Sprejel nas je v svoji delovni »obi — mnogo bolj preprosto opremljeni, kakor smo Jih Imeli ministri v Belgredu. Tam nam je govoril skoraj eno uro. Predvsem o velikanskem Rapnenu naše marčne revolucij«, oudarjal nam j«, kaj pomeni U preobrat za naa in za ostali svet. ZagoUvljal nas J«, d« g« zna ceniti ves svet v vsej njegovi veličini," To bi rekla, ,4$ Je general Smuts prvi človek na svetu, ki zna ceniti Uk« preobrate. On aam je v začetku vojne l 1939 izpod kopa I Hersogovo vlado, ki ja hotela oaUti v nevtralnosti Dobil je večino v parlamentu in Uko vzel v roke vodetvo Južno afriške unije po avojem sijajnem govoru: "Eno vprašanje o-sUne: moremo li smatrati Nemčijo v današnjih razmerah kot prijateljski narod? Ali bomo zavzeli, kar jaz aodim, da Je edina prava pot, in prekinili odnošaje z njo? Ce bi zavzeli srednjo pot, ki jo predlaga mlniatrskl pred sednik (Herzog), zavzamemo sU-lišče, ki je popolnoms nepoenu no v mednarodnem prsvu ... V vojni su sli prljsuO sli sovražnik. To vprašanj« j« ogromn« važnosti za Južno Afriko in nj<* no bodočnoat. Ce napravimo zdaj to ln č« ne naznani vojne aam" Velika Britanija, ampak tu iz spremstva ee Je odpravilo v diunglo; od vseh strani so ned vpitjem obkolili drevo, da Poskrbite torej, da bo govoril ki ga osiščniki razumejo: ROPOTANJE TANKOV • ' BRNENJE LETAL POKANJE PUŠK GRMENJE TOPOV TRESKANJE BOMB KUPUJTE VOJNE BONDE Geslo ZakladaIškega departmenta Jet "DO NOVEGA LETA NAJ VSAKDO NADKRIU 10% KVOTO" INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORA™,N