Savinjske novice d.o.o. Savinjska c. 4, 3331 Nazarje Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje Novo leto je topel stisk tvoje in moje dlani. Novo leto je tista pesem, ki vsem enako zveni. Novo leto je gaz še neutrte poti ŠTEVILKA 52 LETO XLII 31. DECEMBER 2010 CENA 1.48 EUR PRED 20 LETrORC NIS(M)Ö ODDALI V letu 2011 vam želimo velikoJepih.spominov! r iT i m uMn$ ' J |\ M al (foto: Benjamin Kanjir) Izbrali ste občana/ko leta 2010! - Občina Mozirje: Lojze Plaznik, Ljubija 127 (92); Jože Marolt, Brezje 17 (16); Roman Čretnik, Nove Loke 44 (15); Karmen Fürst, Zdravstveni dom Mozirje (4); Samo Kramer, Aškerčeva 35. - Občina Nazarje: Jože Kavtičnik, ravnatelj OŠ Nazarje (73); Ružica Plesnik, Žlabor 25 (54); Stanko Flere, Pusto Polje 17a (7); Boštjan Cigale, Pod Slatino 2 (3). - Občina Rečica ob Savinji: Vinko Jeraj, Rečica ob Savinji 111 (343); Janko Žuntar, Zg. Pobrežje 29 (264); Peter Brezovnik, Poljane 21 (10). - Občina Ljubno: Forti Ermenc, Kolovrat 1 (58); Anka Rakun, Na pečeh 4 (6); Jože Orešnik, Primož 73 (2); Martin Pušenjak, Foršt 2; Stanko Zagožen, Podter 8. - Občina Luče: Marija Preskar, ambulanta Luče (57); Erika Breznik, Rdeči križ Luče (43); Tomaž Robnik, Krnica 34 (29); Rok Suhodolnik, Krnica 52 (3); Anica Podlesnik, Društvo upokojencev Luče. (j obcan(ka) 201 oìf5 Občina Solčava: Martina Poličnik, Logarska dolina 24 (155); Bojana Slapnik, Podolševa 25 (77); Nejc Slapnik, Robanov Kot 25 (21); Marko Slapnik, Center Rinka; Vinko Slapnik, Podolševa 25; Aleš Klemenšek, Logarska dolina 27. - Občina Gornji Grad: Marjana Rihter, Delce 10 (96); Stanko Ogradi, Novo naselje 42 (33); Branko Stenšak, Šmiklavž 51 (19); Janez Mavrič, Prod 9 (10). Med pošiljatelji glasovnic 5. kroga smo izžrebali Petra Bastlja iz Grušovetj 26, 3332 Rečica ob Savinji. Bon ZKZ Mozirje v vrednosti 20 EUR prevzame v uredništvu Savinjskih novic. Med vsemi prispelimi glasovnicami pa je žreb glavno nagrado - tedensko letovanje v počitniški hišici ZKZ Mozirje v Termah Čatež dodelil Metki Moličnik, Potok 13, 3331 Nazarje. Zadruga mozirje Zgornjesa vrijska kmetijska zadruga -Mozrje z.o.o. www.zkz-mozirje.com Andrej Terglav s.p. Andraž 96b ! 3313 Polzela ganw Tel.; 03/572-06-73 % oO0« GSM: 041/2J6-M % 5gftt10 www.terglav.si • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno Ldjffc CINDI DELAVNICA ZDRAVO HUJŠANJE Slovenija V zdravstvenem domu Nazarje bomo 17.januarja spet pričeli z delavnico ZDRAVO HUJŠANJE. Delavnica je brezplačna! Prijave spremamo do 13.1.2010, na telefon 839-24-30 g. Jelen. Prijavite se čimprej, ker je število mest omejeno. Gosar Maja | I 'asaderstvo ("j ra d be n i s t vo Svetovanje TELKMO 5GD Sešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Rofix, Baumit) S>\M : EKO-POPUST 10 % ik,. Jflp. Velja za prednaročila za leto 2010. * 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * Izdelujemo • vse vrste fasad v • notranje in zunanje strojne omete • gradimo stanovanjske objekte e '-—s- Z www.termosgd.com Savinjske novice št. 52.31. december 2010 OSREDNJA--------------------------------------------------------------------------- ______________________________________________________________Tretja stran j »A smo se za to borili« Leto 2010 se dokončno izteka. Če berete ta uvodnik na dan izida zadnje letošnje številke Savinjskih novic, potem je do prehoda v novo leto ostalo le še nekaj ur. In kaj pričakujemo od leta 2011? Kakor kdo, odvisno od tega, ali omenjeno vprašanje zastavite optimistu ali pesimistu. Kako, pravijo, se že ločita optimist in pesimist? Menda so pesimisti optimisti z izkušnjami iz prakse... Kar nekaj praktičnih izkušenj smo si Slovenci v zadnjih dveh desetletjih nabrali z lastno državo. Prej je nikoli v zgodovini nismo zares imeli, zato bi bilo iluzorno pričakovati, da bo začetno obdobje samostojnosti potekalo brez težav in napak. A se danes vendarle zdi, daje bilo napak preveč, in kar je še slabše - na nekaterih področjih napake ponavljamo oziroma jih ne odpravljamo, kar nas oddaljuje od cilja, ki smo ga imeli pred očmi leta 1990, ko smo se odločili za izstop iz Jugoslavije. Ob praznovanju 20-letnice plebiscita je bilo na to temo kar nekaj dogodkov, med drugim je časnik Dnevnik v Cankarjevem domu pripravil okroglo mizo z naslovom »A smo se za to borili«, na kateri so sodelovali Dragan Petrovec, Spomenka Hribar, Lojze Peterle, Peter Stankovič in Jože P. Damijan. Hribarjeva je o današnjem sta- nju v Sloveniji dejala, da »je bilo veliko narejenega, državo imamo in ni hudič, dajo bomo enkrat že začeli uporabljati v korist in za blaginjo«, Jože P. Damijan pa je bil bolj kritičen: »Ljudje so pričakovali nek normalen sistem, a so razočarani, ker so pričakovali več. (...) Danes pravna država ščiti elito pred ostalimi posamezniki. Ljudje se počutijo nemočne. (...) Če tega ne bomo sankcionirali, bomo nazadovali in druge države nos bodo prehitele.« Od leta 2011 zato pričakujemo veliko, pri čemer računamo na obljube vlade, kije napovedala reforme v smeri učinkovitejšega in pravičnejšega pravosodnega sistema, racionalneje organizirane (torej cenejše) javne uprave in fleksibilnejše delovnopravne zakonodaje, ki bo primerljiva z razvitimi deželami, kakršna želimo postati. Po dvajsetih letih samostojne države je napočil čas, da zadeve postavimo na svoje mesto in da končno dobijo besedo tisti, ki ustvarjajo novo vrednost (gospodarstvo), namesto tistih, ki novo vrednost porabljajo, saj se zna v nasprotnem primeru zgoditi podobno črn scenarij, kot smo mu priča v Grčiji in na Irskem. Težko bo, toda ne predajajmo se malodušju. Srečno 2011 ! IZ VSEBINE: 52 Tema tedna: Obeležili bomo več pomembnih obletnic..4 Smreka Gornji Grad: Kljub krizi optimistično v novo poslovno leto................6 Intervju: Dr. Franc Zagožen.................8 PGD Radmirje: Bogatejši za opremo, ki rešuje življenje.10 Zgornja Savinjska dolina: Dobri mož natrosil pravljice in darila.20 Mateja Kladnik: Obožuje vikende v krogu družine...21 Črna kronika: Preko robnika v jarek.............23 Proslava v Mozirju: Slovenci smo lahko ponosni na svoje prednike.. r " "\ ISSN 0351 -8140, leto XLII, št. 52,31. december 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. PRIHAJA LETO 2011 IH Z NJIM ŠTEVILNI JUBILEJI Obeležili bomo ve« pomembnih obletni« V teh dneh svet praznuje prestop starega leta v novo in v tem času marsikdo razmišlja, kaj nas čaka v letu 2011. Vsako leto prinese kaj posebnega, stalnica vsakega pa so tudi jubileji, ko se spominjamo preteklosti in hkrati načrtujemo prihodnost. Tudi v prihajajočem letu bomo tako v lokalnem kot v državnem in svetovnem merilu obeležili kar nekaj pomembnih ali vsaj zanimivih obletnic. 120 LET PUSTA MOZIRSKEGA Naj bo svet še tako »majhen« in zasičen z različnimi praznovanji, ljudi se vendarle še vedno najbolj dotaknejo lokalna praznovanja oziroma obletnice, ki so pomembne za njihovo skupnost. Tudi Zgornja Savinjska dolina bo v prihodnjem letu obeležila več za dolino in njene prebivalce pomembnih obletnic. V začetku marca bo Pust Mozirski praznoval 120 letzabavlja-ške tradicije. Prvi viri pričajo o vragolijah mozirskih pustnakov že okoli leta 1891. Mozirski kronist Žiga Laykauf je namreč le- ta 1921 zapisal, da Mozirjani pustne norčije uganjajo že 30 let. SLOVESNO V NAZARJAH IN SOLČAVI V aprilu bo slovesno v Nazarjah, kjer so pred desetimi leti odprli športno dvorano. Takratni župan Ivan Purnat je izjavil, da je dvorana namenjena občanom celotne doline in po desetih letih to še vedno velja. Športno zaznamovan bo tudi avgust, ki bo pomemben predvsem za Ljubence. Le-ti so avgusta pred desetimi leti svečano otvorili sodobno skakalnico s plastično podlogo in kritično toč- Tovarna ivernih plošč bi, če bi še obstajala, prihodnje leto praznovala 40-letnico (foto: fotodokumentacija Savinjskih novic) ko 40 metrov. Tudi v Solčavi bodo imeli avgusta dober razlog za praznovanje. 5. avgusta pred desetimi leti so namreč Solčavani nazdravili prvemu občinskemu prazniku, ki ga praznujejo na go-dovni dan njihove farne zavetnice Marije Snežne. 50 LET ZKZ MOZIRJE IN DVA JUBILEJA V LUČAH Leto 2011 bo pomembno tudi za Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo (ZKZ), saj bo praznovala pol-stoletja svojega obstoja. Družbeni interes pred 50 leti je bil združiti majhne krajevne kmetijske zadruge v velike območne organizacije, Naša anketa Kaj nam prinaša leto 2011 ? Naslednje leto bo na področju reform v zdravstvu, na trgu dela in v javnem sektorju zelo zahtevno. Naša država je očitno izšla iz recesije, ne pa tudi iz krize. Kljub temu, da nekateri ekonomski kazalci kažejo navzgor, prihodnjih gospodarskih rezultatov ni mogoče z gotovostjo napovedati. Kaj torej čaka Slovenijo v naslednjem letu in kaj od leta 2011 pričakujejo Zgornjesavinjčani? Karina Vargas Hudej, Ljubno ob Savinji V Sloveniji sem sedaj štiri leta in malo slabše razumem vaš jezik. Zato ga želim v naslednjem letu še malo bolj izpopolniti. Trenutno sem brez službe, zato si želim, da bi našla zaposlitev. Želim tudi dokončati študij arhitekture, na vrsti bodo tudi otroci... Helena Trobentar, Poljane Vsekakor mir in blagostanje. Prav tako bi bilo zelo dobro, da bi v naši domovini bilo manj političnih zdrah. Zase osebno pa pričakujem umirjeno in manj stresno življenje. Upam, da se bom lahko malo več posvetila tistim, ki mi veliko pomenijo, se z njimi nasmejala in sprostila. \ David Hudobreznik, Rečica ob Savinji Kot večina mladih tudi jaz nisem izjema: želim yW-ÄjSfc -g-yp si zabavo, zdravje in boljšo službo. Sicer pa mi "a - f * trenutno nič ne manjka in če bo naslednje leto po-d dobno iztekajočemu, bom zelo zadovoljen. Mm Marko Purnat, Mozirje poslovanje zmanjša in da se gospodarstvo okrepi, ker bo le tako boljše za vse nas. Osebno pa si želim zdravje in zadovoljstvo. Bojana Kliner, Ljubno Leto, ki se izteka, je bilo zelo kritično. V službi smo delali skrajšan delovni čas, velikokrat smo ostajali doma, ker ni bilo dela. Zato si želim, da se to ne bi več ponovilo. Polna zaposlitev bo zame veliko zadovoljstvo. Prav tako pa si želim, da bi bila družina zdrava in zadovoljna. Milena Melavc, Trnovec Letos sem praznovala okrogel osebni jubilej. A leto 2010 ni bilo le leto praznovanja, pestile so nas tudi težave. Pri delu seje poškodoval mož. Zato si najbolj želim, da se to ne bi več ponovilo. Želim si tudi zdravje, razumevanje, ljubezen in veliko prijateljev. Koje človeku hudo, pomaga tudi prijazna beseda. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem ______________________________________________________________2E--J zatojevletu 1961 prišlo do združitve enajstih samoupravnih kmetijskih zadrug in njihove Gozdarsko-kmetijske poslovne zveze v enovito organizacijo ZKZ Mozirje. Deveti mesec v prihodnjem letu bo slovesen v kulturnem smislu, še posebej za Lučane. Septembra 2011 bi namreč za celotno Slovenijo pomemben skladatelj Blaž Arnič praznoval 110. rojstni dan. To pa ne bo edini pomemben jubilej v Lučah. Pred 35 leti so se namreč v Lučah odprla vrata zdravstvene postaje. Za zdravje Lučanov je začel skrbeti zdravnik Anton Žunter, ki je tam ostal vse do svoje upokojitve. SEPTEMBER V ZNAMENJU LESA Septembra bo deset let odprtja praznoval Muzej gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, kije bil prvi muzej v dolini in sploh prvi z lesarsko tematiko v Sloveniji. Kar sto let starejša od omenjenega muzeja pa je lesna industrija v Zgornji Savinjski dolini. V letih 1900/1901 je italijanska firma Fratelli Feltrinelli zgradila v Nazarjah prvo industrijsko žago, ki je bila po velikosti druga v Sloveniji. Prihodnje leto mineva tudi 40 let od izgradnje tovarne iver- nih plošč v Nazarjah, na katero nas spominja le še tovarniška hala s filtri na strehi. Leto 2011 bo jubilejno tudi za območno društvo za pomoč prizadetim Sožitje Mozirje. Društvo naslednje leto praznuje 20 let dela z osebami z motnjami v duševnem razvoju na območju Zgornje Savinjske doline. PRAZNOVANJE OBLETNICE SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE V državnem merilu bo najvidnejše mesto zasedalo praznovanje obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Slavnostne prireditve bodo potekale vse od počastitve 20. obletnice dneva plebiscita o samostojnosti 23. decembra letos do 20. obletnice sprejetja Ustave Republike Slovenije 23. decembra 2011. Poleg že omenjenih slovesnosti bomo Slovenci obeležili tudi začetek usposabljanja prvih slovenskih vojakov in spomin na prvo slovensko žrtev osamosvojitve 15. maja, dan državnosti 25. junija in odhod zadnjega vojaka JLA iz pristanišča v Kopru 26. oktobra. Napovedano je tudi praznovanje 70-letnice ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda. V političnem smislu je za Slovenijo pomemben datum tudi 16. junij, saj sta se tega dne leta 2001 na Brdu pri Kranju sestala takratna predsednika ZDA in Rusije George Bush in Vladimir Putin. Prihodnje leto bo jubilejno tudi za slovensko gospodarstvo, saj bo Gospodarska zbornica Slovenije praznovala 160-letnico obstoja. LETO PROSTOVOLJSTVA IN OBLETNICA TRAGEDIJE Leto 2011 bo v znamenju dese- te obletnice Mednarodnega leta prostovoljstva Združenih narodov, znano kot »IYV + 10«. Poleg tega bo leto 2011 tudi evropsko leto prostovoljcev. Marca 1911 je svet prvič praznoval Mednarodni dan žensk, leta 2011 bo ta dan torej obeležen že stotič. Naslednje leto se bomo spominjali tudi tragičnega dogodka 11. septembra 2001 - terorističnega napada na World trade center v New Yorku, od katerega bo prav tako minilo 10 let. Tatiana Golob LUCE Za praznike odprto novo smucisce V Lučah so v tem tednu pridobili obratovalno dovoljenje za novo smučišče, ki bo odprto že vteh praznikih. Pripravili so ga v Logu, nekaj manj kot kilometer iz središča kraja. Upravljavec smučišča je Smučarsko tekaško društvo Luče, ki je zemljišče vzelo v najem. Smučišče je lahko dostopno, marljivi Lučani pa so uredili še razsvetljavo, da bo možna tudi nočna smuka. Za dovolj snega so poskrbeli z dvema snežnima topovoma, pripravili pa so tudi progo z vratci, kjer bodo dvakrat tedensko treningi veleslaloma. V Lučah, kjer je smučanje dolgoletna tradicija, proge gotovo ne bodo samevale, Lučani pa računajo tudi na smučarje od drugod. Marija Lebar PORAST PREHLADNIH OBOLENJ NA CELJSKEM Priporočljivo preventivno cepljenje proti gripi Z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da so na Celjskem v minulem tednu zabeležili povečano število bolnikov s prehladnimi obolenji. V Sloveniji so laboratorijsko že potrdili primere okužb z vsemi tremi virusi gripe, ki krožijo v tej sezoni po Evropi. Ker so vsi trije podtipi gripe, ki dokazano krožijo v sedanjem obdobju gripe, zajeti v letošnjem cepivu proti gripi, na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje priporočajo preventivno cepljenje. Na ta način se lahko pred gripo najučinkoviteje zaščitimo. CEPI SE LAHKO VSAKDO, RAZEN... »Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Kot kažejo laboratorijske ugotovitve, tudi v Sloveniji krožijo trije virusi gripe, in sicer dva virusa gripe podtipa A (pandemski FUNI in H3N2) ter virus gripe B. Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, še zlasti bolj ogroženim skupinam: starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, tudi družinskim članom majhnih otrok, ki proti gripi še ne morejo biti cepljeni, nosečnicam v drugem in tretjem tromesečju, ljudem, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje ter zdravstvenim in drugim delavcem, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. Cepi se lahko vsakdo, razen oseb, ki imajo dokazano alergijo na sestavine cepiva,« je pojasnila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Ceije. Tisti, ki se odločijo za cepljenje, postanejo odporni na viruse, ki povzročajo gripo. Solidna zaščita pred okužbo nastane v enem do dveh tednih po cepljenju. Dovolj je cepljenje z enim odmerkom. Le otroci mlajši od 9 let, ki še nikoli niso bili cepljeni proti gripi, morajo dobiti dva odmerka cepiva v presledku štirih tednov. Cepljenje je priporočljivo za otroke, starejše od 6 mesecev. GRIPE NE ZDRAVIMO Z ANTIBIOTIKI »Več ljudi se cepi, težje se gripa širi. Gripa je nevarna zaradi možnosti pojava velikih epidemij in resnih komplikacij, ki se najpogosteje kažejo kot virusne in bakterijske pljučnice,« je poudarila dr. Alenka Trop Skaza. Okužba z virusom gripe lahko poslabša kakšno drugo, že prej prisotno bolezen. Bolezenski znaki, ki opozarjajo na gripo, so visoka telesna temperatura, mrazenje, izčrpanost, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Bolezenski znaki drugih akutnih virusnih obolenj dihal ozi- roma viroz so zelo podobni, a blažje izraženi. V primeru virusnih okužb obisk pri zdravniku ni potreben. Gripe ne zdravimo z antibiotiki, saj jemanje antibiotikov ne bo odpravilo bolezni, ki so jo povzročili virusi. Kadar zbolimo, ostanemo doma, počivamo in pijemo tople napitke, visoko vročino pa znižujemo z zdravili za zniževanje temperature. Zdravnika moramo obiskati, kadar po več dneh visoke vročine ni izboljšanja ali če se splošno počutje močno poslabša. Širjenje gripe zmanjšujemo z rednim in temeljitim umivanjem rok z milom in vodo, z rednim čiščenjem površin in predmetov z vodo in detergentom ter z rednim zračenjem prostorov. Za krepitev naravne odpornosti organizma pa poskrbimo s pestro prehrano in z rednim vsakodnevnim gibanjem. IS SMREKA GORNJI GRAD Kljub krizi optimistično v novo poslovno leto Sredi meseca se je s poslovnega potovanja v Južno Korejo vrnil direktor gornjegrajske družbe Smreka Bruno Zagode. V Južni Koreji so postavili dva lesena objekta, h koncu pa gre tudi projekt na Irskem. Dela in naročil je bilo letos dovolj, problem je plačilna nedisciplina oziroma neurejeni denarni tokovi. KOREJCI NA IZPOPOLNJEVANJU V GORNJEM GRADU V Južni Koreji so tamkajšnji izvajalci pod vodstvom Smrekinega inštruktorja, ki je bil na gradbišču več tednov, postavili dva objekta. Gre za stanovanjsko in počitniško hišo. Ves material razen izolacije je prišel iz Smreke, kije usposobila tudi skupino korejskih izvajalcev. Ti so bili jeseni v gornjegrajskem podjetju na usposabljanju. Kot vse kaže, bo poslovno sodelovanje s korejskim partnerjem bolj dolgoročno, saj so o tem že podpisali pogodbo. Zagode je povedal, da lesene gradnje na območju Koreje niso redkost, saj je država približno v takem zemljepisnem pasu kot južna Evropa. Sedanje gradbišče je le nekaj deset kilometrov oddaljeno od ozemlja, kjer se že nekaj časa krešejo iskre med obema Korejama. Ponoči je mogoče slišati detonacije in videti bliskanje eksplozij. PROJEKT NA IRSKEM PRAKTIČNO ZAKLJUČEN Objekt v otroškem tematskem parku, ki ga je Smreka začela graditi v bližini Dublina letos spomladi, je skoraj končan. Ostalo je le še nekaj zaključnih del, ki pa jih bodo lahko opravili šele, ko bo drugi izvajalec končal svoje delo. V času gradnje se je na Irskem kriza zaostri- la do te mere, da je država morala zaprositi za finančno pomoč Evropsko unijo in Mednarodni finančni sklad. Kot pravi Zagode, je to nekoliko vplivalo tudi na njihov posel. Kljub temu so uspe- li, da jim je naročnik poravnal 85 odstotkov dogovorjenega zneska. Računajo, da bodo ostalih 15 odstotkov dobili, ko bodo dela povsem zaključili. OPTIMISTIČNO V PRIHODNJE LETO Ker so Smrekine hiše ekološke in energetsko varčne, poleg tega pa prilagojene zahtevam in željam vsakega posameznega naročnika, to predstavlja izziv za strokovnjake, ki delajo v razvoju in pripravi. Letos so poleg zgoraj omenjenih držav gradili tudi v Avstriji, prav poseben pa je bil objekt, ki so ga postavili na Muti. V Smreki računajo, da bodo imel letos okoli 2,6 milijona evrov realizacije, karje 1,6-kratveč kot leta 2009. Naročil in dela so imeli vse leto dovolj, prav tako imajo proizvodne zmogljivosti zapolnjene že za januar. Glede na to iščejo nove sodelavce v proizvodnji, vendar po Zagodetovih besedah ustreznega kadra enostavno ne dobijo. Težava je tudi zagotavljanje likvidnostnih sredstev, kljub temu pa uspevajo zagotavljati nabavo potrebnih surovin in redno izplačevati plače. Bruno Zagode meni, da se bo kriza še nadaljevala, glede na sklenjene pogodbe in dogovore pa na prihajajoče poslovno leto gledajo optimistično. Marija Lebar Smrekin objekt v Tayto parku v bližini Dublina (foto: arhiv Smreke) OBČINSKI SVET NAZARJE Več poudarka promoriji in trženju turizma Na tretji redni seji so člani nazorskega občinskega sveta poslušali poročilo o poslovanju javnih zavodov. Med drugimi je poročala tudi direktorica Muzeja Vrbovec Barbara Šoster Rutar. Poročilo je bilo pripravljeno za letošnjih enajst mesecev. Muzej se pretežno financira iz občinskega proračuna. Za redno delovanje in investicije je letos prejel nekaj več kot 63 tisoč evrov, ustvarili pa so tudi skoraj 14 tisoč evrov lastnih prihodkov, v glavnem od vstopnine in prodaje spominkov. Največja postavka na odhodkovni strani so sredstva za plače, ostalo je šlo za materialne stroške, ogrevanje in projekte. Tako so 1. decembra letos beležili 7.130,82 evra presežka prihodkov. Barbara Šoster Rutar je povedala, da so letos v Bohačevem toplarju pripravili stalno razstavo Nazarje skozi čas, priredili so pet domoznanskih večerov z Aleksandrom Videčnikom in sodelovali pri skupnih akcijah ostalih slovenskih muzejev. V muzeju Vrbovec se ukvarjajo tudi s turizmom in opravljajo dejavnost turistično-informacijskega centra. Med projekti s turistično vsebino, ki sojih realizirali v sodelovanju z drugimi dejavniki v Zgornji Savinjski dolini, je bila priprava skupnega kataloga, priprava brošure z vsemi pomembnimi turističnimi informacijami in priprava skupnih spletnih strani. Županja Majda Podkrižnik je dejala, da imajo Nazarje veliko zanimivosti, ki jih je vredno po- kazati turistom. Poleg muzeja Vrbovec so to še stalna razstava v Bohačevem toplarju, Jakijeva galerija, samostanska knjižnica in še marsikaj, svoje pa bo dodal tudi projekt poti, ki bo povezovala posvetno in cerkveno dediščino občine. Projekt tematske poti se imenuje Profana in sakralna dediščina v Nazarjah. Podkrižnikova je ponovila ugotovitev iz svojega predvolilnega programa, daje v Nazarjah treba goste zadržati za dalj časa, ne samo za kakšno urico. Zato je treba spodbujati dopolnilno dejavnost turizma na kmetijah in izletniški turizem, dogovoriti pa se bo potrebno tudi o skupni promociji in trženju turistične ponudbe v občini. Marija Lebar OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Za šport dobrih 31, za kulturo pa 62 tisočakov in pol Gornjegrajski svetniki so na zadnji letošnji seji sprejeli letni program kulture in športa za leto 2011. Proračunska postavka za programe športa znaša 31.200 evrov, od tega bodo 20.500 evrov podelili na javnem razpisu prijavljenim društvom, ki bodo izpolnjevala pogoje, preostanek bo namenjen za najemnino nogometnega igrišča, šolo v naravi in investicije v športno infrastrukturo. Za kulturne dejavnosti je proračunska postavka večja. 18.000 evrov bodo podelili na javnem razpisu, 23.806 evrov bo namenjeno knjižničarstvu in založništvu, preostanek od 62.551 evrov pa bo namenjen investicijam, najemninam in podobnim stroškom. Svetniki so kljub očitku, da je vrednost točke za nadomestilo stavbnega zemljišča v občini zelo visoka, sprejeli sklep, da vrednost točke za leto 2011 ostane enaka, kot je bila letos. Po odloku se le-ta usklajuje vsako leto z rastjo življenjskih stroškov. Letos so se dvignili za 1,8 odstotka, vendar se svetniki z dvigom niso strinjali. V prvi obravnavi so svetniki potrdili spremembe in dopolnitve statuta občine ter spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta. Po skrajšanem postopku so sprejeli odlok o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov. Pod točko razno je Tomaž Žerov-nik predlagal, da bi občina pripravila aktivno spletno stran, na kateri bi lahko občani podajali svoja mnenja in kritike, hkrati pa bi nudila vse potrebne informacije o dogajanju v občini, razpisih in aktivnostih. Župan Stanko Ogradi je povedal, da vprašanja in pobude prihajajo na elektronsko pošto občine, bodo pa v občinski upravi preverili, kakšen strošek bi bila ureditev takšne spletne strani. Štefka Sem OBČINSKI SVET MOZIRJE Nakup in prodaja zemljišč na območju Gozdne šole v Lokah Na 4. redni seji, 22. decembra, so mozirski občinski svetniki razpravljali o proračunu, nakupu in prodaji premoženja. Svetnike in člane občinske uprave so obiskali mozirski skavti in županu Ivanu Suhoveršniku podarili betlehemsko luč miru. Že na pretekli seji so v prvi obravnavi sprejeli Odlok o spremembi odloka o proračunu za tekoče leto. Obravnavali so ga vsi odbori in ker med prvo in drugo obravnavo ni bilo sprememb, so svetniki sprejeli odlok v predlagani vsebini. Ker v letošnjem letu niso uspeli sprejeti proračuna za prihodnje leto, je župan Ivan Suhoveršnik predložil sklep o začasnem financiranju občine za prvo tromesečje prihodnje- ga leta. O sklepu niso glasovali, saj ga sprejme župan. Na seji je bil podan predlog o prodaji in nakupu zemljišča na območju kompleksa Gozdne šole v Lokah. Le-ta je zanimiv za investitorje v kamp. Na tem območju se je že odvijala turistična dejavnost, občina je že vložila določena sredstva v izgradnjo infrastrukture, zato je v njenem interesu, da kamp zaživi. Lastniki parcel na tem območju so zasebniki in Športna unija Slovenije. Postopek nakupa in prodaje naj bi stekel v prihodnjem letu. Jože Jelen je predlagal, da bi se sredstva od prodaje porabila namensko, pametno bi jih bilo vložiti v industrijsko cono ali kaj podobnega, poleg tega pričakuje pozitiven učinek od prodaje na proračun. Pri pobudah in vprašanjih svetnikov je bilo nanizanih nekaj vprašanj o določenih cestah, ki so nuj- no potrebne popravila. Zupan Su-hoveršnikje svetnikom pojasnil, kje in kdaj so planirana posamezna popravila. Štefka Sem Mozirski skavti so prebrali poslanico miru in podarili betlehemsko luč županu Ivanu Suhoveršniku (foto: Štefka Sem) OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Rebalans proračuna 2010 in proračun 2011 pod streho Rečiški občinski svet je na tretji redni seji obravnaval predlog rebalansa proračuna za letos. V drugi obravnavi so pregledali tudi predlog proračuna za leto 2011 in ga soglasno sprejeli. Kot je pojasnil župan Vinko Jeraj, so rebalans letošnjega proračuna pristojni odbori že obravnavali. Ob tem je župan povedal, da je največje odstopanje med načrtovanim in realiziranim proračunom za leto 2010 na postavki investicije, kjer se bodo sredstva za izgradnjo mostu v Trnovcu prenesla v leto 2011. Ponovno je pojasnil razloge za časovni odmik te gradnje, ki jih predstavljajo zadržki zavoda za varovanje naravne dediščine. Za most, ki bo sofinanciran iz sredstev razpisa Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), še ni narejena projektna dokumentacija. Predlog proračuna za leto 2011 so svetniki že pretresli v prvi obravnavi, nato je bil v javni obravnavi, ko je pripombe lahko posredovala zainteresirana javnost. Pravočasno je bila s strani občanke vlo- žena pripomba glede preplastitve ceste, ki jo poplavlja potok Rečica, en amandma s strani občana pa je bil vložen prepozno. Ob obravnavi dopolnjenega proračuna so se svetniki ustavili pri investicijah v asfaltiranje cest. Župan je ob omembi konkretne ceste, kjer je že narejena podlaga, dejal, da si prav vsak občan zasluži ustrezno prometno povezavo, vendar so sredstva izredno omejena. Temu je pritrdil tudi podžupan Milan Cajner, predsednik odbora za gospodarstvo, kije proračun dobro pretehtal. Cajner je povedal, da se občinam nalaga čedalje več obveznosti, ki s seboj nosijo tudi stroške, sredstev za to pa ni predvidenih. Kar zadeva asfaltiranje oziroma vzdrževanje cest, je občina po zakonu dolžna zagotoviti ustrezno stanje na lokalnih cestah in javnih poteh, kamor pa kategorizirane gozdne ceste ne sodijo. Svetniki so nato proračun za leto 2011 soglasno sprejeli. Pri tem so se strinjali, da bo treba razpoložljiva sredstva porabiti skrajno racionalno. Marija Lebar Dr. Franc Zagožen (foto: Marija Lebar) Dr. Franc Zagožen je med tistimi, ki jim gre največja zasluga za to, da je naš narod po tisoč letih uresničil svoj sen in dočakal svojo lastno državo. Čeprav v sedanjem času z njo marsikdo ni (najbolj) zadovoljen, je samostojna država vendarle ena izmed največjih vrednot. Kakšna so bila viharna in razburkana leta, ko se je kovala naša demokracija in samostojna Slovenija, kakšna so bila dejanja, ki so pripeljala do plebiscita, kako gleda na sedanje stanje v naši državi, smo povprašali dr. Zagožna, ki se je že pred časom iz politike povsem umaknil. Prijazno nas je sprejel na svojem domu v Vologu in za naše bralce obudil spomine na tiste čase. - Če začneva na začetku, kako se je odvijala vaša poklicna pot? Po končani Biotehnični fakulteti - smer živinoreja sem odšel na podiplomski študij v Nemčijo. Eden od mojih profesorjev, ki so imeli stike s tamkajšnjo fakulteto, meje priporočil, dobil sem štipendijo in dve leti delal na Inštitutu Max Planck in študiral na univerzi v Göttingenu. Doktoriral sem s področja populacijske genetike. Veda govori o genetiki vseh živih bitij. Leta 1969 sem se vrnil v Ljubljano in se zaposlil na Biotehniški fakulteti. Vmes sem odšel še na služenje vojaškega roka, sicer pa sem vse do leta 1990 delal na univerzi. Po volitvah aprila 1990, ko sem bil izvoljen v družbeno politični zbor takratne skupščine, sem se zaposlil v skupščini. Na fakulteti sem obdržal še nekaj predavanj. - In kako ste zašli v politiko? Že kot študent sem bil zmeraj v opoziciji. Med nemirnim letom 1968 sem bil sicer v Nemčiji, tako da se takratnih ljubljanskih študentskih demonstracij nisem mogel udeležiti. Kot kmečkega sinu, ki je razmere v kmetijstvu poznal »od blizu«, me je motila tudi kmetijska politika. Vse od INTERVJU Z DR. FRANCEM ZAGOŽNOM Narod ima takšno oblast, kakršno si izvoli vojne dalje je bil kmet vedno zapostavljen. To so čutili tudi moji študentje. Kot profesor na fakulteti sem videl, da gre vsa kmetijska politika v napačno smer. O tem sem napisal več člankov v Kmečki gias. Sodeloval sem v raziskovalni skupnosti kot podpredsednik za biotehniko, nekaj časa tudi predsednik. Vsakih pet let smo na znanstvenih posvetih poročali o delu. Na enem od takih srečanj sem rekel, da pomanjkanje znanja ni omejitev za razvoj, temveč je to politika. Namesto znanstvene razprave sem predlagal temeljit posvet o kmetijski politiki. - Kdaj je bilo to in kako so vašo zamisel sprejeli? To je bilo v začetku 80. let. Odbor raziskovalne skupnosti je idejo podprl, Centralni komite (CK) Zveze komunistov pa je posvet prepovedal. Zamisel sem čez pet let ponovno predlagal, odbor je bil spet za to, CK pa ne. Kasneje so si premislili in namesto poleti smo jeseni leta 1987 pripravili tak posvet na Brdu pri Kranju. Tudi takratni kmetijski minister Knežević, častni pokrovitelj posveta, je v podporo dejal, da se strinja s tem, da ni tabu tem, da se mora govoriti o vseh problemih. Sam sem imel uvodni referat, ki je udeležence zelo razburil. Za temo referata sem izbral zemljiški maksimum, ki je bil v tedanjem času 10 ha obdelovalne zemlje. Moje izvajanje je govorilo, daje tak maksimum glavna ovira, ki onemogoča tehnološki razvoj kmetijstva. - Je tisti posvet prinesel kake otipljive rezultate? Kmalu po tem se je v Jugoslaviji začela razprava o ustavnih spremembah. Spremembo agrarnega maksimuma je izrazito podprla pokrajina Vojvodina. Z ustavnimi spremembami leta 1988 so ga povišali na 30 ha obdelovalnih površin. Ko seje začela razprava o spremembi na zvezi ravni, so me povabili, da sem pomagal utemeljiti razloge za to spremembo. - Ste bili s tako rešitvijo zadovoljni? To je bil le eden od problemov kmetijske politike. V Kmečkem glasu sem v tistih letih objavil kar nekaj kritičnih člankov in polemik o kmetijski politiki. Takratna novinarja Vinko Vasle in Slava Partlič sta omogočila odprto razpravo o vseh problemih kmetijske politike. Že v tistem času sem razmišljal, da bi bilo treba ustanoviti nekakšno zvezo kmetov, ki bi zastopala njihove interese. Enkrat smo o tem razpravljali na zadružni zvezi, pa so me vsi čudno gledali. - Kako pa je potem sploh prišlo do ustanovitve kmečke stanovske zveze? Januarja leta 1988 sem povzročil veliko razburjenje s člankom v Mladini o kmetijski temati- ki in o nepravilnostih v zvezi s kmetijstvom. Urednik Mladine je bil takrat Franci Zavrl, ki mi je objavil celoten članek brez popravkov. Sam je dodal le naslov, ki si ga je sposodil pri pesniku Tonetu Kuntnerju. Članek se je imenoval Bila je pšenica, bila je potica, zdaj raste plevel. Prispevek sem napisal tako, da so prve črke v odstavkih oblikovale akrostih, ki se je glasil: »Kardelj v prvi potezi žrtvuje kmeta«. V tem članku sem predlagal, da se v okviru ZSMS ustanovi zveza slovenske kmečke mladine in da to izpeljejo študentje. S tem bi se odprla pot za ustanovitev slovenske kmečke zveze, ki bi kot društvo lahko delovala samo v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL). - Je razburjenje minilo brez posledic za vas? Po objavi tega članka me je na zagovor poklical dekan fakultete. Kljub temu svojega pisanja nisem hotel preklicati, niti članka javno obžalovati. - Kdaj ste zvezo vendarle lahko ustanovili? Moji študentje so se za ta program ogreli in ga začeli uresničevati na posvetu v Žalcu, ki ga je 29. februarja 1988 pripravila Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS).Ta je bila bolj dojemljiva za nove predloge in za kritiko kmetijske politike. Na tem posvetu je bil imenovan iniciativni odbor zveze slovenske kmečke mladine. Njegov predsednik je postal moj študent Emil Erjavec, kot član je sodeloval že tudi Marjan Podobnik in kot tajnica izjemno delovna Marija Markež, ki so skupaj z drugimi začeli pripravljati veliko zborovanje v Ljubljani za ustanovitev slovenske kmečke zveze. Kot zanimivost naj povem, da je takrat posvet v Žalcu pozdravil tudi kandidat za predsednika predsedsh/a Andrej Marinc. Koje nameraval oditi, so prisotni zahtevali, da ostane, ker se pogovarjamo o pomembnih stvareh. Res je ostal do konca, še isti večer pa se je po radiu javno odpovedal kandidaturi predsednika predsedstva. Gibanje za ustanovitev obeh kmečkih zvez je tako doseglo že pred ustanovitvijo pomembne učinke. - Tako se je »rodila« zveza mladih kmetov, kaj pa zveza za ostale »odrasle« kmete? Z odborom, ki je bil imenovan v Žalcu za ustanovitev Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM), smo izkoristili občni zbor zadružne zveze Slovenije aprila v Ljubljani in tam predlagali iniciativni odbor za ustanovitev Slovenske kmečke zveze (SKZ). Po burni razpravi, ki ni bila na dnevnem redu, so prisotni zadružniki naš predlog dopolnili in potrdili. Mislim, da je bil s tem prebit led in ustanovitve SKZ, kije bila 12. maja v Unionski dvorani v Ljubljani, ni mogel preprečiti nihče več. Oba iniciativna odbora sta zelo aktivno pripravljala shod kmetov v Unionski dvorani. Za množično udeležbo in velik uspeh tega zborovanja gre zasluga tudi takratnim novinarjem Kmečkega glasa, ki so z uspešnim obveščanjem k shodu zelo pripomogli. Poleg množice kmetic in kmetov, ki vseh dvorana ni mogla sprejeti, so se tam zbrali tudi številni intelektualci in drugi simpatizerji ustanovitve SKZ. Namen zborovanja je bil, da se na javni tribuni sliši glas kmetov in potrdi zahteva za ustanovitev SKZ. Pripravljen smo imeli osnutek pravil, ki nam gaje napisal profesor Bučar; ta je ustanovitev zveze izrecno podpiral. Vzdušje je bilo enkratno. Ko sem prebral predlog sklepov in predlog odbora za ustanovitev zveze, seje oglasil nek kmet iz Ljutomera in zahteval, naj se zveza ustanovi takoj, kar je bilo z aplavzom potrjeno. - Pa je res šlo tako hitro? Spremenil sem prvotni predlog sklepa in predlagal, da se SKZ ustanovi takoj, da iniciativni odbor dobi vsa pooblastila upravnega odbora, kot jih predvideva osnutek pravil, in nalogo, da po enomesečni javni razpravi predlaga dopolnjena pravila in zvezo uradno registrira. Registrirali smo se kot stanovska organizacija, saj o kakšnih političnih organizacijah ni smelo biti govora. Kljub temu smo od vsega začetka delovali kot stanovsko politična zveza kmetov in njihovih somišljenikov. Ivan Oman je postal predsednik. Čez poi meseca se je zgodil proces proti četverici, nastal je Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic in Slovenska kmečka zveza je bila zraven. Tako je imel odbor že ob ustanovitvi nekaj tisoč članov. - Takrat se o stranki še ni govorilo? Kako so se dogodki vrstili naprej? Naša zveza je začela takoj ustanavljati podružnice. Ena od njih je bila tudi v Nazarjah. Na političnem področju seje že kazala težnja Srbije po prevladi, v Sloveniji pa se je javno začelo govoriti o tem, da taka Jugoslavija ne more več obstajati. Počasi so se kot posledica teh dogajanj pričele oblikovati tudi druge zveze. Tako je zveza kulturnikov postala Slovenska demokratična zveza,januarja 1989 seje oblikovala socialdemokratska zveza, sledile so še druge zveze. Ivan Pučnik, brat Jožeta Pučnika, kije bil podpredsednik naše zveze, Oman in jaz smo si veliko prizadevali, da bi se tako oblikovale še druge zveze in bi se politični prostor pluraliziral. - Ali zdaj že lahko govorimo o strankah? Čeprav so še vedno formaino to bile zveze, pa so bile po vsebini že izvenparlamentarne politične stranke. Na javni tribuni vseh zvez o političnem sistemu sem glasno povedal, da je čas zrel za večstrankarski sistem. Po tej tribuni je bila organizirana nekajmesečna razprava o političnem sistemu in prihodnosti Slovenije v okviru SZDL, v kateri so sodelovale vse novonastale zveze pa tudi ZSMS in ZK. Ker se stare in nove politične zveze niso uspele do- govoriti za skupen dokument, je v okviru novih zvez nastajala vzporedno majniška deklaracija. Na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani jo je maja 1989 prebral Tone Pavček. Ta deklaracija je bila najbolj jedrnat politični program novih zvez, ki so se ob koncu leta 1989 tudi formalno združile v koalicijo Demos. Bližale so se volitve, zato je skupščina jeseni 1989 sprejela nov voliini zakon. Pri pripravi tega akta so bili v delovni skupini že predstavniki novih zvez. Zakon je predvidel večstrankarske volitve. Zveze so se tako začele povezovati za skupen enoten nastop kot opozicija. Medtem ko je naša, to se pravi kmečka zveza, imela s svojimi odbori pokrito skoraj celotno Slovenijo, pri drugih zvezah ni bilo tako. Zato smo predstavniki SKZ zelo spodbujali krajevne odbore tudi drugih zvez, da bi skupaj lahko nastopili kot močna opozicija. Na volitvah aprila leta 1990 smo dobili večino in oblikovali smo novo vlado. - Kako pa se je tujina odzivala na dogajanje pri nas? V tem času smo bili skoraj po vseh državah vzhodne Evrope priča silovitim demokratičnim procesom. Leta 1989 seje zgodila zmaga poljske Solidarnosti, padel je Berlinski zid, pozneje so sledile še Madžarska, Čehoslovaška... Zahodne sile so se ob tem vrenju bale razpada Jugoslavije in predvsem Sovjetske zveze. Osamosvojitvi Slovenije, ki jo je že pred volitvami napovedal Demos, so izrazito nasprotovale. Obstajala je resna bojazen, da bodo za vsako ceno poskušale ohraniti enotno Jugoslavijo, v kateri pa Slovenija ni več mogla videti svoje prihodnosti. Zato se nam je zelo mudilo. Zahod smo morali čim prej postaviti pred izvršena dejstva. - Ali ni bilo mišljeno, da bo osamosvojitev oziroma neodvisnost določena v novi ustavi, ki se je pripravljala? Čimprejšnje sprejetje ustave je bilo zapisano v programu po zmagi Demosa. Imeli smo načrt, da skupščina RS čim prej sprejme novo, demokratično ustavo samostojne slovenske države, ki naj bi jo potrdili na referendumu. Ustavo sprejema parlament z dvotretjinsko večino, zato je bilo treba pridobiti tudi tedanjo opozicijo. Upali smo, da nam bota program uspelo uresničiti do božiča leta 1990. Doseči dvotretjinsko soglasje o novi ustavi pa ni bila lahka naloga. Socialistična stranka je oktobra predlagala plebiscit o osamosvojitvi. Demos je bil glede tega nekoliko razdeljen. Še vedno smo upali, da bomo pravočasno sprejeli ustavo in bi nova država ob razglasitvi imela že tudi demokratično ustavo. Ko je postalo očitno, da to ne bo uspelo, je bil sklican sestanek Demosovih poslancev v Poljčah, kjer smo se po celodnevni razpravi odločili za plebiscit, ki naj se izvede pred božičem. - Je bila takrat Slovenija že poenotena v svojih namerah? Še vedno ne. Plebiscit 23. decembra so podpirale samo Demosove stranke in socialistična stranka Slovenije. Dve močni opozicijski stran- ki SDP in Liberalni demokrati so še vedno dajali prednost Jugoslaviji kot nesimetrični federaciji, v kateri bi Slovenija sodelovala kot konfederalna enota. Če bi že pristali na plebiscit o samostojnosti, so ga hoteli preložiti na kasnejši čas, ko bi se pokazalo, da ta federacija ni realna možnost. Niso se strinjali z datumom. Za veljavnost odločitve so zahtevali večino glasov vseh volilnih upravičencev. Nezaupanje med strankami je bilo izredno veliko. Šele tik pred glasovanjem o zakonu o plebiscitu je prišlo do odločilnega dogovora. Sprejet je bil datum 23. december in večinski kvorum za veljavnost odločitve. Hkrati pa so vse stranke podpisale sporazum o podpori odločitvi o samostojnosti. - Kakšen je bil tisti dan, tisti odločilni 23. december leta 1990? To je bii zelo ugoden datum. Žeje zavladalo praznično vzdušje. V Slovenijo je za praznike prišlo veliko zdomcev. Rezultat je znan, za samostojno in neodvisno Slovenijo seje izreklo kar 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča, oziroma 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Tak volilni rezultat je bil tudi signal za tujino o enotni volji našega ljudstva. - To je bilo zmagoslavje. Čez pol leta je sledila vojna. Zgodovina je več ali manj znana. Vi sami ste se še vrsto let udejstvovali v politiki in bili v samem vrhu oblikovanja slovenske demokracije. Že nekaj časa pa vas v politiki ni več. Zakaj? Lahko rečem, da so bili to lepi, ustvarjalni časi. Bil je to edini trenutek, ko se je naš narod lahko osvobodil tuje nadoblasti. Če ne bi uspeli, popravnega izpita ne bi bilo. Vendar je vse to terjalo veliko napora, kar je pustilo posledice tudi na mojem zdravju. Umaknil pa sem se tudi zato, ker s stanjem v državi nisem zadovoljen. Dejal sem si: nobene funkcije več. - Kaj menite o sedanji kmečki organiziranosti? Zadružna zveza in obvezno članstvo v kmetijski zbornici sta s strani kmetov večkrat kritizirana, včasih upravičeno, včasih kar brez argumentov, kar na pamet. Sam menim, da sta ti organizaciji nujni, saj sta edini, ki kmete povezujeta in s svojo številčnostjo lahko vsaj delno vplivata na oblikovanje kmetijske politike. - In kaj bi dejali za zaključek? Ljudje imajo tako oblast, kot jo izvolijo. Priložnost za to je le vsaka štiri leta. Sedanje stanje v Sloveniji je nevzdržno. Večina politikov si državo lasti, kot si jo je nekoč ZK. Večina odločujočih politikov se je rekrutirala iz podmladka nekdanje ZK, torej iz ZSMS in so bili deležni »primerne« vzgoje. Birokracija se je razpasla preko vseh dopustnih meja. V času od osamosvojitve seje število kmetov razpolovilo, število birokratov pa je štirikrat tolikšno, kot je bilo pred dvajsetimi leti. Tudi kmetijska politika, čeprav v skladu z evropsko, še vedno ni prijazna do kmetov. Pogovarjala se je Marija Lebar PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Bogatejši za opremo, ki rešuje življenja Radmirski gasilci so se zahvalili direktorju KLS Ljubno Mirku Strašku za donacijo sredstev za nakup defibrilatorja (foto: Marija Lebar) DRUŠTVO BOLNIKOV Z OSTEOPOROZO NAZARJE Zdravje ohranjajo s telovadbo, plavanjem in izleti V večnamenski dvorani v Radmirju so tamkajšnji gasilci v nedeljo, 19. decembra, pripravili priložnostno slovesnost, na kateri so predstavili najnovejšo opremo, s katero je mogoče reševati življenja. Njihovo društvo je namreč odslej bogatejše za nov avtomatski defibrilator in kovček za prvo medicinsko pomoč. V uvodu je predsednik PGD Radmirje Damijan Nerat povedal: »Dovolite, da se vam zahvalim, kajti brez vas in vaše pomoči bi današnje slovesnosti ne bilo. Za gasilce je vsaka predaja nove opre- Letos mineva deset let od ustanovitve prvega društva bolnikov z osteoporozo v Sloveniji. Kasneje je bila ustanovljena Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, ki združuje 16 lokalnih društev, ki pokrivajo različne slovenske regije. Eno od teh društev pokriva tudi Zgornjo Savinjsko dolino, članice pa se zbirajo v Nazarjah. Članice so zelo motivirane, redno se družijo in uslvarjajo dobro vzdušje za krepitev zdravja in pozitivne energije. Njihov osnovni cilj je ohranjati zdravje s telovadbo, plavanjem in izleti. Na izletih raziskujejo bio kmetije in nabirajo zdravil- na zelišča ter gozdne sadeže, ki jih nato sušijo oziroma ustrezno predelajo. V zimskem obdobju ustvarjajo ročna dela, ki jih nato predstavijo na samostojni razstavi, rade pa se udeležijo tudi razstav drugih društev. Organizirajo strokovna predavanja zdravnikov, ki z nasveti pomagajo pri preprečevanju zdravstvenih težav. Ob izteku leta 2010 so članice pripravile zaključek in enotno ugotovile, da je bilo njihovo letošnje delovanje uspešno,zatojih je ob tej priložnosti nagradil Božiček. Rozalija Tkavc me v uporabo slovesnost, posebno še danes, ko prevzemamo avtomatski defibrilator, ki pomaga v prvih trenutkih pri zastojih srca. Takšne naprave so drage in odločitev za nabavo ni preprosta. Ko smo začeli zbirati informacije, smo naleteli tudi na neodobravanje. Pogum nam je vlil Mirko Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno. Zato smo začeli z zbiranjem sredstev za nakup.« Kot je še povedal Nerat, so pri mnogih podjetnikih v občini Ljubno naleteli na razumevanje in bili deležni sredstev za nabavo. Pre- Citycenter Celje je uspešno zaključil projekt Obdarujmo rejence v okviru humanitarnega sklada Citycentrovo srce in obdaroval 184 rejencev iz širše celjske regije. Skupaj z obiskovalci Citycentra Celje, ki so ponovno nesebično priskočili na pomoč pri izpolnjevanju narisanih želja, so obdarili skoraj 50 rejencev iz celjske regije, starih od pet do deset let. Prav tako je Citycenter poskrbel za obdarovanje vseh ostalih rejencev, ki svojih želja niso narisali. »Odličen lanski odziv obiskovalcev Citycentra Celje na akcijo Obdarujmo rejence je narekoval, da letos projekt ponovimo. S pomočjo centrov za socialno delo celjske re- senetilo pa jih je sporočilo direktorja Straška, da bo nakup defibrilatorja v celoti financirala družba KLS. Tako so s sredstvi ostalih donatorjev nabavili kovček z medicinsko prvo pomočjo in pokrili stroške dvajsetih članov, ki so se strokovno usposobili za uporabo defibrilatorja. O potrebnosti nabave takega aparata je spregovorila ljubenska podžupanja Anka Rakun. Dejala je, da je to edina taka naprava v občini Ljubno. Župan Franjo Naraloč-nik je poudaril, da je aparat s tem, ko je v rokah gasilcev, v najboljših rokah. Spregovoril je še Mirko Strašek, direktor družbe KLS, ki se s svojim prispevkom sredstev redno vključuje v dogajanje v občini in je prepoznavna kot družbeno odgovorno podjetje. Gasilci so vsem donatorjem podelili priznanja, Nerat pa je še povedal, da bodo s posebnimi letaki obvestili vsa gospodinjstva v občini, kako ravnati v primeru, če pri nekom nastopi zastoj srca. Siedila je video predstavitev in nazoren praktični prikaz uporabe defibrilatorja in izvajanja prve pomoči po najnovejših smernicah, ki jo je pripravil gasilec in zdravstveni tehnik Marko Petkovič. Marija Lebar gije: Šmarje, Šentjur, Laško, Slovenske Konjice, Velenje, Mozirje, Žalec in Celje, smo v nakupovalnem središču predstavili risbice z novoletnimi željami rejniških otrok, starih od pet do deset let, in zaprosili obiskovalce, da nam pomagajo izpolniti narisane želje. Akcija je bila tudi letos uspešna, zato bi se želeli zahvaliti obiskovalcem za iskreno in nesebično pomoč. Upamo, da smo na ta način rejencem polepšali praznične dni, « je o humanitarni akciji povedala Nena Horvat, vodja marketinga v Citycentru Celje. Darila so bila predana centrom za socialno delo, ki so jih v predprazničnih dneh razdelili rejencem. KF CITYCENTER CEUE Izpolnili 184 želja REČICA OB SAVINJI Na ogled najboljša dela amaterskih likovnih ustvarjalcev 0 jubileju in delu je spregovorila predsednica Gala Nada Zager, o delih slikarjev in kiparjev pa akademski slikar in restavrator mag. Ljubomir Zidar (foto: Marija Sukalo) Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in mozirska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije sta v društvenih prostorih postavila na ogled dela, ki so v zadnjem desetletju pridobila priznanje, certifikat kakovosti ali najvišje priznanje - Zlato paleto. O jubileju in deluje spregovorila predsednica društva Nada Zager, o delih štirinajstih slikarjev in kiparjev pa mag. Ljubomir Zidar, akademski slikar in restavrator, ki je predstavil selekcijski izbor del Zveze likovnih društev Slovenije za Zlato paleto. »Zlata paleta usmerja ustvarjalce, ljubitelje likovne umetnosti k stopnji profesionalizma. Tematske razstave, ki jo predstavljajo, so v točno takem zaporedju kot nastaja likovno delo - od risbe, skice, preko grafike do slikanja in kiparstva ter fotografije. V likovnih delih, ki so postavljena no ogled, se vidi zrelost ustvarjanja dela, razumevanja likovnih elementov, risbe, kompozicije,« je med drugim povedal mag. Zidar in poudaril, da je na ogled najboljše od najboljšega v celi državi. Pri tem je izpostavil, da so to izredni dosežki, ki jih le malokdo lahko pokaže. Dela, ki so bila na ogled, so na selekcijskih razstavah ocenjevali priznani akademski slikarji in kiparji. Razstavo pod naslovom Najboljše iz Gala, ki so jo Galovci pripravili ob 10-letnici delovanja društva, je odprl župan Vinko Jeraj. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da so prav na Rečici na ogled najboljša dela amaterskih likovnih ustvarjalcev naše doline. Prav tako je čestital društvu ob 10-letnici plodnega de- la. S kulturnim programom so odprtje razstave obogatili učenci nazorske glasbene šole. Marija Sukalo MARJANA VERBUČ IZ RADEGUNDE Rada ustvarja tako z glino kot s čopičem Marjana Verbuč: »Slikanje v različnih tehnikah in kiparjenje je hrana za mojo dušo« (foto: Marija Šukalo) Marjana Verbuč iz Radegunde je že vrsto let zapisana likovnemu ustvarjanju. Svoje znanje je nadgrajevala v likovnih društvih v Velenju in na Rečici ob Savinji pri različnih mentorjih - akademskih slikarjih in kiparjih. Nedavno najvišje priznanje za slikarstvo Zlata paleta 2010 je dokaz, da je amaterska slikarka svojo likovno nadarjenost nadgradila na zavidljiv nivo. A čopič in modelirkoje prijela šele, ko se je upokojila. Skrb za družino in delo na različnih delovnih mestih ji prej namreč nista puščala veliko prostega časa. Tako je ljubezen do likovnega ustvarjanja na različnih področjih, ki je tlela že v mladosti, začela bolj negovati v tretjem življenjskem obdobju. Njena dela so opazili različni akademski slikarji, ki so kot člani komisije izbirali dela za Zlato paleto, ki jo pripravlja Zveza likovnih društev Slovenije, na njej pa se predstavijo najboljša likovna dela z različnih področij. Marjana Verbuč je tako v dvanajstih letih, kolikor tovrstni izbor zveze poteka, pre- jela osem priznanj, sedem certifikatov za kakovost in letos še najvišje priznanje Zlato paleto. Verbu-čeva je komisijo prepričala z abstraktno sliko mozirskega kulturnega doma. Rada ustvarja tako z glino kot s čopičem, pod njenimi prsti tako nastajajo akvareli, olje na platno, grafike in kipi. Zelo ponosna je tudi na dva Jo-cova priznanja, ki jih je prejela na Triglavskem likovnem taboru na Pokljuki. »Tam se srečamo tako tisti, ki jim je slikanje le hobi, kot akademski slikarji in likovni pedagogi. Vedno nas je več kot sto in potem komisija izbere deset najboljših del. Zelo rada se udeležujem tudi ex temporjev po Sloveniji in tujini. Tudi tam moja dela niso bila neopažena. Tako sem v Izoli prejela že dve priznanji, v Italiji pa celo mednarodno,«je ob pregledu njenih slik in del drugih slikarjev, ki krasijo nje- no domovanje v Radegundi, razgrinjala amaterska slikarka, ki najraje upodablja drevesa, saj ji drevo pomeni življenje, energijo, povezanost z naravo. Slikanje v različnih tehnikah in kiparjenje, pravi Verbučeva, je hrana za njeno dušo, zato ni naključje, da poprime za čopič, ko je žalostna ali ko je vesela, ne glede na dan ali uro dneva. Slikarski pribor jo spremlja tudi na dopustovanju ob morju. Tako je nastalo toliko del, da jih je javnosti pokazala na šestnajstih samostojnih in več kot devetdesetih skupinskih razstavah po Sloveniji. Verbučeva pa ni samo likovnica temveč tudi animatorka. Na travniku ob hiši so znanje z likovnega področja srkali tudi otroci od petega do dvanajstega leta. Slikarska in kiparska dela, ki so nastala ob druženju, so navdušila tako Marjano kot njihove starše. Njen travnik ob gozdu je že vrsto let tudi prostor za ustvarjanje likovnih prijateljev iz različnih krajev Slovenije. Marjana namreč že nekaj let pripravlja kolonijo likovnikov amaterjev. Marija Šukalo PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI V MOZIRJU Slovenci smo lahko ponosni na svoje prednike Mag. Ivan Sivec se je na preprost in njemu lasten način sprehodil skozi slovensko Zgodovino (foto: Benjamin Kanjir) V dvorani mozirskega kulturnega doma je bila 23. decembra slavnostna prireditev ob dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti. Osrednji govornik mag. Ivan Sivec se je na preprost in njemu lasten način sprehodil skozi slovensko zgodovino, vse do današnjih dni, in ob tem izpostavil nekaj posameznikov, ki so se borili za slovensko besedo in prostor. Pomembnih trenutkov in oseb, ki so krojile zgodovino vse do leta 1990, ko smo Slovenci sprejeli plebiscitno odločitev o samostojni državi, je bilo mnogo. Od kralja Sama do slovenskih vojakov, ki so uspešno odbijali turške vpade, ter Franceta Prešerna, mojstra slo- venske besede v poeziji. Vsakdo izmed njih je v našo današnjo samostojnost vtkal delček sebe in s tem pritegnil tudi druge, da so mu sledili. Pot do slovenske samostojnosti je bila dolga, osamosvojitev pred dvema desetletjema pa zaključno dejanje. Na misli mag. Ivana Sivca seje navezal tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, kije dan samostojnosti in enotnosti označil kot mejnik ponosa naroda, božič kot praznik miru, novo leto pa kot upanje, ki naj napolni vse ljudi. Bogat kulturni program so izvedli člani mešanega pevskega zbora društva upokojencev in invalidov pod vodstvom Antona Petka, harmonikarja Glasbene šole Nazarje, recitatorji Kulturnega društva Mozirje in harmonikarji Andreja Raka, prireditev pa je režiral Anton Venek. Benjamin Kanjir ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Zgornjesavinjccmi orožja nis(m)o dali Na Upravnem centru Mozirje je od preteklega tedna novo obeležje, ki spominja na pogumno dejanje posameznikov, ki so se leta 1990 uprli oddaji orožja teritorialne obrambe (TO) jugoslovanski armadi (JA). Spominsko ploščo sta na priložnostni slovesnosti odkrila takratni komandant občinskega štaba TO Niko Purnat in župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Niko Purnat je opisal dogodke izpred dvajsetih let, ko je JA pod pretvezo varnejše hrambe orožja razorožila večino občinskih štabov TO po Sloveniji. Zgolj trinajst se jih je ukazu uprlo in poskrbelo, da je orožje ostalo v slovenskih rokah in kasneje služilo oboroženemu uporu. Med njimi je bil tudi občinski štab TO takratne občine Mozirje. 18. in 19. maja 1990 je vojska prišla v Zgornjo Savinjsko dolino po orožje, vendar seje vrnila praznih rok. Par mesecev kasneje je štab TO orožje iz skladišča v gradu Vrbovec v Nazarjah premestil na tajne lokacije širom Zgornje Savinjske doline. Šlo je za 1.180 kosov orožja, preko 260.000 kosov streliva, 700 kosov minsko eksplozivnih sredstev ter protioklepno orožje osa in zolja. Upor ukazu JA, ki je bila takrat ena izmed najmočnejših državnih vojsk v tem delu Evrope, je bil ze- Jožici Bezovnik za 30. rojstni dan Ne želimo ti življenja zvezd, bilo bi predrago. Ne želimo ti življenja vrtnice. Želimo ti sijaj zvezde in lepoto vrtnice. Vsi tvoji! Veterani vojne za Slovenijo so v sodelovanju z Občino Mozirje na objektu upravnega centra odkrili spominsko ploščo (foto: Benjamin Kanjir) lo tvegano dejanje. Akterji bi v primeru drugačnega zasuka dogodkov, kot so se kasneje zgodili in privedli do slovenske samostojnosti, kazensko odgovarjali pred vojaškim sodiščem. Zavoljo tega in zaradi dejstva, da je tudi s pomo- čjo neoddanega orožja slovenska vojska izbojevala odhod JA iz Slovenije, je prav, da omenjeno dejanje ne gre v pozabo, prav ta namen pa ima spominsko obeležje na upravnem centru. Benjamin Kanjir Marjana! Za 65. rojstni dan ti želimo vse, kar želiš si sama. Mož Pepi, Marjan in Martina z družinama Piše: Aleksander Videčnik Župnik v Makolah Mihael Lendovšek je leta 1885 izdal knjigo Slomšekovo različno blago. To zelo zanimivo knjigo je navedenega leta natisnila in založila Družba svetega Mohorja v Celovcu. Na sploh je to knjižno delo malo poznano, čeprav je zbir Slomškovih zapisov in rekov. Daje pisec zapisal tole kar v uvodu, pove veliko: »Gorko vam priporočam, dragi slovenski rodoljubi, to knjigo, po zaderžaju, (vsebini, op. A.V.) svojem izverstno in za ljudstvo velepodučno. Razširjajte jo med narod, za kojeg so pisani večinoma vsi ti zbrani sestavki. Kdor jo vestno pregleda, rad bo rekel z menoj vred - zdaj šele vemo, kaj Slomšek velja.« Kot nam je znano, je Slomšek živel zato, da bi slovenski narod imel šole, ki bi nudile omiko in izobrazbo, da bi lahko segel po domačih knjigah, kadar koli bi hotel in želel. Negova misel o šolah pove vse: »Šola pa, če prava ni, je boljše, dajo ni!« V knjigi Blaže in Nežica je leta 1857 med drugim Slomškov članek Iskrice šolo oživiti. Nič ne bo odveč, če tudi naši bralci spoznajo načela, po katerih si je Slomšek želel šolo za slovenski narod. »Kakor ljubo solnce zemljo oživlja, kadar osi-je, tako naj vsak učitelj šolo oveseljuje, kjer koli že uči. Učenik mrtev ko les, merzel ko led -učenci pa živi ko ogenj, se slabo ujemajo; srca učencev se učeniku (učitelju, op. A.V.), tako dolgo odmikajo, da šola zmrzne, nauka cvet pomr-je in dobrega sadu vse skupaj ne da. Iskreni šolski prijatelj, kar naj bi vsak učitelj bil, ima maj oživljajočih iskric veliko za veselje in kratek čas, za resnico in za nedolžno šalo, da svoje učence za nauk navdušuje in poživlja, zaspane drami, pridne podpira, da mu ne opešajo na sredi poti potrebnega pouka. Takšnih iskric mnogo knjiga Blaže in Nežica ponuja, ki se v dopolnjeni in popravljeni obliki v tretje tiska in ljudem ponudi. Ne zamudi prijatelj šole in domovine, učenec in učitelj mladine, knjige prebrati In jo prijazno sprejeti. Boš čital kar sta se Blaže in Nežica v nedeljski šoli učila, ta nauk naj se vsakega učenca prime. Beri, štej in poskušaj; koliko toliko dobrega se bo tudi tebe prijelo in veselilo te bo, tudi kaj znati, kar še do zdaj nisi vedel. Ne opuščaj tudi v dejanju posnemati, kar dobrega znaš. Bog ne ljubi le poslušalcev, tudi ne površnih bralcev; pridne delavce ima rad! Veliko O škofu Antonu mortimi Slomšku znati, pa malo dobrega narediti, žali Boga in škodi ljudem. Hočeš učitelj ti druge učiti in bolj moder biti kot skrbni učenci, uči in suči se po šoli kakor to rad počneš, naj le seme dobrega nauka dobro zemljo najde in tako obilo dobrega sadu rodi. Ne, po sejanju in ne po oralu - le po sadu orača in sejalca, pa tudi učitelja spoznaš. Povedal sem ti torej mnoga kaj za smeh, toda brez greha. -Naj tudi dobro setev o pravem času pohleven dežek pomoči in porosi, toliko hitreje se ozeleni. Rodoviten dež na sporočen in v srce položen nauk so gorke solzice. Mislim,, da te bodo vmes tudi solze pripravile, če nisi kamnitega srca, ko čitaš ali čuješ zgodbe iz te knjižice vesele in žalostne reči... Mladini je najbolj potrebna modra šola za srečno življenje; za to mora učitelj vse potrebno znati, šolo na poštenje usmeriti in na modro ravnanje v življenju - to je kažipot za srečno življen-sko pot vsakogar.« Pomembne modrosti A. M. Slomška najdemo tudi v raznih citatih tega velikega Slovenca, pobornika za razsvetljenje slovenskega človeka, za omiko svojega naroda in za vrednotenje materinega jezika, saj nenehno govori o materinščini in pomenu le-te za naš narodni obstoj. Pa preberimo nekatere modre misli našega vzornika, ki sije vse življenje prizadeval tudi za slovensko knjigo. Ob ustanovilvi Družbe svetega Mohorja v Celovcu, ki stajo 25. julija 1851 uradno registrirala voditelj koroških Slovencev, Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič, je Slomšek poslal v Celovec svoj denarni prispevek 500 goldinarjev in pismo, v katerem me drugim piše: »Ena luč Slovencem gor gre, vidim majhno, pa prebrisano trumico mladih učenikov, ki so se odločili Slovencem luč prižgati, da bodo veselo enkrat Slovencem svetili z besedo in dejanjem, ne po nemško, temveč po slovensko...« Zaželel je Mohorjevi plodno delo, v dobro slovenskega naroda in širjenja materinščine. Ko so Slomšku po končanem študiju teologije v Celovcu ponudili nadaljevanje na Dunaju, je ponudbo odklonil in zapisal: »Dušno pastirstvo mije ljubše, kot doktorski klobuk...« Slomšek je zapisal v Drobtinice o tedanjem šolstvu na Slovenskem: »Naši mladi so pisali svoj slovenski jezik v nemških črkah, zato niso znali brati slovenskih knjig, saj je oblast zahtevala zgolj nemško šolstvo. Zato naši ljudje niso bili deležni prave izobrazbe in ne omike; slovenski narod - slovenski narod ni imel pravega obraza! Slovenske knjige ni bilo videti ne v cerkvi, pa tudi v šolah ne, seveda pa tudi ne na domovih...« Zavzemal se je še posebej za izobrazbo deklet: »Ne pustite deklet brez potrebnega nauka -njim je šola še boij potrebna kot fantom. Ne bo dobrih gospodinj, ne poštenih žena in ne pametnih in skrbnih mater in tedaj ne srečnih hiš - žena pač drži tri vogale hiše...« Ko mu je končno uspelo prestaviti Lavantinsko škofijo v Maribor, bilo je leta 1859, ko je v slavnostni pridigi v stolnici med drugim povedal tudi tole: »Pozdravljeno ljubo mesto Maribor, z zelenimi goricami ovenčano! Danes obhajaš svoj praznik, kakršnega tvoji očetje niso videli in ga tvoji otroci ne bodo več doživeli. Pozdravljena novo urejena Lavantinska škofija, ki se veseliš, da so izpolnjene dolgoletne želje, da je škofijski sedež postavljen v tvojo sredino.« Zaključil pa je: »Vera bodi nam luč, ljubezen do materinega jezika pa ključ v nebeško kraljestvo.« 3ščemo stare fotografije Šmihelski otroci pred ljudsko šolo. Slika je posneta okoli 1909. Kako veliko zdravih in lepih otrok je tedaj hodilo v šolo! Sliko hrani Vane Verbuč - Konečnik, ki obeta še več zanimivih slik iz Šmihela. Načela zemljiškoknjižnega prava URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. V eni od prejšnjih številk Savinjskih novic je bil objavljen prispevek o osnovah zemljiškoknjižnega prava, ki predstavlja pomemben del prava, povezanega z nepremičninami. Sedaj, ko smo večinoma že vsi prejeli obvestila Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) o naših nepremičninah, pri čemer so se pojavile številne napake, je ta tematika še posebej aktualna. Tisti, ki imate v zemljiški knjigi neurejena stanja, boste morali najprej urediti zadeve na zemljiškoknjižnem sodišču in šele nato boste lahko urejali zadeve naprej na GURS-u. Najpomembnejša načela, ki veljajo v zemljiškoknjižnem pravu vam predstavljam v nadaljevanju tega prispevka: Načelo vpisa pove, da imajo tako pridobitev kakor tudi omejitev ali prenehanje stvarne pravice učinke le, če so vpisane v zemljiško knjigo. Za vpis v zemljiško knjigo zato pravimo, da je konstitutivne narave. Načelo javnosti ali publicitete pomeni, da lahko kdorkoli brez navedbe razloga ali brez navedbe interesa vloži zahtevo za izpis stanja iz zemljiške knjige. Načelo zaupanja pomeni, da so vsi podatki, ki so vpisani v zemljiški knjigi, resnični in da se lahko vsakdo na te podatke zanese in če se nanje zanese, ne more trpeti škodljivih posledic. Načelo legalitete pomeni, da vse zemljiškoknjižne postopke vodi zemljiškoknjižno sodišče po zakonskih predpisih in ne samovoljno, postopek pa se lahko začne na predlog določene osebe ali po uradni dolžnosti. Načelo pravnega prednika se nanaša na pogoje za dovolitev vpisa. Vpisi so dovolje- ni v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, kije podlaga za določen vpis. Možna je tudi obratna situacija, saj so lahko vpisi dovoljeni tudi proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in je ta oseba vpisna kot imetnik pravice. Načelo vrstnega reda ima še poseben pomen, saj se vpisi opravljajo glede na čas vložitve predloga (pomemben ni ie datum, temveč vsaka minuta) in odločanje o prej vložen predlogu ima prednost pred naslednjim vloženim predlogom, četudi so naslednjemu predlogu priložene listine z mlajšim datumom kot prvovlože-nemu predlogu. Načelo specialnosti pomeni, da je lahko predmet stvarnih pravic le individualno določena samostojna stvar - zemljiška parcela. Vsa načela se med seboj povezujejo in tako predstavljajo celoto, ki jo je potrebno spoštovati. Za vsa vaša morebitna vprašanja sem vam na voljo tako, da jih pošljete na uredništvo Savinjskih novic. Lep pozdrav do prihodnjič! PREDSTAVLJAMO VAM: Al - najmanjši audi z velikimi možnostmi za uspeh Aduti audija Al so moderna oblika, odlična vodljivost in športno podvozje Audi A2 je bil malček iz aluminija. Oblikovno in tehnološko je bil pred časom, poleg tega pa seje lahko pohvalil z odličnimi voznimi lastnostmi, lepo razporeditvijo prostora in nizko porabo goriva. A kupcev ni navdušil. Predvsem za tisti čas nenavadna oblika in visoka cena zaradi ALU karoserije sta bila glavna vzroka za slabo prodajo audija A2. Po neuspehu modela A2 je bilo pri Audiju kar nekaj časa zatišje in nič govora o kakšnem novem modelu, ki bi nasledil malčka iz Ingoistadta. Toda sedaj v prodajne salone prihaja novi audi A1, ki sicer ni pravi nadomestek A2, je pa, po prvih testih sodeč, zelo dober avto, saj je v Nemčiji dobil prestižno nagrado »Goldene Lenkrad«, kar mu napoveduje uspeh med potrošniki. Z velikostjo se novi audi Al seveda ne more bohotiti. Pod 3.954 mm dolžine so Audijevi inženirji »stisnili« veliko Volkswagnove tehnike in naredili sodoben, stilsko dopadljiv izdelek, ki želi biti drugačen od konkurence predvsem z agresivnim sprednjim delom, dvobarvno streho in 270 litri prtljažnega prostora. Aduti audija Al so tudi moderna oblika, odlična vodljivost in športno podvozje, ki pa je kljub temu dokaj udobno naravnano. K naštetemu je treba dodati še varčne motorje iz palete VW-Audi. Kako bo opremljen vaš Al, če se odločite za nakup, je odvisno od izbire paketa. Na voljo sta dva, in sicer ambition, ki je namenjen športnim ter dinamičnim voznikom, in attraction, ki je v bistvu osnovni paket in že vključuje številne elemente, namenjene udobju. Motorna paleta je za začetek prodaje dokaj skromna. Vsi motorji so turbinsko polnjeni, saj to omogoča manjše delovne prostornine, varčnost in prožnost. Osnovni motorje tako 1.2 TFSI s 86 KM in 160 Nm navora. Malce poskočnejšije 1.4 TFSI, ki razvije 122 KM in 200 Nm navora. Tisti, ki prisegajo na dizelske motorje, bodo izbrali 1.6 TDI s 105 KM in 250 Nm navora, ki porabi vsega 3,9 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Kakorkoli obračamo, je nov Audijev malček zelo zanimiv avtomobil. Še bolj zanimivo pa je, da njegova cena ni v nebo segajoča, saj osnovni model ambition z 1.2 TFSI motorjem ponujajo že za 16.500 evrov. Ob koncu naj vam zaupam, da gaje vredno preizkusiti! Igor Pečnik KNJIŽNICA MOZIRJE Bogata ponudba domoznanskega gradiva Domoznanska čitalnica ponuja veliko (foto: Roman Mežnar) Knjižnica Mozirje opravlja knjižnično dejavnost na območju Zgornje Savinjske doline. Poleg osnovne dejavnosti ima nalogo zbiranja domoznanskega gradiva, zato je nedavno odprla nov oddelek, domoznansko čitalnico. Času primerno se je odzvala na sodobne trende in začela z digitalizacijo tega gradiva. Tako je dejavna na portalu Kamra, začenja pa tudi s samostojnim projektom digiSavinja. V mozirski knjižnici se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine na območju svojega delovanja, zato že vrsto iet zbirajo domoznansko gradivo. Ta dejavnost je postala vidna navzven po prevzemu v upravljanje Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani, v okviru katere upravlja tudi z Osebno zbirko Aleksandra Videčnika. Načrtno zbiranje gradiva je oblikovalo bogato zbirko, kije kar klicala po ustanovilvi domoznanskega oddelka v knjižnici. DOMOZNANSKA ČITALNICA PONUJA VELIKO Večino domoznanskega gradiva, ki so ga v knjižnici strokovno uredili in ponudili uporabnikom v nedavno odprti domoznanski čitalnici, je daroval Aleksander Videčnik. Zbirka obsega preko petsto map z različnimi vsebinami, nekaj manj kot tisoč starih fotografij in razglednic s področja Zgornje Savinjske doline, fonoteko z vinilnimi ploščami in arhiv lokalnega časopisa Savinjske novice. Uporabniki imajo na voljo mnogo starih knjig, časopisov, koledarjev, rokopisov, notnega gradiva in videoposnetkov. Nova čitalnica je pomembna pridobitev za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, saj vsebuje raziskave, ki se nanašajo na zgodovinski in kulturni spomin vseh občin. Zbrani dokumenti osvetljujejo različna področja zgodovine, narodopisja, geografije ter družbenega in kulturnega utripa območja v preteklosti in danes. Gradivo je odraz znanja o domačih krajih, ljudeh in njihovi ustvarjalnosti. Zbirko sestavlja tudi raznovrstno gradi- vo sodobnega časa, ki mu je skupni imenovalec domoznanstvo. Tako v čitalnici najdemo knjige, članke, plakate, vabila, prospekte, razglednice, fotodokumentacijo različnih dogodkov, raziskovalne naloge osnovnošolcev in dijakov, diplomske, doktorske in magistrske naloge študentov. Domoznanska čitalnica želi postati živa zbirka raznovrstnega knjižničnega gradiva, ki bo na razpolago uporabnikom, da iz nje črpajo in jo dopolnjujejo. DIGITALIZACIJA GRADIVA ZA ŠIRŠO DOSTOPNOST Vse gradivo je strokovno obdelano in dostopno uporabnikom. Za širšo dostopnost se je bilo potrebno ozreti po svetovnem trendu digitalizacije gradiva. Zato seje udejanjila odločitev, da Knjižnica Mozirje sodeluje pri projektu Kamra. To je vseslovenski projekt digitalizacije kulturne dediščine slovenskih pokrajin. V okviru projekta je nastal spletni portal Kamra, ki ponuja dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki ga hranijo slovenske splošne knjižnice, muzeji in druge lokalne kulturne ustanove. Prispevek Aleksandra Videčnika v domoznansko čitalnico je porodil idejo, da za prvi prispevek mozirske knjižnice na tem portalu, ove- kovečijo njegovo življenje in delo. Nastal je prvi slovenski primer digitalne zbirke živečega publicista in raziskovalca na Kamri, ki je postal šolski primer tovrstne predstavitve. NOVA ZGORNJESAVINJSKA DIGITALNA ZBIRKA Ob prvih korakih v digitalizaci- jo so se začela odpirati nova obzorja, ki jih ta proces ponuja. Na pobudo dr. Petra Weissa z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša nastaja nova domoznanska spletna stran z imenom digiSavinja. Ta bo ponujala dokumente z domoznanskega področja iz Zgornje Savinjske doline. Vsebovala bo lastne vire dr. Weissa, ki jih je pridobival skozi leta svojega znanstvenega raziskovanja, diplomske naloge z našega področja, povezave na zunanje knjižne vire in elektronske časopise, fotografije, zvočne dokumente in posebne razdelke, namenjene pomembnim Zgornjesavinjčanom. Projekt naj bi zaživel v prihodnjem letu. Knjižnica Mozirje je zbrano kulturno dediščino preko domoznanske čitalnice ponudila zainteresirani domači javnosti. Z digitalizacijo tega gradiva bo to postalo dostopno tudi širši slovenski javnosti. Na ta način postaja pomemben zbiratelj kulturne dediščine, ki sledi svetovnim trendom. Roman Mežnar IZVRTINA TEDNA Vojni veteran(i) Medtem ko se pri nas še vedno prepirajo o tem, kdo je bil »glavni« v vojni za Slovenijo in kateri scenarij bi bil primernejši ob obletnici slovenske samostojnosti, je Francozom povsem jasno, da so jih osvobodili vsi, ki so se v drugi svetovni vojni bili na njihovi strani. To dokazujejo tudi po 70 letih, ko so se spomnili vseh borcev proti okupatorju. Med njimi je bil tudi Alojz Jeraj (Vrbin) iz Spodnjih Pobrežij, katerega bo čez dober mesec v Ljubljani sprejela francoska veleposlanica Nicole Michelangeli in mu podelila častno diplomo vojnega veterana. Jože Miklavc Alojz Jeraj, vojak v tujski legiji, postaja legenda francoskega osvobodilnega boja (foto: Jože Miklavc) PREDPRAZNIČNI KONCERT NA REČICI OB SAVINJI Rečiški oktet kot »jagoda na smetani« Kulturno društvo Rečica ob Savinji je v tamkajšnjem kulturnem domu tretjo soboto v decembru pripravilo predpraznični koncert. Osrednji gostje so bili pevci Grajskega okteta. Spre- govoril je tudi župan Vinko Jeraj in obiskovalcem zaželel prijetne praznike in vse dobro v novem letu. Zgodba Grajskega okteta se je začela pisa- ti pred štirimi leti. Na začetku delovanja so njihov repertoar sestavljale predvsem podoknice, s katerimi so osvajali srca deklet širom Morav-ške doline. Danes izvajajo ljudske in umetne pesmi iz različnih obdobij. Poleg »železnega repertoarja« radi posegajo tudi po črnskih duhovnih in narodno zabavnih skladbah, delih iz popularne glasbe ter delih različnih narodov in kultur. Tudi program na odru rečiškega kulturnega domaje bil zelo raznolik. S svojimi pesmimi so poslušalcem pričarali božični čas, jih popeljali na morje in v hribe, opevali lepote deklet in narave. Da bi bil večer še bolj bogat, so ga popestrili z avdio igrico Mali princ, v kateri je bilo slišati Mojco Štorgelj in Malči Potočnik. K popestritvi so pripomogli tudi mali pevci iz vrtca in osnovne šole ter osnovnošolski plesalci. Presenečenje koncerta oziroma »jagoda na smetani« je bil nastop perspektivnih mladih pevcev Rečiškega okteta. Fantje, katerih povprečna starost je nekaj manj kot dve desetletji, so v nekaj tednih, koliko traja njihovo pevsko druženje z Janijem Šuligojem, uspeli osvojiti bogat pevski in instrumentalni program. Pred domačim občinstvom so se predstavili kot vokalisti in instrumentalisti. Marija Šukalo Člani Rečiškega okteta so se predstavili občinstvu kot vokalisti in instrumentalisti (foto: Marija Sukalo) MOZIRSKE »VRTNICE« V NAZARJAH Družabno srečanje ob peti obletni« delovanja V ponedeljek, 20. decembra, so se v gradu Vrbovec v Nazarjah ob prav posebni priložnosti srečale mozirske vezilje. Letos je minilo pet let, odkar so se prvič zbrale in začele z organiziranim delom v skupini in pod vodstvom mentorice. Za dogodek so same pripravile zabavni program, ki ga je z ubranimi vižami popestril še harmonikar. Zbrane je v pozdravnem govoru mentorica Ana Rebič spomnila na začetke delovanja. Pobuda za oblikovanje skupine, ki sije pozneje nadela ime Vrtnice, je prišla tako s strani društva invalidov Zgornje Savinjske doline kot s strani Društva upokojencev Mozirje. Ker je bilo zanimanje veliko, so poiskali še mentorico, ki ima veliko znanja, saj se je te umetelnosti naučila od mame pa tudi v šoli. Kasneje se je več let izpopolnjevala v krožkih Univerze za tretje življenjsko obdobje v Velenju. Tako pridobljeno znanje je Rebičeva posredovala članicam, ki jih je bilo sprva za eno skupino, že naslednje leto pa so oblikovale še eno. Tako sedaj že štiri leta delujeta dve skupini vezilj, to je 26 članic. Skupini se dobivata ločeno enkrat na teden v prostorih društva upokojencev v Mozirju. Smisel takega delovanja ni le druženje in nadgrajevanje veziljskega znanja. Gre tudi za ohranjanje in oživljanje bogate slovenske dediščine, ki tako še nekaj časa ne bo prešla v pozabo. V obeh skupinah se namreč posvečajo predvsem belemu vezu ali rišeljeju in slovenskim narodnim vezeninam. »Ko smo pred petimi leti začele ustvarjati, nas je bilo kar malo strah, a je bil strah odveč, saj smo že po prvi razstavi v knjigi vtisov lahko brale samo pohvale in besede spodbude za delo na- prej,« je povedala Rebičeva. V tem času so pripravile osem razstav in sicer v Mozirju, Velenju, Slovenj Gradcu in Šmihelu. Uspehi so jim dali še več volje za delo. Mentorica se je vsem zahvalila za zagnano delo. »Upam, da smo z uspehi zadovoljne. Vsem čestitam z željo, da se še naprej tako prijetno družimo!« Marija Lebar Mozirske vezilje na srečanju v Nazarjah (foto: Marija Lebar) Kultura b Savinji je sredi de-dan pod naslovom k bojnih odnos mediatorji ji 11 i ob : urni i odnosov. Na delavnicah, ki ožnosti pripravili, so učenci spre-) čustvih, odnosih in mediaciji, pogovo-so vodili vrstniški mediatorji. Po besedah koordinatorja delavnic Janija Pr-giča že drugo leto na šoli poteka resnična medi-acija. Z njo se ukvarjajo učenci - vrstniški me-itorji, ki pomagajo sovrstnikom, da razrešuje-I konflikte. Da pa učenci ne bi počeli samo te-u, so pripravili dan na temo medsebojnih odnosov, kjer so se vrstniški mediatorji preizkusili tudi v vodenju delavnic iz komunikacije. Tako so snovnošolci, razdeljeni v skupine, spoznavali naravo konfliktov, kako aktivno poslušati in povzemati, in se pogovarjali o čustvih ter mediaciji. S tem so po Prgičevem mnenju vrstniški mediatorji poglobili svoje znanje, se naučili nastopati in voditi skupine. Sodelujoči v delavnicah so spoznali, kaj je mediacija in kako lahko ta pomaga v realnosti. Obenem je Prgič izrazil pričakovanje, da bodo omenjene oblike reševanja konfliktov uporabljali tudi v prihodnje, saj je na šoli opaziti večjo disciplino in zmanjševanje števila izrekov vzgojnih ukrepov. Vrstniški mediatorji OŠ Rečica ob Savinji z mentorjem Janijem Prgičem (foto: Marija Šukalo) Ob zaključku dneva so na rečiški osnovni šoli poskrbeli tudi za sprostitev. Učenci so namreč v računalniški učilnici »kravžljali možgančke« ob miselni igrici, kako zgraditi mesto, ob tem pa uporabiti take materiale, ki bodo prijazni okolju, ter kako najbolje izkoristiti različne vire energije. V glasbeni delavnici Janeza Kortnika so spoznali brenkala in tolkala, si ogledali lutkovno igrico, prisluhnili recitatorjem in pevskemu zboru. Marija Šukalo BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT V ŠMARTNEM OB DRETI Sreča in pesem prideta sami Kulturno društvo Lipa Šmartno ob Dreti je na Štefanovo pripravilo 3. božično novoletni kon-cerl. V cerkvi svetega Martina so se kot odlične gostiteljice izkazale ljudske pevke omenjenega drušlva in v goste povabile prijatelje, pevce od Nove Štifte do Mozirja. Tokrat so svoj repertoar nastopajoči različnih generacij osredotočili na božične pesmi iz različnih obdobij. »Hrano za dušo« so ponujale ljudske pevke Pušelc, otroški pevski zbor iz Nove Štifte pod vodstvom Anje Pustoslemšek, Petra, Polona in Valerija Lamprečnik ter Eva Va-čovriik, pevci in pevke bočkega moškega in ženskega pevskega zbora pod taktirko Matjaža Železnika in Jožeta Pustoslemška, družina Zavolovšek, cerkveni pevski zbor Šmartno ob Dreti z vodjem Vojkom Zavolovškom. Piko na i so dodali vsi nastopajoči, združeni v pesmi noč. Icem so pozdravne besede namenilnik Peter Bračun, županja občine Na-ajda Podkrižnik in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik. Medtem koje Presečnik m državnega pra- nosti, se druži- Nastop ženskega pevskega zbora iz Bočne pod taktirko Jožeta Pustosler (foto: Marija Šukalo) Moderatorka Nataša Bele je z voščili in misli- ta enotni, da sreče ne smeš is mi o božiču in prihajajočem novem letu dogo- sama, spotoma, obenem pa je dek povezala v celoto. Vsi skupaj, tako nastopa- se z delitvijo veča. joči kot poslušalci, so si bili ob zaključku koncer- Pozdrav pastirjev »božjemu detetu« v jaslicah v Dol- (foto: Marija Šukalo) iovalci Logarske doline so videli številne prizore iz svetopisemske Zgodbe (foto: Marija Šukalo) Veronika Benda je razstavila skulpture iz keramiki (foto: Jože Miklavc) Skrivnost božične noči predstavljena v Logarski dolini »Božič je največ', pa najlepš' dru- Damjana Praprotnik in Koledniki žinski praznik. Je cajt, k' zadiši pu pu- kulturnega društva Jurij iz Mozirja tici. Čas s' se pubi ukop vzeli, ud hi- z bogatim programom starih bo-še du hiše hodli, pa 1'dem s pesmi le- žičnih pesmi, pe praz'ke vošli...,« so sporočali čla- ... IN DOL- SUHI ni Kulturnega društva Franc Herle iz Tudi člani Turističnega društva Solčave pred Pravljičnim gozdom v Rečica ob Savinji sledijo tradiciji Logarski dolini in obujali spomine na upodabljanja rojstva »božjega de- preteklost. »Zato je donš'n din fajn, k teta«. Tokratna postavitev živih ja-l'hk' griš kamr \/čiš. Pa tud jaslice de- slic je bila že 12. po vrsti. Akterji lat je spet fajn pa muderno.« različnih generacij so v igro vložili zalo, da se vodji projekta Vinku Jeraju in celotni ekipi ni treba bati za nadaljevanje tradicije postavljanja živih jaslic na Rečici. Marija Šukalo PRVA RAZSTAVA V OBNOVUENI VILI BIANCIV VELENJU Razstavljata Veronika Benda in Marija Štiglic In zato, ker je »fajn in muderno«, so se postavitve v Logarski dolini lotili drugo leto zapored. Tudi letos so bili prizori iz svetopisemske zgodbe odigrani s številnimi akterji, ki so s svojo igro prenašali pozitivno energijo. Številni obiskovalci, ki so si ogledali čar božične skrivnosti, so bili dokaz, da sta organizatorja Andreja Bizjak in Primož Plesnik iz penziona Na razpotju ponovno »zadela v polno«. Dogajanje na odru in v Pravljičnem gozdu so dopolnili citrarka veliko truda in znanja. V pomoč so jim bili številni »nevidni pomagači«, ki so poskrbeli, daje dogajanje potekalo nemoteno. Predstavo v zapuščenem kamnolomu v Dol-Su-hi so z ubranimi glasovi obogatili pevci in pevke združenih cerkvenih pevskih zborov iz domačega kraja. Prihod Jožefa in Marije, pozdrav pastirjev, prihod treh kraljev in izročanje daril so le nekatere od »slik«, ob katerih so gledalci uživali in se duhovno bogatili. Da pa obiskovalcev ne bi preveč zeblo, so organi- co so uradno predali namenu 21. decembra. Ob tej priložnosti je velenjski župan Bojan Kontič odprl razstavo velikih keramik šaleških likovnikov - skupine Gambette, katere članici sta tudi Veronika Benda iz Spodnje Rečice, ki je razstavila skupino skulptur Lovčeva družina, in Marija Štiglic iz Nazarij, ki je predstavila Svetost kruha. O razstavljenih delih je spregovorila likovno kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Jože Miklavc Več kot 150 let star objekt vila Bianca pod velenjskim gradom je dolga desetletja, kljub stanovalcem, vztrajno propadal. Objekt je v zadnjem desetletju zamenjal lastnika kar trikrat, sedanja lastnica, Mestna občina Velenje, pa je kljub težavam z izvajalci uspela obnovo uspešno zaključiti sredi decembra. Obnovo je po strogih merilih zavoda za spomeniško varstvo načrtoval in vodil arhitekt Rok Poles in za svoje delo prejel visoke ocene poznavalcev arhitekture. Vilo Bian- Savinjske novice št. 52,31. december 2010 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V NAZARJAH Glasbena in osnovna šola združeni na odru Ob izteku leta je Glasbena šola (GS) Nazarje, ki jo obiskujejo otroci in odrasli iz vse doline in širše, predstavila svoje delo s koncertom ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije. V soboto, 18. decembra, so se v dvorani Doma kulture Nazarje predstavili posamezni učenci iz vseh glasbenih oddelkov in mladinski pihalni orkester GŠ Nazarje. Na koncertu je nastopil tudi mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje, ki je letos sodelovala pri pripravi dogodka. Uvodnemu nastopu pevskega zbora, v katerem so se nadarjeni pevci predstavili z zahtevnejšimi melodijami, je sledila predstavitev mladih glasbenikov, ki se igranja na izbrani instrument učijo v GŠ Nazarje. Pred polno dvorano so nastopili tako učenci nižjih razredov kot tisti, ki iz instrumentov že izvabljajo resnično harmoničen zvok. Občinstvo je lahko prisluhnilo triu klarinetov, zvokom flavt, citer, predstavila sta se klavirski duo in duo harmonik, dva ansambla kitar, tolkal-na skupina in mladinski pihalni orkester. Za konec večera pa so ob spremljavi pihalnega orkestra skupaj zapeli pevci glasbene šole in mladinski pevski zbor OŠ Nazarje. Občinslvo je pozdravila tudi županja občine Nazarje, Majda Podkrižnik, ki je izrazila ponos nad domačim šolstvom in obljubila, da bo občina še naprej po svojih močeh sodelovala pri njegovem razvoju. Tatiana Golob Na koncertu so se predstavili učenci iz vseh oddelkov Glasbene šole Nazarje (foto: Tatiana Golob) DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA Pestro in družabno leto Društvo upokojencev Rečica ob Savinji šteje 392 članov. V letošnjem letu so realizirali vse naloge, ki so jih sprejeli na občnem zboru. Organizirali so več izletov. Aprila so bili v Avstriji, in sicer na Vrbskem jezeru in gradu Hoohster-vitz. Maja je skupina 62 članov letovala v Izoli. V času od meseca februarja do decembra so v sodelovanju z občino Rečica ob Savinji obiskali pet članic, starih od 90 do 95 let, dve od njih sta v domovih za ostarele in sicer na Polzeli in v Zdraviliškem domu v Laškem. Junija so se odpravili na kopalni izlet v Laško, po kopanju pa so si ogledali tudi proizvodnjo Pivovarne Laško. Njihove vezilje so imele v času občinskega praznika samostojno razstavo svojih izdelkov v OŠ na Rečica ob Savinji. Prav tako so se udeležile ogleda razstav v Gornjem gradu in Črni na Koroškem. V času občinskega praznika Rečice ob Savinji so pri tekmovanju v balinanju sodelovali trije pari Sivih panterjev, ki so osvojili dva pokala, in sicer za prvo in dru- N V letošnjem glasilu Pod rečiškim zvonom, ki je izšlo 23. decembra 2010, smo spregledali, da ni objavljen prispevek Društva upokojencev Rečica ob Savinji, ki so vestno in pravočasno pripravili poročilo o svojem delu. Vsem upokojencem in tudi ostalim, ki so pogrešali prispevek v rečiškem glasilu, se za nenamerno napako opravičujemo. Uredništvo glasila Pod rečiškim zvonom V_______________________!__________________J Rečiški upokojenci na enem od svojih potepov go mesto, za kar so dobili tudi zlato in srebrno medaljo. Na srečanju oziroma pikniku re-čiških upokojencev v Varpolju v mesecu avgustu so Sivi panterji že drugo leto tekmovali v balinanju za Pepijev memorial. Tudi za rekreacijo pridno skrbijo, saj se organizirane telovadbe udeležuje petnajst članic, prav tako tudi sprehodov in kolesarjenja. Srečanja upokojencev v mesecu septembru v Novem Celju so se udeležili v kar lepem številu. Jesenski izlet v oktobru so organizirali za ogled Bele Krajine, in sicer Metlike z okolico. Ogledali so si muzej v Metliškem gradu, gasilski muzej in tri gotske cerkve pri Treh tarah. Novembra se je martinovanja na Žerov- nicah udeležilo kar lepo število članov. Kakor vsako leto, so tudi v letošnjem decembru obiskali vse nad 80 let stare in hudo bolne člane ter jih skromno obdarili. V domovih za ostarele jih je sedem. Vsem tem članom pošiljajo ob rojstnih dnevih čestitke z lepimi željami. V društvu že četrto leto deluje tudi odbor osmih članov v projektu Starejši za starejše za boljše življenje na domu. Pri tem projektu si želijo še boljšega sodelovanja tako z občino kot tudi z osnovno šolo, kjer bi učence spodbujali, kako naj pomagajo starejšim, pomoči potrebnim občanom, seveda brez plačila za storjene usluge. Herman Pokleka ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO OBISKAL BOŽIČEK Dobri mož natrosil pravljice in darila V Šport centru Prodnik so se sredi decembra srečali člani društva Sožitje in za popestritev sobotnega popoldneva pripravili prisrčen kulturni program. O delu društva je spregovorila predsednica Nevenka Presečnik in med drugim poudarila, da si želijo tudi v prihodnje ohraniti vse aktivnosti, ki so stalnica njihovega dela. »Zelo dobro je sodelovanje z Varstveno delovnim centrom Mozirje. Še posebej je pohvalno, da so njihovi varovanci vedno pripravljeni so- delovati na raznih prireditvah v Mozirju in se zelo kvalitetno predstaviti s svojimi točkami. Za to gre velika zahvala strokovnemu osebju, ki jih zna in zmore motivirati. Med Mozir-jani je to zelo dobro sprejeto, v nadaljnjem sodelovanju pa bi morda lahko razmišljali še o vključevanju v drugih občinah,« je povedala Presečnikova in varovance razveselila z vestjo, da jih bo obiskal Božiček. Ta je prinesel zvrhano mero dobre volje in vsakemu posebej namenil nekaj besed ter lepo darilo. Božiček je vsakemu od varovancev Sožitja prinesel lepo darilo Božiček je razveselil tudi najmlajše Lučane (foto: TR) Čez leto spet pridem, je otrokom v Šmartnem ob Dreti obljubil Božiček Dobrotnik z rdečo čepico in belo brado je takole delil darila na Ljubnem Božička so se razveselili tudi Iju-benski otroci, ki so najprej spoznali, v kakšni zagati so se znašle muce. Igrico so jim pripravili lučki lutkarji skupine Eci peci, ki so v svoj nastop uspeli vključiti tudi občinstvo. Ob omenjeni igrici so pričakali dobrotnika z rdečo čepico in belo brado tudi najmlajši Lučani. Gornjegrajske otroke je navduševal Nodi, ki je pričakoval dedka Mraza. Lutkovno igrico je režirala Katja Gole, likovno zasnovo je prispevala Mateja Špeh, za male obiskovalce sta ob režiserki Goletovi zaigrali še Andreja Fajmut in Mojca Petrič. Božiček je sicer v Gornji Grad malce zamudil, ker je imel probleme s parkiranjem. Svojih sa- ni namreč ni mogel uporabiti, ker ni bilo snega, pa tudi otroci iz vrtca so bili tako pridni, da jim je prinesel veliko igrač. Šmartno ob Dreti in Nazarje je obiskala muca Copatarica. Tokrat so nazorski osnovnošolci z mentorico Natašo Bele malce »prevetrili« znano pravljico Ele Peroci o porednih otrocih, ji dodali nekaj narečnih izrazov in jo obogatili s slengom. Božiček je otrokom povedal pravljico o zajčku Srečku, ki mu je dobri mož podaril topel kožušček za zimske dni. Ob slovesu jim je zaželel prijetne praznike in vse dobro v novem letu z obljubo, da se čez leto dni spet srečajo. Marija Sukalo, tekst in foto Muca copatarica na obisku v Nazarjah Gornjegrajski otroci so si pred prihodom Božička ogledali lutkovno igrico MATEJ* KLADNIK, PREJEMNICA PLEČNIKOVE DIPLOME Obožuje vikende, ki jih preživi v krogu družine 22-letna Mateja Kladnik iz Radmirja je študentka 4. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. Na letošnjem Plečnikovem memorialu je v začetku decembra prejela prestižno diplomo profesorja Janeza Plečnika, ki šteje med največje nagrade za študente medicine. Omenjeno diplomo je prejelo osem od približno 250 študentov četrtega letnika, ki so v drugem in tretjem letniku z oceno 10 opravili izpite iz anatomije, patologije in histologije z embriologijo. Kot predstavnica nagrajenih študentov je imela na prireditvi v Slovenski filharmoniji tudi zahvalni govor. Kladnikova je že v osnovni šoli na Ljubnem ob Savinji izdelovala razrede z odličnim uspehom, poleg tega je redno sodelovala na mnogih tekmovanjih in domov prinašala priznanja za dosežene uspehe. Šolanje je nadaljevala na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, ki jo je zaključila kot zlata maturantka. Odločitev za študij medicine je padla proti koncu gimnazije. Razmišljala je še o študiju farmacije, vendar je na koncu prevladala želja po delu z ljudmi. Starša stajo pri tej odločitvi ves čas podpirala, saj poznata njene zmožnosti in sposobnosti. V prihodnjem letu si Kladnikova želi, da bi lahko preko programa Erasmus študirala v Nemčiji, kjer študira tudi njen fant. Kakšno specializacijo bo izbrala, še ne ve, trenutno sta ji najbolj pri srcu nevrologija in infektologija. Kljub napornemu študiju in povprečni študijski oceni 9,6 najde čas za prepevanje v ženskem komornem zboru Mens sonora in ženskem pevskem zboru Jutro iz Radmirja, poleg obveznih vaj tudi v prostem času hodi na nevrološko kliniko ljubljanskega kliničnega centra, kjer dela kot prostovoljka, v zadnjem letu tudi vodi vaje pri predmetu patologija za študente nižjih letnikov. Kljub odličnim ocenam na fakulteti ne prebije veliko časa, svoj čas raje zapolni s prostovoljnim delom in samostojnim študijem. V gimnazijskih letih je sodelovala na oratorijih, bila je animatorka na Mavričnih počitnicah, sodelovala na delovnih akcijah, med drugim tudi v Bosni, kjer so pomagali odpravljati posledice vojne. Kladnikova obožuje vikende, ki jih po napornih tednih preživi doma v krogu družine. Z bratom in sestrama pomaga v družinskem podjetju, kjer poprime za vsako delo, v zadnjem letu se posveča tudi svoji prvi nečakinji, obiski starih staršev pa so že od malega nedeljski običaj. Tisti redki trenutki, ko »odklopi« in si vzame čas le zase, so namenjeni športu, poslušanju glasbe in spanju. Štefka Sem V prihodnjem letu si Mateja Kladnik želi, da bi preko programa Erasmus študirala v Nemčiji (foto: Štefka Sem) SMUČARSKI SKOKI Piki v ekipi za novoletno turnejo Najuspešnejši zgornjesavinjski smučarski skakalec Primož Piki se vrača na tekme svetovnega pokala. Po odličnih predstavah v celinskem pokalu in po internem kvalifikacijskem treningu v Kranju ga je glavni trener Matjaž Zupan uvrstil v ekipo, ki bo zastopala barve Slovenije na novoletni turneji, že 59. po vrsti. Poleg »Pikota« so v v Oberstdorf odpotovali še Jurij Tepeš, Peter Prevc in Robi Kranjec. Po že tradicionalnem scenariju se turneja začne v nemškem Ober-stdorfu in nadaljuje na novega leta dan v Garmisch Partenkirchnu, nato pa se skakalna karavana seli še v avstrijski Innsbruck in konča z velikim finalom v Bishofshofnu. In kaj o sezoni, vrnitvi v A ekipo in pričakovanjih na novoletni turneji meni Primož Piki: »Po osvojenih točkah na prvi tekmi svetovnega pokala na Finskem in po odpovedi sodelovanja z A ekipo že na naslednji tekmi sem bil nad potezo trenerja Zupana zelo razočaran. Ni mi preostalo drugega, kot da še enkrat več stisnem zobe in se podam na tekme celinskega pokala. Tu sem imel kar precej težav z opremo in večino tekem odskakal v starem, nekonkurenčnem dresu, kljub temu pa dosegel, v močni in izenačeni konkurenci, nekaj dobrih rezultatov. Glede vrnitve v izbrano vrsto moram reči, da tega nisem pričakoval, saj je odnos z glavnim trenerjem še naprej hladen. Odločali so trening skoki v Kranju, kjer sem imel glavno konkurenco v Mežnarju, ki pa letos še ni pravi. Moja forma je le toliko boljša, da tudi vse »gorenjske naveze« niso mogle preprečiti moje vrnitve. Seveda se sedaj zavedam odgovornosti in obenem priložnosti, ki jo moram dobro izkoristiti in na turneji osvojiti kar največ točk. Trenutna situacija v reprezentanci je izredno klavrna, rezultatov ni, zato bo ta turneja velika prelomnica za slovenski skakalni šport«. Franjo Pukart Primož Piki: »Zavedam se odgovornosti in obenem priložnosti, ki jo moram dobro izkoristiti in na novoletni turneji osvojiti kar največ točk« Naročniki Savinjskih novic, v prihodnji številki ne spreglejte darilnega bona za brezplačno objavo čestitke v letu 2011 ! Naročniki imate tudi 15-odstotni popust pri objavah zahval in malih oglasov. Naročnina na Savinjske novice se splača! Naročnik: Vlado Parežnik, Levstikova 9,3330 Mozirje frmo. ìfòyed 20 /e/i ... DVE DESETLETJI USPEŠNEGA DELA GORENJA MGA Dvajset let dela morda niti ni visok jubilej. V okolju, kjer pa ni bogate industrijske tradicije, pa je dve desetletji uspešnega dela tovarne pomemben dosežek. V Gorenju MGA je prvi izdelek, stenska tehtnica, našel pot med številne kupce najprej doma, kmalu pa tudi v tujini, 7. decembra leta 1970. Ob odprtju je proizvodnja stekla s 34 delavci, od katerih jih danes, po 20 letih, dela še 26. Pridružili so se jim številni drugi, danes je zaposlenih več kot 600. Prvih 15 tisoč izdelkov je danes preraslo v skoraj 17 milijonov malih gospodinjskih aparatov. 30 /efo ... SKRB ZA ZAPOSLITEV V DOLINI Zgornjesavinjski študentski klub se je sestal na svoji letni skupščini v Ljubljani. Ker so se srečanja udeležili tudi predstavniki javnega življenja občine Mozirje, se je razvila živahna razprava o zaposlovanju mlajših šolanih kadrov v dolini. To živo zanima študente, zato je razumljiva zahteva po boljšem povezovanju in bolj prožnem pristopu iskanja delovnih možnosti. Študentje niso mogli razumeti, da na občini nimajo seznama študirajoče mladine iz doline. Tega je kaj lahko dobiti pri klubu! Večkratni razgovori bi bili na mestu! PIKI IZ GORNJEGA GRADA Plavajoča fičkova školjka je iz Gornjega Grada pripotovala že niže Krope. Kdor je prvo splavitev zamudil, naj počaka na večji naliv. Splavarstvo - seveda ne več leseno - še ni izumrlo! Vozniki so z novim mostom na Otoku zadovoljni. Hišni gospodar ob njem pa ne, saj ga vsak preko mosta vozeči avto spominjana strojnične rafale. Pa še obliž za opikane: V ponedeljek, 14. decembra, je bila v ZD skromna slovesnost. Ambulanta je dobila svoj rentgenski aparat. Svoj delež so prispevale organizacije in društva Gornjega Grada, največ pa seveda ZD. Pripravila Tatiana Golob Posvetilo tašči (ob 10 letnici smrti Jožefe Grudnik iz Trnovca 15) Dobra je bila, obolela dojila, človekoljubna ji je plemenito in humana... to dete dojila. V dobrobit soljudem - Tedaj se je tudi vedno predana. moja žena rodila in si je z Vido Koje soseda pri maminih prsih Ciglerjeva - mleko delila. hči Vido povila in imela Zet (Vlado MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si V SPOMIN Peter JEŽ 1928-2010 Življenje kdaj kruto se z nami igra, nam kdaj kaj podari, pa tisto spet vzame, s tem nož nam za saj a v sredino srca, pretežka bremena nam daje na rame! Težko je slovo od človeka, kot je bil Peter Jež. Njegova dejanja so bila pomembna za vse prebivalce Luč in okolice, društva, v katerih je bil aktiven, bodo pogrešala njegovo modro besedo in plemenita dejanja. A takšno je življenje, sčasoma se moramo vsi sprijazniti z mislijo, da smo minljivi, a za nekaterimi kljub minljivosti ostane bogata zapuščina. Peter Jež se je rodil na Stoglejski kmetiji, zato so ga vsi poznali kot Sto-glejskega Petra. Osnovno šolo je obiskoval v Lučah. Takoj po končani vojni seje vpisal na kmetijsko šolo v Podvinu na Gorenjskem in jo tudi uspešno končal. Ljubezen do domače kmetije in dela gaje popeljala nazaj v Luče, kjer je pomagal pri ustanavljanju kmetijske zadruge in postal njen prvi tajnik. Tudi leta pozneje, ko so se zadruge iz cele doline združile, je ostal eden tistih, katerih ime bo v zadružnišlvu naše doline za vedno zapisano z velikimi črkami. Bil je pionir sodobnega kmetovanja, z mnogih potovanj je domov prinašal nove ideje in novosti, na svoji domačiji je bil prvi v Sloveniji, ki se pričel ukvarjati s turizmom na kmetiji. Bilje ustanovni član Planinskega društva Luče in dolgoletni predsednik. Naravo je spoštoval, jo opazoval, v njej užival in se od nje učil. Svoje znanje je prenašal na mlajše rodove in jih spodbujal, da so številni med njimi pod njegovim mentorstvom postali mladinski planinski vodniki. Po požaru na Koči na Loki pod Raduho leta 1976je bil gonilna siia gradbenega odbora in z odlično organizacijo gradnje je pripomogel, daje bila v dveh letih nova koča ponovno odprta. Peter Jež je bil četrt stoletja član Gorske reševalne službe, kjer je velikokrat tvegal tudi lastno varnost in življenje. Bilje ustanovni član Gorniškega kluba Savinjske doline. Odraz njegovega dela so številna priznanja, ki jih je prejel na raznih področjih. Prejel je zlati znak Planinske zveze Jugoslavije, srebrni in zlati znak Planinske zveze Slovenije, zlati znak Gorske reševalne službe in Kocbekovo priznanje Slovenskega gorniškega kluba Skala. Z dolgoletno tradicijo se je zapisal tudi čebelarstvu in prejel priznanje SAŠA regije. Šolski čebelnjak poleg lučke šole je zrasel pod njegovim budnim očesom, učenci pa so od njega lahko dobili pomembna znanja o čebelah in čebelarjenju. Sodeloval je pri ustanovitvi Turističnega društva Luče in bil aktiven član, za kar je prejel priznanje Turistične zveze Slovenije. Starejši krajani se še dobro spomnijo njegovega truda za modernizacijo domačega kraja. Peter Jež je bil namreč eden ključnih ljudi pri napeljavi elektrike in vodovoda v domačem kraju. Življenje Petra Ježa je bilo polno in bogato kljub temu, da je imel težave s srcem že od rane mladosti. Blagoslovilo ga je z mnogimi znanji in sposobnostmi, le potomcev mu ni dalo, zato sta se z ženo še toliko bolj navezala na nečaka in nečakinjo. Stoglejsko kmetijo je podaril nečaku, ki si je na njej ustvaril svojo družino, njegovi štirje otroci pa so Petru polepšali jesen življenja. Peter Jež je živel nadpovprečno življenje. Česarkoli se je v življenju lotil, mu je uspelo, in Lučani so njegovo dolgoletno delo v različnih organizacijah in društvih znali ceniti. Občina Luče mu je v lanskem letu za mnoge aktivnosti in sodelovanja podelila zlato plaketo. V življenja prijateljev, sokraja-nov in znancev je vnesel veliko dobrega in z odhodom je v njihovih srcih za sabo pustil veliko praznino. Štefka Sem ČRNA KRONIKA • ZAGORELO ODE NA ŠTEDILNIKU Mozirje: 20. decembra okoli poldneva je prišlo v stanovanju v stanovanjskem bloku v Mozirju do manjšega požara. Dim je opazil sosed, ki je poklical lastnico in nato skupaj z drugim sosedom pogasil ogenj, na kraj pa so prišli tudi gasilci. Lastnica je med kuhanjem na štedilniku pozabila posodo z oljem, ki seje pregrelo in vnelo. Pri tem je bil uničen del kuhinje. • MOŽ JI NI DAL MIRU Ljubno ob Savinji: 22. decembra ob enih zjutraj so bili policisti s strani občanke z Ljubnega ob Savinji obveščeni, da je ravnokar prišla domov, mož pa ji sedaj ne da miru. Občanka je prišla domov v vinjenem stanju, kar pa ni bilo po godu njenemu možu. Zaradi tega je prišlo med njima do spora in kršitve javnega reda in miru. • PARKIRALI NA PROSTORU ZA INVALIDE Mozirje: 22. decembra popoldan je bilo pred Upravnim centrom Mozirje na prostorih za invalide parkiranih več vozil. Policisti so vsem kršiteljem izdali obvestila o prekrških. Policisti bodo v času praznikov ostreje nadzirali takšne kršitve, saj v času prazničnih nakupov veliko voznikov ne spoštuje invalidnosti drugih. • PREPIR MED ZNANCI Gornji Grad: 23. decembra popoldan so bili policisti s strani oškodovanca obveščeni, da sta k njemu v okolico Gornjega Grada prišla dva znanca. Z enim izmed njiju seje nato sprl in prosil za pomoč. Na kraj so odšli policisti, ki so kršitelju javnega reda in miru izdali plačilni nalog. • POSLUŠALI SO GLASNO GLASBO Mozirje: 23. decembra okoli enajste ure ponoči je pod kozolcem v bližini mozirske cerkve razgrajalo več mladih, ki so s tem kalili nočni mir. Na kraj so odšli policisti, ki so kršitelju, ki je z glasbo iz radijskega sprejemnika iz avtomobila kršil nočni mir, izdali plačilni nalog. • PREKO ROBNIKA V JAREK Mozirje: 24. decembra dopoldan je na Policijsko postajo Mozirje poklical občan in zaprosil za pomoč policije, saj je s svojim vozilom zapeljal preko robnika in nato obstal v globokem jarku pri mozirskem kulturnem domu. Za dvig vozila so poskrbeli člani enote za tehnično reševanje PGD Nazarje. • ISKALI SO GA, A SE JE VRNIL SAM Rečica ob Savinji: 24. decembra ob 22. uri so bili policisti s strani mame pogrešanega obveščeni, daje na Rečici ob Savinji proti večeru prejšnjega dne s psom odšel na sprehod njen 30-letni sin, domov pa se nista vrnila. 25. decembra je bila organizirana iskalna akcija, v kateri so sodelovali policisti, trije vodniki iz enote vodnikov reševalnih psov, vodnika iz enote vodnikov službenih psov policijske uprave Celje, šest lovcev LD Mozirje, 19 lovcev LD Rečica ob Savinji, 15 gasilcev PGD Pobrežje, 20 gasilcev PGD Rečica in 8 gasilcev PGD Grušovlje, vendar pogrešanega niso našli. 26. decembra ob sedmi uri zjutraj je mati pogrešanega policiste obvestila, da seje sin skupaj s psom okoli štirih zjutraj sam vrnil domov. • VLOMIL V VOZILI IN JU HOTEL SPRAVITI V POGON Mozirje: V noči na 26. december je neznani storilec v Mozirju vlomil v dva osebna avtomobila, izvlekel žice kontaktne ključavnice in vozila skušal spraviti v pogon, kar pa mu ni uspelo. Policisti so z zbiranjem obvestil odkrili storilca kaznivega dejanja in bodo zoper njega podali kazensko ovadbo. Med zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, daje storilca pri delu opazovalo več ljudi, ki pa se jim dejanje ni zdelo nenavadno, zato o tem niso obvestili policistov. Policisti zaradi tega opozarjajo občane na samozaščitno delovanje, saj so lahko že jutri tudi sami žrlve takšnih ali podobnih kaznivih dejanj. Kdor v mislih svojih dragih živi, ni umrl. Umri je samo, kdor je pozabljen. (Kosovel) V SPOMIN Alojzu - Elizabeti -Poličkemu Lojzu Liziki FUŽIR iz Varpolja 30. decembra mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi oče, 2. januarja pa bo minilo 5 let, odkar je za vedno zatisnila utrujene oči draga mama. Vsem, ki se ju spominjate, prisrčna hvala. Domači 1914 - 2000 1919 - 2006 Ko pošle so ti moči, zapri trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin večne trpiš. A čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti živiš ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Antona VENEKA iz Sp. Rečice 26.4.1949 -1912.2010 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Leskovšku in sestrama, gospodu Lampretu za opravljen obred, govorniku za ganljive besede slovesa, praporščakom, pogrebni službi Morana, pevcem ter za odigrano Tišino ob slovesu. Žalujoči: žena Zdenka, hči Sabina z družino Kopalnica je zdaj prosta. Poskusite se v novem letu otresti kakšne od svojih številnih slabih navad, vi deloho-liki, redoljubneži in ostali prid-neži. Ljudi, ki živijo iz dneva v dan, ne zanima bodočnosti plan, raje se danes vesele, kot bi se brigali za težave prihodnjega dne. Kaj jim novo leto prinese, jih ne briga, zanje je to konjska figa, šopa v skrbeh, če se vam kaj zgodi, ker ste natakar in se potem vina ne dobi. Uslužbenec vpraša konec decembra svojega delodajalca: “Šef, kaj pa trinajsta pla- Sina sem hotela opozoriti na nevarnost novoletnih razstreliv, a ga nisem želela preveč prestrašiti: “Ne bom ti kupila petard, ker lahko pride do poškodb.” Osemletni sin pa mije ugovarjal: “Pa saj petarde so za to, da se jih poškoduje!” Na novoletnih zabavah so ženske včasih še posebej kritične. “Ni mi všeč, kako si naju tale dva moška ogledujeta,” reče ena drugi. “Meni tudi ne. Le kaj se tako obotavljata?” ča?” “Po dvanajstem mesecu, kakopak.” 88 Ferdo bere raziskovalni članek in komentira zadevo: “Objavljanje podatkov o plačah in cenah izpred 20 let in dandanes je lahko dvorezen meč.” Frido: “Zakaj tako misliš?” “Naš skopuški šef nam je dal božičnico v enaki vrednosti kot izpred 20 let.” “Otroci ne tekajte s škarjami vse naokoli. Lahko bi se komu poškodovale!” Koliko časa pa bi potrebovali, da bi našli uspavalne tablete?!! Vanda: “Ko moj mož pripravi kosilo, je to vedno hitra hrana.” Marta: “Ti imaš še srečo, moj pripravi samo hiter izgovor." Ne bova ga poimenovala Silvester, še manj pa Božiček! Hčerkica: “Mami, o čem bi ti govorila, če ne bi vse dni samo kregala očija?” Globalna kriza deluje, ker kupna moč pada. Kupna moč pada, ker nam ne dajo denarja in se izgovarjajo na globalno krizo. “Kakšno super lepilo neki?!” se jezi možak v trgovini. “Poglejte, saj se nanj še pokrovček od tube ne prime.” r Cvetke h kopi *e KDO IMA NAJRAJE BOŽIČKA? Božičkova ženička (Ana Klemenak): »Najraje te imam s prazno vrečo, ker vem, da se boš po utrujajoči službi kmalu vrnil domov.« Mozirski Božiček (Robert Klemenak): »Saj služba ni tako utrujajoča. Kar pripravi se, saj ne bom prišel domov s prazno vrečo.« PRVI Z OLIMPIJSKIH IGER, DRUGI IZ KANADE Gideon Harps Hanauitau, bogoslovec s Salomonskih otokov: »Povejte mi, brat v Jezusu, ali zbujam toliko pozornosti v Šentjanžu, ker sem temnopolt?« Dr. Drago Ocvirk, teolog: »Po moje ne, saj vsi gledajo samo v najina pokrivala in ugibajo, kdo od naju je bližje činu škofa.« VRŽAH UGANKA ZA NUŠO Kovačev Franci (beri: Franci Podbrežnik) Nuši Derendi (v Logarski): »Draga naša Nuša, ne še z odra, neee! Mam še en vržah za to...« Nuša Derenda: »Jaaa? Kaj pa je to... vržah?!« Vzrok za zadržek je bila še ena, zadnja, najlepša pesem in ... ta velik pušeljc! SLIKAR PILON REKA, KI TEČE SKOZI MARIBOR ULIT BLOK KOVINE l/ d n MANJSALNICA OD MLEKO AMERIŠKI POLITIK BOB ZASEDBA DVEH PEVCEV GIBANJE PO ZRAKU oL O e SLOVENSKA PESNICA e d n _QL TRAK ZA ODLIKOVANJA rr u. OSR. SL KNJIŽNICA GOL (EKSPR.) OL NAJLAŽJA KOVINA L n r S _2 > > ° e OT « o z «A Celje - skladišče D-Per 7/2010 5000025719,52 COBISS a savinjske@siol.net vezave (srebrn ali modro, bordo, platnico) izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) plastificiranje grafično oblikovanje BARVNO in ČRNOBELO TISKANJE WWW. agencija-ms .com VAŠ PARTNER PRI IZBIRI ZAVAROVANJ! '-"'-M '’S' 03/583-11-01 040/512-333 ZAVAROVALNICA MARIBOR ar/iai im br-Noa^so