tJRKDKMT^O Df UPRAVA: LJOTLJAJfA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO srn nclnai ts ITrslJiiisjui UNIONB PUBBL1CITA ITAUANA 8. OOMCESSIONAKIA ESCLUSIVA per ta UNIONS PUBBUCRA 6.— U «• pubbticitA dl ITAUANA S. A^ MILANO Visoki Komisar na obisku v Beli Krajini Eksc. Visoki Komisar Jo sprejel povsod izraze lojalnosti in hvaležnosti ter zagotovil prebivalstvu vso svojo skrb za potrebe ljudstva — Visokega Komisarja Je spremljal tudi generalni podpoveljnik GILA Selani Včerajšnjo lopo nedeljo j* Visoki Komisar Eksc. Kmilio Grazloli prebil med našimi Belokranjd. ki so mo povsod izkazali svoja globoka cuMrva vdanosti in lojalnosti. Visoki Komisar je obiskal Semič, Črnomelj, Dragatuš in Vinico, kjer se je povsod prepričal, da živi naše ljudstvo ▼ teh krajih v skrajno revnih razmerah, da pa je delovno In pošteno ljudstvo, ki vrača lojalnost za lojalnost in si želi samo to, da bi moglo še nadalje v miru posvečati se delu in skrbi za sveje družine. Sprejemi Visokega Komisarja v Črnomaljskem okraju so bili lepi dokazi, da je naše belokranjsko prebivalstvo nadvse vdano in hvaležno ter da izredno globoko ljubi In občuduje italijansko vojsko. O lojalnosti in navdušenju belokranjskega prebivalstva se je prepričal tudi odličen gost, ki jo spremljal na včerajšnjem potovanju Visokega Komisarja, generalni podpoveljnik Fašističnih mladinskih organizacij (GIL) in član Direktorija dr. Selani. V spremstvu Visokega Komisarja so bili General Ekse. Komoro, viceprefekt comm. dr. David, podpoveljnik središč za pomoč Gatti, šef Tiskovnega urada comm. Ti goli In drugi. Prisrčen sprejem v Semiču Visoki Komisar se je odpeljal ob 6.45 z vlakom iz Ljubljane v Belokrajino. V Novem mestu so ga na kolodvoru pozdravili General Eksc. Romero, poveljnik soške divizije. Civilni Komisar dr. Oton Gri-selli in drugi. General Eksc. Romero je stopil v vlak in od Novega mesta nappej spremljal Visokega Komisarja po Beli Krajini. Prvi prisrčni sprejem je Visoki Komi-sor doživel v Semiču, kjer se je prebivalstvo kraja in okolice zbralo na Trgu Bruna Mussolinija pred cerkvijo. Z vseh hiš so plapolale trobojnice. Semič se je slovesno pripravil na sprejem visokega gosta. Na trgu so se postrojili gasilci poleg častne čete II. bataljona 23. pehotnega polka *Como« pod poveljstvom polkovnika Alfierija. Šolska mladina je navdušeno vzklikala došlim gostom. Visokega Komisarja je pozdravil za semiško občino župan Jože Pečauer. Želel mu je dobrodošlico kot predstavniku in nosilcu najvišje civilnoupravne oblasti Ljubljanske pokrajino ter ga prosil, naj bi z vso dobrohotnostjo proučil krajevne potrebe in željam prebivalstva po možnosti ustregel. Po obhodu častne čete 23. polka je metliška godba zaigrala himno Imperija, nato pa so dvignili zastavo na visokem drogu, katerega so prebivalci postavili pred cerkvijo. Zupan Jože Pečauer je drog slovesno izročil v varstvo polkovniku Al-fieriju, poudarjajoč, da je občina postavila ta drog z državno zastavo v spomin na prihod II. bataljona 23. pešpolka »Co-mo< v Semič. Zupan se je zahvalil g. polke miku za veliko skrb in trud, ki ga je deslej posvetil semlški občini in mu zagotovil, da bodo Semičani njegovo naklonjenost ohranili v najlepšem spominu. V imenu šolske mladine je deklica iz skupine v narodnih nošah pozdravila Visokega Komisarja in mu izročila šopek. Deklico je Visoki Komisar obdaroval. Nato je Visokega Komisarja pozdravil žtrpnik Rainer Erklavec. Izrazil je svoje veselje, da more v imenu župnije pozdraviti Visokega Komisirja in želel je, da bi dobil Visoki Komisar v Beli Krajini najlepše vtfsc Visoki Komisar je nato nagovoril zbrano prebivalstvo in se zahvalil za izredno prisrčen sprejem, ki mu je najboljši dokaz vdanosti In lojalnosti domačega pre- Črnomelj izraža V Črnomlju je včeraj Visoki Komisar doživel najlepši sprejem, odkar obiskuje slovenske občine in proučuje njih stanje. Prebivalstvo se je zbralo na trgu pred gradom, V spremstvu Civilnega Komisarja dr. ing. Cassenega je Visoki Komisar obšel najprvo častno četo 23. pešpolka pod poveljstvom polkovnika Carpitelle. Ob zvokih himne in ob navdušenem vzklika-njn zbranega prebivalstva šolske mladine in številnih predstavnikov Črnomlja in okolice je Visoki Komisar stopil na oder pred Ljudsko posojilnico. Pozdravil ga je župan Pavel Klemene, ki je izrazil svoje veselje, da more v središču Bele Krajine pozdraviti visokega gosta. Potekli so komaj štirje meseci, je med drugim poudaril župan, odkar je slavna italijanska vojska prišla v Ljubljansko pokrajino in v Belo Krajino in že- je Eksc. Visoki Komisar obiskal tudi Črnomelj. S tem je dokazal, da se zanima za ljudstvo, kateremu vlada po nalogu in idejah Duceja. Ljudstvo je zadovoljno in hvaležno Duceju, ki je dal Slovencem avtonomijo. V imenu občanov je župan izjavil, da bo prebivalstvo za podporo, ki jo Visoki Komisar daje za vodovod, za ceste in drugo, vedno hvaležno. Prosil je. naj se Eksc. Visoki Komisar še nadalje zavzema za revno Belo Krajino, ki ima več kamna kakor zemlje, toda vendar mehko in dobro srce ter pridne in delovne roke. Dve belokranjski mladenki v narodni noši sta Visokemu Komisarju po starem običaju ponudili kruha in soli ter kozarec belokranjca. Pozdravila ga je tudi deklica v imenu šolske mladine, na kar so dvignili zastavo na drogu, katerega so z okusnim podstavkom in spominsko ploščo postavili Crnomaljci na glavnem trgu. Dekan Pavel Bitner je blagoslovil drog in izmolil s tremi duhovniki priprošno molitev. Zupan je na to izročil polkovniku Carpitelliu spominski pokal kot dar in znak hvaležnosti italijanski vojski in spomin na dan, ko je polkovnik vkorakal s svojimi četami v Črnomelj. Polkovnik se je zahvalil za lepo darilo, nato pa je dekan Bitenc pozdravil Visokega Komisarja, spotninja-joč se oglejskega patrijarha, ki je ▼ 13. bivalstva do Fašistične Italije. Obiskal je občino, da bi se prepričal o skrbeh, ki tarejo prebivalstvo ter zagotovil v imenu vlade, da bo spoštoval vero, ki je tudi vera Rima, kulturo, običaje in navade slovenskega prebivalstva. Na ukaz Duceja vlada Visoki Komisar v pokrajini z absolutno pravičnostjo in velikodušjem ter upa. da bo prebivalstvo še nadalje lojalno m da bo držalo častno besedo vdanosti in lojalnosti. Njegovi obiski nimajo namena pridobivati popularnosti, temveč so izpolnjevanje Ducejeve volje, ki hoče, da so njegovi zastopniki v stiku z ljudstvom in da pomagajo tistim, ki najbolj trpe in so pomoči najbolj potrebni. Fašistična vlada bo dokazala z dejanji, kakšni so njeni nameni v blagor slovenskega ljudstva Nihče pa naj ne smatra dobrohotnosti in naklonjenosti predstavnikov fašistične vlade za slabost. Italija je velik in močan Imperij. Visoki Komisar je prepričan, da med našim zdravim kmečkim prebivalstvom ne morejo uspevati ideologije, ki hočejo uničiti družino, vero in civilizacijo. Ako bi se pa našel med ljudstvom privrženec takih idej, bo izločen kakor okuženi bolnik od zdravih. Ljudstvo samo naj izkorenini to zlo, kjer koli se pojavi. Visoki Komisar je pozdravil zastopnike vojske in s tem tolmačil željo vsega prebivalstva, navzočega podpoveljnika Gila, dr. Selani j a pa je prosil, naj tudi v imenu prebivalstva pozdravi Duceja in mu izroči zatrdila vdanosti in lojalnosti, ko se bo spet vrnil v Rim. Cerkveni pevski zbor je zapel »Jutranjo«, ki je bila Visokemu Komisarju zelo všeč. nato pa je odlični gost stopil s svojim spremstvom z odra m pozdravil okoli stoječe može in fante ter se z njimi pogovarjal o razmerah v kraju. V občinskem uradu so ga pozdravili občinski možje iz 48 vasi. Visokemu Komisarju so bile že znane želje in zahteve prebivalstva in zagotovil je. da bodo vsa gospodarska vprašanja za dvig kraja in okolice proučena in po možnosti rešena v prid prebivalstva. Za potrebne in revne v občini je Visoki Komisar izročil županu denarno podporo. Po obisku cerkve sv. Štefana se je Visoki Komisar s spremstvom odpeljal z vlakom iz Semiča v Črnomelj. svojo hvaležnost stoletju položil temelje civilizacijo v Črnomelj skem okraju z željo, da bi tudi Visoki Komisar kot predstavnik Fašistične Italije, ki je prišel v naše kraje, opravljal kulturno poslanstvo po vzgledu oglejskega patrijarha. Visoki Komisar se je zahvalil za topel in odkritosrčen sprejem, poudarjajoč, da je državna zastava na drogu, ki so ga Crnomaljci postavili kot izraz občudovanja hrabre italijanske vojske, simbol Rima m simbol njegove tisočletne kulture. V teh krajih bo Fašistična Italija vladala pravično in bo vedno naklonjena delovnemu ljudstvu, odstranila pa bo vse rušilce reda in miru. Številna so gospodarska vprašanja Bele Krajine, ki jih bo treba rešiti. Prebivalstvo Bele Krajine se bo samo prepričalo, da mu je Fašistična Italija naklonjena. Z dejanji bo pokazala, kako je treba delati za blagor ljudstva. Visoki Komisar je prosil navzočega podpoveljnika Gila dr. Selania ▼ imenu prebivalstva, naj izroči pozdrave prebivalstva Duceju. ko pride v Rim. V občinskem uradu so vsi občinski možje pozdravili Visokega Komisarja, Visoki Komisar pa se jim je zahvalil in jih nagovoril, poudarjajoč, da je bil del vseh problemov, ki se tičejo podeželja, že proučen in rešen, ostali del pa se bo še proučil, pri čemer bodo tudi najmanjše občine deležne osebnega zanimanja Visokega Komisarja, kajti vse občine plačujejo davke in imajo enake pravice. Občinskim možem je Visoki Komisar naroffl, naj bodo predvsem pravični in naj delajo za blagor ljudstva ter naj dajejo dober vzgled v javnem fn zasebnem življenju kot zastopniki prebivalstva. Zanimajo naj se predvsem za potrebno m delovno ljudstvo. Tako hoče ideja Fašizma, ki Jo bodo se do dobra spoznali. Visoki Konriaar si Je ogtndal ne to Zdravstveni dom, ki mu ga Je Tunkanl dr. Štefan Sofoer. Visoki Komisar Jo izrazil svoje zadovoljstvo nad vzorno ureditvijo doma. Po obisku cerkve Sv. Petra je odšel Visoki Komisar spat no Gl»mi trg, kjer Je občudoval narodnih nosufa, kd M sko kolo s petjem znane belokranjske narodne »Aj zelena je vsa gora« . .. Dekleta so obkrožila Visokega Komisarja in mu pripela šopek nageljnov. Na trgu je Visoki Komisar pozdravil tudi gasilce in skupino članov Heimatbunda iz nekaterih kočevskih občin Črnomeljske-ga in kočevskega okraja. Ogledal si je nato okrajno glavarstvo, kjer mu je okrajni glavar Anton Svetina predstavil uradnl-štvo. Visoki Komisar se je podpisal na spominski prt s krasnimi belokranjskimi ornamenti. S spremstvom je nato odšel na pokopališče, kjer so počastili spomin med svetovno vojno v Črnomelj skem okraju umrlih italijanskih vojakov. Končno je Visoki Komisar s spremstvom izkazal čast pred spomenikom vojnih žrtev pod novo meščansko Šolo ter si je nato ogledal tudi moderno šolo in obiskal bolne vojake, ki leže v nekaterih sobah šole v vojaški bolnici. Nato se je zanimal za načrt gradnje novega Zdravstvenega doma, ki naj postane po njegovi želji socialna ustanova za matere in otroke. Po obisku žage in mlina »Zora«, kjer ga Je pozdravil lastnik Martin Plut in kjer se je Visoki Komisar zanimal za položaj delavcev podjetja ter obdaroval dva izmed delavcev, ki imata številno družino, je bilo odličnim gostom prirejeno kosilo v Lahnerjevi gostilni. V DragatuSu in Vinici Med potjo v Dragatuš, kamor se je Visoki Komisar odpeljal ob 15. iz Črnomlja, so bili obdarovani cigani, ki prebivajo v kolibah ob cesti. Visoki Komisar si je ogledal tudi bližnji Jakilov Belokrajinski premogovnik, kjer se je zanimal za delovne in življenjske razmere rudarjev ter je izročil primerno vsoto za napotreo-nejše rudarje. V Draga tušu je doživel Visoki Komisar prav tako prisrčen in lep sprejem, kakor v prejšnjih krajih. Na Glavnem trgu pred cerkvijo so dvignili zastavo, nakar je župan Matija Mušić Visokega Komisarja pozdravil in ga prosil za nadaljnjo naklonjenost. V imenu prebivalstva je zagotovil popolno lojalnost župnik Omahen. Visoki Komisar se je z odra zahvalil vsem za lep sprejem in poudaril, da je Fašistična Italija že dokazala svoje simpatije in svojo lojalnost do slovenskega prebi val stva ter zahteva od njega samo to, da ji vrača lojalnost. Po ogledu občinskega doma je stopil Visoki Komisar s spremstvom v cerkev. G. župniku je izročil večjo vsoto za obnovo in popravilo znamenite cerkve. — Nato so mu domačinke v belokranjskih nošah ponudile kruha in soli po starem belokranjskem običaju. Pred odhodom iz Dragatusa v Vinico so Visokega Komisarja pozdravili tudi zastopniki občine Hrast in ga prosili predvsem za dograditev projektiranega vodovoda. V Vinici je prebivalstvo pričakalo Visokega Komisarja na trgu, ki je bil ves v zastavah. Dobrodošlico sta mu želela župan Vilko S trk in župnik Anton Miklav-čič. Visoki Komisar je obšel častno četo oddelka vojske in milice ter gasilcev. Na Glavnem trgu so mu tri dekleta kakor v ostalih krajih ponudila vina, soli in kruha. Z odaa je Visoki Komisar nagovoril ljudstvo, poudarjajoč, da prihaja v oddaljeni kraj Ljubljanske pokrajine, da spozna od blizu potrebe ljudstva. Mladeniči in mladenke so po govoru zapeli narodne pesmi Visoki Komisar in njegova ljubez-njiva gospa sta se posebno zanimala za narodne noše. ki jih je bilo precej, zlasti pa za belokranjske ornamente na njih. S posebno pozornostjo pa je Visoki Komisar kakor tudi njegovo spremstvo gledalo mladeniče in mladenke, ki so zaplesali na trgu viniško kola Iz Vinice se je Visoki Komisar odpeljal proti Kolpi, kjer ga je na meji ob kolp-skem mostu pozdravila obmejna četa. Južno od tod se nahaja viniška cerkev, katero je Visoki Komisar tudi obiskal. »Ave Marijo« je med molitvami, ki jih je opravil v cerkvi domači župnik, pel solo domačin gimnazijec Šutej. ki je vzbudil pozornost Visokega Komisarja. Visoki Komisar se je zanimal, kje studira in ga vprašal ali bi rad nadaljeval studije in razvil svoj izredni talent za petje. Okrog 18. se je Visoki Komisar z avtomobilom vrnil na kolodvor v Črnomlju, kjer se je zbralo črnomaljsko prebivalstvo in se je od niega prisrčno poslovilo. Po obhodu častne čete z zastavo je Visoki Komisar s spremstvom stopil v vlak in se odpeljal v Ljubljano. VelikoduSen dar Visokega Eksceienca Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je že večkrat pokazal svoj globoki socialni čut za uboge in trpeče v pokrajini, ki jo upravlja. Posebno Je deležen njegove pozornosti in dobroti j ivosti pokrajinski odbor Rdečega križa. Naklonil mu Je že večkrat izdatne podpore, posetil njegove odseke in si ogledal njihovo delo. Dal je tudi pobudo za medite v počitniške kolonije, v katero bodo v kratkem sprejeti otroci staršev, ki jih podpira Rdeči križ. V zadnjem Času je Eksceienca Visoki Komisar podprl prizadevanje po— odbora še z dvema velikima Naklonil mu Je kptefccJJo God MS. Uef. OCralfice Danes praznuje svoj god Nj. Vel. Kraljica in Cesarica Jelena. Čestitkam, ki jih na današnji dan pošilja Vladarici ves italijanski narod, se pridru- žuje tudi prebivalstvo Ljubljanske pokrajine z najvdanejšo željo za zdravje in srečo Nj. Vel. kraljice in cesarice. Nj. Vel. kraljica in cesarica Jelena Savojska je rojena 8. januarja 1873. na Cetinju kot hčerka kralja Črne gore Nikole in kraljice Milene. Spomladi 1895. se je v Benetkah seznanila s tedanjim italijanskim prestolonaslednikom Viktorjem Emanuelom. Naslednje leto jo je zaprosil za roko in 16. avgusta je bila objavljena službena zaroka. 25. oktobra 1896. se je v Rimu izvršila poroka z največjimi s\-ečanostmi. Zakon je postal eden najbolj srečnih. Rodilo se je v njem 6 otrok, katerim je bila kraljica Jelena najboljša mati. Vsemu narodu je postala vzor dobre žene in matere, vzor blage kraljice, kateri nobena narodna briga, nobena narodna skrb ni tuja. Zlasti na široko je razpredena njena dobrotvorna delavnost, a osobito njena skrb za mladi narodni naraščaj in nebogljeno deco. Vso svojo materinsko skrb posveča tudi ranjencem in žrtvam vojne. Kraljica in Cesarica Jelena ne uživa le v italijanskem narodu splošno ljubezen in spoštovanje, temveč je spoštovana in cenjena pri vseh kulturnih narodih kot odlična, vzorna žena in mati ter plemenita vladarica. Zavrnjeni napadi pri Tobruku V Gondarju živahni spopadi s sovražnimi oddelki — Napad na Catanijo in Sirakuzo Glavni stan Oboroženih Sil je 17. avgusta objavil naslednje 439. vojno poročilo: Angleško letalstvo je prosio noči izvršilo nadaljnjo akcijo nad mestom Katanijo in Je napadlo Sirakuzo, ki jo je nase protiletalsko topništvo živahno branilo z odločnim ognjem. Razdiralne in zažigalne bombe so padle na civilna poslopja, pa niso povzročile niti škode niti kakih žrtev. Ugotovljene izgube, ki jih je povzročil napad 16. t. m. v Katanijl, so 16 mrtvih, 25 ranjenih. V severni Afriki na fronti pri Tobruku so bili poskusi približanja sovražnih čet hitro odbiti. Nemška in italijanska letala so učinkovito bombardirala parnike v luki ter obrambne naprave v mestu, kakor tudi postojanke na kopnini pri Marsa Ma-truchu. Napadeni sta bili tudi dve ploveči ladijski enoti na vzhodu od Tobruku, Britanska letela so napadla Bardijo, Demo in Bengazi: dva mrtva in nekoliko ranjenih. Protiletalska obramba je sestrelila en sovražni bombnik. V vzhodni Afriki so v odseku G on d ar in na fronti pri Celgi imele naše čete živahne spopade z nasprotniakimi oddelki, ki so bili pognani v beg s hudimi izgubami. V Uolkefltu je naše t«g>nlštvo obstreljevalo z vidnimi uspehi močno avtokolono sovražnih čet. Povzročilo je veliko škodo na ljudeh in materijalu. Nikolalev zavzet Po prodoru v južni Ukrajini so nemške in zavezniške čete zavzele industrijsko velemesto Nikolajev Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. avg. Zavezniške čete nadaljujejo svoj zmago-Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob- slavni pohod ter se približujejo važnemu javilo danes naslednje poročilo: rudniškemu področju Dona, ki je največje V južni Ukrajini so nemške čete s sode- rudarsko in železarsko središče Rusije. Žalovanjem z madžarskimi oddelki zavzele vezniške čete so v zadnjem tedna prodiralo tudi kot pomorsko oporišče važno indu- s hitrostjo 45 km na dan. atrijsko velemesto Nikolajev. Pod pritiskom neumornega zasledovanja vzhodno od Buga zapada poraženi sovražnik čim dalje bolj razkroju. Plen vojnega materijala ia število ujetnikov naraščata stalno. Tudi na drugih delih vzhodne fronte potekajo operacije uspešno. Berlin, 18. avg. s. V kratkem komentarju k dnevnemu nemškemu vojnemu poročilu se poudarja med drugim važnost akcije, ki jo je izvedlo nemško letalstvo proti važni zatvornici Stalinovega kanala. Zatvornica je bila porušena. S tem je bila uničena edina vodna zveza med Belim morjem in Baltiškim morjem, kar bo velikega pomena za nadaljnji razvoj vojne. Lahke sovjetske pomorske edinioe nimajo več dostopa do Belega morja. V komentarju se poudarja tudi, da so se izjalovili sovjetski poizkusi doseči po morju obkoljeno Odeso in ji pomagati in to zaradi intervencije nemškega letalstva, ki je uničilo dve transportni ladji. Boljševiške sile so zdaj v splošnem razpadu v loku Dnje-pra in nemško letalstvo neprestano uničuje proti vzhodu bežeče sovjetske kolone. Rim, 18. avg. s. Včeraj zjutraj je londonski radio zatrjeval, da je bil Nikolajev na široko obkoljen, toda zavreči je treba hipotezo o njegovem neposrednem padcu, ker ga bodo Rusi branili do skrajnosti ter naredili iz njega drugi Tobruk. Londonski radio je pripomnil, da bi zavzetje trdnjave zahtevalo velike in krvave žrtve in bo zaradi tega nemško poveljstvo mesto raje oblegalo. Tri ure nato je nemško poveljstvo naznanilo, da vihra nemška zastava na trdnjavi Nikolajeva. Nikolajev ni samo važno pristanišče, temveč trna tudi številne ladjedelnice in je važen arzena! s številnimi strojnimi tovarnami. Hitro zavzetje Nikolajeva kaže, Kako obsežen je poraz maršala Bud jeni ja. neveljavnih jugoslovanskih znamk, ki jih je pokrajinski odbor vnovčil za 100.000 lir, razen tega pa je podprl delo Rdečega križa z izdatno denarno subvencijo v znesku 250.000 lir. Tako je pokrajinskemu odboru omogočil nadaljevanje njegove pre-potrebne človekoljubne akcije. Pokrajinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje Ekscelenci najJuSm.iM.je za oba velikodušna darova v imenu vseh svojih poripirancev, ki bodo vedeli pravilno ceniti naklonjenost flrsceifce in visoke Kraljevske Vlade. Onemogočen ttmik iz Odese Ber#m, 18. avg. a V dopolnilo di»ovooga poročila vrhovnega poveljstva nemških obov roženih sil doznava D NB, iz pristojnih vojaških krogov, da se borba za osvojitev Odese nonehoma nadaljuje. Onemogočeni so biE poizkusi botjseviških čet za beg iz Odese po pomorski poti. Nemško letalstvo jo uničilo števi'lne transportne ladje, ki so bile zasidrane pred mestom. Sovjetske čete beže »daj na obširni fronti v loku Dnjepra •proti Vzboou, Nemci in zavezniki jih pa neprestano zasledujejo. Pri zaslfedovamju vzhodno od Buga je sovražnik utrpel nadaljnje velikanske izgube zaradi srditih smrtonosnih napadov neonskega lotalstv*. na bežeče kolone. Plen vojnega materijala m število ujetnikov se od dneva do dneva veča. Pri ujetnikih, ki so jih zajele italijanske čete Z ukrajinske fronte, 18. avg. s. Posebni poročevalec agencije Štefani javlja: Imeli smo priliko videti prvo kolono rdečih ujetnikov, ki so jih zajele italijanske čete na vzhodni fronti. Ujetniki so mešanica vseh ras, ki sestavljajo Sovjetsko zveza Na njih obrazih se je videlo začudenje in iznenađenje spričo tega, da so bili v rokah nasprotnika, katerega so prvič srečali. Ujeti so bMl 11. in 12. avgusta. Ujela £h je naša motorizirana kolona, ki je operirala vzdolž dolnjega toka Buga. V teku operacij so bili uničeni številni tanki in zajeti Številni topovi ter obilen vojni materijal. Neki sovjetski oficir, ki je pripadal rdečim bataljonom. Ki so se spopadli z našimi oddelki, je izjavil, da je bilo streljanje italijanske artiljerije smrtonosno zaradi preciznega ciljanja in je omogočilo Italijanom, ki so bili številčno slabe j«, doseči pri spopadih neposredne uspehe. Bndanki revir Krivi Rog IS. avg. s. DNB doznava, da so zaključene očiščevalne operacije v rudarskem revirju Krivega Roga in da je bflo ujetih 7.000 sovjetskih vojakov ter i njutik 38 toopv. 2 1 »SLOVENSKI HARODt, Ponedeljek, 18. avgusta 1941-XIX »ev. \£S V šole ali delavnice? Nekaj fttevilk • naiem iototvu ia zaposlenu Ljubljana, 18. avguslta. Pri vprašanju poklicne izbire bomo morali poslej zelo skrbno upoštevati tudi številke o naiem šolstvu in poklicni razvrstitvi prejšnja leta. Razmere so se sicer spremenile, da številke, ki so veljale za dravsko banovino več ne drže, toda, če jih porabimo kritično, so še vedno zelo poučne tudi za Ljubljansko pokrajino. Glavne značilnosti socialne in gospodarske strukture bivše drav. banovine so ostale seveda tudi v Ljubljanski pokrajini. Razumljivo je pa tudi, da moramo upoštevati nove činitelje, n. pr., da bo naša inteligenca lahko našla kruh le doma; zato bi bila nadprodukcija duševnih delavcev še posebno škodljiva. Opozarjali smo, da meščani pri nas pod vp'ivom starih, preživelih predsodkov omalovažujejo obrtniške ter rokodelske poklice, čeprav se je že večkrat pokazalo, da uradnik ne odreže nič bolje od kvalificiranega delavca ter da nameščenci pogosto dobe mnogo težje zaposlitev kakor izučeni delavci. DOBRO RAZVITO STROKOVNO ŠOLSTVO V bivši banovini je bilo že precej dobro razvito strokovno šoLstvo, Čeprav še v marsičem ni ustrezalo gospodarski strukturi banovine. Zdelo se pa je, da imamo strokovnih šol že dovolj, če sodimo po tem, da je število učencev na srednjih strokovnih šolah doseglo maksimum že v šolskem letu 1923/24. Posebno značilno za leta gospodarske krize je, da je število učencev padalo. L. 1923 24 je bilo na naših srednjih strok ovnih šolah 1360 učencev, v šolskem letu 1932 33 pa 1271. Pri tem najbolj preseneča, da je število di-jaštva na drugih srednjih šolah stalno naraščalo, V letih gospodarske krize je bilo že dvakrat večje kakor po prevratu. Starši so vpisovali čedalje bolj otroke na gimnazije, a mnogo manj na strokovne šole. Ko ni bilo na strokovnih šolah niti 1.300 učencev, jih je bilo na drugih srednjih 17.415. Značilno za naše razmere je, da je število učencev na tehniški srednji šoli doseglo maksimum v šolskem letu 1929/30, torej, ko je gospodarska konjunktura dosegla vrhunec; tedaj je bilo 762 učencev. Naslednja leta je število učencev stalno upadalo, tako da jih je bilo 1. 1933 34 že samo 608. Ali je treba to nazadovanje števila učencev na strokovnih šolah pripisovati sami gospodarski krizi? NAZADOVANJE ŠTEVILA UČENCEV NADALJEVALNIH SOL Vsekakor pa smemo pripisovati vsaj nazadovanje števila učencev na nadaljevalnih obrtnih in trgovskih šolah velikemu gospodarskemu zastoju v prejšnjem desetletju. L. 1929 30 je bilo okrog 8500 učencev na nadaljevalnih šolah, L 1932r33 pa samo 5J00. V tistih letih so obrtniki odpuščali delavce, niso pa tudi najemali to- liko vajencev kakor prejšnja leta. Nekateri so si sicer pomagali z vajenci namestu pomočnikov, vendar ne veČina in to ni moglo vplivati na število učencev nadaljevalnih šoL KOLIKO SOL IMAMO? Ob sklepu šolskega leta smo poročali o učnih uspehih na naših srednjih šolah, gimnazijah in učiteljiščih. Omenili srno, da je v Ljubljanski pokrajini 11 gimnazij, tako da imamo le 8 državnih in eno zasebno gimnazijo manj kakor dravska banovina, ter da je v sami Ljubljani 9 gimnazij. V primeri s številom prebivalcev i ima torej Ljubljanska pokrajina več sred- I njih šol kakor jih je imela bivša bano-i vina. To velja tudi za strokovno šolstvo, j ker imamo v Ljubljani trgovsko šolo in tehniško srednjo šolo, a razen tega še trgovsko akademijo. V Ljubljani je tudi šola za ženske domače obrti na Državnem osrednjem zavodu. Ze iz tega je razvidno, da ima Ljubljanska pokrajina v splošnem dovolj šoi glede na sedanje razmere in da bodo starši lahko šolali svoje otroke bodisi na gimnazijah ali na strokovnih šolah. Toda vprašanje je, kaj kaže bolje, poslati mladino v šole ali obrtne delavnice. To vprašanje bo treba reševati seveda individualno, vendar pa bo moral sleherni upoštevati splošne razmere ter računati z izgledi na zaposlitev pri duševnem in ročnem delu. ŠTEVILO NAMEŠČENCEV IN DELAVCEV Zdaj še ni točno ugotovljeno, koliko delavcev in nameščencev šteje Ljubljanska pokrajina, približna ocenitev je pa mogoča. Računati je treba, da šteje naša pokrajina približno četrtino delavcev dravske banovine, zavarovanih pri OUZD, okrog 23.000. Število zavarovanih nameščencev se pa ni tako zmanjšalo; računati smemo, da ima naša pokrajina vsaj dve petini v vsej bivši banovini zaposlenih zasebnih nameščencev. Iz teh številk že lahko sprevidimo, da poslej ne bo smel biti večji naval na šole; vsaj ne večji, nikakor pa bi ne škodovalo, če bi se vsaj začasno število učencev na srednjih šolah (gimnazijah) omejilo. Mnogo več učencev bi tudi ne kazalo sprejemati na strokovne šole, čeprav imajo tehnični poklici bodočnost, Računamo pa lahko, da se bo število delavcev znatno povečalo, ko se bodo začela velika javna dela, zdaj že odobrena in kreditirana. SVOBODNI POKLICI Bojazen pred nadprodukcijo duševnih delavcev je dovolj upravičena. Ce se oziramo samo na število pripadnikov svobodnih poklicev s fakultetsko izobrazbo v prejšnjih letih v bivši banovini, sprevidimo, da lahko pride kmalu do nadpro- delavcih dukcije absolventov visokih šoL Nedvomno vas bodo zanimale naslednje številke, čeprav so nekoliko starejše. Upoštevati je treba, da se število pripadnikov svobodnih poklicev ni mnogo spreminjalo, tako da jih je bilo lani približno prav toliko kakor po staležu L 1933 in 1934. Tako je bilo odvetnikov 260, odvetniških pripravnikov 94, javnih notarjev 58, notarskih pripravnikov 20, avtoriziranih inženjerjev 108, zdravnikov 536, zdravnikov stažistov 24, avtoriziranih geometrov in geodetov 11, samostojnih veterinarjev 5, lekarnarjev-lastnikov, najemnikov, provizorjev, lekarniških uradnikov — skupaj 128. Skupaj je bilo torej v bivši banovini 1220 pripadnikov naštetih svobodnih poklicev. K temu je treba prišteti še inženjerje in arhitekte, ki niso avtorizirani. Skupaj jih je bilo okrog 770. — Pri teh številkah Je treba seveda upoštevati, da je območje Ljubljanske pokrajine približno za dve tretjini manjše od bivše banovine. Skrbeti bo torej treba, da ne bo prevelikega navala tudi na visoke Šole. TRGOVSKI POKLICI V trgovskih poklicih bo nedvomno našlo zaposlitev tudi poslej precej moči, trgovskih sotrudnikov in tudi nameščencev. Ljubljanska trgovska zbornica je štela prej nad 1O.00O trgovskih podietij. Trgovina se je koncentrirala v Ljubljani, vendar je treba računati, da ima Ljubljanska pokrajina v splošnem v sorazmerju s številom prebivalcev samo toliko trgovskih podjetij kakor bivša banovina. Upoštevati pa moramo seveda, da je veČina naših trgovskih podjetij majhnih ter da lahko zaposlujejo le manjše število delovnih moČL Vendar smemo upati, da ima trgovina v naši pokrajini bodočnost, če pomislimo na pomembno prometno vlogo Ljubljane v zvezi s Trstom. Trgovski poklici bodo potrebovali torej približno prav toliko naraščaja kakor doslej. Zaearni zastoj ni odločilen. KAJ SKLEPAMO Te številke, ki pa seveda niso popolne, naj bodo samo pripomoček za reševanje vprašanja poklicne izbire. Nikakor ni mogoče v enem samem časopisnem članku odgovoriti z vso zanesljivostjo na vprašanje, koliko učencev bi smele poslej sprejemati naše šole in kakšna bo zmogljivost naših obrtnih in trgovskih podjetij. Pač pa te številke in ugotovitve opozarjajo, kako pomembno je vprašanje poklicne izbire pri nas in da bi mu morali prav zdaj, pred začetkom šolskega leta posvetiti največjo pozornost šolniki, gospodarstveniki in socialni delavci, a ne le roditelji, ki bodo sicer prepuščeni povsem sami sebi, če jim ne bomo znali dati nobenega nasveta. Na Hrvatskem ustreljeni še trije komunisti Ker so Sirili med ljudstvom državi nevarno propagando Zagreb, 18. avgusta. Policijsko ravnateljstvo veliko županije Baranja s sedežem v Osijeku, i« izbilo o>h-ve&ti'Lo. s katerim so bili aretirani, obsojeni na smrt in ustreljeni še trije komunisti, ker so širili v državi nevarno komunistično propagando, dre za 41 letnega kmeta Katica iz C'kaniče. 42 letnega mizarja Antona Ta-loša iz Iloka, ki je živel 5 let V Beogradu in za 38 letnega kmeta Drfipita iz Brkasova. Vsi trije so hujskali prebi val stvo v komunističnem smislu m širili tendencijozne vesti, da bo Sovjetska Rusija premagala Nemčijo in izpremenila sedanji družabni red. Trdili so. da bodo s pomočjo sovjetske vojske Srbi pomorili vse Hrvate in Nemce, Vsi trije so bili obtoženi kot komunistični agent je, ker so širi H sovražno propagando ter delovali -proti interesom Hrvatskega in nemškega naroda, ki stojita zdaj ramo ob rami v borbi proti bo! j Še v i šk emu sovražniku. Prišli &o prod izredno sodišče, ki jih je v četrtek H. t. m. obsodilo na smrt. Tri ure po razglasitvi obsodbe so bili vsi trije ustreljeni. Na praznik je bilo po Zagrebu nabito uradno obvestilo o tem. V njem se poziva, prebivalstvo, naj ovadi policiji vso hujskače in vse, ki širijo državi nevarne vesti, Associated Press« poroča iz londonskih uradnih krogov, da je sovjetska zveza ponudila kot protiuslugo kot obljubljeno pomoč Angležev in Američanov svoje aktivno podpiranje protijapon-sk? politike anglosaksonskih sil. Pomen pripetskega področja Carigrad, 18. avg. s. List »Son Posta« komentira vojne dogodke na vzhodni fronti in omenja, da so Sovjeti z evakuacijo področja Pripeta in Minska izgubili Šoto, katere je v tem področju mnogo. Statistike kažejo, pravi list, kako velikanske količine železa in premoga je Rusija pridobivala iz Ukrajine ter poudarja, da se vojna razvija na področju, kjer se nahajajo važni življenjski viri Sovjetske zveze. Letalske akcije Berlin, 18. avg. s. Tudi predvčerajšnjim je nemško letalstvo uspešno bombardiralo sovražno zaledje in zlasti železnice in postaje, prometna križišča, kolone motornih vozil in zbirališča čet. Napadena so bila tudi sovražna letališča. Sovjetsko letalstvo je utrpelo znatne izgube. Bojne nemške formacije so bombardirale bojne in trgovske ladje v zalivu Odese. Tri edinice mornarice v Črnem morju in nekaj parnikov je bilo poškodovanih. TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK VESELI TEATER NOV PROGRAM! PREDPRODAJA VSTOPNIC V DELAVSKI ZBORNICI — ZAČETEK TOČNO OB 20. KONEC OB 21.40 Iz Novega mesta — Začetek Šolskega leta rta realni gimnaziji v Novem mestu. Popravni izpiti bodo 25. avgusta za I. a, T. b, I c m II. a razred, 26. avgusta za III. a, III. b, IV. a, IV. b, VII. in VIII. razred, 27. avgusta za II. b, V. in VI. razred. Podrobni razpored je objavljen na oglasni deski. Sprejemni izpiti za vpis v I. razred se bodo pričeli 28. avgusta ob osmih. Učenci, ki ga namoravajo delati, naj vlože do 26. avgusta pri ravnateljstvu toetvarno prošnjo (kolek za 10 dm) in prilože kot priloge rojstni list. izrjričevaJo o dovršenem 4. razredu ljudske šole in poslednje šolsko izpričevalo. (Na pri !ot?ah kolek za 4 din.) Dne 28. avgusta ob osmih se bodo pričeli tudi razredni izpiti po § 52 m morebitni prfvatni izpeti. One 29. avgusta ob osmih dopolnilni izpiti za prestop s klasične na realno gimnazijo. Vpisovanje bo 1. septembra za IV. do VIII. razred. Z septembra za I. do III. razred. Pričetek vsakokrat ob osmih. Vsa potrebna navodila bodo objavljena na oglasni deski. Otvoritvena služba božja bo 22. septembra ob osmih v frančiškanski cerkvi. ZAMENJAVA NI IZKLJUČENA — Ali naj si razlagam vašo izjavo tako, da me smatrate za tepca? — Ne, dragi gospod, tako daleč bi ne hotel iti. Hotel sem samo namigniti, da zamenjava nI povsem Izključena. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 18. avgusta: Helena. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino >latica: Car melodije. Kino Sloga: Katja. Kino Union: Dobri tovariši. Razstava Gaspari-Dremelj-Smcrdu v Jakopičevem paviljonu. DE2UB>'E LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt, Goeposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 19. oktobra 31. — S tehni&ke fakultete. Zavodu za elektrotehniko, laboratoriju za visoko frekvenco je daroval ljubljanski zdravnik gospod dr. France Virant dragocen rentgenski aparat. Gospodu zdravniku najprisič-nejša hvala za mecensko darilo, s katerim je omogočil slušateljem, da se seznanijo tudi s te vrste aparati. Radijski spored Ponedeljek, 18. avgusta 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Komorna glasba. — 13: Napoved časa, vesti v italijanščini. — 13.15: Uradno poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Glasbeno točke za orkester. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Draga šijanc-a: slovenska glasba. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert dvojice Urban-Bagni. — 17.40: Koncert pianistke Pasinijeve. — 19: Govorimo italijansko učna ura prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30: Veoti v slovenščini. — 19.45: Simfonična glasba. — 20: Napoved časa, vesti v italijanščini. — 20.30: Zbor Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstvom mojstra Mirka Poliča. — 21: Raznovrstna glasba. — 21.30: Glasba za film. — 22: Koncert pod vodstvom mojstra Colarocco. — 22.45: Vesti v slovenščini. Torek, 19. avgusta 1941 -XIX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: pestra glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: poročila v italijanščini. 12.30: poročila v slovenščini. 12.45: operetna glasba. 13: napoved časa, poročilo v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizza. 17: poročila v italijanščini. 14.15: godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna. 17.15: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Si-janca: lahka glasba. 19.30: poročila v slovenščini. 19.45: duet na harmoniko Golob-Adamič. 20: napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: gledališka sezona EIAR: jfLiola«, Luigi Pirandellova komedija v treh dejanjih, glasba Giuseppa Mule, v odmorih slovensko predavanje: Um-berto Urbani — slovenski slikarji: Franc Tratnik, glavni učenec ekspresionistov; in predavanje Aleksandra Nicotere o počet-kih Fašizma v slovenščini ter po operi vesti v slovenščini. Sreda, 19. avgusta 1941-XIX. 7.30: vesti v slovenščini, 7.45: lahka glasba — v odmoru ob 8: napoved časa, ob 8.15: vesti v italijanščini, 12.30: vesti v slovenščini. 12.45: operetna glasba: napoved časa in vesti v italijanščini, 13.15: službeno vojno poročilo v slovenščini, 13.17: koncert ljubljanskega kvarteta in Ježkovega tria. 14: vesti v italijanščini, 14.15: vesti v slovenščini, 17.15: koncert pianistke Loredane Franceschinijeve, 17.40; koncert sopranistke Jolande Di Maru; Pe-tris, 19: italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna, 19.30: vesti v slovenščini, 19.45: simfonska glasba, 20: napoved časa jn vesti v italijanščini, 20.20: komentar dnevnih dogodkov, 20.30: koncert sopranistke Pavle Lovšetove in basista Friderika Lup-še, 21.10: koncert violinista Jara Slaisa, ob klavirju Marijan Lipovšek, 21.50: pesmi in melodije, 22: koncert ped vodstvom Cereliia, 22.45: vesti v slovenščini. Nesreče Ljubljana, 18. avguslta. Včerajšnja nedelja je bila vroča in ljudje ne preveč podjetni. To se pozna tudi pri nesrečah, ki jih nI bilo nič več kakor običajno. Jože Raušel iz Starega trga pri Ložu se je moral zateči v bolnišnico zaradi padca, pri katerem si je zlomil nogo. — Posestnlca iz Dobrnič Marija Pekolj je padla s kolesa in si zlomila levo nogo. — 121etna hči vodovodnega instalaterja s Sv. Petra, ceste v Ljubljani Ljudmila Drnovšek si je poparila s kropom stopalo leve noge. — Nesreča je doletela tudi 19-letnega fotografskega vajenca Štefana Jer-šina iz Ljubljane, ki ga je podrl neznan kolesar. Poškodbe Jeršina so resne in se je moral zateči v bolnišnico za pomoč. — Žrtev kolesarjenja je postala tudi 381etna žena obrtnika iz Rožne doline Marija Zar-nik. Padla Je s kolesa in se poškodovala na glavi. 80 metrov visoki zameti Na čilsko argentinski železnici, vodeči preko Andov, bo treba po nekaterih vesteh približno za mesec dni ustaviti promet, ker so snežni zameti zatrpali železniško progo. Ponekod segajo zameti 80 m visoko. Sele zdaj, ko je že nekaj dni lepo vreme, so mogli pregledati zatrpano progo, na kateri počiva promet že delj časa. Poškodovani so tudi vsi telefonski, brzojavni in električni vodi. Snežni plugi ne morejo ničesar opraviti, ker so zameti previsoki. »tov- 183 »SLOVENSKI NAROD«, Ponedeljek, 18. avgusta 1941-XIX Stran S Hermes je enakovreden Ljubljani V prvi odločilni tekmi za pokal Slovenske nog* metne zveze je zmagala Ljubljana s rezal' tatom 3:2 (2:1) Ljubljana, 18 avgusta. Letos spomladi jc Skrveri^ka nogometna zveza, da reši položaj in zaposli svoje klube v naglic: organizirala pokalno tekmovanje, v katerega so se zapisali vsi ljubljanski nofjcflnerni klubi. Zdelo se je tedaj, de je zmagovalec siguren že v naprej in to je morda tekmovanju vzelo mnogo pri-v4acnost!f čeprav je znano dejstvo, da ljubljansko nogometno občinstvo domače tekme ne cerri mnogo. Kako Je šlo tfo Slnala SK Ljubljana yc od začetka imela lažje nasprotnike in jim je postavljala nasproti kGRTkbrnorana ntošrv^a, ki niso vodno usp-s-vaj^a b pq opriol yi virnd rezultati. Prvi res#-nejši tekmec ji j« h:i SK. Mars, ki ga je že spoštljivo sprejela z vso razpolclars 4e moral priznat:, da je Ljublja-m odločno boljša. Vse tirujačna je bila pot S K. Hermesa. Koder je hodil doma v Nflei pa drugod, mu >e ak> vse kakor po vrvici: prišei je, pogledal m že je imel MMf rotnft golo\- ko letJnikov. Visoki rezu It *t i in dobra igra so že tedaj govorili, da je tuaštmo železničarjev na poti navx Vitim Ptrehc in tis-tim, ki so se podili za usnjem po :gri.šču. Gledalci so so prebodrl-l le toda j. ko je bif»o treba »podžigati« — sodnika, igralci pa so tudi v drugem dejanju priznaval:, da :e nasprotnik s pod neba posebna sr-ia Toda zadeva je brla vendarle povsem rosna. Za irvud so se udarili bodoč1 mojstri. Mladini S K Ljubljane in Skl S ve bode sta pokazafli dopavu Ljubljane in glede na to doK-o prestal svoj krst. S: cer je «e nekoliko šibek in prebojev, t^da pri visc;ki gri so bile vse žoge plen njeijove glave. Vsa ta obramba pa je bila v svojem delu veliko nremekka, mnogokrat se je napačno postavljala in se je zdt-'o ilasti v prvem polčasu, da ji ni prav in-no. kako razdelir! ?n delo. Napad nas kljub dobri igri posameznikov ni zadovoljil, tiari sc ie sicer zc'o trudil, toda ni mu *1o. Najbolj« sta pač bila Lah I in Smole. Krotrr»a je bil rta odrnem in težavnem mestu srednjega nanadalca. ni r*a bil vodja in strelec nnnada. Pelicon v prvem polCgiiu na levem krilu ze"o slab. boljS Pirterle v drugem polčasu. Ves napad je b:! v ceflotj nrecej BCgigmea žogo je pogosto izgublial. v kombinacijah pa «mo dobili vtis. dn so povsem slučajne ne pa Breio preudanene ;n v nen poteku preračunane na krmčn; smoter. Kratek potek dogo&kov Igra je bila zlasti v prvem polčasu zagrizena toda dostojna borba. V drugem polčasu je tempo precej popustil. V prvih minutah leti žoga od vrat do vrat in edini uspeh je kot za Hermežane, ki ostane neizrabljen. Vendar pa Hermes krepko napada in drugi kot v 6. minuti mu že prinese uspeh. Desna zveza zaobrne z glavo v mrežo. 1:0 za Hermes. Premoč Hermeža-nov i« očitna le kar naprej, le pred golom zapovrstjo zapravljajo krasne prilož-noi se fmelo vršiti nedavne dni v Bros'a vi s sporedom, kakršnega predlagajo Neme: za bodoča olimpijska tekmovanja. Skrrenci ze desetletja kažemo velik smisel za gojitev telovadbe m mednarodne te^cTTjovame vrste, ki smo jih pošiljali na razna tekmo van ja v inozemstvo, so bile deležne vedno največ;e pozornosti. L spehi so še v tako živem spominu, da jih ni treba porwa\-ijati. Prav za rad: tega bc širok kro£ na>ih čitatcljev zanimalo, kak.šna b: naj brla reforma c,l:mpijskega telovadnega sporeda in kakšne uspehe <*> pokazali italijanski telovadci, Novi olimpijski spored Predlog, ki so ga sprožili Nemci, gre za tem, da se izločijo iz olimpijskega sporeda obsegaječega vaje na štirih velikih orodjih krogi in konj z ročaji. Spored bi potem takem obsegal proste vaje. vaje na bradlii. vaje na dromi in skok preko konja Tako bi izpadli dve važni orod;i. k: sta nemalokrat odločilno vplivali na splošno klasifikacijo tudi naše mednarodne tekmovalne vrste. Ali je ta temeljna preosneva tekmovalnega sporeda dovolj u tem d i ena in sprejemljiva? O tem bi b;!o zaenkrat prezgodaj razpravljati, besedo imaH> sedaj predvsem strokovnjaki in telovadci sami. kaiUjanski telovadni strokovnjaki in naj- boljši tekmovalci so v petek prerzkus-rii nemški predlog. Na prireditvi, ki je obsegala tekmovanje po novem sporedu za pokal Bruna Mussolinija in še dve specijalni točki, ki sta se ocenjevali samostojno: vaje na konju m vaje na krog:h. je nastopilo skupno 15 tekmovalcev. Uspehi italijanskih telovadcev Izvajanja telovadcev je ocenjevalo osem sodnikov, ki so ob zaključku razglasih naslednji izid tekmovanja Za pokal Bruna Mussolinija: 1 Savino Guglieimetti 37.90 točke. 2. Danilo Fiora-vanti 37.35. 3. Gmo Armelloni 37.25 (vsi trije člani telovadnega društva Pro Patria v Milanu). 4. Romeo Neri (Gasilno društvo v l;or!iiu,l 37. 5. Natale Amedeo (Fratellanza Savana) 36.05. 6. Ettore Perego (Pro Patria) 36.15, 7. Luigi Zanetri (Ardor v Padovi) 35.20 itd. Kakor je razvidno iz doseženih točk. je bila zlasti med prvo četvorico ostra borba za zmago. So pa tudi v resnici najboljši italijanski telovadci, ki so pokazali svoje znanje že na številnih mednarodnih prireditvah. Zlasti Neri in Guglieimetti sta dve italijanskemu narodu nadvse dragi imeni zaradi na jvišj i h mednarodnih uspehov, ki sta si jih že priborila. Poslednji tekmovalec v tem tekmovanju je dosegel 27.70 točke. Na specialnih orodjih je bil vrstni red naslednji: Vaja na konju z ročaji- 1 OteMo Ternelli (La Patria. CarnO °-55 točke 2 Ettore Perego 0.45. 3. Natale Amedeo 9.20. Vaja na krogih: 1 Savino Guslielrnettt 9.50 točke, 2. Danik* Fioravanti 8 95. 3. Gi-no Armelloni 8. — Popravi! V sobotno poročilo o poteku lahkcatletske prireditve se je vrinila očivkin« pomota. Ker sita pa pravilni dve možnosti, naj popravimo, da ;e rekorder Kosit v handicap teku na 1500 m dal svojim sr/te&movaIcem 15 sekund (m ne minut, kakor je navajalo poročno, in metrov, kakor bi bilo tudi možno) prednosti. Plačevanje taks v gotovini namesto v kolkih Vsem davčnim uradom in glavnim oddelkom ter oddelkom^ finančne kontrole na področju Ljubljanske pokrajine Finančna direkcija v Ljubljani je poslala vsem davčnim uradom in oddelkom finančne kontrole v Ljubljanski pokrajmi naslednjo okTožnico: Zaradi velikega povpraševanja po državnih kolkih je nastalo občutno pomanjkanje teh taksnih vrednotnic. Zato je dovoljeno, da se smejo takse za vlose. zapisnike, račune, razna sodna dejanja itd., ki bi se sicer morale po zakonu o taksah in po zakonu o ?odnih taksah plačevat: v kolkih, dok;er traja to pomanjkanje, izjemoma plačevati v gotovini. Pripominjamo, da se nova emisija državnih kolkov v lirski valuti že pripravlja. Glede plačevanja taks v gotovini namesto v kolkih velja naslednji postopek-Sodišča naj sprejemajo takse za vloge. zapisnike, sodna dejanja itd. v gotovini ter naj pobrane takse zabeležujejo na tiskovini »popis taks«. Ti popisi taks v dvojniku naj se nato s pobrano takso v gotovini poSljejo pristojni davčni upravi, ki bo na duplikatih popisa taks potrdila plačilo taks z navedbo zaračunitvenih podatkov Ta potrjen duplikat se po vrnitvi vloži v sodni spis v dokaz, da so bile takse v redu plačane in pobrane Pri upravnih ob-nstvih in ostalih uradih naj se takse na enak način pobirajo v gotovini. Ti uradi naj naložijo seznam v gotovini pobranih taks. Na vlogah, zapisnikih itd. se naj zabeleži, pod katero redno številko seznama ter v katerem znesku je bila taksa plačana Od časa do časa naj se ti seznami s pobrano takso v gotovini pošliejo pristojnim davčnim upravam, ki bodo na seznamu zabeležili podatke zaračunanja odvedenih taks. Računska taksa po tar. post. 34. taksnega zakona se naj prav tako plačuje v go-tovini. Obrtniki in trgovci naj v to s vrh o predložijo davčni upravi golice računov, na katerih bodo uprave potrjevale, v katerih zneskih se je plačala računska taksa za posamezne račune. Upravr.a obla stva in sodišča bodo o prednjem obveščena preko Visokega ko-ml-arijata za Ljubljansko pokrajino in Apelacijskega sodišča. — Brzojavni promet med Nemčijo in Srbijo. Vojaški poveljnik v Srbiji je dovolil brzojavni promet med Nemčijo in Srbijo v omejenem obsegu. Za brzojavke iz Srbije v Nemčijo je potrebno posebno dovoljenje generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji ali pa upravnega štaba pri vojaškem poveljstvu, za brzojavke v Srbiji sami pa dovoljenje okrožnega vojaškega poveljstva. Tvrdke, ki imajo obsežen brzojaven promet z Nemčijo, dobe enkratno dovoljenje za določeno dobo. — Državni tajnik v hrvatskem ministrstvu. Poglavnik dr. Pavelič je imenoval za državnega tajnika v ministrstvu za narodno obrambe generala Begiča. Ministrstvu načeluje maršal Kvatemik. — Hrvatski prosvetni mtnisKT pri italijanskem poslaniku. Hrvatski prosvetni minister doglavnik dr. Budak je posetil te dni italijanskega poslanika v Zagrebu Casertana, s katerim je imel daljši razgovor. — Hrvatsko-slovaško društvo. V Zagrebu je bilo te dni ustanovljeno Hrvatsko-slovaško društvo. Za predsednika je bil izvoljen ravnatelj Hrvatske državne tiskarne in glavni urednik »Novega lista« dr. Dujmović. — Samostojen hrvatski jezik. V petek je stopila v veljavo zakonska odredba o zaščiti hrvatskega jezika. Odredba pravi, da je hrvatski jezik po vseh znakih sodeč samostojen jezik, ne pa narečje katerega koli drugega jezika. Posebnemu ko-misarijatu pri prosvetnem ministrstvu je poverjena njaloga očistiti hrvaščino ter poskrbeti za pravopis. — Zadrug" v Srbiji. Na ozemlju Srbije je ostalo še 2591 kmetijskih zadrug, od teh 1357 prehranjevalnih, 751 kreditnih in 513 produktivnih. Njihova centralna organizacija je Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu. — Počitniški dom v RadgonL V četrtek je šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem dr. Ueberreither svečano otvoril v Radgoni počitniški dom. ki je prvi v Ost-marki. Počitniški dom ni novo, temveč staro preurejeno in p rezi dano poslopje. — Hrvatska akademija. Na pristojnih mestih v Zagrebu proučujejo vprašanje ustanovitve posebne Hrvatske akademije. Akademija bo imela svoj sedež v Zagreuu, podružnice pa v vseh večjih hrvatskih mestih. Njena naloga bo pospeševanje splošne ljudske izobrazbe, posebno pa hrvatske umetnosti, literature in znanosti. — Pokrajinski odbor Rdečega križa, pripominja, da ne smejo paketi za vojne ujetnike vsebovati živil v pločevinastih posodah. Marmelada n. pr. naj bo v papirnatih posodah, v kakršnih se prodaja tudi med, ali pa kar v kockah In papirju. Vsak paket mora pregledati carinarnica, ki posluje samo od 8. do 13. ure. — Važno opozorilo sluz boda jal eem. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani opozarja vse sluz boda jal ce, da mu v izogib posledic takoj prijavijo poviške plač svojih nameščencev, ki so bili predpisani z določbami Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino glede prilagoditve plač in mezd z dne 5. VII. 1941., Službeni list, kos 54. — Predpisi glede mletja na Hrvatskem. Pšenica 87 kg hektolitrske teže se sme mleti na Hrvatskem takole: 70 kg enotne krušne moke, 8 kg bele moke, 2 kg zdro-ba, 4 kg krmilne moke, 15 kg otrobov, ostanek se pa računa kot izguba pri mletju. Kupna cena za 100 kg koruze znaša vštevši komisijski prispevek 490 kun. Mlevski prispevek znaša 50 kun. Prodajne cene znašajo za krušno moko 7.20, za belo moko 10, za zdrob 10, za krmilno moko 3.50 m za otrobe 3 kune. — Oddaja pšenice v Srbiji. Srbska žitna centrala je izdala celo vrsto odredb glede pravočasne oddaje pšenice, njenega čiščenja in mletja. Kmetje morajo oddati dve tretjini presežkov do 15. septembra, ostanek pa do 30. septembra. Vsak kmet mora prodaji namenjeno pšenico očistiti. Mlini na smejo na svoj račun mleti več kakor je potrebno za prodajo v štirih tednih. Nadalje so bile odrejene posebne knjižice, v katere se mora vpisati ves promet z žitom in moko. Obvezno knjigovodstvo velja tako za trgovce z žitom kakor tudi za mline. — Sport v okviru zagrebškega velesej-ma. V Zagrebu pripravljajo za veleseiem. ki bo od 5. do 11. septembra, velike športne prireditve. Glavna prireditev bo za-ključnr teniška tekma med Nemčijo in Hrva*skc za pokal Rima. — Dva nova premogovnika v Srbiji. Pri Arangjelovcu v Sumadiji sta začela nedavno obratovati dva nova premogovnika. Prvi ie last Šumadiiske Kreditne banke v Arangjelovcu. drugi pa delniške družbe Oplenac. Slednja je zgradila žično želernico od rudnika do kolodvora Arangjelovac. NESPORAZUM Trgovec je prodal kmetu traktor in pozneje ga je opozoril na plačilo, čes čas bi že bil. da poravnate račun. — Kako pravite, se je začudil kmet, saj ste mi vendar rekli, da se traktor v treh tednih sam plača. — Hrvatska je podražila tobak. Cene za vse vrste tobaka in tobačne izdelke na Hrvatskem so se dvignile s 14. avgustom povprečno za 40 %. — Paneevo je proslavilo princa Evgena. Ob 225-letnici bitke pri Petrovaradinu je priredila nemška narodnostna skupina na praznik Velikega šmarna v Petrovaradinu veliko spominsko svečanost, kateri je prisostvovalo nad 3000 banaških Nemcev, kot častni gostje pa zastopniki nemške vojske. O princu Evgenu kot vojaku m državniku je govoril dr. Janko Sepp, ki je po govoru položil venec na grobove umorjenih Nemcev. — Novi grobovi. V mariborski bolnici so umrli strojni ključavničar Vincenc Kem-šar, star 47 let; delavka Elizabeta Vek, stara 37 let in posestnica Margareta Novak, stara 60 let. V Mariboru je umrla za-sebnica Marija Dobaj, stara 86 let. Sz Ljubljane —lj Prenočišča za razstavijalce in ob-iskoAalce ljubljanskega velesejnia. Ravnateljstvo ljubljanskega velesejma naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to je oJ 4. oktobra do 13. oktobra 1941 dati proti plačilu razstavi jal cem in drugim početnikom velesejma na razpolago prenočišča, da javijo to takoj stanovanjskemu uradu velesejma — Uradniki stanovanjskega urada bodo tudi osebno obiskali stranke, ki utegnejo imeti na razpolago prenočišča, ki bodo stanovanjskemu uradu potrebna v Čim večjem številu, ker je pričakovati velikega števila razstavljal cev in drugih posetnikov velesejma. — Ravnateljstvo ljubljanskega velesejma v Ljubljani. —lj TJmrli so v Ljubljani od 8. do 14. t. m. Benkovič Ivan, 66 let. ravnatelj zemlj. knjige v pok., Oberšek Josip, 65 let, zvaničnik drž. žel. v p., Pezdir Franc, 69 let, delavec tob. tov. v p., Rihtar Franc, 6S let, prokurist banke Slavije in posestnik, Vidic Marija Ana, roj. Mohar, 67 let, vdova žel. zvan., Catar Tatjana, 4 mesece, hčerka zasebnega uradnika. Pod gornik Breda, 6 tednov, doktor Trdan Franc. 58 let, duhovnik profesor, Kosec Mihael, 67 let, sreski šolski nadzornik v p., štritof Antonija, 52 let, učiteljica, Poljšak Elizabeta, roj. Szrmšek, 71 let, vdova hišnega posestnika in gostilničarja. — V ljubljanski bolnici so umrli: FlorjančiČ Franc, 60 let, mehanik, Juvan Ivana 60 let, delavka tob. tovarne, Koseze 1, Ljubljana, Hočevar Jakob, 1 leto, sin posestnika, Bod-ganja vas pri Žužemberku, Bezlaj Franc, 32 let, delavec, župec Marija, 58 let, posestnica, Iška vas pri Ljubljani, Schulz Joslplna, roj. Ban, 47 let, žena stroj, ključavničarja Jagodic Viktor, 33 let. policijski stražnik, Selevšek Jožefa, 30 let, žena biv. narednika, Št. Vid nad Ljubljano. —lj Pokrajinskemu odboru R. k. je podarila neka služkinja znesek 50 lir. — Človekoljubni ženi, ki naj bo v zgled mnogim premožnejšim, prisrčna hvala! —lj Z odlično kuhinjo postreže hi toči teran, refoško, verono in toskano gostilna LOVŠIN. 356 n kuri? w?roča Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišle obvestilo o pogresancu Mate-liču Ivanu. Svojce naprošamo, da se zgla-sijo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22b. Pošto naj dvignejo- Furlan Ida, Resljeva c. 13, Gregorc Anton. Poljanska cesta 81. Hribar Ivanka, žerjavova 50 (Tvrševa c. 100), Jazbec Kati. Komenskega 13, Juvan Tone, Smartinska, Keršič. Društvena ul. 7, Pahor Minka, učitei aca Pere Oto, Ribniška 23 Potočnik Milka, Slomškova 17, Rožnik Marinka, učiteljica. Samec Janko. Povšetova 58. Simec dr Malka, Zaloška c, Skerjanc Ivan, Tabor Tenzler Ljuba, Sv. Petra 43, Traven Ivanka Sv. Petra nasip 59. Vrabl Mihaela, Goriška 129. Zaradi odpreme pisma naj se zglasi v pisarni Anton Sader. G. Ivo Kraje iz Starega trga je daroval Rdečemu križu 50 Ur Iskrena hvala! LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. In 20. mri WNO UNION TELEFON W-2J Odlična družabna drama z Jean GabinOm :n Vivianr Romance T glavnin vlogab. Dobri tovariši Slovenski napisi po vsej aolžin! nima! KINO MATICA TELEFON 22-41 Krasen fiLm o žalostni usodi nadarjenega komponista Čar melodije Doti*! as Mongomerv. Evelvn Venable. Aarieitne Ames. Krasne zamorske peemil. KINO SLOGA TELEFON 27-30 Zgoaoviii?ki veloriim o nekronani ruski carici Katji Dolgorukov!. Katja V ftlavni Tlocl rMnlelle Ehu-teroc. staje. Ni pa dovoljen prevzem prtljage, določene za postaje na Sardiniji. V ostalem pa železnica ne prevzame ni-kake odgovornosti tako za prevoz oseb, kakor za prevoz prtljace glede policijskih listin, glede potrdil o blagu, glede carinskih in drugih listin, ki bi jih lahko zahtevala merodajna oblastva. Razen voznih listkov po običajni tarifi samo za eno pot in povratnih voznih listkov, lahko kupi. kdor je v to upravičen in se izkaze s predpisanimi listinami, tudi vozne listke z določenim znižanjem vozne cene. Podrobnejša poinsnila potniki lahko zaprosijo na postajah in pri agenturnh za tujski promet. Iz Trebnjega — Krajevni odbor Rdečega križa obvešča občinstvo, da je po svojih funkcionarjih pričel pobirati prispevke za zimsko pomoč najpotrebnejšim, ki so radi posledic vojne ostali brez vsakih sredstev in ki jim preti najhujše pomanjkanje in beda. Zato se odbor obrača na vse Trebanjee, da nabiralno akcijo pc svojih močeh podpro in da z izdatnimi prispevki omogočijo, da bo uspeh čim večji. Imena darovalcev bomo objavili tudi v našem listu. — Obračun dohodkov in izdatkov cestnega odbora za leto 1940-41 je sestavljen in je davčnim zavezancem do 25. t. m. na vpogled v pisarni cestnega odbora. Obračun izkazuje 3,131.896 din dohodkov in 3,010.130 izdatkov. Prebitek 121.766 din. Eventuelne pripombe k obračunu je vlagati v pisarni cestnega odbora. — Uvedeno je postopanje za proglasitev za mrtve: Ostanek Matija, roj. 24. I. 1891 na Vrhovem; Sotler Franc. roj. 1. X. 1892 na Mirni; Gole Janez, roj. 28. XI. 1864 na Vrhu; Korelc Alojzij, roj. 25. IX. 1896 v Gor. vasi in Kafrle Janez, roj 22. IV. 1894 v Selu. Vsi so leva 1914 odšli na gališko fronto, od koder se niso vrnili. S pravomoćnim sklepom pa je iz istega razloga proglašen za mrtvega Kukneberger Janez, rojen 2. V 1897 v Megleniku. — Dogon živine. V sredo je bil za Trebnje odrejen dogon živine. Kmetje so prignali v Trebnje goveje živine, največ volov. Na sejmišču je poslovala uradna komisija in sicer zastopnik »Prevoda -r, zastopnik Združenja mesarjev ter zastopnik kmetov. Komisija ]e živino ocenila in jo od kmetov kupila. Kmetje so bili z uradno določenimi cenami zadovoljni, ter so novi način sejma, ki je bil tokrat brez prekupčevalcev in mešetarjev zadovoljno sprejeli. Komisija je odkupila vso živino ter jo je po odkupu razdelila med mesarje. Omenimo še, da je bila po izjavi članov komisije na tretjem dogonu živine ali uradnem sejmu v Trebnjem dosedaj najlepša živina in je bila komisija presenečena. — Za najlepšo živino. Za siromašne občane občine Trebnje je daroval g. Alojzij Brecelnik, predsednik mesarskega združenja v Ljubljani. 50 lir v znak priznanja občini, čije občani so na tretji dogon živine v Trebnje prignali najlepšo živino. G. Brecelniku se občina Trebnje zahvaljuje. Štorklje so se letos zakasnile V Nemčiji štorklje posebno rade gnezdijo v Slesvvig Holsteinu, kjer je mnogo močvirij. Tam so vasi, v katerih se naseli do 50 ali pa še več štorkelj. Tam pač lahko opazujejo štorklje in njihovo življenje. Letos so ugotovili, da so priletele štorklje zelo pozno, najbrž zaradi mraza, ki dolgo ni popustil. Tako mnogi pari štorkelj sploh niso valili, ali pa so valili samo nekaj časa. VNETJE ŽLEZ V GRLU Jemlje sapo, je ugotovil rim. zdravnik Cel-sius. To tesnobo pre-ženete, če pijete redno vsak dan AMBROŽEVO MEDICO, ki jo dobite pristno le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ulica 5t. 6. 39 t Železniški listki za vožnjo v stare pokrajine Od 1. t. m. dalje bodo potniki, namenjeni iz krajev v Ljubljanski pokrajini ter iz področja, priključenega Reški pokrajini, v železniške postaje, ležeče v starih mejah kraljevine Italije, lahko kupili pri kolodvorskih blagajnah ali pri agenrurah za tujski promet te pokrajine in zgoraj označenega področja enoten vozni lstek, veljaven za vso vožnjo tako za najkrajšo pot. kakor za odcepke, ki so dovoljeni pri naikrajši poti. Poslej tedaj ne bo potrebno, nabaviti si vozni listek samo do Postojne ali do Reke in tam zahtevati dodatni vozni listek za vožnjo do namembne postaje. Vsakdo bo lahko kupil en sam vozni listek, ki pa seveda ne bo veljal za prevoz po morju med Civitavecchio in Olbio. tudi za postaje drž. že.eznic na Sardiniji. Tsto velja za prtljago, ki se trenutno sprejema samo. ako jo spremlja potnik. Odprava prtliase se bo lahko izvršila od izhodne in naravnost do namembne po- KAUČE lovi modeli po nizkih cenah dobite pri E. Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva 34 con A TORINO • 1835 VERMOUTH CORA ollre 100 anni di fama slpvii že nad 100 ler. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Ml Register prebivalstva ljubljanske pokrajine Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno* poznati spremembe, ki se kažejo v številu in v kakovostni sestavi prebivalstva, kot posledice njeg-ovega naravnega in socialnega gibanja, odreja: POGLAVJE I. SESTAVA Dl VSEBINA KfctilSTKA STALNEGA PKEBIVAESTVA Člen l. Za vsako občino pokrajine je treba uvesti in voditi register stalnega prebivalstva (anagraf) skladno s temi določbami, zadevnimi prilogami in navedenimi obrazci. Člen 2. Stalno prebivalstvo tvorijo vsi posamezniki, ki imajo v občini svoje običajno bivališče. Smatra se, da imajo oseoe svoje običajno bivališče v tisti občini, ki v njej prebivajo vse leto ali večji del leta. Iz te splošne določbe so izvzeti primeri, za katere je določitev občine stalnega bivališča (namreč občine, ki v njej običajno bivajo) določena v priključeni razpredelnici (glej prilogo 1). Člen 3. Register prebivalstva tvorijo: a) družinske pole (obrazec A bele barve); b) družinske pole za služinčad (obrazec A bis rumene barve); c) pole za zajednice (obrazec B zelene barve); 4) osebni listki za moške (obrazec C bele barve); e) osebni listki za ženske (obrazec C bis roza barve J; f) hišne mape (obrazec D oranžne barve); g) stranske hišne mape (obrazec D bis roza barve). Člen 4. Prebivalstvo občine živi po družinah ali po zajednicah. Družina ni samo skupek oseb iste krvi in medsebojnega svaštva (povezanih namreč med seboj po krvnih ali svaštvenih vezeh), ki redno prebivajo skupno pod isto streho, ampak prištevamo k njej tudi osebe, ki redno prebivajo skupno s prej omenjenimi, čeprav niso z njimi vezani po krvi ali svaštvu (ki pri njih bivajo n. pr. zaradi namestitve, kakor vzgojitelji; zaradi stanovanja in prehrane, kakor sostanovalci, ki so na hrani pri družini; zaradi posla, kakor služinčad: vendar je treba za slednje posebno polo, kakor bo o tem govora pozneje). Družino tvori lahko ena sama oseba, bodisi da biva sama v stanovanju, bodisi da stanuje pri drugi družini, ne da bi bila pri njej tudi na kosilu in večerji. Več družinskih skupin, sestavljenih iz članov, ki so povezani medsebojno po krvnih ali svaštvenih vezeh in ki stanujejo skupaj in tvorijo eno samo gospodinjstvo, sestavlja eno samo družino. Več družin, ki stanujejo skupaj, ki pa imajo ločeno gospodinjstvo, lahko tvori ravno toliko družin. Za vsako družino, čeprav sestoji iz ene same osebe, je treba osnovati posebno polo (obrazec A). Družinska pola nosi ime družinskega poglavarja. Vanjo se vpišejo vse osebe, ki pripadajo k družini, pri čemer je navesti neposredno za poglavarjem njegove sorodnike, nato pa ostale osebe, ki z njim prebivajo. Pri osebah, ki so pod očetovsko, varuško ali skrbstveno oblastjo, morajo biti vpisani v poli osebni podatki in naslov tistega, ki opravlja očetovsko, varuško ali skrbstveno oblast. V družinsko polo se poleg" tega vpisujejo spremembe, nastale zaradi: a) porok; b) rojstev in smrti; c) vselitev in izselitev; d) preselitev v okolišu isti občine oseb. ki so vstopile v sestav družine ali ki so iz nje izstopile: e) ustanovitve ali prestanka ločenih gospodinjstev v okviru družine; prav tako se vpisujejo tudi ostali podatki, ki jih zahteva obrazec. V primeru spremembe v osebi družinskega poglavarja se vnese ustrezajoča sprememba v nadpis pole. Služinčad. ki biva z družino, pri kateri službuje, je vpisana v posebno polo (obrazec A bis). Ta pola mora biti vpisana na ime družinskega poglavarja, pri kat orem se služba opravlja, in mora biti priključena kot priloga poli te družine. V poli morajo biti zaznamovane vse spremembe, kakor so nastale zaradi prestanka službe in morebitnih namestitev. Zajednica je skupek več oseb. ki skupaj stanujejo in vodijo skupno gospodinjstvo iz sledečih namenov: verskih (samostani m slične ustanove); vzgojnih (zavodi, konvikti ipd.); zdravstvenih (bolnišnice, norišnice ipd.); skrbstvenih (zavetišča, okrevališča ipd.); stanovanjskih (hoteli, penzije ipd.); vojaških (vojašnice, voj. akademije ipd); delovnih (delavske barake iphašišna mo-đac, za katero so se navduševali mnogi umetniki, med njimi zlasti pesnika Th^o-phile Gautier flSll do 1872) In Charles Baudelaire (1821 do 1867K Oba sta opisala svoje izkušnje pri uživanju hišaša. Oautier je videl med drugim letanje mc-tufjev to razvijanje fantastičnih cvetov, slišal je celo zvok barv in sicer tone zelo-ne, rdeče, modre in žolte barve. Vsak predmet, ki se ga je dotaknil, je zvenel po svoje. Pri drugi omamljenosti po hašišu je videl vse dvojno, ali pa je lahko risal različne postave, kar se mu sicer nikoli ni posrečilo. Pesnik Baudelaire je opisal svoje vtise in doživetja po uživanju hašiša v knjigi >XJmetni raji«: (Les Parad is artifi-ciels). Knjiga ne prinaša sicer nič bistveno novega, pač pa so pomembna pisateljeva opazovanja o duševnem življenju jeda-čev hašiša in o moralnih posledicah te strasti. IZOBRAŽEN OCE Slučajno obogateli kramar študira svojega sina na višji šoli. Nekega dne vpraša sin očeta pri domači nalogi: Oče, aH se piše le cour aH la eour? — Sem a neumna, odgovori oče, ali ne veš, da pravimo liker. PROKLETSTVO DEMANTA Roman. — Jaz se temu ne smejem. Pravim, da je nekaj zaškripalo... — Pri moji veri, ti bi zmešal ljudi... Saj veš, da so tla slaba, da je bilo že šestintrideset komisij, da bi jih popravili, toda ta naša uprava! — Ti torej misliš, da so zaškripala tla? — je vprašal Logarec plaho. — Ce ti pravim, da je tako... Vzemi luč pa boš videl... Pokažem ti mesto, kjer... Bartissol ni izgovoril svoje misli do konca. Začulo se je zelo rahlo škripanje, in zdelo se je, kakor je rekel Logarec, da je zaškripalo v zraku, nekje nad njima. — Ali si zdaj prepričan, da niso zaškripala tla? — je zašepetal Logarec. — Slišalo se je od vrat, — je odgovoril Bartissol in odhitel k njim. Z lučjo v roki je Logarec sledil Bartissoln. Skupaj sta pregledala vrata. Bila so zaklenjena. — Saj so vendar lahko zaškripala — je menil Bartissol. — Tu... morda... Logarec je pokazal na veliko vitrino, stoječo nasproti oknom. Stopila sta k nji. Žarek svetilke je padel na drugi sarkofag1, stoječ levo od okna. V naslednjem trenutku je znova zaškripalo... Škripanje se je gotovo slišalo iz tega sarkofaga. Čuvaja sta obstala in se ozrla na sarkofag. Zdelo se jima je, da se jima reži iz njega faraonov obraz. Potem se jima je pa zdelo, kakor da so se zaiskrile oči te slike, in kakor da so žive prestregle nekakšno podobo. In čuvajema se je še zdelo, da se ves sarkofag odpira, da se počasi suče njegov pokrov, kakor da se obrača sarkofag sam. To v resnici ni moglo trajati dlje kakor nekaj sekund, toda prestrašenima čuvajema se je zdelo, da je minila ta čas cela večnost. Ta sarkofag, ki so na njem od vrha do tal različne polihromove risbe se zaključuje zgoraj s faraonovim obličjem zročim nemirno na gledalce. Žarek Logarec ove svetilke v njegovi drhteči roki je skakal po steni nad sarkofagom in delal tam fantastične sence. Kar je zadonel zamolkel udarec. Pokrov sarkofaga se je dvignil in padel na steklena vrata. Čuvaja sta bolj čutila nego videla praznoto sarkofaga. Luč v Logarecovih rokah je plesala svoj nemirni ples v poltemi. V krsti sta zagledala nejasn« obrise I človeškega telesa, vzravnaneera. pTcir/::;?.Ja5egB se, i Črna roka se je dvignila in na steni se je pojavila jasno začrtana silhueta. Čuvaja nista več vzdržala. Logarec je izpustil svojo svetilko in z Bartissolom sta zbežala. Oba sta bila prepričana, da ju preganja faraon Ramses z dolgo, iztegnjeno roko. Luč je po padcu na tla ugasnila. Namesto njene svetlobe je prodrl zdaj skozi okna v galerijo lunin svit in zarisal je v gotovih razdaljah velike bele kvadrate. In ta Čas, ko so se v temi izgubljali odmevi naglih korakov, bežečih čuvajev, je v bledem luninem svitu tiho stopal naprej neki mož. TL Poplah Logarec in Bartissol sta kakor blazna pribežala skozi več dvoran na stopnišče, kjer kraljuje »Zmaga Samothrake«. Sele tam je zbral Logarec toliko poguma, da se je obrnil. Toda nič posebnega se tam ni zgodilo. Bartissol se je hotel delati pogominega do konca. — Treba je obvesti ti o tem šefa, — je dejal odločno. — Pojdi k njemn — je pozval Logarec Bartissola. — Ne, pojdi z menoj, če bova dva, nama bo prej Logarec ga je ubogal tem raje, ker ga je bilo na tem praznem in tihem stopnišču strah. Odšla sta po stopnicah gori • • • Čez nekaj minut so prišli trije možje k »Zmagi Samothrake« in odšli so po stopnicah k Apollinovi rotundi. — Tu je bilo šef, — je pokazal Logarec z drhtečo roko proti temnim dvoranam. Stopili so na prag prve galerije. Tedaj je pa pri-hitel ves prestrašen nazaj drugi čuvaj in malo je manjkalo, da ni podrl višjega čuvaja. — Kaj je ? Kaj se je zgodilo ? — je zaklical hripav glas. Logarec in Bartissol sta se oprezno skrivala drug za drugim. Tretji čuvaj je zrl na svojega šefa, ne da bi mogel spraviti iz sebe le eno besedico. — Pojasnite mi to končno! — je zahteval višji čuvaj. Ali ste koga videli? — I>a, — je za jecljal skriti čuvaj ter pokazal na Logarca in Bartissola. — Videl sem ju kako sta bezala... Potem pa, za njima, takoj za njima, se je nekaj pojavilo. .. Dejal bi, da je bil mož, toda trdno o tem nisem prepričan. Nobenega ropota ni delalo ... prisegel bi na to ... — Kje ste bili takrat? — Tam, v dvorani starinskih draguljev. — In to... kar ste videli ... od kod je prihajalo? — Od ondot, — je odgovoril čuvaj in pokazal na vrsto dvoran. — Morali bi biK zakričati, zastaviti temu možu pot, Če je bil mož___Kam pa je šel ? Čuvaj je napravil nedoločno kretujo. ,ic V /*č rhniiisji Jena U Za spram in dal Jfcta .Vlad. £eeaU* k Vsi s Lfebljairi