H. izdaja.
Cena Din 1*-*
Izhaja ?*ak dan (jutra] razvea T ponedeljkih la dnevih p« praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletna 2'—; rno-•eEna naročnina Din 20’—, za tu. Jino 80'—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-89 In 80-71
Jugoslovan
Rokoptaov oa tratam*.
Oglasi pa tarif! la dogovora. Oprava
v Ljubljani. OradišJe 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, AleJc-aandrova nesta SL 24. tel 29-00.
V Celju i Slomškov trg 4. PoSi. Kelt. r*H.» Lfabllatia 1R.B21.
St. lOla
Ljubljana, nedelja, dne 3. maja 1931
Leto II.
Dr. Voja Marinkovih
zastopnik Jugoslavije na konferenci Male antante
Odgovornost Madjarske
Neizpodbitne ugotovitve, do katerih je prišlo na nedavnem procesu proti članom madjarske teroristične organizacije, niso mogle ostati brez odmeva v sosedni Mad-jarski. Bilo pa je dovoljeno pričakovanje, '4 bodo organi tamkajšnjega javnega mne-1 n vsaj spričo neutajljivih in vsestransko s ignanih dejstev malo obstali ter zavzeli I ko stališče, ki je v podobnih slučajih edino primerno za vsako javno glasilo, t. j. da bodo slična teroristična dejanja vsaj obsojali.
Namesto tega se je spustil del madjar-skgea tiska v nekako kampanjo proti Jugoslaviji, pri čemer bi liotel predstaviti Madjarsko kot nekako žrtev jugoslovanskih spletk. Kljub vsemu priznanju obtožencev samih, kljub vsemu, kar je bilo neovrgljivo dognano v preiskavi in na procesu, bi hoteli ti listi nastopati kot nekaki tožniki. Tako je pisal poleg drugih listov »Pester Lloyd«, da bo ostala madjarska vlada rezervirana do konca procesa in da bo še le potem ukrenila nekakšne korake na merodajnih mestih v protest proti kampanji, ki da jo vodi naš tisk proti Madjarski.
Proti takšnim hinavskim obtožbam mad-jarskega tiska ni treba s strani jugoslovanskega tiska nikakega odgovora. Dejstva 30 tu, ki odgovarjajo dovolj glasno, da more slišati ves svet. In ta dejstva dokazujejo, da so madjarski državljani in tudi madjarske oblasti sodelovale pri pripravljanju atentatov v naši državi. Pravico zavzeti stališče tožnika ima torej Jugoslavija, a Madjarska se je že sama postavila na zatožno klop.
To naj si zapiše za ušesa tudi madjarska telegrafska agencija, ki je poročala, da jugoslovanska vlada ni podprla odgovornosti madjarskih državljanov in oblasti z nikaki-mi podatki. V nasprotju s to trditvijo naj pribijemo, da je naša vlada napravila dvakrat (v juliju lanskega leta in v letošnjem februarju) primerne korake v Budimpešti ter jih pospremila z vsemi potrebnimi podatki, ki jih je bilo mogoče v onem času objaviti brez škode za preiskavo.
Vsak pameten človek mora uvideti in priznati, da bi do onih poraznih dejstev, ki so bila nedvoumno ugotovljena v teku preiskav© in procesa, sploh ne moglo priti, če bi bila madjarska vlada spoštovala pravila lojalnosti med sosedi. Tega pa ni sto-f1'?’ a sedanj© pisanje madjarskega tiska
vffn.0^10] *!? 80, ji,teroristične metode uv tične ce<*onstvujuš5ih naravnost simpa-
Dogodki na Španskem
Mudrid, 2. maja. AA. Vojni minister je izjavil, da b0 V kratkem objavil dekret o reorganizaciji španske vojske. V mirnem Času bo španska vojska štela 100 tisoč mož. Za primer vojne bo lahko vpoklicala dva milijona ljudi.
Minister je pristavil, da bo v španskem Maroku v kratkem imenovan civilni guverner.
Konec francoskih sredozemskih manevrov
Pariz, 2. maja. AA. Sredozemske letalske vaje s sodelovanjem kopne vojske vštevši afriške čete in vojne ladje, so se končale danes z letalsko revijo pred letalskim ministrom Dumesnilom. Minister je opazoval največji del vaj s težkega bombnega letala. Listi pravijo, da so vaje pokazale nezadostnost obrambe Toulona in Marsei— Uesa v primeru vojne z Italijo.
Otvoritev konference Male antante
Prva sefa danes ob 10. uri predpoldne - Važnost letošnjih posvetovanj - Beneš bo
predlagal carinsko unijo med državami Male antante
Bukarešta, 2. maja. n. Včeraj popoldne je prispel v Bukarešto češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič pa danes popoldne. Konferenca Male antante se prične jutri dopoldne ob 10. uri. Posvetovanja bodo trajala v nedeljo in ponedeljek. Zaključna seja pa bo v torek. V torek bosta zunanja ministra dr. Beneš in dr. Marinkovič povabljena na kosilo h kralju Karolu, v sredo pa zapustita Bukarešto.
»Adeverulc pravi, da bo konfcrenca otvorjena jutri dopoldne Y Bukarešti. Konferenci sami pripisuje velik političen pomen in zanimiv potek. Zunanji ministri držav Male antante se bodo namreč bavili tudi z vprašanjem avstrijsko-nemške carinske unije. Dr. Beneš je, kakor znano, odločno nasproten tej uniji. »Adeverulc pravi, kakor je poučen iz dobrih virov, da bo dr. Beneš na konferenci predlagal, naj se osnuje carinska unija med državami Male
antanto in naj se pozoveta k pristopu ca* rinske unijo Poljska in Madjarska.
Beograd, 2. maja. AA. Z davišnjim brzim vlakom je odpotoval čez Subotico v Bukarešto na konferenco Male antante minister zunanjih zadev dr. Marinkovič z gospo. V njegovem spremstvu se nahajajo načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Pavle Karovič, šef kabineta Božidar Kovačevič in pisar zunanjega ministrstva Slavko Rajkovič.
Povoljnejši izgledi za trojni pomorski sporazum
Italija je sprejela angleške protipredloge na Irancosko noto - Predsedniške volitve v Franciji ovirajo razvoj pogajanj - V Rimu predvidevajo, da bo vprašanje koncem maja rešeno
Rim. 2. maja. AA. Italijanski odgovor na predlog angleške vlade o pomorskem sporazumu s Francijo bo izročen v ponedeljek.
London, 2. maja. A A. Angleška vlada je prejela od italijanske vlade sporočilo, da bo italijanski odgovor na zadnje francoske pomorske predloge sestavljen na osnovi angleških protipredlogov, ki so bili minulo soboto izročeni francoski vladi.
Slično izjavo je poslala italijanska vlada tudi fnncoskenui zunanjemu ministru Angleški p’ odlogi predstavljajo kompromis med prvotnim sporazumom z dne 1. marca in zadnjimi francoskimi predlogi Razlika se nanaša le na obnovo velikega števila že zastarelih francoskih vojnih ladij in na ladje, ki zastarijo 31. decembra 1935. Sporazum se ima raztegniti tudi na te vojne ladje. Angleška in italijanska vlada stojita na stališču, da se po sporazumu z dne 1. marca ne smejo v letih 1934/35 ob-
navljati nobene zastarele vojne ladje, razen onih, ki zastarijo v letih 1937 do 1939. O tem vprašanju naj razpravlja pomorska konferenca leta 1935, ki naj odloči, v kakem obsegu lahko Francija obnovi svoje vojno brodovje, in da se gradnja nove to-naže ne sine pričeti pred koncem leta 1936.
Francija na drugi strani želi imeti v gradnji novih vojnih ladij popolnoma svobodne roke. V zadnjih svojih predlogih se je Francija obvezala, da ne bo gradila novih vojnih ladij pred letom 1935. Pušča si pa popolnoma svobodne roke v gradnji novih vojnih ladij, ako bi pomorska konferenca ieta 1935. ne uspela.
Anglija je nato predlagala, naj se Franciji dovoli gradnja novih vojnih ladij po letu 1935 v obsegu, ki ga bo dovolila tedanja konferenca. V primeru, da bi se konferenca ponesrečila, bi bila Francija vezana
v vprašanju gradnje novih vojnih ladij le, v kolikor je določeno v 19. členu londonske pomorske pogodbe.
Italijanska vlada je izjavila, da se strinja s tem predlogom.
Rim, 2. maja. n. Giornale d’ Italia meni, da bo vprašanje zamenjave starih ladij z novimi predmet razprav na bližnjem bo stanku med Ilenderso m, Briamlom ln Gramlijem pr;,:ki zredanja Sveta Dru Stva narodov. Volitve redsednika republike, ki bodo 13. t. m., ovirajo francosko vlado, da pred tem dnem končnoveljavno sklepa o zadevi.
Zato bo po v: *ij priliki vprašanje definitivno rešeno koncem tega meseca.
Pariz, 2. maja. r. »Echo de Pariš« piše, da bo vlada naročila Massigliju, naj odkloni italijanske in angleške protipredloge. Nekoliko bolj optimistično piše »Le Tempsc, ki pravi, da ni treba obupati.
Pričetek volilne borbe v Romuniji
Vlada nastopi z listo narodne unije — Patrijotizem romunskih
upokojenih oficirjev
Bukarešta, 2. maja. d. Volilni boj se je ze pričel. Stranke so včeraj in danes že izročile volilnim uradom svoje kandidatne
liste. Na podlagi vladnega poziva proučujejo razne organizacijo možnost udeležbe na volilni listi narodne unije (vladno stranke). Agrarna liga je predlog vlade že sprejela. Pod vodstvom dr. Lupua stoječa kmečka stranka je z vlado sklenila voiilni dogovor, s stranko Jurija Bratiana pa se vrše še pogajanja.
Bukarešta, 2. maja. n. Udruženje upokojenih častnikov je na svojem izrednem občnem zboru pod vodstvom generala Bo-lisa ob prisotnosti 107 upokojenih generalov in 205 upokojenih višjih častnikov izglasovalo resolucijo, da se upokojeni častniki z ozirom na finančni položaj države in njegove težave stavijo na razpoloženje dr-
žavi, da jih uporabi pri samoupravni državni službi. Sklenili so, da se stavijo na razpolago prof. Jorgi, ministrskemu predsedniku, za vstop v aktivno državno službo. Pri tem pa ne bodo zahtevali nikake odškodnine.
Volilni sporazumi v Romuniji.
Bukarešta, 2. maja. AA. Predvolilna akcija se je že začela. Stranke že predajajo kandidatne liste, ki jih smejo po zakonu še izpremeniti. Vlada proučuje vezane liste. Tako je kmetijska liga vezala svojo iiste s šefom Garahlitom z vladne liste. Istočasno se na enak način sporazumevajo delavska društva, društvo vojnih invalidov in voditelji zveze trgovcev. Vlada je sklenila volilni kompromis s stranko Lupuja in Ge-ogea Braitiana.
Proslava prvega maja v inozemstvu
Miren potek v ogromni večini mest — Težji izgredi le na španskem in Portugalskem
Pariz, 2. maja. AA. Prvi maj je minil v vsej Franciji mirno. Promet v Parizu je bil normalen. Razen levičarskih so izšli vsi drugi listi.
V tekstilni industriji v severni Franciji je delo popolnoma počivalo. V lukah je stavkalo 60 do 80 odstotkov delavcev.
Dunaj, 2. maja. d. Včerajšnja majska proslava socijalno-demokratskega delavstva na Dunaju j'e potekla popolnoma mirno. Pohoda socijainih demokratov se je udeležilo kakih 75.000 oseb, t. j. nekaj manj kakor lani. V Budimpešti je prišlo do nekaj incidentov pri majski proslavi. Na Češkoslovaškem je v mestih SIany, Briix in v Brnu prišlo do spopadov. V Nemčiji je majska proslava potekla v splošnem mirno. Samo v Beriinu in v Miinchenu so bili pretepi. V Berlinu so komunisti porabili odsotnost vseučiliških uradnikov in so na drogu vseučiliškega poslopja razobesili sovjetsko zastavo. Zastavo pa so uslužbenci kmalu nato zopet odstranili. Pri komunističnih demonstracijah v Miinchenu je bilo 7 policijskih uslužbencev s kamenjem ra-
njenih. Policija je morala rabiti orožje in pendreke. Aretirali so 110 komunistov, med njimi 80 funkcijonarjev. V Parizu in po ostali Franciji je bila majska proslava mirna.
Pariz, 2. maja. AA. »Matinc poroča: Španske oblasti so komunističnemu poslancu Doriatu prepovedale prihod v Španijo. Po vesteh iz Bilbaa so tamošnji komunisti za to prepoved zvedeli ravno takrat, ko so imeli včeraj prvomajski miting. Prišlo je do burnih demonstracij na ulicah in do spopada s policijo. Policija je streljala in demonstrante razpršila. Ranjenih je več civilistov in en orožnik. *
Pariz, 2. maja. A A. Tekom majskih demonstracij je policija aretirala v Parizu in v predmestjih okrog 1500 oseb in izgnala nekaj stotin inozemcev, ki so se udeležili manifestacij.
Barcelona, 2. maja. A A. Med shodom strokovnih organizacij, ki je bil na Trgu republike, so komunisti povzročili nerede. Prišlo je do krvavega spopada z meščansko gardo. Oddanih je bilo nad 400 strelov.
Množica se je razpršila na vse strani. Močni oddelki vojaštva so vzpostavili red. Dve osebi sta bili ubiti, 20 jih jo bilo ranjenih. Polkovnik Macia je pozval prebivalstvo k redu in miru.
Newyork, 2. maja. A A. Associated Press poroča iz Havane na Kubi, da je tam prišlo včeraj pri proslavi 1. maja do velikega spopada med manifestanti in policijo. Pri tem so našle smrt štiri osebe, več pa jih je bilo ranjenih.
Pariz, 2. maja. AA. »Echo de Pariš« poroča iz Lizbone, da je včeraj tam prišlo do velikih izgredov pri proslavi 1. maja. Na ulicah so vrgli več bomb. Policija je streljala ter je več oseb ranjenih. Mnogo ljudi so aretirali.
Politična kriza na Bolgarskem
Sofija, 2. maja. AA. Demokrati so odgovorlU Ljapčcvu, da ostanejo na svojem stališču. Pravijo, da nočejo v vlado, ki bi jo sestavil Ljapčev. Ljapčev je danes obiskal Kosturhova, voditelja radikalov, ln nato Smllova, voditelja frakcije narodnih liberalov. Ljapčev je Smllovu ponudil dve ministrstvi v novi vladi. Smilov je izjavil, da bo na to ponudbo odgovoril danes popoldne. Pričakujejo, da bo Ljapčev takoj po prejemu odgovora Smilova sprejet v avdijencl pri kralju Borisu.
Nadaljevanje nemško-romunskih pogajanj
Berlin, 2. maja. d. Nemško-romunska pogija-nja za sidenitev trgovinske pogodbe se bodo 5. maja v Bukarešti zopet pričela.
Zunanja politika Albanije
Tirana, 2. maja. d. V svojem ekspozeju pred poslansko zbornico je izjavil ministrski predsednik Evangelij, da bo nova vlada v zunanji politiki obdržala dosedanjo smer. Po delovnem programu nove vlade se bo nadaljeval že zafetA program reform. Tehnična priprava za agrarno reformo je tik pred dovršitvijo. Ker je najmanjši kapital, ki je potreben za agrarno banko, že na razpolago, bo ta v prav kratkem času hkrati z agrarno reformo začela poslovati.
Izžrebane srečke državne loterije
Beograd, 2. maja. 1. Pri današnjem žrebanju srečk V. razreda 21. kola državne razredne loterije so zadeli: dobitek po 40.000 Din: St 50.183 in 00.729, po 30.000 Din: št. 81.407, po 20.000 Din: št. 12.717, 28.408 in 36.701, po 10.000 dinarjev: št. 89.324.
Konec revolucije na Madeiri
Portugalska vlada je prejela včeraj obvestilo, da so se uporniki
vdali
Lizbona, 2. maja. AA. V petak opoldne »o se izkrcale pri Piru Cruzu v Mižini Fun-chala portugalske vladne čete. Križarka »Vasco da Gama« je obstreljevala na otoku Madeiri sovražne položaje. Uporniki niso odgovarjali. Menijo, da se bodo vdali v najkrajšem času. Vladne vojne ladje so zaplenile upornikom dve ladji streliva in orožja.
Lizbona, 2. maja. AA. Vlada poroča, da so čete zasedle na otoku Madeiri več krajev in da bodo prodirale dalje.
London, 2. maja. AA. Po poročilih angleških dopisnikov na otoku Madeiri so upor-
Proces proti članom teroristične organizacije
Beograd, 2. maja. I. Včeraj ee je pred državnim sodiščem nadaljevala kazenska razprava proti teroristom. Nadaljevalo se je zasliševanje Klemena. Predsednik Senata Arnerič je odredil, da odvedejo iz dvorane obtoženega Carevi-ča, nakar je Klemenu stavil nekatera vprašanja, Hči se nanašajo n« obtoženčeve izjave pri preiskavi. Nato je predsednik začel zasliševati Klemena glede obtožbe, da je prejemal defetistične časopise. Klemen je priznal, da je prejemal take časopise pod ovitkom. Predsednik nato čila zapisnik o zasliševanju dr. Crviča, ki je bil sestavljen pri deželnem sodišču za kazenske zadeve na Dunaju. Zapisnik je bit prečita! v prevodu iz nemščine. Senat se je nato umaknil k posvetovanju o nekaterih predlogih branilcev. Ko se je vrnil v dvorano je predsednik sporočil, da je senat odklonil predloge dr. Karčiča in Boleta, naj bi Careviča pregledali psihijnfri, ker ni nobenega povoda za simi, da bi bil Carevič neprišteven.
Priveden, je bil nato obtoženec Andrej Til-man. Til man priznava, da je kriv, vendar ne toliko, kolikor mu očita obtožnica. Pravi, da ni imel dela in da ni nič zaslužil. Nekoč ga je Se-letikovdč vprašal, ali hoče kaj zaslužiti. Na predsednikovo vprašanje, kdaj je to bilo, je Til man odgovoril, da 15 dni pred veliko nočjo. Pravi dalje, da je pristal na Seletkovlčevo ponudbo. Se-letko-vič mu je potem dal naslov Berte Janoša na Madjarskem. Nato je Tilman šel z Bošnjakovi če m preko meje. Cez mejo sta šla o polnoči im krenila v Peč uh. Ustavljal jih na meji m ni!* če. Izkaznice ni imel nobene. V Pežuhu jih je policija, dala v zapor, toda 5 minut zatem jo že prišel Berta Janoš. Na predsednikovo vprašanje, kako se je predstavil Janošu, odgovarja Tilman, da se mu ej predstavil pod svojim imenom. Ko je prišel iz zapora, je ostal v Pečuhu in Berta Janoš mu je dal listek, M je veljal kot legitimacija. Tilman je odšel v Bertovo stanovanje in tam kosil.
Predsednik vpraša nato obtoženca, kdaj mu je Berta Janoš dejal, »da pride neki človek« in ali nra je povedal, zakaj ta človek pride. Tilman odgovori, da ne. Nato pravi, da je bil to precej visok človek, črnih las. Predsednik mu pokaže sliko Antona Paveliča. Obtoženec pritrdi, da je to tisti človek, ki je prišel k Bertu Janošu. »Ta mož nam je naročeval,« nadaljuje Tilman, >da moramo Vršiti teroristične akte in mi smio pristali na to. Dal nam je 3()00 Din, 3 samokrese, strelivo in pripravo za shranjevanje smodnika. Predsednik vpraša, ali so mu morali priseči, kar Tilman zanika. Na vprašanje, zakaj je Pavelič dal 3 samokrese, pravi Tilman: »Enega za Se-letkoviča, a dva za naju.« »A eksplozive?« — »Za rušenje proge. Naslednji dan smo odšli z Bertom Janošem v Budimpešta, pa smo se še isti din popoldne vrnili.« Na vprašanje, kdo jih
13 obsojenih,
Razsodba v velikem komunističnem procesu
Ljubljana, 2. maja.
V ponedeljek se je pričela pred velikim senatom pod predsedstvom sodnega svetnika Kralja velika obravnava proti 29 obtožencem, obtoženih po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obravnava je trajala ves teden in je bila danes ob 19. zaključena. Dopoldne je imel drž. pravdnik dr. Fellaclier 4-urni govor, v katerem je zahteval za vse obtožence ostro kazen. Dopoldne in popoldne do 19. ure so se vrstili obrambni govori dr. Stanovnika ml., dr. Lenie-ža in di-. Tume. Ob 19. se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo do 28-15. ure.
Obsojeni so bili: 24-letni Peter Cvek, samski krojaški pomočnik v Ljubljani, na 14 mesecev strogega zapora, 30-letni Ivan Gašperšič, samski delavec v Ljubljani, na 7 mesecev, 27-letni Franc (Jerltie, samski delavec v Ljubljani, na 1 leto, 32-letni Anton žužek, oženj, železničar v Ljubljani, na 5 mesecev, 34-letni Konrad Kovač, samski delavec v Ljubljani, na 8 mesecev, 24-letni Anton Crnologar, samski strojni ključavničar v Ljubljani, na 3 mesece, 41-letni Alojzij Kusold, oženjeni ključavničar v Zeleni
ZrIve hujskačev
Pred kratkim je v Nemčiji vzbudila mnogo razumljivega ogorčenja afera bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda. Izkazalo se je namreč, da se je Ferdinand odločil za vstop Bolgarske v vojno šele takrat, ko mu je nemška vlada zasigurala ne samo lepo odškodnino, temveč tudi milijonsko stalno letno rento. Na povelje Ferdinanda je moral vsak bolgarski vojak žrtvovati za tuje interese svoje imetje in življenje, Ferdinand sam pa je iz teh težkih žrtev napravil lepo kupčijo za sebe. Ni čuda, če nemški listi odrekajo med Ferdinandom in Nemčijo sklenjeni pogodbi vsako veljavnost, ker so po osnovnih juridičnih pravilih nemoralne pogodbe neveljavne. In Ferdinadova pogodba z nemško vlado je bila skoraj vzor nemoralne pogodbe.
Žrtve te pogodbe pa so bili tisoči in de-eettisoči Bolgarov in z njimi vred vsa Bolgarska, dočim krivec vseh teh žrtev uživa še danes nagrado za svoje brezvestno delo. Precej po Ferdinandovem receptu žive danes tudi hrvatski emigranti okoli Paveliča, Perčeca in kako se že imenujejo ti žalostni izdajalci svojega naroda.
Po časopisih, po kavarnah, sploh povso-di, kjer jih še hočejo poslušali, pripovedujejo na dolgo in široko, kako silno se bore za pravice svojega »teptanega« naroda. Postavljajo se v pozo silnih junakov in kakšna sentimentalna gospodičenca bi morda celo verjela v to junaštvo. V resnici pa vse to »junaštvo« ni nič drugega ko čisto navadna špekulacija, odvraten in grd kupčijski posel, ki ga morejo s svojo krvjo plačevati oni, ki nasedajo tem »junakom«. Kajti prvo načelo teh »borcev za narod« je, da sami nič ne tvegajo. Oni so vedno pripravljeni samo na euo »žrtev«, da velikodušno sprejemajo nagrade za svoje izdajalsko delo nad lastnini narodom. Kdorkoli ima interes na neurejenih razmerah v Jugoslaviji, temu se ii plačanci ponudijo takoj kot pomočniki, da morejo potem še naprej živeti udobno v lepih hotelih velemest in igrati velike gospode.
Toda zastonj ne daje nihče denarja in tako morajo tudi hrvatski emigranti pokazati tu pa tam na »uspehe« svojega dela. Ker pa kot veliki gospodje nočejo sami vršiti nevarnega dela, morajo pač najti druge, ki izvrše to delo mesto njih. Kajti oni so postali izdajalci svojega naroda le za ceno udobnega in nenevarnega življenja, tvegajo pa naj oni duševni reveži, ki verjamejo njih besedam, ki so tako zabiti, da se dajo izrabiti. Ker je vedno nekaj takih ljudi na svetu, so našiti tudi hrvatski emigranti svoje žrtve in jih pošiljali z bombami in munici-jo v Jugoslavijo, da tam izvrše zločine, za katere bo prejeli nagrado oni sami.
Voditelji lirvatske emigracije poznajo dobro sposobnost zlasti zagrebške policije iu zato so vedeli, da bo večina od njih poslanih atentatorjev prijeta, ž© predno bodo mogli izvršiti svoje temne namene. Vedeli so dobro, da vse te ljudi čaka težka kazen, ker pač drugače biti ne more. Ali plemenite gbspode zarotnike ni niti najmanj motilo, da so pošiljali druge v liesrečo, ker njim je mar samo njih lastna korist. Baš v tem pa je tudi najnizkotnejša lastnost emigrantskih izdajateljev. Naj bo njih politična misel še tako absurdna in lažniva, vendar bi dobila nekaj pomena, če bi svet videl, da so res udani tej misli in da so pripravljeni tudi nekaj za njo žrtvovati. Če bi samo eden od teh plemenitih emigrantov sam nosil bombe in sam tvegal, da ga zagrabi roka pravice, že bi svet vsaj do neke mere oprostil njih ravnanje, ker vsaka osebna hrabrost vzbudi nekaj simpatij. Toda med vsemi temi »velikimi politiki« ni niti enega, ki bi imel oseben pogum, vsi brez izjeme so samo paraziti tujega trpljenja. V tem pa je tudi najsilnejša moralna obsodba hrvatskih veleizdajalskih zarotnikov in sicer tako silna, da ne more imeti noben pošten človek z njimi posla.
Voditelji, varni v elegantnih hotelih in dobro plačani, njih žrtve pa v ječah in zapuščeni od vseh, ker so se pustili zavesti proti lastnemu narodu. To je najbolj pravilna slika izdajalskega dela hrvatske emigracije, obenem pa tudi njena najsilnejša obsodba, še se lahko danes voditelji te emigracije ponašajo s svojim lepim življenjem, toda naj ne mislijo, da ni več pravice na »vetu. Njih žrtve je pravica dohitela, ne uidejo ji pa niti voditelji sami, ki so glavni krivci nesreče, ki je zadela od njih zapeljane žrtve.
Zato bo tudi njih kazen tem večja, ker je pravica neizprosna. Tudi Pavelič et consor-tes bodo to še spoznali.
Rudniška nesreča v Belgiji
Bruselj, 2. maja. AA. Reševalna dela v rudniku prt Hornuju se nadaljujejo z vso naglico. Včeraj se je posrečilo preskrbeti ponesrečence v rovih z živili. Rudarji so poslali obvestilo, da potrpežljivo čakajo na rešitev. Rešili jih bodo najbrž jutri.
Samomor avstrijskega veleindustrijama
Gr**, 2. maja. d. Znani veleindustrijalec dr. Julij Finze je včeraj v nekem hotelu izvršil samomor. Dr. Finze se je ustrelil zaradi gospodarskega poloma. Preje je veljal kot najbogatejši mož Štajerske, kasneje pa je imel. velike izgube.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 2. maja. (d) Skraja še toplejše vreme. Na zapadu Avstrije se bo pooblačilo, sicer pa bo £e precej jasno, vendar ne popolnoma zanesljivo lepo vrome.
niki popolnoma odbili napad vladnih čet. Portugalske vojne ladje so brezuspešno obstreljevale uporniške položaje. Uporniki so
s topovskimi streli poškodovali neko top-
ničarko.
Lizbona, 2. maja. A A. Vlada je prejela obvestilo, da so se uporniki na Madeiri
vdali.
Lizbona, 2. maja. AA. Uradno poročajo, da so se uporniki na Madeiri brezpogojno udali vladnim četam, ki popolnoma obvladajo otok. Londonska in madridska poročila, da so uporniki imeli proti vladnim četam velike uspehe, zanikajo.
Nenadna smrt Frana Vilfana
Beograd, 2. maja. A A. Po kratki in hudi bolezni je včeraj umil namestnik šefa delegacije za dunavsko komisijo Pran Vilfan. Pokopan bo v Beogradu.
Pokojnikovo delo na nacijonalnem polju je bilo vedno odlično, kot človek pa je bil plemenitega značaja in finega takta. Rodil se J 26. novembra 1874. v Stražišču v Sloveniji. Po končani srednji šoli je obiskoval pomorsko akademijo na Reki. Kot odličen narodni delavec Je bil poslan za našega delegata na mirevno konferenco v Versaillesu. Imel je med drugim odlikovanje reda sv. Save III. stopnje.
180 mrtvih vsled eksplozije
Rio de Janeiro, 2. maja. f '. V nariškem arsenalu Nictheroy se Je pripetila v kemičnem oddelku silna eksplozija. Ubitih Je bilo 180 delavcev in 2.000 ranjenih. Poslopja v bližini so dokaj poškodovan?
N j. Vel. kraljica na Marjanu
SpHt, 2. maja. k. Člani kraljevske rodbine se nahajajo na Marjanu. Danes dopoldne so bili ob Obali kraljica Marija, prestolonaslednik Peter in kraljevič Tomislav ter se šetali po poti proti rtu Marjanu.
Pogreb kneginje Darke
Pariz, 2 .maja. AA. Danes dopoldne o!) 10. so pokopali na pokopališču Pčre Lacbaise kneginjo Darko.
General Svetomir Matič f
Beograd, 2. maja. A A. Davi .ob 7. je umrl v Novem Sadu ban Dunavske banovine general Svetomir Matič. Pokojniku je bilo 61 let. Svečan pogreb bo v Beogradu.
Beograd, 2. maja. AA. Truplo pokojnega bana generala Ivana Svetomirja Matiča prepeljejo zvečer v Beograd, Iger ga polože na mrtvaški oder v Saborni cerkvi. Pogreb bo jutri ob 16. Državni odbor za pogreb se je že sestal.
*
Beograd, 2. maja. 1. Pokojni Svetomir Matič, ban Dunavske banovine, se je rodil 24. oktobra 1870. v Kraljevu. Po končani gimnaziji je otopil v vojaško akademijo. Dne 1. septembra 1888. je dovršil višji tečaj vojaške akademije, nato pa še višji tečaj topničarske šole za merjenje na Francoskem. Za artilerijskega poročnika je bil imenovan leta 1891., za kapetana II. razreda
1897.,	za polkovnika 19115. in za divizijskega generala oktobra 1918. Vodnik višjega tečaja vojne akademije je bil do leta 1896., komandir baterije in član komisije za prevzemanje topniškega materijala vFranciji do leta 1901., komandant diviziona in stažier v francoski artileriji, kakor tudi nastavnik v francoski topničar-ski šoli do leta 1909. Komandant topničarskega polka je bil do leta 1912, in pomočnik komandanta dunavske divizijske oblasti od demobilizacije leta 1913. do mobilizacije leta 1914. Inšpektor artilerije je bil dvakrat leta 1920. in 1922. Upravnik vojne akademije je bil od leta 1920. do 1921. pomočnik ministra vojske in mornarice leta 1922. Kot divizijski general je postal komandant IV. »rmijske obtasii, na tem položaju je dobil tudi čin armijskega generala. S tega položaja je bil postavljen za bana Donavske banovine, potem ko je bil prej upokojen.
V vojni leta 1912. in 1913. je bil komandant dunavskega poljskega topuičarskega polka. V svetovni vojni je bil komandant braničarskega odreda šuniadijske divizije in drugega poziva drinske divizije. Od leta 1919. do 1920. je bil komandant savske divizijske oblasti, na katere ozemlju je bila tudi koroška fronta.
Sožalje povodom smrti generala Hadžiča
Beograd, 2. maja. AA. Ob smrti bivšega vojnega ministra generala Stevana Hadžiča je prišlo iz države in iz Inozemstva toliko sožalj, da se ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato se naprošajo vsi, ki so Izrekli svoje sožalje, naj tem potom izvolijo sprejeti prisrčno zahvalo.
Zagrebačiii zbor
25. IV.-4. V. 1931
VIII. salon avtomobilov
motornih koles, koles in pribora
XV. SPECIALKI POLJEDELSKI SEJEM
(strojev, gnojil, potrebščin)
Perutninarstva in kancev
samo 25.1V.-28. IV.
Razstava holandskega cvetja Tori stike in športnih potrebiiin higiiene
Legitimacija Zagrebačkeoa Zborn, kupljena pred odhodom, velja za brezplačen povratek po želez* nicl, a na porobrodih velja za višji razred za ceno ________ nl/jega.
Zahvala nemških industrijcev
Ljubljana, 2. maja. AA. Ob odhodu iz Ljubljane je dal g. dr. inž. Heimhold častni generalni konzul naše države v Berlinu, v Imenu nemških industrijalcev, ki so te dni posetili Ljubljano in stopili v stike z našimi gospodarskimi krogi in oblastmi, novinarjem tole izjavo:
Ko zapuščamo Ljubljano, želim globoke vtise, ki nam jih je zapustilo to mesto, izraziti takole:
Prepričali smo se o trdni in močni volji do obnove in napredka, kar se kaže že v zunanji sliki mesta. O tem smo se uverili tudi v zanimivih in poučnih razgovorih z mnogimi dobro poučenimi voditelji slovenskega gospodarskega življenja. Obisk univerze, njenih zavodov, obrtne šole, muzejev in simfoničnega koncerta nam je dokazal, da veje na vseh kulturnih področjih napreden duh.
Uprav vzhičeni smo nad ljubeznjivo gostoljubnostjo, ki smo je bili povsod deležni. Zbornica za TOI, banska uprava, mestno in rudarska oblastva in vsi krogi, ki smo prišli z njimi v stik, so sl prizadevali, da bi naše bivanje med njimi bilo čim prijetnejše. 7,ato se poslavljamo z najboljšimi vtisi in s čustvom srčne hvaležnosti. Po povratku v svojo domovino bomo znova pripovedovali o znani slovenski gostoljub-
Tetzner je bil včeraj usmrčen
Berlin, 2. maja. AA. Danes so Justlficirali v Regensburgu Tetzner ja. Tetzner Je šel na morišče zelo pogumno. Njegova eksekucija je prva po 28 letih. Takrat je namreč zvezna vlada od-godila Izvršitev vseh smrtnih kazni do sprejetja novega kazenskega zakona. Ker je bil Tet-znerjev zločin zelo težak, je vlada sklenila izvršiti smrtno kazen. Pričakujejo, da bo konec meseca usmrčen tudi dtlsseldorfski vampir Ktirten.
je spravili čez mejo, odgovori Tifanan, da dva vojaka. Na vprašanje, kaj jim je rekel človek, katerega sliko mu je predsednik pokazal, o sebi, odgovori Tilman, da je dejal samo, da je iz Zagreba. s Ali vas je niadjarska straža na meji kaj vprašala, kaj nosite?« — >Ne.< — »AH vas m vprašala za ime?« — Obtoženec zanika. Predsednik nato prekine razpravo.
Po odmoru se je nadaljevalo Ta Ima novo zasliševanje. Predsednik vpraša: »Vi, Tilman, ste bili še dvakrat nato na Madjarskem. S kom ste potovali?« — »Potoval sem z Antonom Hermanom.« Na vprašanje, kdo je dal Hermanu denar, pravi Tilman, da mu ga je dal on. »A od katerega denarja?« — »On tistega, ki mi ga je dal Pavelič.« Tilman nato pripoveduje, da so šli čez mejo med Petardoni in Torjanoveem, kakor prvič. Ko so prišJi Čez mejo, so naslednji dan odšli v Pečuk. Madjarskii vojak jim je prinesel karlo za Peč uh, oni pa so mu dali denar. Tilman še pripoveduje, da jih ni nihče vprašal za izkaznico. V Pečuliu so dobili Seletkoviča in Bošnjaikovida. Preko meje jih je spravit komandir straže. Tilmanu in Bošnjalioviču je Se-letko-vič dat po 800 Din. Nato vpraša državni tožilec: >Ali ste slišali od Seletkoviča, da je bil izmenjan tisti uradnik, ki vas je prijel pri prvem potovanju v Sziklos.« — >Da, čul sem.« — »Zakaj je bil izmenjam?« — »Zato, ker nas je zaprl.« Razprava je bila nato prekinjena.
Danes dopoldne se je raaprava nadaljevala z zasliševanjem Tilman a. Predsednik vpraša obtoženca; »Izjavili ste, da ste dobili od Paveliča paket s samokresi in z razstrelivom. Kako velik je lwil paket?« Tilman pokaže z rokami. Nato mu predsednik pokaže paket razstreliv, ki so se nahajala v skrinjici iu pravi, da sta bili na Tilni a-novem vrtu najdeni dve skrinjici z razstrelivi. Zabojčka sta bila težka po 2 in pol kg. Vsak paket je obsegal taiko količino faksita. Napisii so bili v madjarskem jeziku. Tolmač za madjarsld jenik je prevedel »napise, i* katerih se vidi, da izhajajo razstreliva iz »kraljevskega »ladjarskega monopola eksplozivnih materija lov in smodnika.«
Predsednik zaslišuje Tihnana še o njegovem tretjem potovanju na Madjarsko, ki ga je Tilman priznal. Po odmoru prečita predsednik obtožencu zapisnik o njegovi konfrontaciji z Grossom. V tem zapisniku je Tilman izjavil, da je plačal za Grossa potne stroške. Na vprašanje sodnika Kurtoviča, koliko je vsega skupaj dobil denarja, odgovarja Tilman, da je dobil najprvo 3000, potem 800 in še 200 Din. Nato še pravi, da mu je tisti gospod (Pavelič) dal denar — 3000 — z besedami: »To je vaše.« Drugega pa ni nič. Predsednik nato prekine razpravo in odredi nadaljevanje za ponedeljek, ko bo zaslišan Herman.
16 oproščenih
jami, na 10 mesecev, 30-letni Josip Nakrst, ož. delavec v Jaršah, na B mesecev, 39-letni Alojzij Stropnik, ož. zidar v Lukovici, in 28-letni Pankracij Krivograd, samski tovarniški delavec v Kotlah, vsak na 4 mesece, 26-letni Maks Viter-nik, ož. uradnik v Guštanju, na 7 dni pogojno za 1 leto, 34-letni Anton Ivartnik, ož. mesar in prekajevalec na Viču, in 31-letni Josip Haruin, ož. peresni kovač v Guštanju, vsak na 3 mesece.
Oproščeni so bili: Alojzij Konjar, Danijel Opeka. Mirko Trtnik. Ivan Korošec, Anton Ule, Ivan Vihar, Josip Lekš, Leopold Kališnik, Ivan Sevčnikar, Frančiška Lasnik, Bogomir Hribernik, Alojzij Razpet, Anton Stenibov, Anton Uran in Marjan Prelc.
Večina obsojencev je kazen že prestala, ker so bili v preiskovalnem zaporu po leto dni. Vsi oni, ki so bili obsojeni in so kazen že prestali, bodo izgnani v svoje pristojne domovinske občine. v kolikor nimajo domovinske pravice v Ljubljani.
Postopanje proti 32-letnemu Francu Žlebniku, samskemu trgovskemu pomočniku v Libeličah, je bilo izločeno.
Občni zbor časnikarjev iz Dravske banovine
Uspelo zborovanje ljubljanske sekcije JNU v Rogaški Slatini — Nov korak k utrditvi stanovske zavesti naših časnikarjev
Svet pozna Jugoslavijo
j
£
m
S
f
njena rujna vina.. • njene cuvstvene pesmi' in blesteče zobe njenih prebivalcev!
A svet pozna tudi tajnost, na kateri način stotisoče Jugoslovanov vzdržuje lepoto svojih zob. Sargo v Kalodont ima ta blago* dejni učinek. Nedotaknjeno zdravje zob in biserni sijaj, kakor tudi vonjajoči sveži dih so posledice tega negovanja.
SARGOV
KALODONT
ohranjuje zdravje in lepoto zob.
Časnikarji iz Dravske banovine so imeli v petek svoj redni občni zbor v Rogaški Slatini. Bili so gostje zdraviliške uprave, ki ji s tako velikim uspehom stoji na čelu neumorni dr.
Š t e r.
Po prihodu v Rogaško Slatino so si časnikarji, ki so se zbora udeležlii v izredno lepem številu, ogledali zdravilišče in vse njegove moderne naprave ter vrelce, ki so že tolikim vrnili ljubo zdravje in ki slove po svoji zdravilni moči daleč po svetu. Ta dan je bilo zdravilišče tudi otvorjeno. Nekaj gostov je že prišlo v ta krasen kotiček naše zemlje.
Prvi občni zbor zadruge »Novinarski dom«
Pred občnim zborom stanovske novinarske organizacije se je vršil občni zbor pred kratkim ustanovljene novinarske stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom«. Občni zbor je otvo-ril načelnik zadruge Aleksander Železnikar, glavni urednik »Jugoslovana«, konstatiral sklepčnost ter podal kratek pregled dela, ki ga je že izvršila mlada zadruga. Zanimanje med novinarji za novo zadrugo je razveseljivo, kar priča tudii že lepo število zadružnikov. Pa tudi javnost kaže mnogo simpatij za težnje zadruge »Novinarski dom«. Na merodajnih mestih je bila že obljubljena zadrugi krepka podpora, da bo mogla zadruga uresničiti svoje cilje. »Novinarski dom« v Ljubljani ne bo samo sedež vseh slovenskih novinarjev, temveč tudi kulturno sie-dišče slovanskih in zavezniških književniških in umetniških ter kulturnih organizacij. Novinarski dom« naj postane pravi »Narodni dom« za vsa ta društva in zato upajo novinarji, da jih bo slovenska javnost prav tako podpirala pri njih akciji za zgraditev Novinarskega doma, kakršne podpore so bili deležni njih kolegi v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu. Na-daljni namen zadruge pa je, da poskrbi svojim članom zdrava in cena stanovanja ali lastna do-movja ter da tudi v vsakem drugem oziru skrbi za ugled novinarskega stanu in za dober so-oijalni položaj novinarjev. Zato bo Novinarski dom tudi last novinarskega pokojninskega fonda.
Po kratki, vseskozi pozitivni debati, je občni zbor odobril poročilo in z vzklikom izvolil staro upravo zadruge, ki jo tvorijo: A. Železnikar, gl. urednik »Jugoslovana«:, načelnik; dr. Potočnik, urednik »Slovenca«, podnačelnik, J. Prunk, urednik »Jutra«, tajnik; Fr. Seunig, urednik »Jutra«, blagajnik; poslanik in minister dr. A. Kramer, min. dr. Kulovec in šef-urednik »Jutra« St. Virant pa člani uprave. — Enako je bilo izvoljeno staro nadzorstvo, ki ga tvorijo gg.. Adolf Ribnikar, načelnik, dr. Ahčin, gl. urednik »Slovenca, podnačelnik, Albin Prepeluh, Josip Zupančič, gl. urednik »Slovenskega Naroda« in dr. Birsa, vodja ljubljanske podružnice »Avala«.
živahno delovanje ljubljanske sekcije JNU
Občni zbor ljubljanske sekcije JNU; ki je nato zborovala v čitalnici, je vodil njen predsednik g. Stanko Virant. Otvoril je zborovanje * pozdravom navzočih gospa svojih tovarišev, sreskega načelnika iz Šmarja pri Jelšah g. dr. K a r t i n a in ravnatelja zdravilišča dr. S t e r a. Soglasno je bit sprejet predlog, da odpošljejo zborovalci udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču, banu g. dr. Maruši č tt, ljubljanskemu županu dr. Puc it. Pozdravno brzojavko so zborovalci poslali tudi litijskemu županu g. Lebingerju, katerega gostje so bili predlanskem ob priliki občnega zbora.
Zanimivo je bilo nato poročilo predsednika g. Viranta, lci je očrtal položaj novinarjev v Dravski banovini in gibanje novinarskih stanovskih organizacij v drugih državah. Z odobravanjem je bilo sprejeto njegovo poročilo, kakor tudi poročilo tajnika g. Ozima in blagajnika g. Potočnika. Na predlog člana nadzornega odbora g. Bega so zborovalci soglasno podelili funkcionarjem razrešilnico. Prišlo je nato do daljše debate o položaju novinarjev pri nas. Za nami so časi, ki so slabili novinarsko stanovsko zavest. Slabe posledice za ves slan niso izostale. Vendar je letošnji občni zbor pokazal,, da se z novimi konsolidiranimi razmerami utrjuje vedno bolj tudi stanovska zavest slovenskega novinarja. Prvi korak za gospodarsko in socijalno njegovo osamosvojitev je storjen z ustanovitvijo zadruge. S to osamosvojitvijo se dviga tudi ugled stanu in hkratu nivo slovenskega časnikarstva, ki je toliko trpelo doslej spričo nezdravih političnih razmer.-Ustanovljen je bil poseben socijalni odsek društva, ki bo proučaval vsa glavna za socijalni dvig članov pomembna vprašanja in vodil v tem smislu potrebne akcije.
Pri volitvah je bil z vzklikom ponovno izvoljen za predsednika g. Stanko Virant, glavni urednik listov konzorcija »Jutra«, v odbor pa gg. Viktor C e n č i č, urednik »Slovenca«, Fran Kremžar, urednik »Slovenca«, Drago Potočnik, urednik »Slovenca«, Rudolf Ozim, urednik »Jutra«, Josip Prunk, urednik »Jutra«, Jože Zupančič, glavni urednik »Slovenskega naroda«, Božidar Borko, urednik »Jutra«, Stano Kosovel, urednik »Jutra«, in Aleksander Železnikar, glavni urednik »Jugoslovana«. Nadalje sta v odboru kot zastopnika mariborskega novinarskega kluba gg. Udo
K a sp er, glavni urednik »Mariborer Zeitung«, in Josip Dolanc, urednik istega lista.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Adolf Ribnikar, predsednik konzorcija »Jutra«, dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca«, Ante Beg, urednik »Domovine« in delegat mariborskega kluba. Razsodišče pa tvorijo gg.: dr. Fran Kulovec, minister n. r., Rasto Pusto-s 1 e m š e k, urednik »Jutra« in Josip Petrič, urednik »Jugoslovana«.
Uspelo zborovanje je zaključil predsednik V i-r a n t, nakar so zborovalci obedovali v hotelu »Pri pošti«, ki ga spretno vodi g. Stjepan Čoh. Sledile so dobrodošlice in pozdravi, najprvo g. načelnika dr. K a rti na, ki je v vznešenik besedah očrtal lepote svojega kraja, potem ravnatelja dr. Š t e r a, katerega poročilo o razvoju Rogaške Slatine, ki ga je ob tej priliki podal, priobčujemo na drugem mestu, župana g. Šentjurca, šef - zdravnika zdravilišča dr. Koltererja, slatinskega rojaka g. Bega in pesnika Silviu S a r d e n k a , ki je pozdravil novinarje s prigodno pesmico ter prinesel pozdrave najstarejšega našega novinarja slatinskega nadžupnika Korošca.
Deljeni v skupine so po obedu novinarji naredili krajše izlete v okolico. Prehitro je prišla ura, ko so se morali posloviti od Rogaške Slatine in gostiteljev. Tudi ta občni zbor jim bo ostal v spominu in za svojimi mizami v uredništvih se ga bodo spomnili vedno, kadar bo potreba, da s peresom in s črno umetnostjo dado svoj delež za napredek Rogaške Slatine, tega bisera Dravske banovine.
Slatinska zdravica novinarjem!
Slatinski gost slatinskim gostom.
Naš Prešeren kot jurW modroval je sklepe take:
Da iz pravd bt rumenjake sl kovat v dobiček čist.
Rumenjak je tudi čas.
Glej, usoda neenaka:
Časnikar iz rumenjaka kuje pravde strog izraz.
Ako čas je res zlato:
Časnikarji ste zlatarji!
Naj bi teklo v zlati zarji plemenito Vam pero.
Ako novec drag je dar: ste novinarji dragulj!
Pod pero se pno ti žulji, kot da s plugom si ratar.
Ako čas je res zdravnik: časnikarji ste zdravniki rani mali kot veliki, kjer je družbe vzdih in krik!
Ako čas je ogenj vnet: so kresovi vaši listi, da so složni v misli isti: ena duža ves bo svet.
Časnikar je luč sveta:
Milostno naj Bog obvarje časnikarje kot zlatarje!
Živeli iz dna do dna!
Otvoritev Zanatske banke
kraljevine Jugoslarje a. d., podružnice v Ljubljani.
Ljubljana, 2. maja.
Danes ob 11. uri je bila svečano otvorjena v bančnih prostorih na Dunajski cesti št. 31 v hiši Zidarjev dedičev Zanatska banka podružnica v Ljubljani.
Predsednik g. Engelbert Frauehetti je uvodoma pozdravil zastopnika centralne uprave ZB v Beogradu g. Milana Dragiča, zastopnika banske uprave dr. Rateja, zastopnika ljubljanske občine dr. Zarnika in zastopnike ravnatelja Gregoriča, dr. Pretnarja, dr. V i d m a r j a, gosp. K r o f t o, gosp. B u -1 a j i č a , dr. Kavčiča, dr. Bohinca, zastopnika Zveze obrtnih zadrug iz Maribora g. Bureša in Zadravca, zastopnika Obrtnih zadrug za Ljubljano g. Rebeka, zastopnika Zveze obrtnih društev J. Golčarja iz Celju, pravnega zastopnika zodružnice dr. Milana Šubica in vse druge načelnike obrtnih zadrug. Predsednik se je nalo spomnil vseh onih, ki so sodelovali pri ustanovitvi te za obrtnike tako važne institucije, predvsem predsednika centralne uprave iz Beograda g. Milana S t o j a n o1 vica in tajnika Zbornice TOI dr. Plessa. Očrtal je delo, ki je imelo uspeh, o katerem priča današnja otvoritev, in poudaril važnost podružnice za naše obrtnike. Generalni direktor Milan Dragič je nato nagovoril navzoče in ob tej priliki podčrtal, da se bodo obrtniki z vsemi silami še naprej trudili, da bodo kos in izpolnili veliko socijalno nalogo, ki jo jim nalaga ustanovitev te institucije. Slovensko obrtništvo bo imelo priliko dobiti v tej ustanovi svojega zaščitnika za procvit vsega stanu. V imenu centralne uprave je proglasil podružnico s tem dnem otvorjeno.
Navzoči so poslali vdanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministrskemu pred-
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca ln črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili,, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
sodniku Zivkoviču, trgovinskemu ministru in predsedniku centrale Stojanoviču, ki se zaradi obolelosti ni mogel udeležiti otvoritve. Nato je podpredsednik podružnice g. Rebek v imenu Zveze obrtniških zadrug v Ljubljani in drugega obrtništva v Dravski banovini navzoče pozdravil, želeč našemu obrtništvu popolno gospodarsko samostojnost s pomočjo novega zavoda, kar je tudi edini namen te ustanove. S klicem, da bi Bog blagoslovil obrtništvo pri tem delu in delo samo v prid in korist vseh obrtnikov in države, je zaključil svoje izvajanje. Za Zbornico TOI je navzoče pozdravil dr. Pretnar in prikazal trud in požrtvovalnost nekaterih za ustanovitev podružnice Zanatske banke v Ljubljani, tako generalnega tajnika dr. W i n d i -s e h e r j a , g. F r a n c h e 11 i j a in gosp. Zadravca.
Upravnik podružnice je gosp. Rajko Ogrin, predsednik g. Franchetti Engelbert, podpredsednik g. Josip Rebek, odborniki pa gg.: Zadravec iz Središča ob Dravi, Fran Bureš iz Maribora, Kolobar iz Celja, Karel Vidmar, Fran Ravnihar in Urbas Miroslav iz Ljubljane. Ni treba poudariti važnosti podružnice Zanatske banke v Ljubljani ki bo podpirala predvsem malega obrtnika in bo izvrševala vse bančne posle ter je upati, da se bodo obrtniki v Dravski banovini oprijeli svojega zavoda, ki je pri-viligirana državna institucija, pri kateri je država udeležena s 30 milijoni dinarjev.
Fioriianovo	.
(Iz celjske okolice)
Ko pokrije tema dolino, se zberejo fantje na vasi, da si porazdele delo. V naših krajih je običaj, da na predvečer sv. Florijana pri vsaki hiši odneso nekaj drv, prineso pa od druge hiše. Tu in tam poberejo celo klade, trte od vrb obešajo na kljuke vežnih vrat, dočim polena položijo ali zložijo pred vežna vrata. Ko so dokončali, zakurijo na vasi ogenj z drvmi, ki so jih pobrali pri hišah v čast sv. Florijanu, svetniku ki ima ogenj v oblasti.
Družine molijo po rožnem vencu na čast sv, Florijanu, »da bi uas varoval časnega in večnega ognja«. Marsikatera kapela se ponaša v naših krajih s sliko ali kipom sv. Florijana. Farna cerkev sv. Daniela v Celju ima na ženski strani, tik pred žalostno kapelo veliko sliko starega slikarja, kako poliva sv. Florijan nad gorečim starim Celjem golido vode. Slika je umetniške vrednosti in je zgodovinsko pomenljiva.
Ko se zdani in se prikaže solnce, pogleda gospodar s paznim očesom, če je izšlo na jasnem ali oblačnem nebu, kajti če se prikaže na jasnem, bo tisto leto treskalo in grmelo, boljše je da je oblačno.
Prvo nedeljo po sv. Florijanu prično pobirali fantje po hišah klobase, jajca in mast. Eden nosi staro knjigo, razloži gospodinji, da zadaj stoječa mož in žena nimata kaj jesti, in da kmalu pričakujejo »vesel« dogodek, zato so se
zbrali, drugi zbijajo šale na račun fanta, ki je oblečen v »ženo«.
Godec pa svira, ko gre ves sprevod med petjem fantov po vasi, vaška mladež pa zadaj
Sv. Florijan, patron naših gasilcev. V pomladnem jutru hite gasilci med njivami hmeljnikov v gasilni dom, da od tamkaj z zastavo, okrašeno s sliko sv. Florijana, skupaj s sosednimi društvi odkorakajo v farno cerkev. Kako jim žare lica, koraki po taktu godbe, saj vedo, da je danes njih gasilski praznik. Vzvišena je ideja gasilstva, hiti svojemu bližnjemu v pomoč, bodisi da je ta tvoj prijatelj ali ne. Ko se prikaže rdeči petelin, zadoni gasilski rog, hite gasilci v boj proti groznemu elementu ognju. Pozdravljeni gasilci, na vaš praznik, vzvišene so vaše naloge ljubezni in pomoči, saj ste — vitezi sv. Florijana. — A. Dolenc.
Jzjava
»Slovenec« ponavlja že v nekaj člankih netočne in neresnične trditve o kazenskem slučaju kovača Bratuna iz Besnice in o mojem zagovoru Bratuna pri glavni razpravi na sodišču. Predvsem meram ugotoviti sledeče:
Ce je moralo sodišče ta žalostni slučaj (kot toliko drugih) razpravljati javuo in je pri tem bilo javno razpravljam) tudi o neugodnih higi-jenskih razmerah na deželi — ni bilo treba »Slovencu« o tem javno razpravljati v časopisju, če mu je res toliko na tem, da tujcem ne pride kaj za uas neugodnega na ušesa. Da se o tem razpravlja v časopisju, nisem torej odgovoren jaz, temveč »Slovenec«.
»Slovenec« brani pred menoj slovensko kul-turo in inteligenco, kakor da bi jaz ne priznal slovenskih kulturnih pridobitev in časti tistim kulturnim delavcem, ki imajo za to zasluge. Toda jaz slovenskh kulturnih pridobitev nisem zmanjševal in zaslug slovenskih kulturnih delavcev okrnjeval. Ugotovil sem le, katerih pridobitev Slovenci še nimamo in v čem slovenska inteligenca našega človeka ni dovoljno izobrazila in vzgojila, tako da je nevednost vzrok gotovih kaznivih dejanj, ne pa hudobija.
Sodeč po »Slovenčevih« člankih moram reči, da mu manjka smisel.in vzgoja za sodstvo, kjer se smejo obdolženci svobodno zagovarjati sami in po svojih zagovornikih. Kje na svetu bi mogel biti zagovornik radi zagovarjanja še takega zločinca izpostavljen sličnim napadom? Izjavljam, da sem kot zagovornik moral iznesti v korist obtoženca, kar mi je velevala vest in poklicna dolžnost. Da bi imel o spanju kmetske moške mladine v hlevih in o zanemarjenih posteljah v hlevih prave podatke in statistiko ravno »Slovenec«, ne morem priznati. Poslužiti sem se moral po vesti in poklicni dolžnosti podatkov, ki so mi iz moje skušnje znani. Če bi morda res nehote te podatke porabil za pre-črno sliko, treba ugotoviti, da bi to bilo storjeno radi nesrečneža na zatožni klopi.	—
V Ljubljani, 29. aprila 1931.
Dr. Jani« Novak,
Jz Dravske banovine
CENJENE NAROČNIKE prosimo, da se po-služijo za plačilo naročnino naših položnic, ki srno Jih priložili našemu listu 1. maja. S tem, da plačajo naročnino ▼ prvih dneh meseca si prihranijo nepotrebno skrb in nam pa prihranijo veliko dela. Tudi plačilo je lažje v prvih dneh meseca, kakor proti koncu meseca.
UPRAVA.
d Krajevna protitubcrkulozna liga se ustanovi tudi v Kranju ter bo ustanovni občni zbor v ponedeljek 4. t. m. na mestnem županstvu.
d Ker ni še dospelo dovoljenje, je Krajevni odbor U. V. Invalidov v Celju primoran tombolo na 10. maj t. 1. preložiti.
d Glasbeno društvo v Kofevju Je pod vodstvom znanega in priljubljenega pevovodje gospoda M. Trosta zopet pričelo z rednimi pevskimi vajami, in sicer za ženski zbor v ponedeljkih ter za moški zbor v torkih ob 20. uri f, tukajšnji osnovni šoli. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izberi tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. 998
d Volna, bombaž, nogavice in plotenine v veliki Izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židov-*ka ulica 4 in Stairi trg 12.	600
d Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajce, optik, Ljubljana, Stari trg 9.	420
Že v 24 urah
barva, pleslra In kemično snažl obleke, klobuke itd.
ftkrobi ln svetlolika srajce, ovratnike in Manšete. Pere, suši, monga ln lika domače perilo
8“___________________tovarna	Jos.	Reich.
d Za pomladanske izlete Vam nudi najboga-tejSo izbiro »provijanta« velemesarija Slamič na Gosposvetski cesti.	1164
d Korošci — perci! Pevski odsek Kluba koroških Slovencev v Ljubljani vabi vse rojake-pevce, da pristopijo k pevskemu odseku, ki ga vodi koroški rojak g. Novak Ivan, upravnik po-Ite Ljubljana 5, Zaloška cesta. Zglasijo naj *e pri imenovanemu gospodu.	1142
Lekarna Tmkoczy m
Ljubljano, Mesini iwu 4
Tel. 2186	P.	C. r. 10755
tanil n
po znižanih cenah pri
L. Vilhar, urar
Ljubljana, Sv. Petra 86
F. Fajdiga sin
Zaloga pohištva in tapet iških izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 7
Ustanovljena leta 1879	817
d Spominski drevi. Na Vidov dan odkrije Glasbena Matica na hiši skladatelja Davorina Jenka v Cerkljah pri Kranju spominsko ploščo. Istočasno vzida na Borštnikovi rojstni hiši Udr. gledaliških igralcev spominsko ploščo pok. tovarišu umetniku Ignacu Borštniku, Cerkljanska Sola proslavi svoj poldrugstoletni razvoj z razvitjem novega prapora, vzidanjem spominske plošče vsem slavnim rojakom in izdajo obširne spomenice z njihovimi životopisi. V kritje stroškov je daroval Soli rojak g. župnik Janez Mol iz Trzina 200 Din. Najiskrenejša zahvala!
d Film o vsesokolskem zletu v Beogradu leta 1980. Zveza kulturnih društev bo predvajala od srede 6. t. m. premijero velikega filma >o rsesokolskcm »letu v Beogradu 1. 1930.« Predstave se bodo vršile v prostorih kina »Ljubljanski Dvor« dnevno ob 20. uri. Poleg toh predstav, ki so namenjene splošno občinstvu, se bodo vršile posebne šolske predstave dnevno ob 11., 14. in 16. uri ter vojaške predstave ob 18. uri. Za šolske in vojaške predstave si Je treba vstopnice nabaviti v predprodaji v tajništvu, Zveze kulturnih društev (Kazina, II. nadstropje). Pri predstavah igra orkester Sokola I. Tabor.
d Ko grah debela toča. 28. t. m. je padala popoldne po Trebelnem ko grah debela toča. Gospodarji, zavarujte svoje pridelke proti toči.
d Zahvala. Ob priliki saditve smrekovih šalih po šolskih otrocih na parceli veletrgovca Alojzija Krajca v Grahovem, je ta podaril za siromašne otroke tukajšnje šole 400 Din. Za velikodušni dar se gospodu Krajcu najtopleje /.ahvaljuje — šolski upravitelj.
d Kmetska in gospodinjska nadaljevalna iola f Petrovčah je z igro »Stari Ilija« zaključila le-loSnje svojo delovanje. Resni in delavni udeleženci obeli šol so žrtvovali mnogo truda in časa, da so pod režijo učitelja g. Dolinarja prav častno izvedli to Igro. Cisti dobiček te prire-
ditve je namenjen za izlet. Da je mogla gospod, nadaljevalna iola pričeti s poukom, se je v veliki meri zahvaliti uvidevnosti in dalekovldno-sti tukajšnjega župana g. Stanka Jelovlka.
EN »PAN« NADOMEŠČA 24 DRUGIH OVRATNIKOV.
d Izlet Antokluba v Južno Srbijo. Tajništvo Autokluba je razposlalo te dni vsem članom posebne pozive s prijavnimi formularji za člane, ki se nameravajo izleta udeležiti, so napro-šeni, da izvolijo vposlati tajništvu Kluba izpolnjen formular prijavnice z navedbo morebitnih osebnih želj in predlogov. Po možnosti je vposlati prijavnice do 10. t. m., vsekakor pa najkasneje do 11. maja t. 1. Prijavilo se je že več udeležencev, kar je razumljivo, ker se nudi našim avtomobilistom idealna prilika, da si ogledajo zgodovinsko važne in tudi pokrajinsko lepe pokrajine Južne Srbije. Kakor sporoča Centrala Autokluba iz Beograda so tudi ceste v Srbiji v zelo dobrem stanju. Kakor znano, se izvrši prevoz vozil do Beograda brezplačno s železnico in bodo nudene izletnikom tudi sicer razne ugodnosti, med temi tudi polovični popust na ceni železnice in sicer na progi Ljubljana—Zagreb do Beograda, za vse udeležence-člane zapadnih sekcij. Ker odpade s tem naporna pot do Beograda, je pričakovati znatno udeležbo slovenskih avtomobilistov na tej lepi in zanimivi manifestaciji jugoslovanskega avtomobilizma.
Kaj danes ?
Tombola poštnih uslužbencev točno ob 8. uri popoldne. Zato kupimo vsi tablice, Iti stanejo samo po 2 Din. Prodajajo se na vseli dohodih na Kongresnem trgu.
Cdbcv
Hjubljana
Nedelja, 9. maua 1981. Pravoslavni: 20. aprila, Teodor.
Ponedeljek, 4. maja, Florjan. Pravoslavni: 21. aprila, Januarji.
Nočno slulbo imata lekarni Pleooli na Dunajski cesti ln B a kar 81S na Sv. Jakoba trgu. Jutri pa lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a t na Sv. Petra cesti in Hočevar v fitški.
*
■ Sokolstvu Ljubljane in okolice. Uprava sokolske župe Ljubljana je prejela od komande Dravske divizije vabilo, da se v sredo 6. f. m. udeleži tradicionalnega vojaškega praznika »Gjurgjev urainak«, ki bo na vojaškem vežba-lišču. Župna uprava poziva vea ljubljanska in okoliška aotoolaka društva, da ee v čim večjem fetevilu udeležijo tega lepega prazni ha. Vee članstvo naj se zbere v slavnostnih krojih v sredo točno ob tričetrt na 6 pred Oficirskim domom, odkoder odkorakamo skupno z vojaštvom na vežbališče. Bratje, ki imate slavnostne kroje udeležite se praznika polnoštevilno. Zdravo. Župna uprava.
■ Razstava vajeniških del za mehansko-leh-niško obrt je 8. maja od 8. do 12. ure v šoli na Ledini. Prosimo oglejte si jo. Vstopnine ni. •— Upraviteljstvo.
■ Rezervni oficirji, člani Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, se vabijo, da se udeleže izrednega zbora Zveze, ki bo v četrtek 7. maja ob 18. uri v društvenem lokalu v Ljubljani (Kongresni trg 1, II.).
■ Jahaln« prireditev Kola jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Peter« v Ljubljani priredi danes ob 15. uri popoldne na Stadionu ob Dunajski cesti veliko jahalno in skakalno konkurenco. Prijavili so se številni Jahači tn jahačice iz Zagreba in Ljubljane iz oficirskih in civilnih krogov. 8kakalo se bo čez različne zapreke d® višine in širne 1-20 m. Poleg tega bo tako-zvano poslušno skakanje, ki obstoja v tem, da bodo postavljene različne zapreke Sele na dan turnirja zato, da jih noben konj poprej ne spozna. Med skakalno konkurenco se bo vršilo dresurno Jahanje, pri katerem bodo udeleženci morali dokazati dresuro konjev v koraku, kasu in galopu. Razpisana so lepa darila, tako, da bo prireditev gotovo dobro uspela.
Sporočam, da otvorim v ponedeljek
dne 4. maja t. I.
GOSTILNO
poleg svoje delikatesne trgovine in mlekarne
v nanovo opremljenih prostorih
na Rimski cesti štev. 24
(vogal Bleiweisove ceste)
Če toplo priporoča
LENI LAPAJNE
■ Orktester slavne Češke Filharmonije iz Prage bo po. preteku 6 let zopet koncertiral v ItfuiMJaal v ponedeljek 11. maja. Orkester na-•topi t oelotM — 76 godbenikov in je na pota na veliko koncertno turnejo po Italiji.
■ Oblastna streljafka družina Ljubljana obvešča svoje člainstvo, da bo danes a« vojaškem strelišču svečana otvoritev letošnje etrelske ®e-zije. Začetek olb 8.80. Sodeluje godiba 40. pp. Udeležba za vee čilane strogo obvezna. Vsa društva, ustanove, korporacije dra rse prijatelje strelskega športa iz Ljubljane in okolice, kakor tudi oenj. meščanstvo vlojudno vabimo, da se udeleže te strelske prireditve.
Koks za kovače in centralne kurjave
iz angleškega premoga
75 Din za IOO kg
327	Iranko	plinarna	nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
B VIII. interna vaja gojencev dr*, konservatorija bo v torek 6. t. m. v Flilhaumonični dvorani. Začetek ob pol 6. uri pop. konec ob 7. uri. Vstop prost.
B Današnja predstava »Deviškega venca« na Šentjakobskem odru odpovedana. Zaradi nenadnega odpoklica enega izmed sodelujočih članov v Zagreb odpovedujemo dama&njo predstavo »Deviškega venca«. 2e kupljene vstopnice vejajo za prihodnjo predstavo »Deviškega venca« ali pa »e povirne denar. — Uprava Šentjakobskega gledališkega odra.
■ Prodaja manufakture. Dne 2. t. m. se je pričela v prvem nadstropju Tavčarjeve ulice št. 2, pri delniški družbi Commerce v oddelku B prodaja manufakture. Prodajalo se bo pod produkcijsko ceno. Obiščite nas in prepričajte se! Berite oglas na zadnji strani!	1172a
■ Rezervni častniki-avtomobilisti, ki so strokovno dovolj usposobljeni za vodstvo avtomobilov, se pozivljejo, da se najkasneje do 20. maja t. I. pismeno prijavijo pri mestnem vojaškem uradu v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, I., soba It. 1.
B O tuberkulozi predava šefzdravnik ljubljanske ielezniške direkcije gosp. dr. Tičar v UJN2B t kino »Ljubljanski dvor« t torek dne 5. maja ob 18. uri. Predavanje je zvezano s filmom. Vabljeni vsi!
■ Zadruga dimnikarjev v Ljubljani vabi vse dimnikarske mojstre in pomočnike, da se na dan st. Florijana 4. maja t. 1. udeleže sv. maše ob 9. uri dopoldne v cerkvi sv. Florijana. — Načelnik.
■ Zanimivo skioptično predavanje priredi Slovensko planinsko društvo v torek 5. maja ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Predavatelj g. Leon Poljanee iz Maribora nam bo
nazorno s skioptlčnimi slikami predstavil zanimivo deželo Togo v Afriki.
■ Teika nesreča. V Beljaški uh«i ae je ponesrečil 421etni delavec Josip Graj, stanujoč v Linhartovi ulici 6. Graj bi imel pomagati pri razkladanju stavbnega lesa, ki ga je pripeljal prevoznik Franc Završan za tamošnjo novo stavbo. Ko Je delaveo Lampe iz Zgornjega Kašlja odstranil zadnjo ročico na vozu, je tramovje zdrknilo na tla ln pokopalo pod seboj Graja, ki je stal tik voza. Tramovje je poškodovalo Graja na desni roki, v rami in križu. Pripeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
a Tatvina premoga. Postajenačelnik gorenjskega kolodvora Franc Zemlja je prijavil policiji, da je ustavil nekega pomožnega delavca Nabavljalne zadruge, ld je nesel vrečo premoga, težko 44 kg. Delaveo je vrgel vrečo s premogom na tla in pobegnil. Premog je bil last Nabavljalne zadruge.
a Tatvina zlatnine. Iz spalne sobe v I. nadstropju v Tovarniški ulici 1 je ne7jian tat ukradel Stojanu Stanetu dve srebrni ženski uri in zlato verižico od'žepne ure v vrednosti 800 Din.
Za pomladansko sezijo posetite pred nakupom moških oblek, manufakture, moškega perila in modnih potrebščin najprvo trgovino
OSIP OLUP
Ljubljana, Stari trg štev. 2 na vogalu in postreženi boste ■ dobrim blagom po najnižji ceni.
B Oratorij »Samson«. Na S!oginein oratorij* •kem koncertu v ponedeljek 4. maja ob 8. uri zVečer v Unionski dvorani bodo peli solistovke partije ga. Lovšetova, ga. fikerlj-Medvedova, g. Gost 18 dn g. Marjan Rus. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
B Vsako soboto, nedeljo, sredo in vsak praznik v hotelu »Bellevue« s vira godiba Wlhite-Blue-JaM.	1174
B Opozarjamo na danaSnjl oglas tvrdke Derenda.	I047a
B Odprta noč in dan so groba vrata. Umrla je Terezija Peršina, 08 lat »tara, ta »obilica, Kongresni trg IB. V ljubljanskih bolnicah »o umrli: Pavel Letnik, 40 let stara, žena viš. pristava, Loke-Trbovlje; Marija Jonke, 04 let stara, lena posestnika .Kočevska Reka; Franc Verbič, 47 let star, Podolniea pri Horjulu; Terezija Cank, BI let stara, žena posestnika, Stanjovci pri Mur-aki Soboti; Alojzija Hudobilnik, 08 let stara, kočarioa, Mlako pri Kamniku; Ana Predolnik, 47 let »tara, dninarica, Libeliče; Kamilo Gradišnik, 80 let star, carinik, Rakek; Franc Hauptman, 4S let star, polic, »tražnik t p., Vidovdanska e. 9; Ivana Kožuh, 76 let stara, zasebnica, Kranj; Rudolf Mavrič, 82 let »tar, delavec, Retnje; Anion Bregar, 58 let star, vrt. ieL uradnik v p., Rodiea-Jarie; Antonija Veeel, 04 let »tara, onemogla služkinj*, Brakar; CM Černič, > dni
star, sin pasarak. pomoč., Orlova ulica. Blag jim spomini Žalujočim naše sožalje!
B Smrt uglednega obrtnika. V Cerkveni ulici št. 21 je umrl čevljarski mojster g. Tavčar, ki Je bil zaradi svoje dobrodušnosti daleč okoli znan in je imel mnogo prijateljev — znancev. Pokopali ga bodo jutri ob 17. Naj počiva v miru, žalujočim sožalje!
B Iz bolnice. Kuhar Franc, 321etni zidar z Bleda, se je včeraj ponesrečil pri renoviranju hotela »Toplice« na Bledu. Noseč na rami bruno, Je zdrsnil v tamkaj se nahajajočo duplino in je dobil težke notranje poškodbe. — 241etni ključavničar Trampuš Ivan iz Medvod se je v petek zvečer z motornim kolesom vračal domov. Na »Testi med St. Vidom in Mednom je pripekal nasproti avlo, katerega močna luč ]e Trampuša tako zaslepila, da je zavozil v cestni jarek ln si pri padcu zlomil desno nogo. — Pri polaganju vodovodnih cevi na Dunajski cesti »e je ponesrečil v soboto 481etni zidar mestnega magistrat Brajer Matija. Nanj se je vsula plast zemlje in mu zmečkala desno nogo pod kolenom. — Skoro enaka nezgoda se je pripetila 1877. leta rojenemu Okornu Janezu, delavcu iz Stične pri St. Vidu. V petek se na svojem domu kopal za nekega posestnika pesek. Nenadoma se je sesula vrhnja plast zemlje ln ga pokopala pod seboj. Okorn je dobil tako težke notranje poSkodbe, da jim bo najbrže podlegel.
B Češkoslovaški železničarji v Ljubljani. V Ljubljano so prispeli češkoslovaški železniški uradniki. Gostom je bil prirejen prisrčen sprejem že na meji v žt. liju, potem v Mariboru in končno v Ljubljani. Pozdravnega večera v Kazini so se udeležili med drugimi češkoslovaški konzul inž. Sevčik, zastopnik mestne občine dr. Fuchs in ravnatelj Zveze za tujski promet gosp. Pintar. Včeraj so si gostje ogledali Bled in njegovo divno okolico.
Celje
• Izgube. V soboto je bila na poti od Gospo ske ulice do Zrinjskega ulice izgubljena temnomodra svilena bluza. — 28. aprila Je bil na poti od Sv. Jožefa v Zavodno izgubljen 100-di-narski bankovec. — 29. aprila je trgovski potnik Senčar Anton v mestu izgubil listnico iz modrega usnja, v kateri je bilo 350 Din ter več liatin, glasečih se na njegovo ime. Najditelji naj oddajo stvari na predstojništvu mestne po-Heije.
• Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 9. maja ob 9. dopoldan v mestni narodni ioU v Celju.
• Mestni kino predvaja danes in jutri v ponedeljek govoreči film »Tajnost petero ključev«. Zvočna predigra.
• Na občnem »boru Trgovskega društva je bil iavoljen sledeči odbor: predsednik g. Fazarinc, podpredsednik g. Pibrovc, odborniki trgovci gg. Stermecki, Leskovšek, Lukas, Dobovičnik in 8u-mer ter trgovska nameščenca gg. LavriC tn Konhajzler.
• Smrtna kosa. Dne 30. aprila je v Trubarjevi ulici št. 8 umrla ga. Bogataj Lucija, žena orožniškega vpokojenca, stara 52 let. V javni bolnici sta dne 1. maja umrla 21-letni krojaški vajenec Koren Štefan iz Velenja ter 2-letna posestnikova hčerka Brinšek Dragica iz Migojnice.
• Današnja predstava »Prodane neveste« ob 16‘80 v Mestnem gledališču bo za Celje dogodek prve vrste, kajti zasedba je prvovrstna.
Protituberkulozni dan priredi danes celjska Protituberkulozna liga pod geslom »Dajmo otroku solnca in zraka I«. Ob 10. bo v mestnem kinu filmsko predavanje g. dr. Fischerja, h kateremu je prost vstop.
• Društvo stanovanjskih najemnikov ima svoj občni zbor jutri 4. maja ob 20. v gostilni Filip-iič v Gledališki ulici.
• Tujci v aprilu. Pretekli mesec je obiskalo Celje 990 tujcev s 1108 prenočninami. Po državni pripadnosti je bilo 725 Jugoslovanov, 122 Avstrijcev, 46 Cehoslovakov, 87 Nemcev, 33 Italijanov, 11 Madžarov, 7 Poljakov, 3 Rusi-emi-granti, 8 Američani, 2 Angleža, 1 Grk. Po poklicu je bilo 317 trgovskih potnikov, 216 delavcev, 46 obrtnikov, 23 industrijcev, 18 uradnikov, 11 dijakov, 9 odvetnikov, 4 zdravniki, 847 pa jih je bilo brez poklica.
• Umrlo je v aprilu v Celju 26 oseb in sicer 4 v mestu ter 22 v javni bolnici.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 8. maja ob 15'30 uri: »Prodana nevesta«. Gostovanje ljubljanske o,pere.
Hrastnik
Nedeljska igra v Narodnem domu »Peg, srček moj,« ki Jo je priredil prosvetni oddelek našega Sokola pod vodstvom g. Mahkote, je izpadla dobro. Mnogoštevilni obiskovalci so se dobro zabavali. Cirkus Je prišel ta dan tudi na svoj ra-čun.
Nevihta v torek popoldne ni napravila k sre-W posebne škode, zlasti ne v dolini.
Nova iola. Ker Je bila odduja stavbe naše šole razpisana, se podjetniki že oglašajo. Upamo, da se bo kmalu pričelo živahno vrtenje na bivši njivi poleg »tare rudniške stanovanjske bile.
Cerknica
llirma. 14. maja bo v Cerknici spet po nekaj letih birma.
Konec pouka v obrtni šoli. Ta teden se je končal pouk na tukajšnji obrtni nadaljevalni loli. Uspeh je na splošno zadovoljiv.
»Bratje sv. Bernarda«. Danes popoldne bodo igrali na Rakeku igro »Bratje sv. Bernarda«. Predstava bo ob štirih v Sokolskem domu.
Priprave za sokolsko akademijo. Priprave za akademijo *o v polnem teku. Akademija cerk-niikega 8okola bo daneB teden v Sokolskem domu, na kar Cerkničane že vnaprej opozarjamo.
»Jugoslovan« se je tudi v Cerknici že precej uveljavil zlasti ob nedeljah in praznikih v liol-portaži. Le pridno segajte po njeni, *aj stane teaka Številka, tudi nedeljha, samo 1 dinar in J* tako »Jugoslovan« naš oajcenejši dnevnik.
Izkop vojakov na jeseniškem pokopališču
Ha jesenlSkem pokopališču ao izkopali 28 vojakov iz svetovne vojne, ki ao umrli na Jesenicah. 20 vojakov je bilo pokopanih v posebnem delu našega pokopališča. Nekega italijanskega pešca po imenu Ferrari Luigi so izkopali že lani in prenesli v skupno pokopališče, italijanskih vojkkov, ostalih osemindvajset pa so sedaj izkopali, položili njihove bosti v za to določene krste in Jih prenesli v kapelico, ki stoji sredi pokopališča in predstavlja obenem vojaški spomenik iz dobe svetovne vojne. Med njimi so trije neznani vojaki, ki so umrli 1918. leta na Jesenicah, dalje dve črnovojnika in to Beličič Anton in Smet Anton, 15 pešcev, in sicer Homstein Jože, Liszkai Janoš, CeOUi Istvan, Hoffman Ivan, Tkozcuk Mikola, Mttller Artur, Trampuš Karel, Schovodok Nikolaj, Pia til Ven-oel, Ratz Karel, Stanojevič Savo, Petrovič Dimitrij, Dragoljub Savič, Zelj Ivan in Jocič Stanislav.
Fale France iz I. čete slovenske legije, topničar Zupančič Jože, kaplar Kasal Jože, strelec KOrner Ignacij, strelec Schwarz Josip, topničar Lusinger Janez, podnarednik Schmied Vence! in nemški vojak Eigel Anton.
Izkop je izvršila mestna občina, ki si je za to izposlovala potrebno dovoljenje. Izkop ni delal preglavic, ker je bil na razpolago točen načrt tega dela pokopališča. Ta načrt je‘napravil mestni tajnik g. Potrato Ivan. Krste so opremili s številkami in so bile položene v betonsko grobnico. Na pročelje kapelice bo vdelana spominska plošča z imeni, ki jo bo vlil livarski mojster g. Torkar. Mir vam, vojaki, in večna slava.
Osumlfen zverinskega zločina nad otrokom
Aretacija 451etnega berača, ki pa trdi, da je nedolžen Zverinski čin blaznega berača, o katerem smo ▼ petek obširno poročali, je predmet vsesplošne govorice v našem mestu. V petek popoldne so orožniki pripeljali na žendarmerijsko postajo Oletnega berača Ivana Z., M je osumljen, da jo nečloveško razmesaril Delmanovega Lojzka. Kosmati mož, ki ima le eno roko, odločno odklanja vsako sumničenje. Pravi, da bi on ne bil ■možen storiti nekaj tako strašnega. Doma je ia Trške gore pri Krškem. Itročen je bil tukaj-žnjemu sodišču. Preiskava bo ugotovila njegovo krivdo ali nedolžnost.
Z dinamitom si končal življenje
Mokronog, 80. aprila.
28. aprila se je vršila obdukcija trupla tragično preminulega Antona Lundra, posestnika ia Cerovca pri Trebelnem.
B71etni Tone je mnogo let bival v Ameriki In si je s pridnostjo in varčnostjo po vojski v domovini zgradil lepo domačijo. Pri vsem blagostanju pa ni bilo v družini pravega soglasja. Prepiri v družini so bili na dnevnem redu, le tem so sledili tudi pretepi.
Gospodar Tone je bil pravi suženj svoje okolice. Zadnje čase se je udajal žganju, dokler ni kelih bridkosti pomešan z alkoholom izpil do dna usodnega 27. t. m. med osmo in deveto uro dopoldne. Medtem ko je žena Mica podajala v peč kruh, je v mali sobici v postelji legel Anton na trebuh in si podložil dinamit ter ga prižgal. Z grozno detonacijo se je razstreljivo vnelo in nesrečneža po obrazu in prsih popolnoma razmesarilo. V zapestju mu je odtrgalo roko.
Hitro so se zbrali vaščani v hiši in sočustvovali z ubogim Tonetom, ki je zadnje dni pred samomorom kazal znake duševne zmedenosti. Blodil je namreč bos okoli hiše. Bil je cerkveno pokopan
Nasilen ljubimec
Janče pri Litiji, 1. maja.
V bližnji vasici Dolgobroe živeči posest, sim B. Framc se je že pired nekaj ieifi in zadnje čase dodobra seznamLl z dokaj starejšo kmečko hčerjo M. Francko. Ljubezen pa ni ostala brez po-sJedic. Sprva njega to ni nič skrbelo, saj ji ie oedo obljubil »aken. Vendar pa obljube današnje mladine ne drže tako točno in začel je premišljevati, kako hi se je znebil tako obljube kakor tudd Francke. Ko je uvidel, da je njena izpoved resnična glede nosečnosti, ji je pričel svetovati, naj odipravd plod, kar je pa ona odločno odklonila. To je bil začetek njunega prerekanja, ki ni ostalo le pri tem. Prišel je še nekajkrat k njej na dom, ker pa le ni nič opravil, ji je začel groziti na vee mogoče načine. Pred dneva, ko je slučajno v gozdu grabila Mstje, je prišel nenadoma od nekod in se jo dejanskO' lotil. Otu se ga je hotela obraniti z grabljami, vendar Ji je iztrgal še grablje in Jo pretepal z njimi, zraven pa še grozil, da jo ubije. Pričela je kričati, kar je nasilneža oplašilo in je zbežal. Kmalu nato je ponovno prišel k nj«j na doma in pričel javno groziti, da jo ubije, nakar je Francka poiskala pomoči pri orožnikih.
Škofja Loka
Sokolstvo škofjeloškega okoliša je v predpripravah za velike svečanosti, ki se bodo vršile začetkom avgusta v Škofji Loki ob praznovanju 26-letnice od ustanovitve telovadnega društva. Opozarjamo na jubilej škofjeloškega Sokola že sedaj z željo, da gorenjsko Sokolstvo agilnega druga z vso vnemo in veseljem pozdravi na njegovih domačih tleh.
Nogometna tekma danes ob 16. uri na letnem telovadišču Sokola. Igra SK Sokol proti SK Jadranu iz Ljubljane. Vabimo!
^ciovan/c po zvezdi večernici
Pri gostoljubnih kuščaricah sta Du-■an in Danica ostala več dni. Pripovedovala sta jim, od kod sta in kako sta Prišla na Venero, a kuščarice ju niso mogle doumeti. Pretežko je bilo vse to »a njihovo malo pamet. Za slovo so !wa Priredile veliko pojedino in vese-uco na kateri sta morala ž njimi ple-P° taktu čudne godbe in še bolj oudne pesmi.
t,	66.
režko je bilo zapustiti udobno vas i vui?? gostoljubne stanovalke. Naj raj!
• Dušan in Danica ostala kar pi Bfcancah, a morala sta si ogledati S ■Sit,? čudovitih stvari na tem daljnei ■vetu, da se nista utegnila dalje pome ?s? &-1 njih’ Gostite1jice so spremljal 1 nase znance do konca vasi. T ,,Jim segle v roko in se poslovile, žele srečno pot.
Pol sloletfja Lavarnar
Novo mesto, 2. maja 1981.
Mladosten im kretpak slavi danes petdesetletnico izvrševanja kavarniške obrti ugledni novomeški kavama,c g. Fran Splihal, lastnik kavarne »Central« nasproti pošte.
Pol stoletja med kavo in likerji, med biljar-A»n iai kartami, med veselimi in sitnimi gosti, J* ni malenkost. In pri teim je ohranil naš jubi-**®t mladeniško svežost, dobro voljo in pod-Jstnosit, da bi mu nikdar ne prisodil let, ki jih nosi na zravnanih plečih.
Kot sin preglednika finančne kontrole se je jubilant rodil v Vdipftvi leta 1868. Komiaij dvanajst let mu je bilo, ko je že moral od doma. Vstopili je kot kavarniški vajenec v sedanjo kavarno »Zvezdo«, ki je bila tiste čase seveda nemška. Po končani učni dobi je »kofetarik po raznih mestih, nato se je vrnil v Škofjo Loko In nato v Kranj, kijer je skočil v zakonski jarem, ■t mu je bil izredno lahek in zadovoljiv. Nje-*^yo soproga Uršika Sajovičeva je rodom iz Vi-Pri Kranju. Vzgojila sta pet otrok, dva Aohi.li, ■ Kčere. Vsi so že odrasli in v prav k,	P°	krajšem	bivanju v Kranjiu
An»i	86	J*	K- Splihal pred 21. leta v*4-
Aoaiiort n	me*tu,	ki	mu je postalo nova
^ ‘ricajšnje obrtno društvo je včeraj svečano MTOavalo jubilej uglednega svojega člana, saim |u mant pa jei na svojslavnostni dan popoldne »,.15 ubogih dečkov in ,-avno toliko rev-
er ? *tem P'€mei>him činom najbolj pokazal svoje zlato srce.
^Judi naše iskrene čestitke zaslužnemu juhi-
Presenetljiv napredek Rogaške Slatine pod vodstvom dr. Štera
Razširitev in modernizacija podjetja, ki se s svojimi napravami uvršča med prva svetovna zdravilišča
Pri obedu, ki ga je zdravilišče priredilo slovenskim novinarjem, ki so zborovali v Rogaški Slatini, je pozdravil zborovalce v imenu zdraviliške uprave ravnatelj dr. fiter in nato poročal o dosedanjih uspehih in bodočih načrtih zdravilišča. Poročilo objavljamo v celoti, ker prikazuje ogromen napredek Rogaške Slatine v zadnjih letih pod sedanjim vodstvom. Ravnatelj dr. šter je izvajal:
O našem delu se razširjajo povsem napačne vesti in mi je zelo drago, da morem pred tako odličnimi in merodajnimi faktorji javnega mnenja našega naroda dati nekoliko pojasnila.
Ker sem pred 10. leti prišel na sedanje služ-
Bavnatelj zdravilišča g. dr. šter.
beno mesto, sem prišel že kot tretji slovenski ravnatelj v povsem neurejene razmere. Imel sem priliko spoznati prave vzroke neuspehov svojih dveh prednikov in trdno sem sklenil si poiskati drugo pot, ker sem uvidel, da pot, po kateri je prišlo zdravilišče, vedno globlje pripada, po kateri je postalo globoko pasivno in so postale razmere nevzdržljive, ni mogla biti prava. Videl sem, da le delo, pravilno gospodarstvo more dvigniti zdravilišče iz težke krize, v kateri se je nahajalo in vedel sem, da se morem opirati le na delo in vspehe svojega dela, nikakor pa ne na naklonjenost ene ali druge stranke, kot je bilo takrat običajno. Zdravilišče se je moralo brezpogojno postaviti nad vsako strankarstvo in dvigniti edino le na gospodarsko stališče. Brez ozirov na desno in levo in pod največjimi težkočami in nasprotstvi se mi je to posrečilo. Podpirala me je v tem trdna vera, da še nikdar v zgodovini človeštva ni pri-
je uprava in načrti so padli v vodo. Vse delo, ves ta napor se je moral začeti snova, dokler se ni končal z istimi uspehi. Ko je naš ljubljeni kralj dvignil s svojim energičnim korakom našo državo od roba propada in postavil stalnost v upravo, je dobilo naše zdravilišče upanje na boljšo bodočnost.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je uvidela nujnost sahtev našega zdravilišča in je nemudoma odredila pripravljalna dela za večje investicije.
Ko smo pridobili še zanimanje našega znamenitega arhitekta prof. Plečnika sa naše zdravilišče in je prevzel regulacijo in načrte za večje investicije v svoje vešče roke, smo začeli prosleje dihati. Kajti pri razmerah, ki so do sedaj vladale v zdravilišču, pomanjkanju slanovanj, kopalnih kabin in komfortov, kakršnega ima danes v inozemstvu le vsako neznatno kopališče in kar je bilo najhujše pomanjkanju vode, smo že videli pred seboj brezpogojno nazadovanje zdravilišča v vsakem oziru in uničenje vseh naših dosedanjih naporov in uspehov.
Zato sem hvaležen kraljevski banski upravi, da nas je v zadnjem trenutku rešila skrbi in sklenila velikopotezno akcijo za napredovanje našega zdravilišča.
Zagotovila nam je večji kredit, katerega bo zdravilišče z lahkoto amortiziralo • svojimi dohodki in je odredila sledeče investicije:
1. Zgradbo novega vodovoda iz Sladke gore;
2. zgradbo novega modernega centralnega kopališča;
3. zgradbo novega plavalnega kopališča;
4. zgradbo dveh novih modernih hotelov in zgradbo nove kavarne, ker dosedanja nikakor ne odgovarja zahtevam.
Vse te investicije bi morale biti do bodoče sezone 1992 gotove in bodo tako odstranjene vse ovire, ki zadržujejo danes naše zdravilišče na razmahu in napredku, za katerega ga je tako lepo ustvarila narava sama.
Kljub velikim naporom od konkurenčnih strani izpodriniti našo vodo s manj vrednimi mineralnimi In drugimi umetnimi vodami, tudi prodaja naše vode, ki je glavni vir dohodkov zdravilišča, napreduje od leta do leta in smo do sedaj prekoračili konzum naše vode v primeru predvojno dobo letno sa preko 200.000 steklenic.
Ta napredek v zvezi z napredovanjem frekvence gostov, ki se je zvišala v primeru s predvojno dobo za 50 odstotkov in se bo znatno zvišala, ko dobimo možnost sprejeti pod streho vsaj one goste, ki so se že dosedaj javljali, a smo jih morali vsled pomanjkanja stanovanj odkloniti, nam daje polno upanje, da bo naša vera v bodočnost Rogaške Slatine doživela popolno vstajenje. Vsa ta naša upanja bi pa bila seveda iluzorna in napredek zdravilišča kljub
šel kak narod do mori in slave drugače kol z delom in umnim gospodarstvom, da je propadel vsak narod, ki je nosil svojo narodnost na je-slku in ne v srcu, ki se je dvignil na trdno gospodarsko podlago.
Da nisem na napačnem potu, nam je pokazala bilanca, ki je po letih izgube izkazovala vsako leto za nekaj sto tisoč dinarjev več čistega donosa, kar v ostalih državnih podjetjih ni bilo običajno in da smo do danes investirali is lastnih dohodkov in dali državi okroglo 10 milijonov dinarjev.
Ne omenjam tega, velespoštovani gospodje, da bi iskal kakega priznanja, omenjam samo tega, ker so o tem razširjene popolnoma napačne zlohotne vesti in ker smo čitali tudi . črno na belem, da zdraviliška uprava po vojni ni storila ničesar in da se iinamo za vse, kar je v zdravilišču, zahvaliti bivši nemškutarski upravi. Nas je sicer to bolelo, toda ni nam vzelo poguma in ni nas oviralo pri našem nadaljnem delu. Glavna ovira uspehov tega dela je pa bilo dejstvo, da so se nepretrgoma menjavali lastniki zdravilišča in šefi naših nadrejenih oblasti. Znano vam je, s kolikimi težkočami je zvezan v državni upravi napor za odobrenje večjih investicij, če se . nam. je konečno to posrečilo in so bili v delvj načrtj, spremenila se
investicijam in naporom kraljevske uprave In zdraviliške uprave nemogoč, če bi nam naše časopisje ne stalo zvesto na strani in nain pomagalo tudi v tem, da bi vsakdo videl v nas le in edino le odlično gospodarsko »ocijalno podjetje in ničesar drugega.
Vem, da je marsikdo težko za vas, velespoštovani gospodje, ločiti zrno od plevela, toda bolje je pustiti zrno in plevel na strani, kot pa škodovati zavodu, ki mora biti ponos naše države pred vsem naše ožje domovine in dajati vrhu tega še hrano škodoželjnosti naših narodnih nasprotnikov.
Jurklošter
Odlikovanja so prejeli nekateri ugledni domačini. Zlato kolajno za državljanske zasluge sta prejela gg. Jurko Anton, veleposestnik v Henini, starosta Sokola in bivši dolgoletni župan ter Blatnik Franc, posestnik. Red sv. Save in zlata kolajna sta pa bila izročena gosp. Alojziju Šmitu, veleposestniku v Jurkloštru.
Šoštanj
Koncert. Pevski odsek sokolskega društva v Šoštanju priredi s sodelovanjem salonskega orkestra danes točno ob pol 16. v Sokolskem domu koncert. Pričakovati je obilne udeležbe, zlasti tudi iz okolice, ker so zveze z vlakom in avtobusi na vse strani ugodne.
Maribor
m l»r<*čitev odlikovanj*. Okrajni glavar rl-r. Ipavic je izroSil v petek red Sv. Save IV. stopnje konsistorijaluemu in duhovnemu svetniku Jerneju Frangešii, liipniku pri Sv. Marjeti ob Pernici, čestitamo!
m Današnje športne prireditve v Mariboru, ob 6. pri mestnem vodovodu na Termi start k kolesarski dirki »okoli Pohorja«; ob 9. na igrišču SK Kapida v Ljudskem vrtu: medklubski tenis matoh Graaer Atletik SK : SK Rapid, ob 9*30 na igrišču I. SSK Maribora: prvenstvena nogometna tekma I. SSK Maribor : SK Svoboda (sodnik g. Franki); ob 14-30 na igrišču SK Ra-pida: mednarodna nogometna tekma Salzbiirger ASK : SK Itapid. (Sodnik g. Nemec.)
m Promenadni koncert. Danes dopoldne bo od 10 90 do 12. ure igrala v Mestnem parku god. ba glasbenega društva »Drave«.
Radi kvalitete In cene — samo »Karo čevlje!«	985
in Nova trgovina A. Lesjak, Gosposka ul. 11 nudi po najnižji dnevni ceni stalno svežo praženo kavo, čaj mast, riž, olje, moko in vsa druga živila.	1005
m Gledališče v nedeljo. Danes popoldne ob 16» uri bo predstava otročke igre »Začarana žaba«, ki je opremljena s petjem, godbo ter plesi. Zvečer ob 20. uri bo premiera Szirmajeve operete »Kavalir Miško«.
in Meso poceni. V torek 4. t. m. se bo na stojnici pri mestni klavnici prodalo 400 kg teletine po 10 Din kg. Prodaja se bo pridela ob 7. zjutraj in vsaka oseba bo dobila kvečjemu 2 kg ntesa.
Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno r i JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Nesreča v železniški delavnici. V delavnici državnih železnic je padel večraj 45-letnemu de-lavou Karlu Haoklu na hrbet kos železa in ga tako težko ranil, da je moral v bolnico.
m Nesreča steklarja. Žilo odvodnico si je v petek prerezal pri delu steklar Karel Olaj. Prepeljali so ga v bolnico.
Pijte original »CHABESO«. 1114 m Prva vožnja novega avtobusa. Danes popoldne bo prvič vozil novi veliki mestni avtobus znamke Saurer na Mariborski otok, kjer bodo kamniški gasilci priredili veliko veselico.
m Izpred sodišč*. V petek sta se zagovarjala pred tukajšnjim okrožnim sodiščem 23-letni Vido Karba in 28-letni Rudolf Kranjc. Obtoženca eta v noči na 31. decembra 1930. vlomila v sobo Franceta Psejmana, odprla s ponarejenimi ključi blagajno in ukradla 5185 Din. Dne 17. januarja pa sta vlomila v sobo natakarice Pavline Murkove pri »Plzenjskem dvoru« v Tattemba-ohovi ulici in odnesla ogrlico in škattjlco pudra. Ker so ju opazili, sta pobegnila skozi okno na streho, kjer so ju potem stražniki ulovili s pomočjo gasilcev im civilistov. Ker sla metala na zasledovalce opeko, »ta tudi ranila Ivana Pukla, Franca Telšovca, Konrada Pajerja in Viktorja Girerja, Kmba in Kranj sta dejanje priznala in bila obsojena vsak na 1 leto težke ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. — Istega dne je bila tudi razprava protii znanemu tatu koles, F. Harryju in njegovi ženi, ki je bila obtožena, da je kolesa prodajala in hranila. Harry je bil obsojen na 1 leto teike ječe žena pa na 4 mesece zapora.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor.	1184
Gostilničarji!
Udeležite sc zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne 11. maja 1931 ob pol 10. uri v Mariboru. Po zborovanju ogled vinskega sejma. Legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva ulica it. 6. Priložite 2 Din v znamkah.
Obnovitev premogovnika pri Poljčanah
O obnovitvi premogokopa v naselju Stanovskem tik Poljčan je naš list svoj čas že poročal. Vendar takrat še z neko rezervo, ker radi izkušenj prejšnjih podjetnikov, ki so se od časa do časa menjavali in pa zaradi precej dolge zapuščenosti (zadnjič so dobavljali premog odtod pred 6 leti) v zopetno obnovitev nismo imeli pravega upanja. Zlasti ker je rove zalivala voda ter jili v zadnjih letih popolnoma zalila in zasula. Odkar pa je prevzela ta zapuščeni rudnik neka zagrebška družba, je zavzela stvar drugačno lice. Od tedaj delo pod strokovnjaškim vodstvom ravnateljem in solastnikom gospodom Turkovičem resno napreduje. Navzlic težavnemu delu so v tej kratki pomladni dobi izsušili in izčistili na dveh mesth rov do 40 ra v notranjost, kamor nameravajo prodreti do 200 m in še več. Podjetje ima lastno električno centralo, ki bo obenem služila za redno odvajanje vode. Zaenkrat ima zaposlenih 9 delavcev, dokler se ne začne s kopanjem rude same. Ker bo pri podjetju — ko bo začelo obratovati — brezdvoina dobilo zaslužka mnogo domačih ljudi, naj bi Sli domačini, čijih posestva so v tem rajonu, podjetnikom vsestransko na roke!
m Velik vlom. Orožniki iz Sv. Jurija ob južni železnici so obvestili tukajšnjo policijo, da bo neanaiici v noči od petka na sobolo vlomili v neko tamkajšnjo trgovino in odnesli večjo množino klobukov, srajc, sidrna itd.
Škocijan
Zadnja pot ii vinograda. Dne 29. t. m. se je
vračal 75 letni Martin Indihar iz Drage proti domu iz Vini vrha, kjer je bil zaposlen pri g. Zorku. Nesreča je hotela, da je v temi zašel im pal v neko jamo ter se ubil. Naslednji dan so ga ljudje našli mrtvega in ga prenesli v mrtvašnico v Belo cerkev. Mož je bil dobričina in za njim žaluje prav vsa okolica. Bodi mu lahka zemljica ostalim pa naše sožalje!
Slovenjgradec
Osebna vest. Za župnika v Šmartnem pri Slovenjgradcu je imenovan kaplan v Starem trgu in katehet osnovne šole g. S o m r e k Anton, na njegovo mesto pa pride g. Horvat Josip.
Preprečen vlom. Pred kratkim si je tukaj šnja lesna tvrdka Steiner in sinovi postavila novo pisarniško hišo, v katero je hotel vlomiti neznan zlikovec. Nočni čuvaj pa ga je ob pravem času zasačil in ga s pomočjo g. K. prepodil ravno ob pravem času. V pisarni je sicer VVertheim blagajna, v kateri pa ni večje množine denarja. Gotovo je, da bo poskušal prepo-deni kje drugje svojo vlomilsko srečo.
Sprememba posesti. T- - ko hišo tvrdke brata Reitter, sedaj Anton Čadež, je kupil tukajšnji trgovec g. Rojnik Ivan, kamor se bo še v teku 1 ta p.esflil s svojo glavno trgovino.
Požar. Posestniku Kotniku Ah -iju v Gradišču pri Slovenjgradcu je uničil ogenj hišo, hlev in gospodarsko poslopje in ima 70.000 Din škode. Zgorelo je tudi precej zaloge sena, skoraj vsa obleka, gospodarsko orodje in hrana. Ogeuj se je pojavil najprej v podstrešju, ker je dimnik vzidan v les. Pogorelec je zavarovan za 40.000 Din.
Brežice
Sokolska prireditev. Sokolsko društvo v Globokem pri Brežicah bo priredilo predvidoma v nedeljo 10. t .m. veselico, združeno z nastopom s prostimi vajami.
Mladinska prireditev. Pomladek Rdečega križa meščanske šole v Brežicah bo vprizoril, če ne bo nepredvidenih ovir, v soboto 9. t. m. zvečer in v nedeljo 10. t. m. v Narodnem domu lep Lovšinov mladinski igrokaz »Desetnik in sirotka* v treh dejanjih s petjem.
Umor ali samomor. V sredo 29. t. m. so našli blizu Catežkih toplic mrtvega srednjeveli-kega, boljše oblečenega, okrog 40 let starega moža. Imel je črno obleko, črne nizke čevlje, na glavi pa siv klobuk. Pri njem razen 200 dinarjev niso našli ničesar. Domneva se, da se je ustrelil. Samomorilnega orodja niso našli.
V četrtek so neznanca prepeljali v mrtvašnico na Čatež.
Dolenji Logatec
Elektrifikacija kolodvora. Te dni so pričeli z elektrifikacijo železniškega kolodvora. Kakor se čuje, bo kolodvor razsvetljen na peronu s štirimi obločnimi žarnicami na visokih kandelab-rih. Istotako bo tudi postajno poslopje razsvetljeno po potrebi.
Licencovanje bikov za občine Dol. in Gor. Logatec, Hotederšica, Planina in Rovte bo v Gorenjem Logatcu 21. maja.
Birma bo v Dol. Logatcu 5. t. m. Ker pride prvič v Logatec novi knezoškof g. dr. Rožman, mu Logatčani pripravljajo veličasten sprejem.
Novo mesto
Prireditev Glasbene matice danes popoldne obeta obilo prijetnih presenečenj. Mladi zavod bo pokazal plod vztrajnega dela z našo mladino.
Veliko avto-fjaražo s sedmimi oddelki ter moderno mehanično delavnico bo napravil na šuk-ljejevl cesti v Kandtji znani mehanik in šofer ter solastnik avtopodjetja g. Alojzij SkedelJ. Staro šupo bo podrl in na njenem mestu bo zraslo novo moderno poslopje.
»Čuvajmo naše morje!« je geslo narodnoobrambnega društva »Jadranska Straža«, ki je priredila današnji »Narclsnt dan« v korist svojim plemenitim namenom. Meščani in okoličani, ne zavrnite ponudene cvetke, ne zametujte samega sebe! Zrno go zrna.
Mladino na morje ali v planine. Letovanja na Martlnščlci se Je lani od tu udeležilo devet učencev osn. šole oz. študentov in ena študentka. Vsi so bili zelo zadovoljni. Celomesečna oskrba stane letos le 850 Din, je torej cenejša od lanske. Starši, čas je misliti na tol Ali pa v planinski svet na Rakitno. Dobilo bi se nekaj mest po 450 Din za ves mesec. Prijave sprejema in daje pojasnila za oba načina letovanja učitelj Viktor Pirnat.
Nogometna tekma. Danes ob pol treh popoldne se odigra na Lokvi prva prvenstvena nogometna tekma med SK Disk (Domžale) in SK Elan (Novo mesto).
Naše zdravo podnebje. OUZD je ugotovil število tuberkuloznih obolenj ln bolezensko-pod-pornih dni v področju 18. ekspozitur širom cele banovine. In med vsemi Je Novo mesto na zadnjem mestu. Z 0'43 bolniško-podpomimi dnevi, d očim izkazuje Maribor 2'30. Pač najboljši dokaz za zdravo naše podnebje ln ugodne življen-ske pogoje v naši lepi dolini.
Jubilej gledališkega igralca. Novomeščan g. Edo Grom, gledališki Igralec ln režiser narodnega gledališča v obmejnem Mariboru, bo te dni slavil 25-letnlco uspešnega in s slavo ter priznanjem kronanega odrskega udejstvovanja. Pač redek jubilej na gledališkem polju. Čestitamo umetniku-someščanu, želeč mu uspehov in slave brez konca.
Rajhenburg
V soboto zvečer je gostovalo naše Sokolsko društvo v Krškem z veseloigro »Namišljeni bolnik«. Prazna dvorana ni napravila veselja našim igralcem. Mogoče bi bil uspeh lepši, če l>i se vršila predstava v nedeljo, in to popoldne.
V nedeljo popoldne so prišli Krčani v Rajheu-burg z »Golgoto«. Krčani so jo igrali dobro. Režija je bila mestoma slaba. Prepovejte tudi otrokom motenje predstave in pa kadilcem pu-šenje v dvorani!
Posavje bo čez teden dni imelo priliko slišati izvrstne pevce, namreč Cecilijsko društvo stolne župnije v Mariboru bo priredilo v nedeljo 10. t. m. v Rajhenburgu koncert s pestro izbranim sporedom. Koncert bo pod vodstvom priznanega glasbenika g. Janeza Ev. Gašpariča. Sodelovali bodo solisti, orkester in stolni zbor. Kljub silno velikim stroškom se bo pobirala malenkostna članarina. Posavci, odzovite se, ne bo vam žal!
V torek je dal slovo samskemu stanu g. Miroslav Kosar, posestnik in gostilničar v Rajhenburgu; oženil se je z gdč. Cilko Kotičevo iz Dobove. Mladoporočencema naše iskrene če stitke!
Naši mesarji so se zganili in pocenili meso, ker eo oznanili r. velikimi letaki. Govedina stane sedaj I. vrste 14 dinarjev za kilogram.
Trebnje
Ceplenje otrok. V zdravstvenem okrožju Trebnje se vrši ceplenje otrok v naslednjem redu: Za občino Mirna na Mirili 15. maja ob 10. uri.
V občini Dobrnič 10. maja ob 15. uri v Dobr-ničah. V občini Velika Loka in sicer: v Št. Lovrencu 19. maja ob 13. uri; na Čatežu 20. maja ob 14. uri; v občini Trebnje: v Trebnjem dne 29. maja ob 10. uri; na Račjem selu 29. maja ob 14. uri; v Dol. Nemški vasi 1. junija ob 14. uri; v Tihaboju 30. maja ob 16. uri. V občini Sela Šumperk 2. junija ob 15. uri. V vsem zdravstvenem okrožju bo cepljenih 375 otrok.
Podpora kmetovalcem. Te dni se bo delil vsem onim kmetovalcem, ki nameravajo graditi v letošnjem letu gnojnične jame in greznice, po polovični ceni cement. Vsi oni, ki so svoječasno vložili prijave, naj cement prevzamejo in si urede svoja gnojišča.
Umrla je znana gostilničarka pri »Lipi« v Trebnjem Pepca; bivala Je v našem kraju 40 let in ves čas skrbno vodila svojo gostilno, kjer so se zbirali vsi Trebanjci. Pred dnevi jo je zadela srčna kap. Blag ji spomin, naj počiva v miru!
Trbovlje
Octfovo kislino mestfo žganja
Ker je mislil, da ni treba zdravniške pomoči, bo izgubil dar govora
Bučka, 30. aprila.
Pred dnevi se je pripetila Janezu Mlakarju, posestniku na Jarevihu, težka nesreča. Vozil je usodnega dne blago za trgovino g. Ani Kra-ševčevi, trgovki in posestnici na Bučki. Voznik je vse stvari izložil in znesel v skladišče. Pri takih prilikah je navada, da dobi voznik pijačo in jedačo. Na vprašanje, česa želi, je odgovoril od težkega dela ves poten: »Vina ne bom, ker sem vroč, pač pa bi se mi prilegel kozarec slivovke.« Trgovka je imela v prodajalni dve popolnoma slični steklenici, v naglici pograbi ono, ki je bila bližje, natoči kozarec in poda vozniku. Ta ni v preveliki poželjivosti niti pogledal, niti pokusil, ampak v dušku vse popil. Zaprlo mu je sapo in začel se je daviti — izpil je kisovo kislino. Mislil je, da ni nobene nevarnosti in se ni dosti brigal za celo zadevo. Drugi dan na so se pokazale zle posledice, vidoma mu je bilo slabše in slednjič se je odločil za zdravnika. Odpeljali so ga v bolnico v Krško, kjer so mu izprali želodec, moral je ostati v oskrbi' pri usmiljenih sestrah. Kakor se govori, je za enkrat izven smrtne nevarnosti, a zgubil bo najbrže svoj glas.
Tajna žganjekuha
Nova novomeška senzacija.
Novo mesto, 1. maja.
Novo mesto ima zopet svojo senzacijo. Te dni so se v Planlnškovi hiši v Kandiji nenadno pokazali financarji. Sam zlodej jih Je menda prinesel, so sl mislili domači. Kar za zajtrk. In so prebrskali vse in pregledali sleherni kotiček. Pa so v kleti odkrili gospodarja Jakoba Planinška. Ves je bil zaverovan v prekuhavanje slabega vina, ki ga je kupil po 2 Din liter. Hotel ga je izboljšati. Prekuhaval ga je v žganje.
In baš to so financarji iskali. Nekdo jim je naznanil, da kuha Planinšek žganje iz brinja, borovnic, ječmena, koruze in krompirja ter slabega vina.
Res je bilo vse to na skladišču. Namočena koruza in ječmen in krompir, pa 25 Uterska steklenica žganja in dvanajst poldruglltersklh steklenk. Vse že polno. Pa še sod z vsebino tri sto litrov vina ln drug, ki je držal 189 litrov. Vse to je bilo na mestu odvzeto ln še kotel za kuhanje, tako da je skrivnostna alkoholna kuhinja zdaj povsem prazna.
Zagorje
Športni dau. Za štafetni tek bo postavil SK Zagorje dve moštvi, udeležbo pa so prijavili SK Amater iz Trbovelj in SK Prosveta iz Zagorja. Za tek na 1000 m sta se prijavila dva tekača od Maratona. Kolesarji bodo startali pri gostilni Ernej ob 9-30 in se bodo vračali približno ob pol 1. Pestro sliko bo nudila nogometna tekma naših oldboy. Ker je silna radovednost, kdo bo igral, hočemo ustreči: I. Ran-zinger Lojze, Hočevar-Benčt, Rus-Bačnik, Uršič, Sever-Mrnuh Ivan-Ranzinger Tine-Fain-Mrnuh Polde. II. Šuligoj. Kališnik-Ravnikar, Kovač-Simončič-Skulj, Podunajec-Premelč-Ernejc-Spin-dler-Plahutnik. Za tem nastopi 1. moštvo proti SK Hrastniku. Občinstvo prosimo, da med dirkami ne zastavlja ceste, da ne bo nesreče. Odprta noč in dan mo groba vrata. V četrtek ponoči je po dolgi, mučni bolezni preminul čevljar in trgovec z usnjem g. Ivan Ko*. Pogreb ranjkega bo v soboto popoldne. Naj počiva v miru, preostalim naie sožalj«.
Zaključna prvenstvena tekma. Danes bo najvažnejši lokalni derby-prvenstvena tekma med okrožnim prvakom SK Amater in drugoplasira-nim SK Trbovlje.
Nesreča motociklista. Ko so včeraj opoldne sli otroci v šolo, je privozil po cesti iz Vode proti Trbovljam neki motociklist. Nasproti pokopališča je nenadoma skočil preko ceste neki šolar-ček, katerega je motorno vozilo zadelo ter vrglo na tla. Otrok je bil precej poškodovan, tako da so poklicali rešilni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnico, dočim motociklist ni utrpel nobene poškodbe.
Shod Narodne strokovne zveze. V pondeljek 4. maja ob 16. uri bo v dvorani gostilne Forle na Vodah javen shod Narodne strokovne zveze.
Letošnji 1. maj je potekel pri nas povsem mirno. Delavstvo je točno upoštevalo vse oblastvene odredibe ter ni beležiti niti najmanjšega incidenta. Lepo vreme je zvabilo mnogo ljubiteljev narave na okoliške planine na Mrzlico in Sv. Planino, odkoder so se zvečer v skupinah vračali veselo razpoloženi.
Praznovanje v maju. Rudnik v mesecu maju v naslednjih dneh ne bo obratoval: 4., 9., 14.,
16.,	18., 23. in 31. maja. Če odštejemo še nede-delje in praznike, bo delavstvo v tem mesecu delalo 17 dni.
Višnja gora
Danes je v prostorih gostilne Bašar, preje Skrabar, veselica, na kateri sodeluje tudi man-dolinski zbor. Občinstvo se zelo zanima za ta prvi nastop.	«
Tujski promet. Dne 27. t. m. je prispel v Višnjogoro svetnik kr. banske uprave g. Narte Velikonja z zastopnikom tujsko-prometne zveze.
V mestni hiši je razložil občinskim in tujsko-prometnim odbornikom pomen tujskega prometa za naše kraje in pozval domače društvo na tujsko-prometno razstavo, ki se vrši letos na jesen. Nato je prevzel besedo predsednik tujsko-prometnega društva Višnjagora g. J. Se-her, orisal dosedanje delovanje ter razlagal težnje pri izvedbi programa. Prosil je g. svetnika za intervencijo pri kr. banski upravi, glede rešitve vloženih prošenj za prispevek, napravo cest itd. G. svetnik Velikonja je obljubil vso pomoč.
Jesenice
Osehua vest. Na tukajšnjem obmejnem policijskem kouiisarijatu je nastopil službo prip. komisar g. Miroslav Mo n toni, rodom Dal-matinec. Dosedaj je služboval v Subotici. Novemu uradniku želimo, da bi se počutil med nami čim bolje.
Lepa starost. Pred nekaj dnevi je obhajal svoj 80. rojstni dan upokojenec tovarne KID g. Jakob Koblar na Slov. Javorniku pri Jesenicah. Polnih 46 let je delal pri istem podjetju, sedaj pa živi že 5 let v pokoju. Vzgojil je lepo 7 otrok, od katerih je padel sin Janko kot žrtev morilca-tihotapca. Ta sin je bil prvovrsten načelnik jeseniškega Sokola. &. Koblarju k temu izrednemu življenjskemu jubileju tudi mi iskreno čestitamo in mu kličemo: še na mnoga leta!
Izletniška vlaka. 3., 10. in 14. maja bosta vozila na progi Ljubljana-Jesenice izletniška vlaka. Za Jesenice: pVihod ob 7-39, odhod ob 20-24. Polovična vožnja!
Cepitev otrok. Danes se prične cepitev olrok za jeseniško občino ,in sicer ob 15. uri v občinski posvetovalnici (stara šola) za prejšnji trg Jesenice; za Savo v torek 5. maja v telovadnici meščanske šole; za šolarje, in sicer izključno za šolarje, za mesto Jesenice 6. maja ob 14. uri, za Sv. Križ nad Jesenicami v četrtek 7. maja ob 14. uri v osnovni šoli pri Sv. Križu nad Jesenicami. Pregled »e vrli povsod čez teden dni po cepitvi. Stroga dolžnost vsakega matere je, da da otroke cepiti.
Litija
Ravnateljstvo Htijske predilnice je zopet reduciralo 150 delavk in delavcev. Prejšnja leta je ob normalnem obratu zaslužilo tu svoj kruh jiad 800 delavcev, sedaj jih je ostalo samo še nekaj nad 300. Širijo se govorice, da bo s 15. majem delo v predilnici popolnoma ustavljeno za 3 mesece, ker bodo baje izvršili tudi preor-ganizacijo uprave.
Veleposestvo graščine Poganik je g. B. Samsa, lastnik parne žage v Litiji, prodal za pol milijona Din veletrgovcu z žitom g. Smerkolju iz Ljubljane.
Premiera Klabundove satire
Nocoj se je v dobro obiskanem dramskem gledališču vršila premiera Klalnmdove satire »XYZ« v Skrbinškovi režnji. Delo je občinstvo zabavalo od začetka do konca. Vse tri naslovne vloge so z nspehom podali gdč. Slavčeva, Jan in Železnik. Slavčevi ln Železniku je bilo poklonjeno cvetje. Podrobnejše poročilo še sledi.
Šah
Predolimpijski turnir v Pragi
4. Kolo je bilo igrano dne 28. aprila zvečer.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Flohr je bil od poraza proti Stolzu deprimiran in je prišel proti ing. Bergerju kot beli v nekoliko slabšo končnico. Potem je napravil še napako, da je v nadaljevanju ing. Berger hitro zmagal. Tudi Stoltz bi bil kmalu izgubil, in sicer proti Rejfiru, ki je riskantno igro Stoltza v meranski varianti jako dobro izrabil. Rejfir je z žrtvijo figure dosegel popolnoma dobljeno pozicijo, v časovni stiski pa je napra il težko napako, da je bil v končnici skoraj slabši, vendar bo partija najbrže ostala remis. Pirc je dobil jako hitro proti ing. Gombosu. Ta je kot beli igral sicilijansko otvoritev tako slabo, da je mogel Pirc z dalekosežno kombinacijo že po 24. potezah doseči jasno dobljeno pozicijo, časovno brez materijalne premoči in se je njegov nasprotnik pri polni deski udal. Gilg je remiziral z Opočenskyin, Sudi s Kubankom, dr. Skalička z Makarczylcom.
V 5. kolu je Stoltz zopet imel nekoliko sreče. Njegov nasprotnik Kubunek je pokvaril boljšo pozicijo z nerazumljivo žrtvijo in hitro izgubil. Flohr je premagal ing. Gombosa, čeravno je prišel 1 in pol ure prepozno in moral napraviti torej 40 potez v 30 minutah. Gilg je s Sudijem
E o težki igri remiziral. Ing. Berger je pokvaril oljšo pozicijo proti Opočenskem na remis. Dr. Skaličku in Rejfir odigrata partijo naknadno. Pirc je porazil Makurczyka po zanimivi igri.
V 6. kolu
je Stoltz nadaljeval svoj zmagoviti pohod z zmago nad Uilgom, ki je spregledal v izravnani poziciji odločilno žrtev figure.' S tem je tudi zadnji češki igralec izgubil točko proti enemu izmed inozemcev, tako, da nagrade 1000 Kč, o kateri smo zadnjič pisali, ne more nihče več dobiti. Flohr in Mahurczyk sta igrala zadnjih 20 potez v veliko zabavo publike vsled ogromne časovne stiske a tempo. Pri tem je ujel Flohr nasprotnika figuro In zmagal. Pirc je igral z Rejfifem in prišel po mukepolni srednji igri v nekoliko boljšo končnico, ni pa sigurno. če bo to mogel izrabiti v nadaljevanju do zmage. Opočensky je porazil Sadija, ing. Berger ing. Sombisn dr. Skalička in Kubunek sta remizirala.
Po 6. kolu vodi Stoltz z 5 (1), Opočensky 4, Pir« 3V* (1), Flohr. Gilg in ing. Berger s 3X 1. t. d.