DK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 JUBLJANA, JANUAR/FEBRUAR 1984, LETNIK XXXIII, STR. 1—36 illADBEM VESTNIK .9 IMOS - GIP VEGRAD • TOZD GRADNJA, TITOVO VELENJE STANOVANJSKI KOMPLEKS SALEK II • 820 STANOVANJ IN 2800 m2 POSLOVNIH POVRŠIN I« 8 8*1 Program pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite gradbene stroke v letu 1984 3. seminar: 4. seminar: 5. seminar: 6. seminar: 7. seminar: 8. seminar: 9. seminar: 19.-28. marec 1984 9.— 13. april 1984 21. - 2 5 . maj 1984 17.—21. september 1984 22. -2 6 . oktober 1984 19.—23. november 1984 17.—21. december 1984 Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1984 Zap. št. Prijave do Klavzurna naloga Ustni del IV-G/84 23. 3. 1984 7. 4. 1984 17.— 19. 4. 1984 V-G/84 20. 4. 1984 5. 5. 1984 15,— 17. 5. 1984 VI-G/84 18. 5. 1984 2. 6. 1984 12,— 14. 6. 1984 VII-G/84 7. 9. 1984 22. 9. 1984 9,— 11. 10. 1984 VIII-G/84 5. 10. 1984 20. 10. 1984 6 .-8 . 11. 1984 IX-G/84 26. 10. 1984 10. 11. 1984 4 .-6 . 12. 1984 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ST. 1—2 • LETNIK 33 • 1984 • YU ISSN 0017-2774 U S E D I N A - C O i V T E N T S Članki, študije, razprave Sergej Bubnov: Articles, studies, proceedings INŽENIRSKA SEIZMOLOGIJA V SVETU IN NASI PREDPISI ZA GRADNJO NA SEIZMIČNIH O B M O Č J IH .....................................j . 3 ENGINEERING SEIZMOLOGY IN THE WORLD AND YUGOSLAV EARTHQUAKE RESISTANT REGULATIONS Svetko Lapajne: NOSILEC NA ELASTIČNI PODLAGI .......................................... ..... . 13 THE BEAM ON ELASTICAL BISIS Iz gradbene zakonodaje NEKATERE NAČELNE IN KONKRETNE PRIPOMBE K PRED­ LOGU ZA IZDAJO ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV . . . . 20 Vesti in informacije PRIKAZ RAZISKAV IZVAJANIH V LETU 1983 IZ PROGRAMA News and informations RSS IN PORS GRADITELJSTVO PO PROGRAMSKIH SKLOPIH . 22 DOKTORATI, MAGISTERIJI IN DIPLOME DRUGE STOPNJE NA ODDELKU ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO FAGG . . . . 27 STROKVNI IZPITI V PRETEKLOSTI IN D A N E S ............................... 30 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana SANACIJA ZVOČNE IZOLACIJE LOČILNIH STEN (drugi del) . . 33 Savo VaDovšek Glavni in odgovorni urednik : SERGEJ BUBNOV L ektor: ALENKA RAIČ T ehničn i urednik : DUŠAN LAJOVIC Uredniški od bor : NEGOVAN BOŽIC, VLAD IM IR CADEZ, JOŽE ERZEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN , FRANC CACOVIC, B R A N K A ZATLER R evijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije , L jubljana, E rjavčeva 15, te lefon 221 587. Tek. račun pri SDK L jubljana 50101-678-47602. T iska tiskarna T one Tom šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 300 din, za študente 90 din, za podjetja , zavode in ustanove 2000 din. R evija izhaja ob finančni pod ­ pori Raziskovalne skupnosti S lovenije , Splošnega združenja gradbeništva in IGM Sloven ije in Zavoda za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij L jubljana. OBVESTILO NAROČNIKOM GRADBENEGA VESTNIKA Skupščina ZDGITS je dne 10. 4. 1981 sprejela sklep, da znaša naročnina za Gradbeni vestnik v letu 1982 250.- din, članarina za ZDGITS pa 50.- din / Gl. Gradbeni vestnik 1981 str. 150). Ta zneska sta ostala nespremenjena tudi v letu 1983. V kolofonu Gradbenega vestnika je bilo v letnikih 1982 in 1983 pomotoma navedeno, da znaša letna naročnina skupaj s članarino 250,- din. Pravilno pa je, naročnina s članarino znaša 300.- din. Opravičujemo se na­ ročnikom Gradbenega vestnika za to napako. Uredništvo PROTIPREBOJNA OJAČITEV GLAVE STEBRA BREZREBERNE PLOŠČE Priznano varčni Švicarji grade večnadstropne skelete najrajši z brezrebnimi ploščami, da var­ čujejo opaž. Danes je namreč postalo opaženje najdražja postavka elementov iz ojačenega betona. V danem primeru je znašala stalna in koristna ob­ težba 10 + 10 = 20 kN/m2 pri razstojih stebrov okrog 10,0 m. Jekleni cevasti stebri imajo skupno z betonsko zapolnitvijo in vloženo armaturo prek 10000 kN nosilnosti, posamezni strop učinkuje na steber z okrog 2000 kN. Prikazano oglavje, ki os­ tane vgrajeno v ojačenem betonu, dopušča dovolj svobode za polaganje negativne armaturne mreže oglavja. Projekt: Ing. M. Andenmatten — (+ ing. D. Savčič). Izvedba: Cons: Vadi, Heritier, Jeklene glave: Giovanola Fr. S. L. Inženirska seizmologija v svetu in naši predpisi za gradnjo na seizmičnih območjih ENGINEERING SEISMOLOGY IN THE WORLD AND YUGOSLAV EARTHQUAKE RESISTANT REGULATIONS UDK 550.34 + 699.841 (083.1) SERGEJ BUBNOV POVZETEK Prikazan je razvoj inženirske seizmologije in seiz­ mične imiikr ora j onizac i j e v svetu. Opisana je ustrezna aktivnost v mednarodnih organizacijah (UNESCO, UNDP, ISO, IAEE) in v nekaterih državah (Japonska, SZ, ZDA). Zbiranje čim večjega števila zapisov na različnih lokacijah in sistematizacija teh podatkov lahko naj­ bolj prispevata k reševanju problema vpliva lokalnih pogojev tal na seizmične obremenitve. Razmerje med preddminanitno periodo nihanja tal in lastno nihajno; diobo konstrukcije je zelo pomembno za določanje teh vplivov. V naših novih predpisih je vpliv lokalnih pogojev tal pomanjkljivo obravnavan. (Podane ,so smernice za rešitev tega problema v iskladu s sedanjimi znanstve­ nimi spoznanji na način, ki bi bil izvedljiv v naši praksi. 1. UVOD Inženirska seizmologija zajema, kot pove že beseda sama, dve vedi: inženirstvo in seizmologijo. Inženirstvo pomeni v tem primeru predvsem grad­ beništvo, in sicer v celotnem procesu realizacije gradbenih objektov — od lokacije, zasnove in pro­ jekta pa do zgraditve. Seizmologija sodi v področ­ je ved o fiziki Zemlje, predvsem preučevanja in ugotavljanja tektonskih procesov v notranjosti Zemlje ter njihovih pojavov na površju. Povezava teh dveh disciplin je potrebna, kadar obravnava­ mo problem potresno varne gradnje objektov v seizmičnih območjih. Naloge inženirske seizmologije so dokaj podob­ ne nalogam inženirske geologije. V obeh primerih gre za določanje nosilnih karateristik lokacije na kateri bo zgrajen objekt. Inženirska geologija ob­ ravnava predvsem statične (v določenih primerih tudi dinamične) obtežbe tal, ki prehajajo iz objek­ ta na tla, inženirska seizmologija pa predvsem dinamične obtežbe, ki iz tal (zaradi potresa) pre­ hajajo na gradbeni objekt. Naloga inženirske seiz­ mologije je tudi določanje različnih parametrov potresnih obremenitev konstrukcij na posameznih lokacijah, kjer je predvidena gradbena dejavnost. 2. RAZVOJ INŽENIRSKE SEIZMOLOGIJE Inženirska seizmologija je relativno mlada ve­ da. Kot začetek intenzivnejšega razvoja te vede lahko štejemo objavo knjige S. V. Medvedeva »In- Avtor: Prof. Sergej Bubnov, dipl. gradb. inž., Ljub­ ljana, Štrekljeva 2 SUMMARY The state-of-the-art of engineering seismology and seismic miorozaniimg dm the world is given. The activity of the international organisations (UNESCO, UNDP, ISO, IAEE, EAEE) and in some countries (Japan, SU, USA) in this field is presented. The collecting of the strong motions records on various soil conditions on different sites as the right way for solving the problem of the influence of the subsoil conditions on seismic actions. The ratio of the predominant period of the soil motion to the natural period of structure is a very important parameter for the evaluation of this influence. The new Yugoslav regulations are not consistent with the modern appro­ ach to the seismic microzoning. Some guidelines are given how to solve this problem in oiur practice. ženjernaja seizmologija«, ki je izšla leta 1962 v Moskvi. V njej je prvič obširno obravnavana snov tega področja, podane pa so tudi prve smernice za reševanje problemov, ki se pojavljajo v zvezi z določanjem seizmičnih obremenitev na posamez­ nih gradbenih lokacijah. Zato S. V. Medvedeva lahko štejemo za pionirja inženirske seizmologije v svetu. Knjiga je prevedena v več svetovnih jezi­ kov; izdana je tudi pri nas, v ZDA in drugod. Tudi pred letom 1962 so posamezni strokov­ njaki opozarjali na pomen strukture nosilnih tal na velikost seizmičnih obremenitev, zlasti še na Japonskem, kar se je odrazilo v njihovih predpi­ sih za gradnjo v seizmičnih območjih. Toda prvi obsežnejši prikaz problemov inženirske seizmolo­ gije je zajet v prej omenjeni publikaciji. V zadnjih dveh desetletjih je bilo na področju inženirske seizmologije objavljenih na raznih stro­ kovnih kongresih veliko študij, raziskav in refera- ratov pa tudi znanstvenih publikacij. Namen razi­ skovanj je predvsem ta, da se gradbeništvu dajo čimbolj realni in uporabni parametri, s pomočjo ka­ terih bi lahko na najbolj racionalen in ekonomičen način projektirali in gradili gradbene objekte na različnih lokacijah v seizmičnih območjih, s pred­ videno stopnjo seizmične varnosti. Ta postopek imenujemo seizmična mikrorajonizacija. Grafični prikaz teh parametrov na karti določenega gradbe­ nega okoliša imenujemo karta seizmične mikrora- jonizacije (seismic design zoning map). Proučevanje problemov inženirske seizmologi­ je in v zvezi s tem seizmične mikrorajonizaoije se je v znanstveno-tehnično razvitih državah, ki se soočajo s potresno nevarnostjo, razvijalo v različnih smereh. Na kratko si oglejmo najpo­ membnejše. 2.1. Sovjetska zveza Seizmično mikrorajonizacijo izvajajo na pod­ lagi posebne Instrukcije za izvajanje seizmične mikrorajonizacije. Izdal jo je Inštitut geofizike Akademije znanosti ZSSR (iz leta 1962; dopolnje­ na leta 1971), temelji pa na metodi Medvedeva. Ta metoda je pri nas dobro znana in že večkrat upo­ rabljena ter obravnavana v raznih publikacijah (1), (2), (3), (4). Posamezne probleme s področja inže­ nirske seizmologije so kot dopolnilo metode ob­ ravnavali še A. Kac, V. Popov, G. Nazarov, A. Maksimov, K. Antonenko in drugi. Njeno bistvo je določanje prirasta intenzitete za različne lokal­ ne pogoje tal na podlagi razmerja seizmične togo­ sti tal napram togosti granita. Seizmična togost (impedanca) je zmnožek prostorniske teže zemlji­ ne nosilnih tal in hitrosti vzdolžnih (v novejši instrukciji pa prečnih) seizmičnih valov. Dokonč­ na formula Medvedeva ima tri člene: prvi daje prirastek intenzitete (v stopnjah MSK lestvice) za­ radi impedance tal, drugi zaradi nivoja podtalnice in tretji zaradi pojava resonance (amplifikaoije) v depozitu. Debeline depozita se upoštevajo do glo­ bine 10—15 m. 2.2. Japonska Prevladuje metoda K. Kanal, zasnovana na pro­ učevanju lokalnih mikrotremorjev, katerih osnov­ ni parametri (pospešek, periode, amplitude) naj bi bili značilni tudi za močna nihanja tal ob močnih potresih. Kanai je svoje formule izpeljal po empi­ rični poti, na podlagi dolgoletnih opazovanj in za­ pisov mikrotremorjev ter potresov v japonskih rudnikih. Po svetu na splošno sodijo, da se ekstra­ polacija parametrov mikrotremorjev ne ujema z ustreznimi parametri močnih nihanj tal. Pri nas je metoda Kanai ponekod uporabljena za preverjanje rezultatov seizmičnih mikrorajoni- zacij, izdelanih po metodi Medvedeva. Rezultati teh primerjav, kakor tudi opis metode Kanai, so pri nas publicirani (2), (4), (5). 2.3. Združene države Amerike V ZDA dolgo časa niso namenjali nikakršne pozornosti vplivu vrste nosilnih tal na seizmične obremenitve. Negirali so obstoj kakršnihkoli zako­ nitosti na tem področju. Šele po potresu v Cara­ casu leta 1967 so se nekateri ameriški znanstveni­ ki (Seed, Whitman, Idris) lotili proučevanja tega vprašanja, ker je omenjeni potres nedvomno po­ kazal, da takšni vplivi obstajajo in so ponekod ze­ lo pomembni (6). Od takrat so raziskovanja na področju inženirske seizmologije in seizmične mi­ krorajonizacije koncentrirana v glavnem na uni­ verzi v Seattlu, kjer je bilo leta 1973 tudi prvo ameriško posvetovanje o mikrorajonizaciji (pod vodstvom M. Sherifa). Na njem je bilo predloženih 140 referatov. Drugo posvetovanje je bilo leta 1978 v San Franciscu, tretje pa spet v Seattlu leta 1982. Iz teh posvetovanj zaenkrat še ni izšla nobena no­ va uporabna metoda za seizmično mikrorajoniza­ cijo. V prvih ameriških predpisih za gradnjo v se­ izmičnih območjih iz leta 1970 (Uniform Building Code) ni bilo nikakršnih navodil za upoštevanje vplivov lokalnih pogojev tal. V kalifornijskih pred­ pisih iz leta 1974 se vpliv nosilnih tal določa na podlagi razmerja lastne nihalne dobe konstrukcije (T) in prevalentne (predominantne) periode niha­ nja tal lokacije (Ts) (3). 2.4. Obravnava problemov inženirske seizmologije v mednarodnih organizacijah Problemom inženirske seizmologije in seizmične mikrorajonizacije namenjajo organizacije Združe­ nih narodov: UNESCO, UNDP in ISO precej po­ zornosti, kar se kaže v raziskovalnih projektih, mednarodnih konferencah in publikacijah. 2.4.1. Balkanski projekt Balkanski polotok je seizmično najbolj aktiv­ no območje v Evropi. Količina sproščene seizmič­ ne energije na enoto površine v 50 letih našega stoletja je bila v Evropi največja v Grčiji, na dru­ gem mestu pa je Jugoslavija. Velika seizmična ak­ tivnost je tudi v Turčiji, toda ne toliko v njenem evropskem delu, pač pa v maloazijskem, kjer po­ teka dolga in nevarna anatolska prelomnica. Po katastrofalnem potresu v Skopju dne 26. 7. 1963 so se balkanske države sporazumele, da se je potrebno lotiti natančnejšega preučevanja seizmič- nosti Balkana. Namen je bil pridobiti zanesljivej­ še podatke o seizmični nevarnosti na tem ob­ močju in storiti ustrezne ukrepe za zaščito pred rušilnimi posledicami potresov. Prvi sestanek v tej zadevi je bil leta 1964 v Bukarešti. Udeležili so se ga predstavniki Albani­ je, Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugo­ slavije. Akcijo sta podprli organizaciji Združenih narodov UNESCO in UNDP, ki sta zagotovili tu­ di del sredstev za realizacijo projekta o seizmično- sti Balkana (UNESCO/UNDP Project of the Seis­ micity of the Balkan region). Preostala sredstva so zagotovile balkanske države, udeleženke tega projekta. V okviru tega projekta je bilo oganiziranih več delovnih skupin za preučevanje posameznih ožjih problemov s področja seizmične aktivnosti, kot so seizmo-tektonika, lokacije epicentrov, maksimal­ ne magnitude in intenzitete (na podlagi probabili- stičnega pristopa) in druge. Posebna pozornost je bila namenjena proble­ mom seizmične mikrorajonizacije, ker naj bi iz teh raziskav pridobili uporabne podatke za projek­ tiranje in gradnjo potresno varnih zgradb na območju Balkana. Zato je bila ustanovljena po­ sebna strokovna komisija za mikrorajonizacijo, v katero je vsaka izmed držav udeleženk delegi­ rala po dva predstavnika. Komisija je začela delo na sestanku v Beogra­ du novembra 1971. Na njem je bil določen pro­ gram dela in precizirane posamezne študijske na­ loge. Med drugim je bila določena lokacija pilotne raziskave, kjer naj bi izvršili mikrorajonizacijske študije na terenu. Za ta namen je bilo izbrano ob­ močje mesta Soluna. Naslednja seja komisije je bila v Solunu ap­ rila 1973, zadnja — zaključna pa v Ankari maja 1974. Na njej so bili sprejeti sklepi in ugotovitve, ki so sledili iz 4-letnega raziskovalnega dela ome­ njene komisije, in sicer: Mikrotremorji Splošna ugotovitev, ki izhaja iz rezultatov de­ la raznih delovnih skupin na raznih lokacijah, je, da se predominantna perioda gibanja tal giblje med 0,1 do 1,0 sek. Razlike, ugotovljene med me­ ritvami, ki sta jih na območju Soluna izvajala dr. Sherif in dr. Kobayashi, so predvsem posledica različnih gostot opazovanih točk pri omenjenih dveh meritvah mikrotremorjev. Razmerje med pre- dominantnimi periodami mikrotremorjev in predo- minantnimi periodami močnih potresov na območ­ ju Balkana je treba še ugotoviti na podlagi ustrez­ nih zapisov močnih potresov na tem območju. Za­ radi tega je treba zapisovati mikrotremorje na vseh točkah, kjer so instalirani strong-motion seizmo­ grafi, zlasti še tam, kjer že obstajajo zapisi močnih nihanj tal. Metoda Medvedeva Formula Medvedeva, ki je zasnovana na ugo­ tavljanju seizmične togosti (impedance), je bila že široko uporabljena na območju Balkana za po­ trebe seizmične mikrorajonizacije dn videti je, da je dovolj uporabna za določanje lokalnih sprememb seizmične intenzitete. Drugi člen formule bi bilo treba bolj natačno preučiti, upoštevajoč pri tem, da na seizmične intenzitete ne vpliva samo globina nivoja podtalnice, temveč tudi debelina z vodo sa- turiranega sloja. Pomembna je še stopnja nasiče­ nosti zemljine, kakor tudi globina temeljev objek­ ta. Na območju Balkana še ni izkušenj glede upo­ rabe tretjega člena formule, ki se nanaša na vpliv resonance. Priporočljivo je, da se pri formuli Med­ vedeva uporabljajo hitrosti transverzalnih valov Vs. Druge metode seizmične mikrorajonizacije Na območju Balkana so bile ponekod uporab­ ljene tudi analitične metode na podlagi zapisov after-šokov oziroma šibkih lokalnih potresov (me­ toda končnih elementov, metoda večkratnih re­ fleksij), ki jih je treba razvijati in preverjati na­ prej. Priporočljivo je, da se na območju Bal­ kana v vseh državah instalira čimbolj gosta mre­ ža strong-motion seizmografov in da se v vsaki dr­ žavi ustanovi vsaj en center za nalizo zapisov teh instrumentov z ustreznimi računalniki. Pilotne raziskave lokacije Premalo je bilo zbranih podatkov o seizmogra­ mih močnejših potresov, ki so bili na tem območju v preteklosti. Izvršenih je bilo premalo globinskih vrtanj za ugotavljanje geološke strukture tal na mestih, kjer so bili merjeni mikrotremorji. Plazoviti tereni in likvifakcije Območja, kjer lahko nastanejo zemeljski pla­ zovi in kjer se ob potresu lahko pojavi likvifakci- ja, morajo biti posebej raziskana in označena v kartah seizmične mikrorajonizacije. Metode mikrorajoniziranja Ugotovljeno je bilo, da je mikrorajoniziranje kompleksna interdisciplinarna raziskava, ki v se­ danjih razmerah zahteva kombinacijo več različ­ nih metod, s katerimi bi se rezultati dopolnjevali in kontrolirali. Prioriteta pri uporabi različnih me­ tod naj se določi na podlagi pomembnosti naloge in ekonomskih možnosti. Pričakovati je, da bo v bližnji prihodnosti zbranih dovolj eksperimentalnih podatkov, s kate­ rimi bo omogočena široka uporaba sodobnih metod mikrorajoniziranja. Zaenkrat je uporaba teh po­ datkov otežkočena zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij o naravi nihanja tal na osnovni skali (bedrock) glede na magnitudo, epicentralno raz­ daljo, trajanje nihanja, globino žarišča in mehani­ zem potresa. Ti podatki so potrebni zato, da bi lahko določili izhodiščno nihanje tal na osnovni skali (input motion), ki ga potem lahko oblikuje­ mo v predvideno nihanje na določeni lokaciji, če poznamo geološko sestavo tal nad osnovno skalo in dinamične karakteristike gradbenih konstrukcij, ki jih bodo gradili na tej lokaciji. Karta seizmične mikrorajonizacije Priporočljivo je, da te karte vsebujejo osnov­ ne potresne parametre kot so maksimalni pospe­ ški in maksimalne hitrosti, ki jih lahko pričakuje­ mo ob močnih nihanjih tal v določenem časovnem obdobju. Razpoložljive eksperimentalne podatke o razmerjih med predominantno periodo, trajanjem močnih nihanj, epicentralno razdaljo, magnitudo in globino žarišča je treba vnesti v karte mikrora­ jonizacije. Sklepne ugotovitve Na koncu je bilo ugotovljeno, da se je raven poznavanja problemov inženirske seizmologije in kvalitete kart seizmične mikrorajonizacije na pod­ ročju Balkana v štirih letih delovanja komisije precej izboljšala. Podrobnejše poročilo o delu te komisije je vsebovano v materialih kongresa Ev­ ropske seizmološke komisije, ki je bil v Berlinu (7). Na zadnjem sestanku komisije sta bili anali­ zirani in sprejeti dve karti seizmične mikrorajo­ nizacije pilotnega območja Soluna. Ena karta je bila izdelana po metodi Sherif- Böstrom (izdelali so jo ameriški strokovnjaki pod vostvom M. Sherifa). Metoda temelji na ugotav­ ljanju razmerja karakterističnih parametrov mi- kro tremor jev, merjenih istočasno na osnovni skali in na raznih lokacijah z različnimi geološkimi ka­ rakteristikami tal. Na podlagi teh podatkov so bi­ la izdelana priporočila o načinu gradnje (gabari­ tih, vrstah nosilnih konstrukcij) v posameznih pre­ delih mesta. Drugo karto je izdelal H. Kobayashi, ekspert UNESCO, z grškimi sodelavci. Ta mikrorajonizacija je temeljila na japonski metodi meritev mikrotre- morjev. Pilotna lokacija Izbira Soluna kot pilotne lokacije za razisko­ vanje problemov seizmične mikrorajonizacije se je pokazala utemeljena. Kmalu po zaključku dela komisije, leta 1978, je bil na tem območju močan po­ tres 7.—8. stopnje MSK lestvice. Veliko poslopij je bilo poškodovanih, nekaj pa porušenih. Takoj po potresu sem predlagal UNESCO in grškemu društvu za seizmično gradbeništvo, naj se izdela analiza učin­ kov tega potresa na stavbe v Solunu in ti učinki primerjajo s podatki iz sprejetih kart seizmične mikrorajonizacije. Kljub večkratnim urgencam in prošnjam takšne analize ni bilo mogoče dobiti. No, po daljšem času sem dobil ustno informacijo, da skladnosti med učinkom potresa na stavbe in seiz­ mično mikrorajonizacijo ni bilo mogoče ugoto­ viti predvsem zaradi velikih razlik v kvaliteti iz­ vedbe in konstrukcijski zasnovi poškodovanih ob­ jektov. Prav tako ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bile poškodbe posledica nekvalitetne gradnje ali pa vpliva lokalnih geoloških in hidrogeoloških pogo­ jev. Tako tudi ta »eksperiment« v Solunu ni dal zadovoljivega odgovora na vprašanje upravičeno­ sti ali neupravičenosti uporabljene metode seiz­ mične mikrorajonizacije. 2.4.2. UNESCO Organizacija Združenih narodov za izobraže­ vanje, znanost in kulturo UNESCO se je že od svo­ je ustanovitve dalje vključila v reševanje prob­ lema zaščite pred potresi. Na sedežu UNESCO v Parizu sta bili doslej sklicani dve meddržavni kon­ ferenci o problemu ugotavljanja in zmanjševanja seizmične nevarnosti (v letih 1964 in 1976). Na prvi konferenci leta 1964 problemi inženir­ ske seizmologije in seizmične mikrorajonizacije še niso stopili v ospredje. Obravnavani so bili le ob­ robno, čeprav je bil vpliv vrste nosilnih tal na seizmične obremenitve že pred tem upoštevan s pomočjo ustrezne modifikacije seizmičnih koefici­ entov za različne geološke strukture tal v pred­ pisih za gradnjo v seizmičnih območjih nekaterih držav. Toda ti parametri so bili običajno določeni bolj »po občutku«, ne pa kot rezultat raziskovalnih študij. Na konferenci leta 1976, kjer je sodelovalo več kot 200 strokovnjakov in znanstvenikov iz 45 dr­ žav in zastopniki številnih mednarodnih strokov­ nih organizacij, ki obravnavajo vprašanja graditve nasploh in gradnje v seizmičnih območjih posebej, je bil problem seizmične mikrorajonizacije podrob­ no obravnavan. Obravnava je bila strokovno na ustrezni ravni, saj so v njej sodelovali številni naj­ bolj kompetentni strokovnjaki s področja potres­ nega inženirstva in seizmologije v svetu. V sklep­ nem poročilu s te konference je obravnava tega problema prikazana z naslednjimi ugotovitvami: — Seizmično mikrorajonizacijo je treba ob­ ravnavati kot posebno raziskovalno disciplino, ka­ tere naloga je določiti odziv različnih lokalnih ge­ oloških struktur na potresna nihanja. — Rezultatiteh raziskav so lahko prikazani na posebnih kartah seizmične mikrorajonizacije za posamezna lokalna območja. — Ker se pojma mikrotremorjev in šibkih po­ tresov različno interpretirata, je treba poskrbeti, da se formulirajo jasne definicije teh pojmov. Ob­ stajajo različni pogledi na uporabnost mikrotre­ morjev in šibkih potresov za določanje nihanja tal pri močnih potresih. Uporaba mikrotremorjev in šibkih potresov je še odprto področje za raziskova­ nje. — Novejši podatki opazovanj kažejo, da so obstoječe analitične in numerične metode seizmič­ ne mikrorajonizacije preveč poenostavljene ter za­ to ne morejo zanesljivo napovedati razlike nihanja tal na različnih lokacijah. Analitične metode so lahko koristne, če so podatki, zabeleženi na eni lokaciji, uporabljivi tudi na drugih lokacijah dolo­ čenega območja. Nakazano je bilo, da je najboljši način za iz­ biro primernega tipa nihanja tal za projektiranje konstrukcij na določeni lokaciji pridobitev podat­ kov o nihanju tal na geološko podobnih lokacijah in nato po potrebi njihovo ekstrapoliranje v pre­ prostih proporcih. Lokalni pogoji tal lahko bistve­ no spremenijo odzivni spekter konstrukcije, in to je treba upoštevati. Če je nihanje tal potrebno karakterizirati samo z enim parametrom, potem je videti, da je maksimalna hitrost gibanja tal naj­ boljši parameter. — Likvifakcija in podobni pojavi, kakor tudi tsunami in posledice izzvane seizmičnosti pri veli­ kih vodnih akumulacijah, so tudi pomembne oko- liščine pri presoji seizmičnih parametrov posamez­ nih lokacij. — Izražena je bila zaskrbljenost zaradi še vedno majhnega števila zapisov močnih nihanj tal in izražena želja, da bi bilo v seizmičnih območjih instaliranih čim več strong-motion instrumentov, da bi čimbolj povečali svetovni sklad podatkov o nihanju tal v različnih geoloških in hidrogeoloških pogojih (8). Čeprav je v teh dokaj meglenih formulacijah obravnave problemov inženirske seizmologije in seizmične mikrorajonizacije na konferenci UNESCO mogoče zaznati rivalstvo Vzhoda in Zahoda na splošno na področju znanosti (kot tudi na tem spe­ cifičnem področju) se v stališčih vendarle kaže sedanje precej nedorečeno stanje na področju se­ izmične mikrorajonizacije, ki je tako zelo po­ membno za zagotovitev potresne varnosti. 2.4.3. ISO Mednarodna organizacija za standarde ima v svoji sestavi mnoge komisije in delovne skupine, ki pripravljajo mednarodne standarde za številna področja proizvodnje in dejavnosti v svetu. V delu komisij sodelujejo zastopniki držav članic Zdru­ ženih narodov in predstavniki mednarodnih stro­ kovnih organizacij s področja obravnavanega stan­ darda. V omenjenih komisijah so na ta način zbrani najbolj kompetentni strokovnjaki iz celega sveta, zato je delo ISO komisij vredno posebne pozornosti in upoštevanja. V okviru ISO že več let deluje komisija TC 98 z delovno skupino WG-1, ki izdeluje standard »Delovanje potresa na konstrukcije« (Seismic Ac­ tions on Structures). Vodijo jo japonski strokov­ njaki, člani pa so vodilni strokovnjaki iz raznih držav ter zastopniki mednarodnih strokovnih orga­ nizacij IAEE, EAEE, CEB in drugih. Sekretariat komisije je v Tokiu. Delo komisije je permanentno, ker se obravnavana problematika ves čas dopol­ njuje in izboljšuje v skladu z razvojem znanosti in pridobljenimi novimi izkušnjami iz prakse. Sedaj imamo pred seboj 6. osnutek tega standarda, ki je datiran s 1. septembrom 1983 (9). V njem so pri­ pombe, ki so jih člani komisije dajali na obravna­ vah prejšnjih osnutkov standarda, če so jih spre­ jeli vsi člani komisije. Tako lahko ocenjujemo, da je 6. osnutek ISO standarda za seizmične predpise na tem področju najpopolnejši in najbolj univer­ zalno besedilo, ki obravnava to snov v svetu. Vpliv vrste nosilnih tal na konstrukcije pri seizmičnih obremenitvah je v omenjenem stan­ dardu obravnavan na naslednji način: V poglavju »Pogoji nosilnih tal« (Subsoil con­ ditions) je rečeno: Treba je upoštevati dinamične lastnosti nosil­ nih tal pod konstrukcijo. Na splošno je znano, da ima nihanje tal na vsaki lokaciji določeno predo- minantno periodo nihanja, ki je krajša na trdnih tleh in daljša na mehkih tleh. Posvetiti je treba pozornost pojavu amplifikacije pri nihanju tal. Opomba: Dinamični lastnosti tal, kot sta predo- mi-nantaa perioda in trajanje nihanja, ista zelo po­ membna kazalnika za določanje rušilne moči potresa. Nadalje je treba upoštevati, da konstrukcije, zgrajene na mehkih tleh, pogosto utrpijo poškodbe zaradi neenakomernih ali velikih posedanj tal za­ radi potresa. Potrebno je upoštevati tudi nevarnost likvifakcije, ki lahko nastane v mehkih, z vodo nasičenih brezkohezijskih peščenih tleh. Kvantitativno je vpliv nosilnih tal zajet v koe­ ficientu dinamičnosti, ki se v tem standardu ozna­ čuje z R. Priporočljive so naslednje vrednosti tega koeficienta: R = 1,0 za T < Tc R = | -^ ja za T > Tc, kjer je: T — lastna nihajna doba konstrukcije Tc — kritična nihajna doba nosilnih tal. Eksponent »a« je treba vzeti v vrednosti 1/3-1. Za Tc so priporočljive naslednje vrednosti: 0,3 — 0,5 za toga in trda tla 0,5 — 0,8 za srednja tla 8,0 — 1,2 za mehka in nekoherentna tla. Podrobnejšo obrazložitev teh parametrov lah­ ko dobimo iz teksta novih japonskih predpisov za gradnjo v seizmičnih območjih iz leta 1981 (10). Vrednosti koeficienta R (v teh predpisih Rt) so naslednje: Rt. = 1 za T Tc Rt = 1,0 - °--2 ~ 1 j za Tc < T < 2 Tc Rt = 1,6 — za T > 2 Tc, T Za Tc so podane naslednje vrednosti (brez raz­ ponov): Tip tal Opis tal Tc Tip I Skala, itrd pesek in gramoz ter druga tla pretežno terciarnih in starejših for­ macij ali idruiga tla, kii na podlagi po­ sebnih raziskav izkažejo podobno lastno nihalno dobo kot zgoraj navedena tla. 0,4 Tip II Drugačna kot tip I in tip III. 0,0 Tip III Aluvijumi, iseistaječi predvsem iz or­ ganskih in idimgih imehikih tal vključno z nasipi, katerih ideibeiiina je 30 m ali več, pridobljena in osušena zemljišča iz vodotokov lin močvirij, katerih debe­ lina plasti je 3 m ali več in pri kaitenih je minilo 30 ali manj .let od osušiitve, ali druga podobna .zemljišča, ki na pod­ lagi posebnih raziskav izkažejo podobno lastno nihalno dobo Ikot zgoraj nave­ dena tla. 0,3 *V Kot je iz tega razvidno, pripisuje standard ISO, podobno kot novi japonski predpisi, pri seizmičnem mikrorajoniziranju predominantnim periodam ni­ hanja tal in razmerju teh period do lastnih period nihanja konstrukcije, to je resonančnemu faktorju, največji pomen. Vrednosti za Rt, ki sledijo iz omenjenih for­ mul, se gibljejo od 0,25 do 1,0, kar pomeni, da lo­ kalni pogoji tal lahko povečajo seizmične sile do 4-krat. Poleg teh »resonančnih« koeficientov je zajet vpliv nosilnih tal v ISO predpisih tudi v seizmičnih koeficientih, ki opredeljujejo velikost sezmičnih sil. 3. VPLIV LOKALNIH POGOJEV TAL V PRAVILNIKU IZ LETA 1981 Leta 1981 je postal veljaven nov pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih (Uradni list SFRJ, št. 31/81) (11). Objava tega pravilnika je zbudila dosti pripomb in kritike pri prizadetih strokovnja­ kih. Pomanjkljivosti tega pravilnika So bile obravna­ vane na dveh posvetovanjih, junija 1982 v Ljub­ ljani in septembra 1982 na Bledu. Na njih je bila podana ocena pravilnika in formulirane pripombe na posamezne člene. Zveznemu zavodu za standar­ dizacijo je bilo predlagano, naj se takoj spremenijo določbe nekaterih členov pravilnika in se začne izdelava novega besedila predpisov (12). V Uradnem listu SFRJ, št. 29/83, so bile objav­ ljene nekatere spremembe prvotnega besedila pra­ vilnika, vendar s tem ni bilo v celoti ustreženo zahtevam širše strokovne javnosti glede odprave vseh pomanjkljivosti (13). Če bi ta pravilnik obrav­ navali z vidika inženirske seizmologije, formalno gledano daje vtis, da pomeni napredek. V resnici pa bo v praksi pomenil korak nazaj. V 7. členu (v spremenjeni verziji pa v 2. členu) je zapisano: Za projektiranje objektov, uvrščenih v I. kategorijo (to so kinodvorane, gledališča, telo­ vadnice, razstavne dvorane, šole, fakultete, stavbe gasilske službe, objekti in še številni drugi objekti), se mora prej definirati koeficient seizmične inten­ zitete in drugi parametri s posebnimi raziskava­ mi — s seizmično mikrorajonizacijo gradbenih po­ vršin. To pomeni, da za veliko število gradbenih ob­ jektov, ki jih gradimo v seizmičnih območjih SFRJ, ni mogoče pričeti projektiranja brez pred­ hodnih raziskav oziroma seizmične mikrorajoniza- cije, s katero se določi seizmični koeficient Ks, to je osnovni parameter za izdelavo statičnega in dinamičnega računa konstrukcije. Pravilnik nima nikakršnega navodila ne kakršnihkoli podatkov o tem, kdo in kako lahko izdeluje karte seizmične mi- krorajonizacije. To je očitno prepuščeno posamez­ nikom ali institucijam, ki so materialno zaintere­ sirani izvrševati ta dela. Ker za to področje ni nikakršnih pozitivnih predpisov, celotna problema­ tika, kar smo tu že prikazali, tudi v svetu ni povsem jasna, se odpirajo možnosti špekulacij, ki lahko segajo od površnih šablonskih mikrorajoni- zacij do zahtevnih in obsežnih elaboratov, s kate­ rimi se lahko opravičuje visoka cena teh storitev. Niti eno niti drugo ni v družbenem interesu. Ovira le normalen potek procesa projektiranja in gra­ ditve številnih objektov v seizmičnih območjih pri nas. Seizmična varnost pa s takšnimi postopki ne bi bila izboljšana. Investitorji se bodo zaradi zavlačevanja po­ stopka projektiranja dn dodatnih stroškov izogi­ bali izpolnitvam omenjenih določb, kar je možno opaziti tudi že sedaj. Za objekte II. in III. katego­ rije 9. člena določa način upoštevanja vpliva lo­ kalnih pogojev tal s pomočjo koeficienta dinamič­ nosti iz 26. člena citiranega pravilnika, odvisno od kategorije tail, na katerih je treba graditi objekt. Kategorija tal se določi po kategorizaciji v tabeli 1 na podlagi geotehničnih raziskav lokacije, inže- nirsko-geoloških in hidrogeoloških podatkov, geo­ fizikalnih in drugih raziskav tal. Nadalje je poda­ na tabela, ki je dobesedno prepisana iz nekega ameriškega priročnika, (14) (le ameriške mere so spremenjene v metre). Tla so klasificirana v tri ka­ tegorije, pri čemer je pomembna kritična debelina depozita (aluviuma), ki znaša 60 m (200 feet). Debe­ line depozita, ki so večje od 60 m, so kvalificirane kot slabša tla. To pa je kriterij, ki odstopa od do­ slej običajnih pogledov na pomen debeline aluvi­ alne plasti za velikost seizmičnih sil na površju. Prevladujoče mnenje je, da večje plasti aluviuma nad osnovno skalo povzročajo večje dušenje seiz­ mičnih sil in s tem zmanjšujejo njihove učinke na površju. Omenjena kategorizacija tal s kritično globino 60 m temelji na računski analizi refrak­ cije le vertikalne komponente seizmičnega nihanja, zato je ne moremo vzeti kot odločujočo, kar je tudi stališče Mednarodnega združenja za seizmično gradbeništvo — IAEE (15). S praktičnega vidika je zelo težko na vsakem gradbišču zagotoviti možnost vrtanja sond do globi­ ne 60 m, zato da bi ugotovili kategorijo tal — v smi­ slu novega pravilnika. Najbolj grobo napako so avtorji novega pra­ vilnika naredili s tem, da so iz ameriškega priroč­ nika (14) prepisali samo polovico člena, ki govori o vplivu lokalnih pogojev tal na seizmične obre­ menitve (tč. 3.2.1.), izpustili pa so drugi del tega člena (tč. 3.2.2.), ki za te tri kategorije določa seiz­ mične koeficiente: Si = 1,0; S» = 1,2; S3 = 1,5. Teh koeficientov v naših predpisih ni. Namesto tega so avtorji pravilnika v 26. člen dali diagrame za koe­ ficiente dinamičnosti Ka, v katerih naj bi bil zajet tudi vpliv lokalnih pogojev tal. Toda v teh diagra. mih (spektri odziva) so vrednosti koeficientov K,i enake za vse vrste tal — za konstrukcije, katerih lastna nihajna doba je: T0 < 0,5 sek pri tleh I. kategorije T0 0,7 sek pri tleh II. kategorije T0 < 0,9 sek pri tleh III. kategorije V vseh teh primerih znaša K,j = 1,0. To po­ meni, da za vse konstrukcije z lastno nihajno dobo T0 <1 0,5 sek vpliv lokalnih pogojev tal sploh ne obstaja. Za konstrukcije s T0 < 0,7 sek ta vpliv ne obstaja, če je konstrukcija zgrajena na tleh II. ali III. kategorije. Za konstrukcijo s T0 ^ 0,9 sek pa vpliv tal ne obstaja, če je locirana na terenu III. kategorije. Na ta način za veliko število objek­ tov (T0 = 0,9 sek ustreza približno 9-nadstropni zgradbi) lokalni vplivi nosilnih tal se ne upoštevajo, kar je posledica napačne interpretacije določb omenjenega ameriškega priročnika dn očitnega ne­ poznavanja sedanjega stanja inženirske seizmolo­ gije v svetu. Glede pomanjkanja slehernih navodil ali pred­ pisov za izvajanje seizmične mikrorajonizacije in opustitve koeficientov, ki so v prejšnjih predpisih (iz leta 1964) določali vpliv nosilnih tal, pomeni novi pravilnik (iz leta 1981) korak nazaj na tem področju v primerjavi s prejšnjimi predpisi. 4. TRENDI NOVEJŠEGA RAZVOJA Splošna prizadevanja v svetu za reševanje pro­ blema seizmične mikrorajonizacije se sedaj usmer­ jajo k zbiranju čim večjega števila zapisov o moč­ nih nihanjih tal na različnih lokacijah. Zato insta­ lirajo v državah s seizmičnimi območji akcelero- grafe za merjenje močnih nihanj raznih tipov tal. Ti aparati se sprožijo sami, ko doseže nihanje in­ tenziteto 4. do 5. stopnje MSK oziroma MM lestvi­ ce. Njihovo delovanje in vzdrževanje je enostavno; nenehno jih izpopolnjujejo, znižuje pa se tudi pro­ dajna cena. Vse to omogoča instaliranje teh apa­ ratur v večjem številu. V okviru IAEE deluje skupina strokovnjakov, ki zbira zapise akcelerografov z vsega sveta; ime­ nuje se »delavnica (Workshop) za zbiranje zapisov močnih potresnih nihanj«. Sedež skupine je v ZDA, njen namen pa zbiranje čim večjega števila zapi­ sov, na podlagi katerih bi lahko dajali potrebne podatke o parametrih za seizmične mikrorajoniza­ cije po celem svetu. Zaenkrat razpolaga skupina predvsem s podatki iz zahodnih in neuvrščenih držav, medtem ko vzhodne države teh podatkov ne dostavljajo. Ta akcija je nedvomno koristna in bo v dogled­ nem času pomagala reševati konkretne naloge in­ ženirske seizmologije na podlagi empiričnih po­ datkov. V posameznih državah, ki so na visoki znanstveno-tehnični ravni, se razvoj inženirske seizmologije v glavnem giblje v istih smereh kot doslej. V Sovjetski zvezi so leta 1980 izdali obsežno publikacijo o seizmični rajonizaciji ZSSR (16). Pri izdelavi te monografije, ki so jo pripravljali več let, je sodelovalo prek sto sovjetskih znanstveni­ kov z vseh področij geofizike dn inženirske seiz­ mologije, med njimi tudi Medvedev, Štajnberg, Nersesov in drugi. Odgovorna urednika sta bila V. Bune in G. Gorškov. Kako temeljito je priprav­ ljena ta publikacija, je razvidno iz v prilogi na­ vedene literature, ki obsega 943 naslovov. Nova karta je izdelana ob upoštevanju proba- bilističnega pristopa k določanju seizmične ogrože­ nosti. Obravnavan je tudi problem vpliva lokalnih geoloških in hidrogeoloških pogojev na seizmična nihanja tal, vendar brez konkretnih sklepov. Pri­ poroča se empiričen pristop, vendar ugotavljajo, da je v SZ še premalo zapisov močnih nihanj tal za­ radi potresov. Za teoretično rešitev tega problema pa bi morali poznati mehanizme potresov v žari­ šču, ki jih je nemogoče predvideti vnaprej. Na Japonskem nadaljujejo preučevanje mikro- tremorjev in močnih nihanj tal. Visoka seizmična aktivnost Japonske, kjer imajo veliko potresov, omogoča podrobnejšo in natančnejšo raziskavo problema seizmične mikrorajonizacije ter primer­ javo rezultatov mikrorajonizacije z dejanskimi za­ pisi potresov na določenem območju, vendar so ti rezultati specifični za japonske seizmotektonske pogoje. V Združenih državah Amerike se usmerjajo v čim večje angažiranje računalništva pri reševanju problemov inženirske seizmologije. Jugoslovansko društvo za seizmično gradbe­ ništvo je v ZDA nabavilo 25 računalniških progra­ mov s področja seizmičnega gradbeništva, ki so se­ daj na razpolago vsem zainteresiranim uporabni­ kom. Med temi programi je 9 programov s področja inženirske seizmologije, dn sicer: — EQRISK — ocena lokacij glede potresne ogroženosti (1976) Program daje razne parametre nihanja tal (maksimalni pospešek, hitrost, premike, intenzite­ te po MM) na podlagi vstopnih podatkov o žari­ šču, seizmični aktivnosti in drugem. — LUSH 2 — kompleksna analiza skupnega sistema konstrukcij a-tla z metodo končnih elemen­ tov (1974) Program daje zapis gibanja tal v sleherni točki sistema na podlagi zapisa pospeškov na meji toge podlage modela končnih elementov. — MASH — nelinearna analiza vertikalnega širjenja strižnih valov v horizontalno ležečih de­ pozitih (1978) Program daje dinamičen odziv depozita na pod­ lagi podatkov o geomehanskih lastnosih depozita, pospeških in seizmogramih na osnovni skali ter hi- drostatičnih pritiskih. — QUAD 4 — seizmični odziv tal (1973) Program je podoben programu MASH, ki je popolnejši od tega. Enačbe gibanja se določajo z iteracijo. — SHAKE — analiza potresnega odziva ho­ rizontalno ležečih plasti (1972) Program daje odziv horizontalno ležečih plasti, izpostavljenih širjenju vertikalnih strižnih valov. Podoben je prejšnjima dvema programoma. Zasno­ van je na Kanaijevih enačbah potresnega valova­ nja in hitri Fourierijevi transformaciji. — LAYER — razvijanje površinskih akcelero- gramov za horizontalno ležeče plasti (1971) Program obravnava podoben probem kot prej­ šnji, je pa starejšega datuma. Za input je treba imeti geomehanske lastnosti plasti, akcelerogram na osnovni skali in koeficiente dušenja. — CHAROSOIL — metoda karakteristik tal (1974) Program daje strig, hitrost in premike v vsa­ kem prerezu ter pospeške na površju na podlagi inputa: geomehanskih lastnosti tal, nagiba osnovne skale in pospeškov na osnovni skali v enakih ča­ sovnih razmakih. Vseh 6 programov obravnava podobne prob­ leme to je enodimenzionalno širjenje vertikalne komponente potresnega nihanja skozi horizontalno ležeče plasti depozita. Na podlagi teh programov so bile določene tri kategorije tal s kritično debe­ lino depozita 60 m, kot je to navedeno v ameriškem priročniku poizkusnih osnov za izdelavo predpisov za visoke gradnje (14), ki so jdh avtorji našega pra­ vilnika dobesedno prenesli v naš pravilnik, toda žal, brez ustreznih seizmičnih koeficientov. Mnenje delovne skupine Mednarodnega zdru­ ženja za seizmično gradbeništvo (IAEE), ki je pri­ pravila osnove za protipotresne predpise, je, da določanje vpliva tal na potresne obremenitve sko­ zi analizo širjenja samo vertikalne komponente strižnih valov skozi depozit ne ustreza dejanskemu stanju (15). Na razpolago imamo še dva programa, ki pa obravnavata vprašanje likvifakcije: — ARPOLO — analiza možnosti likvifakcije zemeljskih plasti za enodimenzionalno pronicanje (1978) — CUMLIQ — določanje možnosti likvifak­ cije pri iregularnem nihanju tal (1974). 5. DOSEŽKI INŽENIRSKE SEIZMOLOGIJE V SVETU Geološki sestav nosilnih tal, litologija, strati- grafija, hidrogeološke razmere in deloma tudi geo- morfologija posameznih lokacij imajo velik vpliv na pomembne parametre seizmičnih nihanj, ki de ­ finirajo potresne obremenitve gradbenih konstruk­ cij na teh lokacijah. Glede na ta načelna stališča v svetu sedaj ni razhajanj. Problem nastane takrat, ko je treba omenjene vplive kvantificirati. Kar zadeva kvali­ tativno oceno problema, je najbrž najbolj primerna ugotovitev, ki jo navaja ISO standard, to je, da je treba upoštevati predominantno periodo nihanja tal, ki je krajša na trdih tleh in daljša na mehkih tleh. Natančno kvantificirati te vplive s pomočjo kakršnihkoli formul je nemogoče, prav tako, kot je nemogoče spraviti v matematične formule potresno nihanje tal, ki je povsem kaotične narave in na vsaki točki Zemeljinega površja drugačno. Uporab­ ljamo lahko le nekatere aproksimacije, ki so bolj ali manj približane dejanskemu stanju. Pri tem niso pomembne samo karakteristike nihanja tal, temveč tudi dinamične lastnosti konstrukcije, ki ta nihanja prevzema. Ob tem obstaja gotova vzajem­ nost delovanja nihanja tal na konstrukcijo in ni­ hanja konstrukcije na nihanje tal (interakcija). Problem bi bil morda lažje rešljiv, če bi bilo nihanje tal na določeni lokaciji pri vseh potresih iz raznih epicentrov vedno enako. Pa ni tako. Lega epicentra, mehanizem potresa, geološke karakteristike vmesne poti med epicentrom in lo­ kacijo ter še drugi parametri bistveno vplivajo na karakteristike nihanja tal na določeni lokaciji. Tudi predominantna perioda nihanja se spreminja z oddaljenostjo od epicentra, tako da prevladujejo v bližini epicentra visoke frekvence nihanja, v večji oddaljenosti pa nizke frekvence. Pomembna je še tektonska struktura širšega seizmičnega območja in lega posameznih prelomnic ter njihova seizmič­ na aktivnost. V takšnih pogojih je seveda možno neskončno veliko raziskovati, ne da bi prišli do kakšnega ne­ spornega končnega rezultata, veljavnega za pro­ gnoziranje lokalnih vplivov nosilnih tal na seiz­ mične obremenitve za vse lokacije. Takšna razisko­ vanja, ki jih v svetu in pri nas ne manjka, mejijo v nekaterih primerih na sholastiko, vendar za­ nesljive metode za seizmično mikrorajonizacijo še vedno nimamo. Čeprav je bilo po svetu narejenih dosti seizmičnih mikrorajonizacij po raznih meto­ dah, ni znano, da bi potres, ki je nato sledil, v ce­ loti potrdil v mikrorajonizaciji napovedane para­ metre nihanja tal in s tem uveljavil metodo, po kateri je bila ta mikrorajonizacij a narejena. Ja­ ponci trdijo, da, daje metoda mikrotremorjev še najboljše rezultate. V ZDA so v področje mikrorajonizacije v ve­ liki meri vključili računalništvo in so za ta namen izdelani številni računalniški programi. Vendar obravnavajo ti programi predvsem transformacijo nihanja iz osnovne skale skozi depozite do površja. Za input so potrebni parametri osnovnega nihanja. Za prognozo (določitev) tega podatka uporabljajo sintetične akcelerograme, ki jih prav tako izde­ lujejo s pomočjo računalnikov, vendar na podlagi vnaprej določene lege žarišča in mehanizma potre­ sa. V ZDA je potresna nevarnost skoncentrirana v glavnem ob zahodni obali, izvira pa predvsem iz znane prelomnice San Andrea. Ta okoliščina olaj­ šuje problem določanja lege žarišča in s tem tudi sintetičnih akcelerogramov. V Sovjetski zvezi še vedno uporabljajo izpo­ polnjeno metodo Medvedeva in poročajo, da daje zadovoljive rezultate, ki pa so strokovni javnosti manj znani; pač pa so znani neustrezni rezultati mikrorajonizacije Bukarešte, ki so se pokazali ob potresu leta 1977. Slej ko prej ostaja problem seizmične mikrora- jonizacije v mejah empirizma. Večina avtorjev, ki obravnavajo vprašanje seizmične mikrorajonizaci­ je, sodi, da so najzanesljivejši podatki meritve moč­ nih nihanj na geološko različnih lokacijah. Iz teh podatkov po analogiji lahko sklepamo o paramet­ rih tal na lokacijah s podobnimi geološkimi in hi- drogeološkimi karakteristikami. 6. VPLIV LOKALNIH POGOJEV TAL IN NASI PREDPISI Glede na naše razmere in veljavni pravilnik za gradnjo v seizmičnih območjih bi kazalo upo­ števati naslednje, dokler se ta pravilnik ne nado­ mesti z novimi. jPo 7. členu pravilnika (v popravljenem bese­ dilu je to 2. člen) je treba za objekte I. kategoi'ije definirati koeficient seizmične intenzitete in druge parametre s posebnimi raziskavah — s seizmično mikrorajonizacijo gradbenih površin. S formalno-pravnega stališča ni nobenih ovir, da projektantske organizacije, zlasti večje, ne bi same izvrševale te naloge. Inženirska seizmologija je veda, ki sodi v področje gradbeništva in seiz­ mologije, toda bolj pomembna je za gradbeništvo. Nekateri svetovno znani strokovnjaki za področje inženirske seizmologije so gradbeni inženirji (Med­ vedev, Karnik, Seed, Ambraseys). Pri tem lahko seizmologi sodelujejo s projektantskimi organiza­ cijami kot konzultanti ali pa projektantska orga­ nizacija sklene z ustrezno seizmološko organizaci­ jo v svoji republiki pogodbo o sodelovanju. Stro­ kovne literature s področja inženirske seizmologi­ je imamo tudi v naših jezikih dovolj. Geološke in hidrogeološke podatke za posamezne lokacije mo­ rajo projektanti že tako ali tako imeti za projekti­ ranje temeljev konstrukcije. Za večino objektov II. in III. kategorije po se­ daj veljavnem pravilniku (če so nihalne dobe kon­ strukcij : T0 < 0,5 sek: T0 < 0,7 sek; T0 < 0,9 sek) vpliva nosilnost tal ni treba upoštevati. To je seve­ da napaka omenjenega pravilnika. Bilo bi zgrešeno, če bi je projektanti ne popravili sami ob projektira­ nju objektov v seizmičnih območjih. Formalno la­ hko pri tem uporabijo določbe 7. člena pravilnika za definiranje seizmičnega keficienta Ks za objekte I. kategorije. Na enak način bi bilo treba določiti tu­ di seizmične koeficiente K, za objekte II. in III. ka­ tegorije ter jih pri dimenzioniranju konstrukcije glede na seizmične obremenitve upoštevati. Seveda so vse to zasilne dn začasne rešitve problema v zvezi z našimi sedaj veljavnimi pred­ pisi in našim dokaj skromnim fondom razpolož­ ljivih informacij o seizmičnih nihanjih na različnih lokacijah. V daljši perspektivi je treba fond teh podat­ kov čimbolj izpopolniti, ker bomo le na podlagi teh podatkov lahko najbolj pravilno ocenili vpliv lo­ kalnih pogojev tal na seizmične sile. Po ustavi sodi gradbeništvo v pristojnost re­ publik oziroma pokrajin. Zato bi bilo treba imeti v vsaki republiki strokovno organizacijo, ki bi zbi­ rala te podatke, jih urejala in dajala na razpolago zainteresiranim porabnikom. Pri tem bi bilo naj­ bolje, če bi imele takšne organizacije status uprav­ nega organa ali visokošolske organizacije, ker bi tako izključili možnost komercialnih špekulacij, ki so na tem še relativno malo raziskanem strokov­ nem področju možne. Postopoma se bo takšna banka podatkov napolnila z zapisi nihanja tal na raznih lokacijah, ki so glede geoloških in hidrogeoloških karakteristik značilna za prizadeto republiko. Vedeti je treba, da nikoli ne bomo imeli pov­ sem natančnih matematičnih formul za določanje vpliva nosilnih tal na seizmične obremenitve in da bodo rešitve tega problema vedno temeljile pred­ vsem na empiričnih podatkih ter na trezni stro­ kovni presoji, s katero se lahko najbolj približamo dejanskemu stanju. Literatura: 1. Medvedev S. V .: Inženjerska seizmologija. Gradjevinska knjiga. Beograd 1965. 2. Buibnov S.: Seizmično gmadjenje I. Gradjevin- ski kalendar SGITJ. Beograd 1978. 3. Bubnov S.: Utieaj lokalnih geomehanskih us­ tava u propisima za gradjenje u seizmičkim područji­ ma prema iskustvima zemljotresa u Crnoj Gori. DGA- 1654. Jugoslovenski gradjevdnski centar. Beograd 1980 4. Jugoslovenski simpozij o seizmičkoj mikrore- jonizacdji Plitvice 1975. Publikacija JDSG. 5. Seminar o seizmičkoj mikroregionalizaciji. Beo­ grad 1976. Publikacija Seizmičkog zavoda SR Srbije. 6. Seed B. M. et al.: Soil structure Interaction Effects in the Caracas Earthquake of 29. 7. 1976. Pro­ ceedings 5 WCEE. Rome 1973. 7. Bubnov S.: On the activity of the UNESCO/ UNDP wanking Group on Microzoning. Proceedings of the X IV General Assembly of the ESC. Berlin 1975. 8. UNESCO: Intergovernmental conference on the assessment and mitigation of earthquake risk. Final report. Paris 1976. 9. ISO/TC 98/WG 1: Seismic Actions ion Structu­ res. The tentative 6th Draft. 1. 9. 1983. 10. Aoyama M.: Outline of Earthquake Provisions in the Recently Revised Japanese Building Code. Bul­ letin of the ;New Zealand NSEE. Wellington 1981. 1 11. Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih. Urad­ ni list SFRJ, št. 31/81. 12. Bubnov S.; Fajfar P.; Fischinger M.; Ribarič V.; Tomaževič M.: Graditev objektov visokogradnje na seizmičnih območjih. Ocena pravilnika. Publikaci­ ja IKPIR FAGG št. 25. Ljubljana 1982. 13. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pra­ vilnika o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih. Uradni List SFRJ, št. 29/83. 14. Tentative provisions for the development of Seismic regulations for buildings. ATC. Washington 1978. 15. Basic Concepts of Seismic Codes. IAEE. Tokyo 1982. 16. Akademija nauk ZSSR: Seismičeskoje rajoniro- vanije teritorije SSSR. Izdajateljstvo »Nauka«, Moskva 1980. Nosilec na elastični podlagi THE BEAM ON ELASTICAL BASIS UDC 624.046 POVZETEK Tablica vsebuje diagrame in formule za statično preračunavanje nosilca na elastični podlagi. Teorije nosilca na elastični podlagi ne potrebujemo samo pri računu talnih žerjavnih prog, temveč tudi pr.i rebri- častih stropovi h, obteženih z lokalnimi obremenitva­ mi (predelnimi stenami). Avtor jo iredno 'uporablja tudi pri preračunavanju mastnih plošč, tako dvostransko podprtih kot konzolnih. Srednji del članka pojasnjuje ugotavljanje podajnoisti in iz nje določanje karakte­ ristične dolžine £. Piri dani karakteristični dolžim je statični račun enostaven, rezultati so prikazani na šti­ rih primerih: prvi s posamično obtežbo v polju, drugi s parom posamičnih obtežb v polju, tretji s posamično obtežbo na kraju nosilca iin četrti s posamično obtežbo v poljubni točki. Za zaključek je dodanih nekaj po­ jasnil za preračunavanje plošč na posamične obtežbe. Tablica pride prav (tudi pri računanju valjastih oblik, kot so okrogli rezervoarji ali rudarski bobni izvaževa.1- nih strojev. Ta tabela bistveno poenostavlja uporabo klasične Zdmmermannove teorije v inženirski praksi. Uvod Teorija nosilca na elastični podlagi je znana pod imenom »Zimmermannova teorija«. Pobudo zanjo je dala železnica, ki je potrebovala statično preračunavanje neprekinjene železniške tirnice na enakomerno razporejenih elastično temeljenih pra­ govih. Dane naravne diferencialne pogoje je prvi rešil H. Zimmermann in jih objavil v knjigi: Be­ rechnung des Eisenbahnoberbaues. Knjiga je iz­ šla leta 1888' v Berlinu (Ernest & Sohn) s ponovno izdajo leta 1930. Kljub skorajšnji stoletnici objave so rezultati važni še danes. Zaradi poenostavitve uporabe v vsakdanji praksi inženirja statika je av­ tor pripravil priloženo tablico s formulami in pripadajočimi diagrami z naslovom: Motnje nosilca na elastični podlagi. V tem članku je ta tablica predstavljena širšemu krogu slovenskih inženirjev. Doslej jo je avtor največ uporabljal sam, jo v pos­ netkih poklanjal kolegom statikom, imel pa je tudi posebna predavanja o tej temi pri Gradisu, Slove­ ni j a-cestah, (tozdu Projekt) in v Inštitutu za varil­ stvo. Čeprav Zimmermannovo teorijo pozna le ne­ kaj statikov, ima ta teorija, posebno v poenostav­ ljeni obliki, s pomočjo objavljene tablice široko uporabnost. Oglejmo si nekaj primerov. Sem so­ dijo vsi primeri prog, bodisi železniških, bodisi žerjavnih, ki so temeljene na podajni podlagi, na­ ravnih ali umetno zgoščenih tleh, na zemljini; ra­ čun razdelilnega rebra pri vseh stropovih, ki so Avtor: Svetko Lapajne, dipl. gradb. inž., Ljublja­ na, Bogišdčeva 1 SVETKO LAPAJNE SUMMARY The table contains diagrams and formulas for the statical calculation of a beam on elastical basis. The theory of a beam on elastical basis dis needed not only for the design of crane lines on soil, but also for ribbed floans charged by local loadings ((partition walls). The author USRS it regularily for detsiging of bridge plates both of these having two supports and the cantilever plates. The middle part of this article illu­ strates the establishment of the yielding factor »1, and therefrom the charaoteniisiticai lenghit £. Having the charactenistdcal lenght the designing remains sim­ ple, the results are shown in four illustrative cases: the first with a singular load in the field, the second with a couple of loads in the field, the third with a singular load at the and of the beam and the fourth with a singular load at any point. Finally some co­ mments are added concerning the designing of plates loaded by singular loads. The table is useful for the calculations of cylindrical forms, such as watertanks or winding drums in mines. This table sdmplifyies essentially the application of the classical Zammer- mann’ s Theory for the engineers’ practice. deležni velike lokalne obremenitve, kot na primer: posamezne težje predelne stene, lokalna namesti­ tev težjih strojev ali potujočega žerjava katere­ koli vrste. To velja tudi za primer težkih prevoz­ nih sredstev. Po analogiji rebričastega stropa z razdelilnim rebrom je možno preračunavati tudi polno ploščo (iz ojačenega betona), če si jo zamisli­ mo nadomeščeno s pravokotno mrežo nosilcev. Ta­ ko je avtor članka desetletja preračunaval mostne plošče na največje koncentrirane obtežbe vozil, pa tudi konzolne ploščne hodnike, obremenjene s koncentrirano obtežbo na robu. Zadnje poglavje navaja tudi uporabo tablice za preračun valjastih krožnih lupin, kot so vodni rezervoarji, navijalni bobni in podobno. Oznake p obtežba na dolžinsko enoto I -j- , — t T prečna sila nosilca (enota sile) t + l , 1 — t M upogibni moment nosilca (enota sile x enota dolžine) f+)

8 -^2 E I e" /̂2cos(5+j) 9 -^ /E I e_£ cos E M + 1 e_̂ sin(^+j) T ~2/£ e~£ sinE P +2/£2 e-«2cos(5+i) ß P-1u pe to - pomično 8 +*?4 El e Š|f3sin(E+j) 9 +^2EI e~£ sin E M +£/2 e~̂ V2cos(E+J) T -t e-£ cos E P -V £ e_̂ l/2 sin(E+J) 8 M=i/ tečajno podprto T — ^ 8 + ̂ 2EI e""̂ sinE 9 -Č /2E I e £|/2cos(E+J) M +1 e- ̂cos E T -M £ e~^2 sin(E+?) P -2 !£ ' e_£ sin E a . . podajnost podi age =deformacija pod enotno obtežbo na enoto dolžine nos ilca. Odpor X=§- = S i I a na enoto dolž ine pri pogrezu pod lage za enoto. Prof. ing. Lapajne.Svetko G radbeni vestnik, L ju bljan a 1984 (33) 15 L apajne: N osilec na elastični podlagi 0 71ali {) = — — . Analiza vmesnih primerov po vplivnici M o za vsedike tal zaradii posamične obtežbe je pokazala, da 'bi mogli podajnost zelo dobro ©cemiitd po formuli: 0,84 72^10,25 m7 1 b J ( 8) Za razmerja------ med 2,5 in 250 napaka ne pre- b sega 10 odstotkov. Podajnost narašča nekako is četrtim korenom iz . 2£ razmerja — ■b Z uporabo tega izraza (8) dobimo za take proge splošni obrazec za karakteristično dolžino: g 3,75 _ 4,0 E J M 0 b0’25 (9) Po analogiji bi mogli reševati tudi problem raz­ širitve koncentrane obtežbe v glavi tirnice in pri­ tisk glave tirnice na brvico tirnice: h (2 £(0,25 Podajnost brvice: {) = ----------— (18) 4 b E ̂ b J 3 75 hin karakteristična 'dolžina: £ ’ = 1,19 J ______ b1-25 Na primeru tirnice S 45 na absolutni nepodajni podlagi je avtor članka dobil raznos bremena (učin­ kujočo širino 2 £ ) pod naklonom 48° 50'. Cim je po istem načelu privzel v podajnost še popuščanje betona (brez vmesne mehke plašiti) pri nosilcu mer 24 cm X 100 cm do polovične višine, je dobil razširitev bremena pod večjim kotom: 54°0'. To je prispevek avtorja k rešitvi problema žer- javniih prog nakazanega v članku inž. Karmen Ježeve v Gradbenem vestniku leta 1955/56 na straneh 113 do 117. Rebričasti stropovi z vztrajnostnim momentom stropnih nosilcev J0, nameščenih v razdaljah r, po­ loženih na dveh krajeh s poprečno upetostjo a v absolutni vrednosti, kažejo naslednjo podajnost: (4 - 3 a) r L3 192 E0 J0 ( 12) Za konzolni nosilec se glasi podajnost: rL 3= 3 E0 Jo (13) V primerih, ko ležišče konzole ni polno upeto, temveč deležno pri obremenitvi z upetost- nim momentom določenega zasuka, je treba po­ dajnost povečati še za vpliv zasuka: L2A § = -------------- ----------------- (14) skupna togost upet j a Po Crossovem postopku je znano, da znaša togost vsakega posameznega priključnega nosilca t == (3 + a) EJ/L kar je treba seveda reducirati po medsebojni razdalji nosilcev na enoto širine. Vztrajnostni moment razdelilnega nosilca, kot nosilca na elastični podlagi, je treba preračunati s sodelovanjem tlačne plošče. Sodelujoča širina naj se primerno oceni, načelno pa naj ne bi bila večja, kot je to v navadi in po predpisu za razpon nosilca dolžine £. Upoštevanje E modula je pomembno tedaj, kadar gre za različno gradivo razdelilnega nosilca kot na primer pri razdelilni jekleni traverzi, po­ loženi na strop iz lesenih tramov. Pri monolitnih konstrukcijah (na primer pri ojačeno-betonskem stropu z razdelilnim rebrom) se E modul krajša in izpade iz formule. Polne plošče računamo lahko tudi tako, kot bi jih tvorila mreža, sestavljena iz zaporedja vzpo­ rednih nosilcev ojačena s togostnim nosilcem v vzdolžni smeri. Vztrajnostni moment togostnega nosilca je določen z enotnim vztrajnostnim mo­ dsmentom plošče ------- , pomnoženim z nadomest- 12 nim razponom bn. Tega določimo tako, da bo po­ množen z naj večjo ordinato poveska dal isto plo­ skev, kot jo ima deformacijska površina, to je integral poveskov po celem razponu. V predzad­ njem poglavju je tabela s podatki za b„, £ , in tudi že za upogibne momente. Pri formuli za karakteri­ stično dolžino se tako elastični modul E kakor tudi enotni vztrajnostni moment d3/12 krajšata, tako da se formula poenostavi v naslednjo obliko: £ = j / 4 bn L3 koeficient podajnosti (15) Koeficient podajnosti se dobi iz formul (12), (13), (14). V praksi se morebitnih manjših približnosti v cenitvi vztrajnostnega momenta razdelilnega no­ silca (togostnega nosilca) ni treba bati. Gre za cenitev sodelujoče širine tlačne plošče, neupošteva­ nje ugodnega vpliva armiranja in podobno. Spre­ gled v oceni vztrajnostnega momenta razdelilnega nosilca za 21 °/o nam pod četrtim korenom vpliva le za 5 %>. Ker je celotna konstrukcija statično ne­ določena, pač ne bo težav, če bomo pri obtežbi pri­ pisali razdelilnemu rebru 5 °/o preveč ali premalo, glavni razponski smeri pa prav toliko premalo oziroma preveč. Ta ugotovitev je tem pomembnej­ ša pri cenitvah elastičnega modula zemljine kot podlage žerjavne proge, kajti vsi vemo, da karak­ teristike zemljin zelo variirajo po vzorcih ter so v primeri z našimi gradivi, kot so jeklo, beton in les znatno manj zanesljive. Določitev notranjih sil in razoblikovanja Vse notranje sile in oblika razoblikovanja so za nosilec na elastični podlagi podani v priloženi tablici, ki vsebuje za štiri karakteristične primere a, ß, 7, d pripadajoče formule in diagrame funkcij. Pri dani karakteristični dolžini £ lahko tako zlah­ ka določimo pripadajoče notranje sile: reakcije elastične podlage p, ki so sorazmerne z obliko deformacije, dalje prečne sile T, upogibne mo­ mente M, naklon deformacijske črte

in zaviralnega učinka Pb (N 03)2 na hidratacijo C3S. V primeru C3A CaCl2 zavira tvorbo hidrogarnetne faze, medtem ko Pb (N 03)2 nima nikakršnega vpliva na morfologijo hidratacijskih produktov. Na polavtomatski napravi za merjenje mikrostruk- turniih karakteristik materialov so bile izmerjene po­ roznosti različnih cementnih kamnov (povprečna veli­ kost por, porazdelitev velikosti por, medsebojna odda­ ljenost por). Na podlagi izkušenj merjenja z MOP je bila zasnovana aparatura za karakterizacijo zračne poroznosti v cementnem kamnu zmrzlinoodpornih be­ tonov. Iz domačih surovin so bila izdelana steklena vlak­ na z izboljšano alkalno odpornostjo. Testirana so bila z luženjem v alkalnih raztopinah. KEMIJSKI INSTITUT BORIS KIDRIČ LJUBLJANA Kemija v gradbeništvu Z naraščanjem potreb in z razvojem sodobne indu­ strijske gradnje so se pojavljali tudi novi materiali. Mnogi med njimi, brez izkustvene tradicije in istoča­ sno brez teoretičnega poznavanja kvalitete in obnaša­ nja, so doživeli neuspeh. Z zahtevnostjo industrializi­ rane gradbene operative se večajo kvalitetne zahteve, s tem pa se veča tudi delež raziskovalnega dela. Kemija 'in kemijska industrija sta danes že močna proizvajalca različnih materialov za graditeljstvo: od aditivov do izolacijskih in plastičnih mas. Večata se njun delež in pomen, saj je naloga kemije kot vede, da poda osnovno znanje o gradbenih materialih in nji­ hovih lastnostih, da predvidi njihovo obnašanje in spremembe v različnih okoljih in da spremlja kvaliteto izhodnih surovin in vgrajenih materialov v daljšem časovnem obdobju. Vloga kemije je tudi, da pravočasno nakaže smeri razvoja novih materialov, predvsem ta­ kih, ki bodo zadostili vnaprej postavljenim zahtevam gradbene operative in ne tako kot se je često dogajalo, da se je za nov material šele iskalo uporabo. Ne na­ zadnje, kemija naj bi usmerjala razvoj v smotrno upo­ rabo domačih surovin. To je bilo izhodišče raziskav, s katerimi se je tudi Kemijski inštitut »Boris Kidrič« vključil v raziskave za graditeljstvo. V usmerjenem raziskovalnem programu GRADBENI MATERIALI (PoRS za GRADITELJ­ STVO) tečejo v tem srednjeročnem obdobju štiri ra­ ziskovalne naloge. Te so bile usklajene z enim delom gradbene industrije, za prihodnje plansko obdobje pa je potrebno pripraviti program, ki bo ustrezal širšim interesom in spodbudil neposredno povezavo upo­ rabnikov z raziskovalnimi organizacijami ter se s tem še bolj približal potrebam graditeljstva. V nadaljevanju v kratkem predstavljamo cilje in rezultate dosedanjega raziskovalnega dela. UDK 620.197 Korozijska zaščita kovinskih površin v gradbeništvu Stefan Skledar s sodelavci Vzporedno z napredkom gradbeništva se v svetu uvajajo sodobne metode korozijske zaščite kovinskih površin, izpostavljenih v različnih konkretnih okoljih. Vodilo pri tem so ekonomski, energetski in ekološki parametri. Tukaj niso pomembna le zaščitna sredstva, marveč tudi sodobna priprava kovinskih površin in gradnja zaščitnih antikorozijskih sistemov. Cilj spre­ jetega petletnega tematskega sklopa je opredelitev pri­ prave kovinskih površin s sodobnimi metodami in iz­ bor ustrezne antikorozijske zaščite na temelju siste­ matskih raziskav. S tem se bo zmanjšala uporaba za­ ščitnih sistemov brez potrebne raziskovalne dokumen­ tacije, kar je že dolgoletna zahteva Poslovnega zdru­ ženja podjetij za zaključna dela v gradbeništvu SFRJ (ZAVRAJ) in kar je bilo poudarjeno v JUS informaci­ jah. Poglobljeno raziskovalno delo na tem področju bo omogočilo tudi nadaljnjo izmenjavo znanja v širšem mednarodnem merilu. Dosedanje delo v okviru tematskega sklopa je omo­ gočilo neposreden kontakt z uporabniki, s katerimi smo že doslej sodelovali pri reševanju njihovih problemov v proizvodnji, posebej še pri gradnji objektov v čez­ morskih deželah oziroma za izvoz. Ti kontakti omogo­ čajo prenos znanja v prakso, obenem pa tudi sistemat­ ski pristop k antikorozijski zaščiti objektov. V prvem delu raziskav je bila površina konstruk­ cijskega jekla pripravljena vzporedno v curku ostro- robega in zaobljenega abraziva. Razen tega je bil ostrorobi abraziv uporabljen v dveh granulacijah za dosego dveh različnih globin profila površine. Stopnja očiščenosti jeklene površine je bila dolo­ čena po švedskem standardu SIS 055900 in preverjena z Angerjevo elektronsko spektroskopijo (AES). Defini­ ranje profila površin je bilo opravljeno z aparatom Talysurf 4 in vzporedno z Rugotestom. Na pripravlje­ ne jeklene površine so bili nanašani zaščitni premazi, ki so bili izpostavljeni pospešenim in prirodnim vpli­ vom okolja. Z ostrorobima abrazivoma je bil dosežen profil površine s sorazmerno kratkim korakom narav- nin, ki omogoča dobro oprijemljivost zaščitnih prevlek. Z uporabo grobo zrnatega zaobljenega abraziva ja sle­ dil sporadično koritasti profil, na katerem je nastopilo mehurjenje zaščitne prevleke in se je pojavila korozija na jekleni površini. Ker je bilo to delo povezano z gradnjo pomembnih jugoslovanskih infrastrukturnih objektov v Sloveniji in Hrvaški, je bilo sprejeto v pro­ gram posvetovanja v okviru mednarodne prireditve »Antikorozija« v Zagrebu 1. 1982. Kot logično nadaljevanje je drugi del raziskav ob­ segal premazne sisteme za antikorozijsko (AKZ) in protipožarno zaščito (PPZ) jeklenih konstrukcij. Kom­ binirani A K Z in PPZ premazni sistemi zavzemajo v gradbenštvu pomembno mesto v zaščiti objektov pro­ ti požaru, kar je posebej pomembno pri lahkih jekle­ nih konstrukcijah, kakor se je to dejansko že poka­ zalo ob velikih požarih. Tak kombiniran zaščitni sistem lahko tudi zmanjša hitrost napredovanja požara in s tem veliko pripomore k uspešnemu gašenju. Raziska­ ve so zajemale premazna sredstva in njihove značilno­ sti za AK Z in PPZ v gradbeništvu, različne sisteme prevlek in ekonomske kriterije pri njihovem izboru, načine aplikacije s posebnim ozirom na izbrane pre­ vleke, konkretne primere izvedbe na jugoslovanskih objektih splošnega družbenega pomena ter njihova kritično vrednotenje. Delo je sprejeto v program po­ svetovanja v okviru letošnje mednarodne prireditve »Antikorozija«, ki je vsako drugo leto v Zagrebu. .Tretji, tekoči del raziskav obsega »duplex« sisteme, ki kot antikorozijsko prevleko vključujejo vroče po­ cinkanje, kar je tehnološko zahtevna metoda, vendar omogoča gradnjo izredno trajnih zaščitnih sistemov. Ta metoda je v svetu vse bolj konkurenčna pri gradnji ve­ likih infrastrukturnih objektov. UDK 543.2:624 Razvoj spektroskopskih in elektrokemijskih metod za analizo gradbenih materialov Z. Lengar, B. Orel, M. Bizjak, V. Hudnik, B. Kur- bus, R. Gabrovšek, Z. Crnjak-Orel, M. Klanjšek Namen raziskovalne naloge »Razvoj spektroskop­ skih in elektrokemijskih metod za karakterizacijo gradbenih materialov« je izdelava hitrih in točnih analiznih postopkov za določitev kemijske sestave gradbenih materialov za potrebe raziskovalnih grup, ki razvijajo nove gradbene materiale, kontrola kvali­ tete izdelkov v industriji in reševanje analitskih pro­ blemov, laboratorijev, ki delujejo pri gradnjah na te­ renu. V povezavi s skupino, ki raziskuje hidrometalne reakcije v silikatnih sistemih pri razvoju anorganskih veziv in gradiv, smo razvili postopek za določevanje makrokomponent v kalcijevih silikatih z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo, ki je hitra in enostavna ter omogoča določitev elementov in njihove kombi­ nacije v širokem koncentracijskem območju. Razvili smo konduktometrično metodo za določevanje CO2 v kalcijevih hidratiziranih hidratih ter študirali vpliv vlage in atmosfere na karbonatdzacijo vzorcev, ki bistveno vplivajo na njihove lastnosti. Za potrebe na­ ših gradbenih podjetij, ki opravljajo gradbena dela v tujini oziroma laboratorijev, ki kontrolirajo vsebnost vodotopnih sulfatov dn kloridov v mineralnih agregatih in betonih na terenu, smo preskusili turbidimetrdčno metodo za določevanje sulfatov in kloridov na prenos­ nem fotometru firme ISKRA, o čemer bomo poročali na »Simposium international sur les granulates«, ki bo 1984 v Nici in predlagali postopek kot standard za njuno določanje. Infrardeča spektroskopija se sicer uporablja za rešitev vrste analitskih problemov, ki se pojavljajo v gradbeniški praksi, vendar težišče naših raziskav ni v klasični analitiki. V zadnjih dveh letih smo razvili metodo za opredelitev optičnih lastnosti barvanih betonskih in kovinskih površin, in to z na­ menom varčevanja z energijo. Vsaka površina, ki predstavlja ovoj zgradbe deluje kot sprejemnik son­ čnega sevanja. Pasivno gretje stavb torej zahteva po­ znavanje tistega deleža sončnega sevanja, ki ga po­ vršina absorbira in se tako pretvori v koristno toploto. Posebno važen element v gradbeništvu pa so steklena okna in optično prepustne stene. Pri teh elementih se zahteva velika optična transmisivnost sončnega seva­ nja, na kar vpliva vrsta dejavnikov: debelina pokrivnih stekel, koncentracija barvnih centrov Fe2 + ), površin­ ske teksture, ipd. Vendar optična prepustnost sama za­ se ne odloča o tem, v koliki meri je steklo primerno v pasivni energijski zaščiti zgradb; za pasivno toplotno zaščito mora steklo imeti veliko reflektivnost za ter­ mično sevanje v območju infrardečega spektra (od 2,5 do 50^m dn še dalj). V okviru naloge študiramo sončno absorptivnost različnih barvnih nanosov, prepustnost sončnega seva­ nja različnih stekel kot tudi njihovo termično reflektiv­ nost. V laboratorijskem okviru smo razvili metodo za pripravo stekel z veliko termično reflektivnostjo (to­ ple šipe). Metoda je za sedaj primerna za manjše vzor­ ce, vendar je dosežena reflektivnost nad 90 odstotkov pri 10 jMm. LABORATORIJ ZA MEHANIKO TAL LJUBLJANA Naslov raziskovalne naloge: Nosilnost kolov velikega premera — aplikativni del III Raziskovalna naloga obravnava določitev napeto­ stno deformacijskega stanja zemljine ob vertikalnem, osno obremenjenem kolu, dolžine 25 m in premera 0,70 metra v dvoslojnem polprostoru z uporabo metode končnih elementov. V numeričnih izračunih so upošte­ vani tako linearno elastični kot tudi nelinearni elasto plastični odnosi med napetostmi in deformacijami. Me­ toda je zaradi možnosti vsestranskega upoštevanja geo­ metrije in lastnosti temeljnih tal in kola prikladna. Metode poboljšanja malo nosilnih tal — aplikativ­ ni del I Opisano je poboljšanje stisljivih prirodnih kohe­ zivnih in drobno do srednje peščenih morskih usedlin in refuliranih meljastih glin in drobnih peskov v Lu­ ki Koper. Izbrana je bila metoda s predobremenitvijo in v nalogi podajamo rezultate obsežnih laboratorijskih preiskav na neporušenih vzorcih ter rezultate teren­ skih meritev. Račun temeljnih nosilcev in temeljnih plošč — aplikativni del II Računalniški program za reševanje interakcije zgradbe in podlage, ki jo sestavlja sistem vzporednih, linearno elastičnih slojev, je izpopolnjen tako, da je lahko prva plast pod temeljem zelo tanka in deforma- bilna. Obravnavani so učinki take tanke plasti kot npr. tampon pod ploščami na statične veličine in deforma­ cije v temeljnih konstrukcijah. Naslov raziskovalne organizacije: Institut za matematiko, fiziko in mehaniko Uni­ verze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Laboratorij za mehaniko tal, Ljubljana, Jadranska 19 DOKTORATI, MAGISTERIJI IN DIPLOME DRUGE STOPNJE NA ODDELKU ZA GRADBENIŠTVO VTO GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJA FAGG* V šolskem letu 1980/81, to je od 1. 9. 1980 do 31. 8. 1981 so na Oddelku za gradbeništvo oz. na FAGG dosegli Z.atp- Priimek in ime datum zagovora Naslov doktorske, magistrske, diplomske naloge A. Akademsko stopnjo doktorja tehničnih znanosti 36 KLEMENČIČ Aleksandar 21. 10. 1927 10. 10. 1980 37 TOPOLNIK Dražen 20. 9. 1926 12. 10. 1980 38 HOUSKA Mladen 40 RODOŠEK Edo 21. 3. 1932 30. 6. 1981 B. Akademsko stopnjo magistra tehničnih znanosti LUTAR Boris 17. 2. 1947 13. 2. 1981 REISNER Janez 13. 12. 1925 19. 6. 1981 C. Diplomo II. stopnje (dipl. inž.) 1782 PEHLJAN Franc 22. 7. 1951 10. 9. 1980 1783 VIHAR Marko 29. 3. 1956 22. 10. 1980 1784 VIDIC Edvard 30. 10. 1953 24. 10. 1980 1785 BRUMEN Nevenka 7. 10. 1955 3. 11. 1980 1786 GORENC Janez 23. 11. 1948 5. 11. 1980 1787 GALA Sergej 24. 8. 1954 17. 12. 1980 1788 MLAKAR Marko 12. 10. 1954 17. 12. 1980 Doprinos teoriji geometrijskog oblikovanja silazno- ulaznih rampa kod čvorišta cesta izvan razine. Prilog postupcima proračuna propusne moći cesta kroz kritičku analizu u svijetu poznatih metoda d eksperi­ menata vršenih u Jugoslaviji. Medsebojni vpliv konstrukcije lin temeljev z ozirom na statične in reološke lastnosti materialov. Možnosti uporabe valorizacijskih metod pri investi­ cijski pripravi stanovanjske gradnje. Računanje stenasto skeletnih konstrukcij, obremenje­ nih s horizontalno obtežbo. Eksperimentalna raziskava mehanizma Bauschiinger- jevega efekta pri aluminijevih zlitinah. Studija preložitve regionalne ceste št. 328 na odseku od Ribč do priključitve na zasavsko cesto. Uravnavanje gradnje in vlaganja sredstev po modelu ETH na praktičnem primeru. Računalniški program za dimenzioniranje poljubnega prereza na poševen upogib po metodi mejnih strani. Izdelati je nalogo »Razdelitev prometa na cestno mre­ žo«, s posebnimi določenimi podatki. Kanalizacija urbaniziranega področja Vodice. Mrežni terminski plan gradnje večnamenske hale v Ma­ riboru. Postavitev betonskih varovalnih ograj na cestah 10-let- nega programa izgradnje v Ljubljani. 1789 KREGAR Janez 30. 12. 1955 25. 12. 1980 1790 FAZARINC Polonca 21. 5. 1957 9. 1 . 1981 1791 ŠUBIC Maruška 30. 5. 1958 18. 2. 1981 1792 VIDMAR Branko 17. 1 . 1957 18. 2. 1981 1793 GODEC Matjaž 20. 10. 1957 19. 2. 1981 1794 DEBELAK Vinko 30. 9. 1956 19. 3. 1981 1795 GRAŠA Biserka 2. 3. 1957 19. 3. 1981 1796 HOČEVAR Iztok 8. 3. 1958 19. 3. 1981 1797 TROŠT Mirko 21. 12. 1955 19. 3. 1981 1798 VESELIČ Srečko 23. 5. 1956 19. 3. 1981 1799 KRALJ Andrej 15. 9. 1955 2. 4. 1981 1800 ILBOUDO Timpiga Isidore 17. 4. 1951 3. 4. 1981 1801 KUMELJ Matjaž 11. 5. 1957 3. 4. 1981 1802 ZEHELJ Marko 24. 4. 1957 3. 4. 1981 1803 KRANJC Stanislav 30. 10. 1956 8. 4. 1981 1804 1805 PEČAR Miroslav PERKO Vida 27. 23. 5. 1. 1958 1957 8. 8. 4. 4. 1981 1981 1806 PROSEN Jurij 3. 3. 1957 8. 4. 1981 1807 ČERKEZ Milan 12. 9. 1957 22. 4. 1981 1808 FLORJANČIČ Delja 16. 7. 1957 22. 4. 1981 1809 FRANK Stojan 30. 6. 1957 22. 4. 1981 1810 OMERSA Nikolaj 8. 12. 1956 22. 4. 1981 1811 REMIC Dušan 20. 5. 1957 22. 4. 1881 1812 SAVIČ Alenka 1 12. 1957 22. 4. 1981 1813 AUPIČ Igor 24. 10. 1956 23. 4. 1981 1814 ČRNOLOGAR Valerija 22. 5. 1957 23. 4. 1981 1815 DROBEŽ Jože 27. 4. 1958 23. 4. 1981 1816 FAJFAR Janez 1. 5. 1956 23. 4. 1981 1817 GABRIJELČIČ Nives 11. 8. 1957 23. 4. 1981 Izdelava programa za napovedovanje hrupa na osnovi modela FHWA. Tehnološka in konstruktivna primerjava parametrov čiščenja vode s konvencionalnimi hitrimi filtni, s kon­ taktnimi in z avtomatskimi filtri. Analiza in ovrednotenje dosedanjih raziskav s področ­ ja mestne rente v SFRJ. Analiza dinamike in strukture investicij v komunalno gospodarstvo v SRS v) obdobju 1971— 1979. Analiza obnašanja objekta Zdravstveni dom v Ulcinju med potresi v Črni gori 1979. Študija o ekonomski izvedbi troetažnega armiranobe­ tonskega skeleta z variiranjem izvedbo zavetrovanja. Pomiki v polprostoru pod enakomerno trakasto obte­ žbo. Začetna analiza obnašanja hotelov Korali Sutomore med potresi v Črni gori. Uporaba konstrukcij z armirano zemljino kot nadome­ stilo konvencionalne gradnje v Sloveniji. Numerični račun konsolidacije pri vertikalnih drena­ žah in primerjava z rezultati po Verdeyenu. Gradbene napake. Vpliv vlažnosti na nosilnost in obstojnost mehansko in z vezivi stabiliziranih materialov v spremenlji­ vih pogojih obremenitve s prometom. Primerjava modelov v programu OPSIM z dejanskimi semafornimi parametri izmerjenimi na križiščih De­ lavski dom. C. VII. korpusa — Šubičeva in križišča MDB, p poudarkom na: primerjavi izmerjenih in izra­ čunanih zamud ter predlogi za nadaljnje vrednotenje semafornih elementov z optimizacijskimi metodami. Proračun potovalnega časa in mobilnosti v mestnih področjih, ob upoštevanju zlasti trajanja potovalnega časa, prednosti namena potovanja, mobilnosti in ^pro­ metnega dogajanja na cestni mreži ter primerjava raz­ nih modelov z našimi izkušnjami na modelu soseske BS-7. Idejna študija poteka avtoceste Ljubljana— Koper na odseku Razdrto— Divača. Idejna študija poteka avtoceste Ljubljana— Zagreb na odseku Malence— Šmarje-Sap z medsebojno primerja­ vo variant. Račun obalnih podpornih zidov. Analiza zemeljskega nasipa na Drenovem griču. Montažno armirano betonski oporni zidovi. Uporaba valovne enačbe pni računanju nosilnosti za­ bitih temeljnih kolov. Določanje trdnostnih značilnosti kamnin in njihova uporaba pri računu napetostno deformacijskega sta­ nja okrog okroglih pddzemnih odprtin po metodi kon­ čnih elementov. Geomehanske karakteristike konsolidiranih barjanskih' tal. Študija o vplivu veznih sredstev na deformabilnost in stabilnost lesenih sestavljenih nosilcev. Statični račun scenografije RTV Zagreb. Utrjevanje materiala pri enakomerni torziji. Uvedba elektroodvodnjavanja v slovensko gradbeni­ štvo. Osnove za statični proračun poslovne stavbe na plo­ ščadi Borisa Kraigherja z upoštevanjem dejanskih raz­ mer v armirano betonski konstrukciji. 1818 HAFNER Pavle 22. 1. 1956 23. 4. 1981 1819 MAHNIČ Admond 2. 2. 1958 23. 4. 1981 1820 PRISTOV Marjanca 4. 4. 1958 23. 4. 1981 1821 ZORE Igor 21. 1. 1958 23. 4. 1981 1822 ZUPANC Tonček 17. 5. 1957 23. 4. 1981 1823 ŽITNIK Tomo 19. 11. 1955 23. 4. 1981 1824 SEDMAK Andreja 6. 10. 1957 8. 5. 1981 1825 ROZMAN Dušan 10. 10. 1956 19. 5. 1981 1826 SULIC Vid 24. 1. 1957 19. 5. 1981 1827 STENDLER Andrej 21. 11. 1957 19. 5. 1981 1828 TERČON Branko 12. 4. 1957 19. 5. 1981 1829 ARBEITER Ivan 22. 8. 1956 21. 5. 1981 1830 LEBEN Iztok 27. 9. 1956 21. 5. 1981 1831 PRIJATELJ Mitja 2. 1. 1957 21. 5. 1981 1832 VIDMAR France 13. 3. 1956 21. 5. 1981 1833 FAKIN Boris 20. 8. 1957 17. 6. 1981 1834 KASTELIC Anton 13. 5. 1957 17. 6. 1981 1835 LOJK Bojan 11. 2. 1957 17. 6. 1981 1836 OMAN Matej 3. 5. 1957 17. 6. 1981 1837 DOBOVŠEK Igor 26. 1. 1958 18. 6. 1981 1838 EL SHATRI Ahmed Ali 22. 12. 1947 18. 6. 1981 1839 KOVŠE Igor 13. 11. 1957 18. 6. 1981 1840 LAVRIH Diana 13. 4. 1957 18. 6. 1981 1841 ROZINA Matjaž 18. 4. 1956 18. 6. 1981 1842 SREDNIK Rajko 14. 9. 1957 18. 6. 1981 1843 VADNOV Valerija 5. 4. 1957 18. 6. 1981 1844 LOVRIČ Miran 21. 4. 1957 26. 6. 1981 Uporabnost raznih načinov armiranja za prevzem glavnih natezniih napetosti (prečnih sil). Idejni statični elaborat za poslovno stavbo. Statični račun studia III RTV Priština. Računanje daljnovodnega stebra za 2 X 110 kV s pro­ gramom STATIK. Lastna nihanja 12-etažne armiranobetonske okvirne konstrukcije — primerjava numeričnih in eksperimen­ talnih rezultatov. Račun diferenčnih posedkov v odvisnosti od dinamike gradnje. Idejna študija rekonstrukcije ceste 11/301, odsek Lipica — Divača lin obvoznice Lokve, s primerjavo variant. Pregled metod za določevanje nosilnosti in negativnega trenja za en kol v slojeviti zemljini. Določitev strižnih karakteristik med zemljino in armi­ ranimi trakovi za podporne konstrukcije z armirano zemljino. Računalniški program za račun točkovnih temeljev montažnih stebrov. Določitev deformacij in napetosti pod trakastim te­ meljem na elastični podlagi. Idejni načrt čistilne naprave za pripravo vode za vodo­ vod Ljutomer. Presoja kakovosti vode pojizgradnjii vodne akumulaci­ je Mola in ocena vpliva akumulacije na kakovost vode dolvodno od pregrade. Analiza napetosti v prečnem prerezu grednega nosilca z zakrivljeno osjo in spremenljivo višino. Študija o premostitvi reke Save pri Tomačevem z le­ senim krovom in lesenimi lepljenimi glavnimi nosil­ ci. Izdelava interakcijskih diagramov nosilnosti najpogo­ steje uporabljenih armiranobetonskih prerezov po me­ todi mejnih stanj. Izdelajte računalniški program za račun nosilnosti oja­ čanih imetričnih betonskih prerezov lin račun tečenja ter krčenja betona. Temeljenje mostu čez Sočo. Teoretične osnove in računalniški program za računa­ nje reboških pojavov pri prednapetih betonskih kon­ strukcijah z uporabo numerične metode »korak za ko­ rakom«. Račun konstrukcij v postkritičnem območju. Dodatne študije za premostitev reke Save pri Toma­ čevem v prednapetih betonskih izvedbah. Elasto — plastična analiza točkovno zvarjenega spo­ ja. Konstrukcijski sklopi zunanjega ovoja pri planinski po­ stojanki (vpliv poostrenih pogojev okolja in posebne uporabe objekta). Presoja računalniškega programa RM predvsem glede na računanje po II. reda in elastične uklonske varno­ sti. Idejni statični račun poslovnega večetažnega objekta. Statika dn ekonomika betonskih plošč z vgrajenimi be­ tonskimi cevmi. Medsebojne funkcije odvisnosti proizvodnih spremen­ ljivk pri planiranju gradnje. Prejšnji seznam glej G. V. št. 12, leto 30, 1981. Strokovni izpiti v preteklosti in danes 1. Uvod Decembra lani je minilo deset let od sprejetja za­ kona o graditvi objektov, ki je v 16. členu zopet uve­ del obveznost strokovnega izpita za delavce, ki izdelu­ jejo tehnično dokumentacijo, vodijo gradnjo objektov ali jo nadzorujejo. Pred tridesetimi leti je uredba o gradbenem projektiranju predpisala pooblastila za od­ govorne projektante in odgovorne vodje del, ki pa so bila vezana na opravljen strokovni izpit. Če pa pogle­ damo še bolj nazaj, ugotovimo, da so bili tudi v prej­ šnji Jugoslaviji od leta 1937 predpisani izpiti za poobla­ ščene inženirje. Opravljanje strokovnega izpita ima torej v grad­ beništvu dolgoletno tradicijo, saj ga je delalo več tisoč strokovnjakov. Zato bo najbrž zanimivo podati kratek pregled, kako sa se ti izpiti izvajali v posameznih ob­ dobjih in vse do cjanes. 2. Strokovni izpiti v bivši Jugoslaviji Področje gradbeništva in urbanizma je v bivši. Jugoslaviji urejal gradbeni zakon, ki je bil sprejet le­ ta 1931. Na njegovi podlagi je leta 1937 izšel zakon o pooblaščenih inženirjih, ki je določal pogoje za samo­ stojno projektiranje, vodstvo, nadzorovanje in izvaja­ nje vseh tehničnih in tehnično ekonomskih del. Po­ oblastilo je lahko dobil inženir ustrezne stroke (do­ končana fakulteta ali visoka šola), ki je imel poleg drugih splošnih pogojev opravljen izpit za pooblašče­ nega inženirja. Ta izpit se je lahko opravljal po tri­ letni praksi po pridobljeni diplomi. Zakon je predvi­ deval delitev pooblaščenih inženirjev po strokah, ki jih je bilo dvanajst. Izpit se je opravljal pri izpitnih ko­ misijah pristojnih ministrstev po predpisanem progra­ mu. Na podlagi uspešno opravljenega izpita je pred­ sednik izpitne komisije izdal prosilcu diplomo o oprav­ ljenem izpitu za pooblaščenega inženirja. Pooblastilo je veljalo^za področje vse države in je bilo pogoj za ustanovitev gradbenega ali projektantskega podjetja. Prošnje za izpite oziroma pooblastila je bilo treba vložiti pri inženirski zbornici (ki so bile v vseh bano­ vinah), ta pa jih je s svojim mnenjem potem poslala pristojnemu ministrstvu. Inženirske zbornice so imele nalogo, da spremljajo razvoj tehnične znanosti in nje­ ne uporabe, da skrbijo za napredek tehnične dejavno­ sti, da nadzirajo delo pooblaščenih inženirjev in da sodelujejo z državnimi organi. 3. Uredba o gradbenem projektiranju V prvem povojnem obdobju smo imeli vrsto pred­ pisov, kii so urejali projektiranje in gradnjo objektov (uredba o gradnji, uredba o gradbenem projektiranju, uredba o gradbenih podjetjih, uredba o gradbeni in­ špekciji lin mnogi pravilniki, izdani na podlagi teh uredb). Uredba o gradbenem projektiranju je med drugim določala, da lahko gradbene projekte izdelujejo le us­ lužbenci, ki so v stalnem delovnem razmerju in ki ima­ jo pooblastilo po veljavnih pr*edpisih. Imeli smo pra­ vilnik o projektantih, pooblaščenih za gradbeno projek­ tiranje, na podlagi uredbe o gradbenih podjetjih pa je bil predpisan pravilnik o strokovni izobrazbi inže­ nirjev in tehnikov kot odgovornih vodij za posamezne vrste gradbenih objektov in del. Tako so bila takrat predpisana pooblastila za projektiranje in pooblastila za odgovorne vodje del. Ta pooblastila je izdajal po po­ sebnem postopku republiški upravni organ, pristojen za gradbeništvo. Poleg drugega je bil pogoj za izdaja pooblastila tudi opravljen strokovni izpit, ki se je prav tako opravljal pri republiškem upravnem organu. V času veljavnosti uredbe oj gradbenem projekti­ ranju je imela država prek svojih upravnih organov močan vpliv na proces gradnje objektov. Od leta 1954 dalje je bilo treba po določilih posebne uredbe predlo­ žiti investicijski program v, odobritev pristojnemu or­ ganu. Projektiranje novih gradbenih objektov je ob­ segalo izdelavo projektnega programa ter idejnega in glavnega projekta. Idejni projekt in prvi del glavnega projekta je bilo treba predložiti v revizijo posebnim komisijam. Republiški upravni organ, pristojen za gradbeni­ štvo, je izdajal n vlogo posameznih strokovnjakov in po določenem postopku poblastila za projektiranje in za odgovorno vodstvo gradbenih del in vodil se­ zname izdanih pooblastil. Ti seznami so bili natisnje­ ni v posebni brušurd in so jih letno dopolnjevali. Za opravljanje strokovnih izpitov je bila pri re­ publiškem, upravnem organu za gradbeništvo imeno­ vana izpitna komisija in predpisan je bil izpitni pro­ gram za posamezne profile. Izpit je bil sestavljen iz pismenega in ustnega dela. Pismeni del je obsegal do­ mačo nalogo, ki jo je bilo treba izdelati v treh mese­ cih, nalogo oddati, nakar je sledil ustni del: zagovor naloge in ustni predmeti (tehnični predpisi, kalkulaci­ je, varstvo dela, pravni predpisi). V zvezi z izdajanjem pooblastil naj omenimo, da je moral projektant za izdajo pooblastila tudi dokaza­ ti, da je opravil poleg projektantske tudi operativno prakso: diplomirani inženir vsaj 18 mesecev, gradbeni tehnik pa vsaj 30 mesecev. Arhivskih dokumentov o strokovnih izpitih iz te dobe ni. 4. Temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov Leta 1961 je bil izdan zvezni temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov, ki je bistveno zmanj­ šal vpliv upravnih organov in prinesel vrsto drugih sprememb. Odpravil je vse revizijske komisije,, opustil sistem pooblastil in namesto gradbenih projektov uve­ del pojem investicijske tehnične dokumentacije. Pro­ jekt gradbenega dela objekta je postal sestavni del in­ vesticijske tehnične dokumentacije, ker je ta sestav­ ljena iz več projektov (projekt gradbenega (jela obje­ kta, projekt (instalacij in drugi projekti). Na podlagi določil tega zakona je izdal leta 1962 zvezni upravni organ pravilnik o strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki delajo investicijsko tehnično doku­ mentacijo, in oseb, ki vodijo posamezne vrste del pni graditvi investicijskih objektov. S tem pravilnikom je bil ponovno uveden strokovni izpit, ki ga zakon sicer ni omenjal, pač pa le določil, da naj zvezni upravni organ izda natančnejše predpise o tem. Izpit je moral opraviti vsak, kdor je samostojno delal investicijsko tehnično dokumentacijo ali njen posamezen del oziro­ ma kdor je samostojno vodil graditev investicijskega objekta ali posamezna dela na njem. Imeti pa je mo­ ral visoko, višjo ali prednjo strokovno izobrazbo. Ker je pravilnik nalagal obveznost izpita tudi drugim stro­ kovnjakom (ne samo gradbenim kot uredba o gradbe­ nem projektiranju), je v posebnem členu predvidel izjemo: tisti, ki so na dan uveljavitve pravilnika imeli vsaj 8 let strokovne prakse v svoji stroki, so bili oprošč- eni izpita. Oskrbeti pa so si morali potrdilo upravne­ ga organa po določilih pravilnika. Pristojni republiški upravni organ je postavil iz­ pitne komisije za gradbeno, elektrotehniško in strojno stroko in izvajal izpite po omenjenem pravilniku. Te komisije so bile ukinjene novembra leta 1966. 5. Pravilnik o strokovnih izpitih sveta za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije Temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov je v času, ko je veljal, doživel vrsto sprememb in do­ polnitev. Vse_ spremembe so težile za tem, da se zma­ njšajo vplivfdržave oziroma njenih organov dn poveča samostojnost vseh udeležencev pni graditvi investicij­ skih objektov. Zadnja sprememba leta 1967 je med drugim odpravila prej omenjeni pravilnik o strokovni izobrazbi dn praksi projektantov in vodij del ter pred­ pisala, naj delovne organizacije v svojih pravilnikih določijo strokovno izobrazbo in prakso, ki jo morajo imeti tisti, ki delajo posamezno vrsto investicijsko- tehnične dokumentacije, in tisti, ki vodijo gradnjo po­ sameznih vrst objektov ali del. Ista sprememba je si­ cer fakultativno pooblaščala republike, da v svojih za­ konih predpišejo pogoje za projektiranje in vodenje! del pri posebno zahtevnih in specifičnih objektih, ven­ dar naš republiški zakon iz 1. 1968 izpita ni več zahte­ val. Tako so strokovni izpiti pred upravnim organom odpadli. Po uveljavitvi te spremembe temeljnega zakona so nekatere večje gradbene delovne organizacije sprejele svoje pravilnike in uvedle svoje interne izpitne komi­ sije in torej ohranile izpit kot instrument preverjanja strokovne izobrazbe in praksa določenih profilov stro­ kovnjakov. Večina podjetij pa te možnosti ni imela, ker ni bilo dovolj strokovnega kadra. Na pobudo pod­ jetij so ta problem obravnavali na bazenskih sestankih, ki jih je organiziral takratni Biro gradbeništva Slove­ nije in sklenili predlagati, naj se pri Gospodarski zbor­ nici Slovenije ustanovi izpitni odbor za strokovne iz­ pite v gradbeništvu, ki naj hi izvajal strokovne izpite v gradbeništvu. Na to pobudo je svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici SR Slovenije novembra 1967 ustanovil izpitni odbor za strokovne izpite in sprejel pravilnik o strokovnih iz­ pitih. Po tem pravilniku so se potem enotno izvajali strokovni izpiti panoge gradbeništva, ki so ga morali imeti projektanti, odgovorni vodje del in nadzorni or­ gani. Pogoj za opravljanje izpita je bila dosežena stro­ kovna izobrazba (diplomirani inženirji, inženirji in gradbeni tehniki) in dveletna oziroma triletna prak­ sa. Administrativno tehnične posle v zvezi z izpiti je opravljal Biro gradbeništva Slovenije v Ljubljani. Strokovni izpit je bil sestavljen iz dveh delov: pisme­ nega in ustnega. Pismena naloga se je opravljala kot klavzurna naloga, ki jo je bilo treba izdelati v enem dnevu (osmih urah). Ustni del je poleg zagovora nalo­ ge imel še pet ustnih predmetov (tehnični predpisi in standardi, varstvo pri delu, gradbeno poslovanje in kalkulacije, poznavanje orodja in gradbenih strojev, pravni predpisi). Po tem pravilniku so gradbeniki op­ ravljali strokovne izpite dov leta 1973, ko je republiška skupščina sprejela zakon o graditvi objektov. 6. Zakon o graditvi objektov Ko je po ustavnih spremembah gradbeništvo pre­ šlo v republiško pristojnost, je republiška skupščina decembra 1973 sprejela zakon o graditvi objektov. Ta zakon predpisuje v 16. členu strokovni izpit, ki ga mo­ rajo imeti tisti delavci, ki izdelujejo tehnično doku­ mentacijo, odgovorni vodje del in nadzorni organi. Program in način opravljanja strokovnih izpitov se uredi z družbenim dogovorom. Na podlagi določil tega člena zakona je bil1 leta 1974 sprejet družbeni dogovor o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov, ki so ga podpisali Izvršni svet SRS. Gospodarska zbor­ nica SRS in predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije. Ta dogovor je bil leta 1976 dopolnjen in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 27/1976. Družbeni dogovor določa, da se k izpitu lahko pri­ javijo tehniki, inženirji, diplomirani inženirji in no­ silci akademskih naslovov, ki opravljajo v 16. členu zakona navedena dela. Strokovne izpite izvaja in vodi programsko izpitni odbor, ki ga imenuje ustrezni or­ gan zbornice. Programsko izpitni odbor pripravlja iz­ pitne programe za delavce posameznih tehničnih strok, sprejme poslovnik o organiziranju strokovnih izpitov, predlaga imenovanje izpitnih komisij in izpraševalcev v teh komisijah in opravlja še druge organizacijske po­ sle. Določeno je, da se k izpitu lahko prijavijo kandi­ dati, ki so dosegli predpisano delovno dobo: tehniki in inženirji vsaj tri leta, diplomirani inženirji dve le­ ti, nosilci akademskih naslovov pa eno leto. Strokovni izpit je sestavljen iz pismenega in ust- stnega dela. Pismeni izpit je klavzurni ali pa v obliki izdelave naloge v daljšem roku (tri mesece), o čemer videno izbiro, vse ostale stroke pa predvidevajo le odloča izpitna komisija (le elektrostroka ima pred- klavzurno nalogo). Na ustnem delu kandidat najprej zagovarja pismeno nalogo, in če je uspešen, opravlja nato še šest ustnih predmetov: tehnični normativi, predpisi in standardi, varstvo pri delu, gradbeno po­ slovanje in kalkulacije, gradbena mehanizacija,, pravni predpisi in temelji družbene ureditve. Kandidat, ki ima negativno oceno iz pismene naloge ali več kot dve negativni oceni iz ustnih predmetov, mora izpit po­ navljati, sicer pa opravlja popravni izpit iz enega ali dveh predmetov. Družbeni dogovor je v glavnem ohranil sistem, ki ga je predpisal bivši pravilnik Zbornice. V skladu z določili družbenega dogovora delujejo danes izpitne komisije za gradbeno stroko, za elektro­ tehnično stroko, za strojno, kemično in metalurško stroko. Vsaka izpitna komisija ima predsednika, tri člane, tajnika in potrebno število izpraševalcev. Admi­ nistrativne posle za 'izpitne komisije opravlja sedaj Za­ vod za tehnično izobraževanje v Ljubljani. Priprav­ ljalne seminarje za kandidate organizirajo strokovne zveze. Strokovni izpit je predviden tudi v pregledu za izdajo novega zakona o graditvi objektov, ki se pri­ pravlja. V predpisih, ki urejajo gradbeništvo, se stplno po­ javlja zahteva po strokovnem izpitu. Pri tem je gotovo pomembno dejstvo, da gre pri gradbeništvu za objek­ te, ki imajo dolgo dobo trajanja, so dragi, mnogi teh­ nično zahtevni, za vse pa je pomembno, da so stabilni in varni. Strokovni izpit naj bi prispeval k tej težnji. Pri izpitu ne preverjamo šolskega znanja kandidata, temveč ugotavljamo, kako zna kandidat šolsko znanje uporabiti v praksi in kako obvlada tehnične in pravne predpise, o katerih se v šoli ni učil. Pri tem je zlasti pomembno znanje tehničnih predpisov, normativov in standardov, predpisov o varstvu pri delu in gradbeno- pravnih predpisov. 7. Statistični podatki Arhivsko dokumentacijo o strokovnih izpitih ima­ mo le od leta 1968 dalje, ko so se izpiti začeli oprav­ ljati pri Gospodarski zbornici SR Slovenije. Za prej­ šnjo dobo jih lahko le ocenimo. Iz arhivske dokumen­ tacije sledi naslednji: Pregled prijav k strokovnemu izpitu po strokah za čas od leta 1968— 1983 (podatki matičnih knjig) L et o G ra db en a St ro jn a E le kt ro K em ij sk a M et al ur šk a Sk up aj 1968 190 190 1969 140 140 1970 113 113 1971 142 142 1972 145 145 1973 254 254 1974 420 420 1975 399 71 470 1976 272 180 452 1977 318 90 379 21 808 1978 308 176 437 94 1015 1979 380 203 149 24 756 1980 364 157 154 11 23 709 1981 345 157 193 22 37 754 1982 336 98 79 27 540 1983 339 71 97 8 515 4465 1203 1488 207 60 7423 V času od leta 1952 do 1966, ko so se strokovni izpi­ ti opravlajali pri republiškem upravnem organu, oce­ njujemo, da je letno opravljalo izpit do 100 oseb, kar bi bilo skupno 1500. Tako pridemo do podatka, da je v preteklosti opravljalo strokovni izpit približno 9000 kandidatov, od tega nekaj manj kot 6000 gradbene stroke. 8. Statistični podatki za leto 1983 I. Na podlagi prijav je bilo v letu 1983 na strokovni izpit vabljenih 786 kandidatov vseh strok. Na vabilo se ni odzvalo 113 kandidatov, tako da;, je izpit opravljalo 673 oseb. Uspeh strokovnih izpitov je razviden iz na­ slednje razpredelnice: Redni Ponavljalci Skupaj 1. izpit opravljalo 534 139 673 2. izpit opravilo 318 126 444 3. izpita ni opravilo 216 13 229 II. Pregled po strokah 1. izpit opravljalo: gradbena stroka 353 115 468 elektro stroka 91 19 110 strojna stroka 73 5 78 kemijska stroka 17 — 17 534 139 673 2. izpit opravilo: gradbena stroka 194 102 296 elektro stroka 59 19 78 strojna stroka 48 5 53 kemijska stroka 17 — 17 318 126 444 3. izpita ni opravilo: gradbena stroka 159 13 172 elektro stroka 32 — 32 strojna stroka 25 — 25 216 13 229 III. Ce gornje podatke primerjamo s podatki iz leta 1982, ugotovimo, da je v letu 1983 število kandi­ datov nekoliko padlo (v letu 1982 skupaj 565 rednih kandidatov, v letu 1983 pa 534). Pri gradbeni stroki pa je število nekaj večje (v letu 1982 je bilo 337 kandi­ datov, lani pa 353). Dragan Raič, dipl. iur. INFORMACIJE 2n Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO X XV -1-2 JANUAR-FEBRUAR 1984 Sanacija zvočne izolacije ločilnih sten (drugi del) UDK: 69.002:699.844 4. Zvočno elastične obloge Zmanjšanje zvočne Izolacije, -ki nastane zaradi prenosa zvoka prek zvočnih mostov, najučinkoviteje preprečimo, če je obloga, s katero saniramo zvočno izolacijo, zvočno elastična, kar pomeni, -da je njena mejna koincidenčna frekvenca (kritična frekvenca) višja -od 2500 Hz. T,aka obloga namreč mnogo manj seva zvok, kot ,pa toga obloga (slika št. 5). Ce vzbujamo ploščo (npr. oblogo) z -zvokom, ki se prenaša prek zvočnega mostu, ise v plošči pojavi last­ no upogi-bno valovanje. Valovna -dolžina tega valova­ nja Clu) pa je odvisna -od u-pogibn-ih lastnosti plošče. Ce je plošča toga, je valovna -dolžina -lastnih upogib- nih valov -plošče velika in je približno enaka valovni dolžini zvoka iste frekvence v zraku (2Z). Upogiibno valovanje trde obloge se dobro ujema z -valovanjem zvoka v zraku i-n zato obloga močno seva zvok. Nasprotno pa je valovna -dolžina lastnega valovanja zvočno elastične obloge manjša od valovne dolžine zvoka iste frekvence v zraku, zara-di česar je tudi sevanje zvoka majhno. Vpliv zvočnih mostov na zvo­ čno izolacijo je zato pri zvočno elastičnih oblogah zanemarljiv in zvočna izolacija je odvisna samo še od direktnega prenosa zvoka skozi steno. Frekvenca zvoka, p-rd kateri je valovna -dolžina zvoka v zraku enaka valovni dolžini upogib ni h valov obloge ( /2 = / u), je kritična frekvenca te obloge, ki je dana z enačbo: ( 10) kjer -pomeni 1 debelina -obloge, q gostoto in E prož- nostni modul snovi, iz katere je obloga. P-ri frekvencah, nižjih od kritične frekvence, je valovna dolžina upogibnih valov obloge manjša od valovne -dolžine zvoka v zraku in v tem frekvenčnem območju obloga s-labo -seva zvok. Zato mora biti kritična frekvenca oblog, ki jih uporabljamo za sanacijo zvočne izolacije, višja od 3000 Hz. Iz enačbe 6 vidimo, da je kritična frekven­ ca obloge tem višja, čim tanjša je obloga, čim večja je njena gostota in čim manjši je njen prožnostni modul. Diagram na sliki št. 6 prikazuje, kakor različno debele plošče sevajo zvok, če v njih vzbujamo enako upogibno valovanje. a: plošča iz betona 12cm b'; plošča iz gipsa 7 cm c : plošča iz gipsa 1 cm Slika 6. Sevanje zvoka različno debelih plošč Slika 5. Zvočno sevanje toge in zvočne elastične plošče Betonska plošča debeline 12 cm seva zvok v ce­ lotnem frekvenčnem območj-u (fkr = 1 2 0 Hz), medtem ko je raven zvoka, ki ga seva plošča iz gipsa debeline 1 cm (fkr = 3000 Hz) v frekvenčnem območju 100 do 1200 Hz 20 dB nižja, čeprav nihata obe plošči z ena­ kima amplitudama. Kako obloga iz gipskartonskih -plošč izboljša zvo­ čno izolacijo stene, prikazuje krivulja b na sliki št. 7. Plošče so nameščene na razdalji 5 cm od stene, v medprostoru pa je mineralna volna. Izboljšanje zvoč­ ne izolacije A R nastopi nad resonančno frekvenco, ki je 90Hiz. Premica a predstavlja največje (teoretično) možno izboljšanje zvočne izolacije, ki ga da enačba 7. Krivulja a predstavlja zvočno izolacijo enojne ho­ mogene stene (ustreza krivulji b na sliki št. 1), kri­ vulja b maksimalno zvočno izolacijo, ki jo lahko do­ sežemo z dodatno oblogo, krivulja c pa izolacijo, ki jo praktično lahko dosežemo z gips-kartonsfcimi plo­ ščami, nameščenimi na razdalji 5 cm od stene. Vidimo, da lahko pri lahkih stenah izboljšamo zvočno izolaci­ jo za 15 do 20 dB, medtem ko pri težkih stenah samo še za 4— 5 dB. 5. Napotki za izvedbo sanacije zvočne izolacije sten z oblogami Osnovna načela, ki jih moramo upoštevati pri izvedbi sanacije zvočne izolacije sten z oblogami, so naslednja: 1. Obloga, s katero saniramo zvočno izolacijo ste­ ne, mora biti zvočno elastična, kar pomeni, da mora biti njena kritična frekvenca višja od 2500 Hz. Plošče, ki jih za ta namen najpogosteje uporabljamo, so: — gipskartonske plošče debeline le m ; m' = 10 kg m2 - ; fkr = 3000 Hz — plošče iz lesne volne debeline 2,5 cm z ometom debeline 1,5 cm; 30 kg m- 2 ; fkl. = 2500 Hz — plošča iz esnih vlaken debeline 1,2 cm; m' = 3 kg m- 2 ; fkr = 3000 Hz iveme plošče debeline le m ; m' = 8 kg m ~2; Fkr = 3000 Hz 2. Resonančna frekvenca (določimo jo z enačbo 6) mora biti nižja od 90 Hz. Da to dosežemo, mora biti pri oblogah s površinsko maso manjšo od 10 kg m -2 razdalja med oblogo in steno večja od 5 cm. 3. Letve, na katerih iso pritrjene obložne plošče, morajo biti nameščene samo v eni smeri (vertikalno ali horizontalno), razdalja med njimi pa mora biti najmanj 50 cm. Letev ne pritrdimo neposredno na zid, ampak jih podložimo z elastičnimi trakovi (npr. mineralno volno). Slika 7. Izboljšanje zvočne izolacije stene z oblogo Izboljšanje zvočne izolacije, ki ga lahko dosežemo z oblogami, pa ni odvisno samo od vrste in izvedbe oblog, ampak še od vzporednega prenosa zvoka (4 na sliki št. 4) po bočnih konstrukcijah. Največja vrednost zvočne izolacije, ki jo lahko dosežemo med dvema prostoroma, je namreč odvisna prav od vzporednega prenosa zvoka in je ne moremo preseči s še tako učinkovitimi oblogami. Kako veliko zvočno izolacijo lahko praktično dosežemo z oblogami na stenah iz različnimi površin­ skimi masami, je prikazno na sliki št. 8. 4. Vsi stiki med obtožnimi ploščami ter med ploščami in bočnimi konstrukcijami (stenami, stro- oc o N N VI JCM •o C površinska masa Slika 8. Zvočna izolacija, ki jo lahko dosežemo z ob­ logami na različno težkih stenah pom in podom) morajo biti dobro zatesnjeni. Med­ prostor med steno in obtožnimi ploščami zvočno du­ šimo z mineralno volno. Princip izvedbe sanacije zvočne izolacije stene je prikazan na sliki št. 9, dva praktična primera sana- 10 SO 10 Slika 9. Princip izvedbe sanacije zvočne izolacije stene 70 Slika 10. Sanacija zvočne izolacje enojne stene s plo­ ščami iz lesne volne cije z rezultati meritev zvočne izolacije pred in po sanaciji pa na slikah št. 10 in št. 11. Literatura L. CREMER: Vorlesungen über technische Akustik. F. BRUCKMEYER: Schalltechnik im Hochbau. Slika 11. Sanacija zvočne izolacije dvojne stene z gips- kartonskimi ploščami FASOLD — SONNTAG: Bauphysikalische Ent- wur£sle-hre 4 — Bauakustik. GÖSELE — SCHULE: Schall, Wärme, Feuchtig­ keit. L. BERANNEK: Noise and Vibration Control. Savo Volovšek Povzetek Zvočna izolacija enojne stene je odvisna od njene površinske mase. Vendar pa sanacija zvočne izolacije s povečanjem mase stene praktično ne pride v poštev, saj narašča izolacija z rastočo površinsko maso zelo počasi. Veliko zvočno izolacijo lahko zato dosežemo samo iz razmeroma težkimi enojnimi stenami. Učntoo- •vit način sanacije zvočne izolacije, .ki temelji na na­ čelu dvojne stene, je sanacija z zvočno elastičnimi ob­ logami. Z njimi lahko povečamo zvočno izolacijo ste­ ne, ne da ibi pri tem bistveno povečali površinske mase. Resume Sound insulation of single wall depends on its surfa­ ce mass. But the improvement of sound insulation with the increase of the mass of wall is practically a matter of no consideration, because the insulation increses with incresing surface mass wery slow. Therefore the effective sound insulation could be reached with relatively heavy ;sdngle walls -only. Effeo- tdve way lof improvement of sound insulation of walls, which is 'based on the principle od double walls is improvement with resilient .skin. With it the sound in- sulaton of walls could be increased without essential increase of surface mass. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o. LJUBLJANA ■ DIMIČEVA ULICA 12 TELEFON 344 061 TOZD — INSTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA KONSTRUKCIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — GEOTEHNIKA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INSTITUT ZA CESTE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o. DS — SKUPNE SLUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI ZAVODA: — raziskave, preiskave in tehnološka obdelava vseh vrst materialov, — teoretične raziskave in reševanje problemov iz prakse pri masivnih, kovinskih, lesenih in drugih objektih, konstrukcijah in konstrukcijskih delih, — patologija konstrukcij, raziskave vzrokov poškodb in sanacija, — gradbena fizika in zaščita zgradb, — geotehnika in geomehanika, inženirska geologija, — cestogradnja, — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. TOZD GRADNJA TITOVO VELENJE SEKTOR DOM 101