Poštnina plačana v gotovini. 42. V Ljubljani, dne 8. maja 1925. Letnik VII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti IT ■ e b i n a.: Iz .Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. 151. Pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resortu ministrstva za finance. 152. Odločba o izdajanju sprevodnic voznikom blaga. 153. Razpis o kemijskem preizkušanju življenskih potrebščin glede količine žveplenaste kisline. 154. Razpis o pobiranju nadavka na uvozno carino in po stranske takse. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 95 z dne 1. maja 1925.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20ega aprila 1925., s katerim se sprejema ostavka, ki jo je podalo dosedanje ministrstvo, in se člani tega ministrstva postavljajo na razpoloženje, obenem pa postavljajo: za predsednika ministrskega sveta Nikola P a -š i 6, predsednik ministrskega sveta na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za socialno politiko Marko S. G juri č i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za prosveto Svetozar P r i b i ć e v i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za zunanje posle dr. Momčilo N i n -Čič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za vere Miloš Trifunovič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra pravde dr. Edo L u k i n i č, minister ba razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za narodno zdravje dr. Slavko Mirtič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za gradbe Nikola T. U z u n o v i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za poljedelstvo in vode Krsta Lj. Sintič, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za pošto in telegraf Velja V u k i č e -v i 6, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za šume in rudnike dr. Gregor Ž e r-jav, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov dr. Milan S r š k i č, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za finance dr. Milan Stojadino-v i 6, minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za agrarno reformo Milan Simono-v i minister na razpoloženju in narodni poslanec; za ministra za trgovino in industrijo dr. Prvislav * r i s o g o n o, minister na razpoloženju in narodni p°slanec; Za ministra za vojsko in mornarnico divizijski »nneral Dušan P. Trifunovič, minister na raz- Polož, «n ju- m za ministra za notranje posle Božidar Maksi-slar^*.^’ m™stcr na razpoloženju in narodni po- 7'a mini8tra za promet Ante Radojevič, na- rudni Poslanec. Dredbe osrednje vlade. 151. Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisujem ta-le Pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resortu ministrstva za finance,* ki se glasi: Obče odredbe. Člen 1. Državni strokovni izpiti v resortu ministrstva za finance so ti-le: 1. ) izpit za uradnike I. kategorije, razen inženjer-jev in arhitektov, inženjerjev - geodetov, kemikov, tehnologov in agronomov; 2. ) izpit za tehnologe in kemike; 8.) izpit za inženjerje-geodete in geometre; 4. ) izpit za agronome in ostale strokovne uradnike uprave državnih monopolov; . 5. ) izpit za carinske uradnike; 6. ) izpit za računsko-blagajniške uradnike; 7. ) izpit za davčne uradnike; 8. ) izpit za uradnike III. kategorije (arhivarje, skladiščnike i. dr.); 9. ) izpit za risarje; in 10.) izpit za posluževalce tehničnih priprav. Člen 2. Inženjerji in arhitekti opravljajo državni strokovni izpit pri ministrstvu za gradbe po predpisih, ki veljajo za opravljanje državnih strokovnih izpitov za inženjerje in arhitekte tega ministrstva. Člen 3. Uradniki finančne kontrole opravljajo državni strokovni izpit po predpisih, ki veljajo zanje. Člen 4. Uradniki državnega pravnega braniteljstva morajo opraviti poleg strokovnega izpita za uradnike I. kategorije še sodniško-odvetniški izpit po predpisih, ki veljajo za opravljanje tega izpita. Ta izpit je pogoj za prestop iz pomožnih skupin v glavne skupine. Člen 5. Strokovni izpiti, našteti v členu 1., so praktični izpiti, s katerimi mora kandidat dokazati, da si je pridobil toliko znanja, kolikor ga je treba za uspešno službovanje v njegovi stroki. Člen 6. Pravica do opravljanja strokovnega izpita -e pridobi po dvoletni pripravljalni službi, izpit pa se mora opraviti do konca tretjega leta. Člen 7. Državni strokovni izpit je obvezen za vse uradnike. Opravljanja strokovnega izpita so oproščeni samo carinski pripravniki, ki so dovršili carinsko šolo, ustanovljeno z odločbo ministra za finance z dne 28. marca 1923., C br. 18.162, ter so opravili izpit, predpisan z odločbo ministra za finance z dne 10. julija 1924., C br. 33.614. Prav tako se smejo oprostiti opravljanja strokovnega izpita oni uradniki, ki se sprejmejo v finančno službo po poslednjem odstavku člena 2. in po členu 17. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Člen 8. Izpit se opravlja dvakrat na leto, in sicer meseca aprila in meseca oktobra. Kandidati, ki hočejo opravljati izpit, morajo predložiti svoje prijave po službeni poti pristojni izpraševalni komisiji najkes-neje do dne 15. marca in do dne 15. septembra. Izpit se sme ponoviti samo enkrat: tedaj sme predsednik komisije gorenja roka izpremeniti. Dovolitev za opravljanje izpita dä predsednik komisije, ki odredi obenem dan izpita. Člen 9. Kandidati nimajo pravice niti do potnih stroškov niti do dnevnic v času, ko opravljajo izpit. Izpraševalne komisije. Člen 10. Izpit za uradnike I. kategorije iz točke 1.) člena 1. tega pravilnika se opravlja v kabinetu ministra za finance, izpit za inženjerje-geodete in geometre in izpit za risarje pri generalni direkciji katastra, izpit za agronome in ostale strokovne uradnike uprave državnih monopolov in izpit za posluževalce tehničnih priprav pri upravi državnih monopolov, izpit za tehnologe in kemike in izpit za carinske uradnike pri generalni direkciji carin, izpit za račuusko-bla-gajniške uradnike in uradnike III. kategorije pri generalni direkciji državnega računovodstva, izpit za davčne uradnike pa pri generalni direkciji nepo-srednjih davkov. Razen tega se opravljajo izpiti: za računsko-bla-gajniško in davčne uradnike, za uradnike IH. kategorije in za risarje pri finančnih oblastvih drugo stopnje. Teritorialno pristojnost teh finančnih oblastev druge stopnje glede opravljanja strokovnega izpita odreja minister za finance. Člen 11. Izpraševalno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani. Za uradnike H. in III. kategorije sme biti komisija sestavljena tudi iz predsednika in dveh članov. Predsedniku in vsakemu članu komisije se postavi tudi po en član namestnik. Vsaka komisija ima tudi zapisnikarja, ki ga imenuje predsednik komisije. Predsednika, člane komisije in njih namestnike imenuje minister za finance začetkom vsakega leta. t Za člane komisije za izpit uradnikov I. kategorije iz točke 1.) člena 1. tega pravilnika se postavljajo uradniki glavnih skupin I. kategorije. V komisiji za izpit tehnologov in kemikov, inženjerjev-geodetov in geometrov, agronomov, risarjev in posluževalcev tehničnih priprav morata biti dva stalna ali honorarna strokovna uradnika generalne direkcije carin, posrednjih davkov, katastra alf uprave državnih monopolov, če pa teh ni, dva profesorja univerze. Izpiti. Člen 12. Vsi izpiti so pismeni in ustni; edino izpit za uradnike III. kategorije in izpit za posluževalce tehničnih priprav je usten. Člen 13. Pri pismenem izpitu morajo izdelati kandidati po dve praktični nalogi iz predmetov, naštetih v programu ustnega izpita. Nalogi določi predsednik komisije sporazumno s člani komisije. Pismeni izpit traja neprestano štiri ure. Kandidati smejo uporabljati vse potrebne zakone. Pismeni izpit nadzira eden izmed članov komisije. Člen 14. Kandidati I. kategorije iz točke 1.) člena 1. tega pravilnika morajo poleg tega po svoji izbiri izdelati posebno disertacijo iz finančne znanosti ali iz politične ekonomije, in sicer iz tem, ki jih objavi izpra-ševalna komisija. Disertacija se mora izročiti s prijavo vred izpraševalni komisiji. Pripravniki državnega pravnega braniteljstva niso zavezani, izdelati disertacijo. Člen 15. Predmeti ustnega izpita za uradnike I. kategorije iz točke 1.) člena 1. tega pravilnika so: I. skupina: 1. ) zakoni o neposrednjih davkih; 2. ) zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah s pravilniki; 3. ) carinski zakon z vsemi postopniki in zakon o splošni carinski tarifi z najvažnejšimi odredbami iz trgovinskih pogodb; in 4. ) zakon o državnih monopolih z zakonom o konverziji državnih dolgov in z uredbo o samostalni monopolni upravi. II. skupina: 1. ) organizacija finančnih oblastev in njih pristojnost; 2. ) zakoni o državnem računovodstvu, o glavni kontroli in o poštni hranilnici; 3. ) zakon o Narodni banki, zakon o kovanju denarja in pravilnik o reguliranju prometa z devizami in valutami in štatuti o efektnih in deviznih borzah; in 4. ) zakon o državnih dolgovih in državnih posestvih in osnovni pojmi o enostavnem in dvojnem knjigovodstvu. III. skupina: 1. ) ustava kraljevine, zakon o obči upravi, zakon o oblastni in sreski samoupravi in zakon o razdelitvi države na oblasti; 2. ) zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih skupaj z uredbo o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih; in 3. ) zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih in zakon o finančni kontroli. Člen 16. Predmeti ustnega izpita za tehnologe in kemike so: 1. ) analitična kemija, zlasti pa analitična praksa; 2. ) kemijska tehnologija — velika industrija; 3. ) obča mehanična tehnologija; 4. ) tekstilna industrija; 5. ) znanje o blagu s tehnično mikroskopijo; 6. ) ustava kraljevine in organizacija finančnih oblastev; 7. ) najvažnejše odredbe carinskega zakona in zakona o splošni carinski tarifi, zakona o državni trošarini in zakona o državnih mqnopolih; in 8. ) najvažnejše odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Obča mehanična tehnologija je obvezna samo za tehnologe in kemike generalne direkcije carin. Člen 17. Predmeti ustnega izpita za inženjerje-geodete so: 1. ) nižja geodezija; 2. ) komasacija zemljišč; 3. ) zakon o katastru in vzdrževanju katastra; 4. ) zakon o zemljiških knjigah in njih ureditvi, kolikor je to v zvezi s katastrom; 5. ) zakoni in predpisi o cenitvi zemljišč; 6. ) predmeti, našteti v 111. skupini člena 15. tega pravilnika; 7. ) organizacija finančnih oblastev; 8. ) zakoni o realnih davkih in zakon o taksah in pristojbinah; 9. ) zakona o državnem računovodstvu in o glavni kontroli; in 10.) znanje o pripravah za risanje-in za izdelovanje načrtov vseh vrst, njih konstrukcije in uporabljanje in znanje o materialu za risanje. Za inženjerje-geodete je obvezna poleg gorenjih predmetov tudi višja geodezija in melioracija zemljišč (enciklopedijski). Člen 18. Predmeti ustnega izpita za agronome in ostale strokovne uradnike uprave državnih monopolov so: 1. ) zakon o državnih monopolih in vsi pravilniki v zvezi z njim; 2. ) kultura in fermentacija tobaka; 3. ) fabrikacija tobaka; 4. ) pridelovanje soli; 5. ) organizacija finančnih, zlasti monopolnih oblastev; 6. ) najvažnejše odredbe zakonov o državnem računovodstvu in o glavni kontroli; in 7. ) predmeti, našteti v III. skupini člena 15. tega' pravilnika. Predmeti pod točkama 2.) in 3.) so obvozni samo za uradnike, ki so zaposleni pri pridelovanju in fabrikaciji tobaka, predmet pod točko 4.) pa samo za uradnike, ki so zaposleni pri pridelovanju soli. Člen 19. Predmeti ustnega izpita za carinske uradnike so: 1. ) carinski zakon z vsemi postopniki in pravilniki; 2. ) zakon o splošni carinski tarifi s trgovinskimi pogodbami in tarifami; 3. ) znanje o blagu; ’ 4. ) blagajniški predpisi, uredba o centralnih blagajnah; 5. ) predmeti, našteti v skupini IH. člena 15. tega pravilnika; in 6. ) najvažnejše odredbe zakonov o državnih monopolih, o državni in občinski trošarini, o taksah in pristojbinah, o tlakarini in občinski merini, o državnem računovodstvu in o glavni kontroli. • ^ Člen 20. Predmeti ustnega izpita za računsko-blagajniške uradnike so: 1. ) zakona o državnem računovodstvu in o glavni kontroli; 2. ) blagajniški predpisi; 3. ) enostavno in dvojno knjigovodstvo; 4. ) organizacija finančnih oblastev; 5. ) predmeti, našteti v III. skupini člena 15. tega pravilnika; in 6. ) najvažnejše odredbe zakonov o neposrednjih in posrednjih davkih in državnih monopolih. Člen 21. Prddmeti ustnega izpita za davčne uradnike in poverjenike so: 1. ) zakon o neposrednjih davkih s predpisi o odmerjanju, vknjiževanju in pobiranju davka; 2. ) blagajniški predpisi; 3. ) zakoni o taksah in pristojbinah, o državni trošarini in o samoupravnih proračunih; 4. ) organizacija finančnih oblastev; 5. ) najvažnejše odredbe -zakonov o državnem računovodstvu in o glavni kontroli, o delniških družbah in' osnovni pojmi o knjigovodstvu; in 6. ) predmeti, našteti v skupini UT. člena 15. tega pravilnika. Člen 22. Predmeti izpita za uradnike III. kategorije so: 1. ) organizacija poslovanja v pisarnah in državnih skladiščih, voditev zapisnikov, registrov in drugih knjig in aktov, če obstoje o tem predpisi, znanje d teh predpisih; 2. ) organizacija finančnih oblastev in najvažnejše odredbe zakona o obči upravi in zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih; 3. ) obče odredbe zakona o taksah in pristojbinah, kolikor se nanašajo na taksiranje prošenj, prilog i. dr.; ' 4.) osnovni pojmi o neposrednjih in posrednjih davkih in državnih monopolih. Katastrski uradniki morajo poznati tudi najvažnejše odredbe zakonov in predpisov o napravljanju in vzdrževanju katastra in o zemljiških knjigah. Člen 23. Predmeti Ustnega izpita za risarje so: znanje o pripravah za risanje in za izdelovanje načrtov vseh vrst, njih konstrukcije in uporabljanje in znanje o materialu za risanje. Člen 24. Predmet izpita za posluževalce tehničnih priprav je: znanje o strojih, ki jih poslužujejo, in posluže-vanje teh strojev. Člen 25. Pri ustnem izpitu mora dobiti kandidat vprašanje iz vseh predmetov. Uradniki I. kategorije iz točke 1.) člena 1. tega pravilnika morajo pri ustnem izpitu braniti tudi svojo disertacijo. Člen 26. Disertacija, pismene naloge in ustni odgovori se ocenjajo z: «odlično», «dobro» in «slabo». Na podstavi pismenih nalog in ustnih odgovorov in vpoštevaje odredbo člena 5. tega pravilnika, odloči izpraševalna komisija o izpitu. Odločitev se mora glasiti, da je opravil kandidat izpit z «odličnim» ali «dobrim uspehom» ali da «izpita ni opravil». Ocene pismenih nalog in ustnih odgovorov kakor tudi odločitve o izpitu se izrekajo z večino glasov. Člen 27. Izid izpita se priobči kandidatu takoj. Če je izpit opravil, se mu dd obenem izpričevalo, ki ga podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar. Izid izpita se priobči tudi starejšini dotičnega uradnika ali, če se opravlja izpit pri finančnih ob-lastvih druge stopnje, tudi ministru za finance. Opravljeni izpit se vpiše v uslužbenski list. člen 28. Če se izpit ponavlja, se mora opravljati v celoti. člen 29. Pri ustnem izpitu se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo: kraj in dan izpita, imena, priimki in zvanja članov komisije, zapisnikarja in kandidata, pismene naloge in ustna vprašanja, njih poedine ocene in ocena izpita. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar. Zapisnik s pismenimi nalogami vred se shrani v arhivu urada, kjer se izpit opravlja. Prehodne odredbe. Člen 30. Dokler se ne izenačijo zakoni v vsej državi, morajo poznati kandidati v celoti one zakone in predpise, ki veljajo na ozemlju, kjer službujejo, od ostalih zakonov in predpisov pa osnovne odredbe. Člen 31. Izmed uradnikov, ki so že v službi, morajo opraviti državni strokovni izpit po predpisih tega pravilnika: 1. ) vsi oni, ki so morali že po dosedanjih predpisih opravljati strokovni izpit, pa ga niso opravili do dne, ko stopi v veljavo ta pravilnik; 2. ) izmed onih, ki niso bili pred zakonom o uradnikih z dno 31. julija 1923. dolžni, opravljati strokovnega izpita: a) vsi oni, ki niso imeli dne 1. septembra 1923. še treh službenih let; b) vsi oni, ki so bili kesneje nego dne 1. septembra 1923. sprejeti v finančno službo; in c) vsi oni, ki so prešli v tem času v pripravljalne ali pomožne skupine iz kategorije v kategorijo ali iz skupine zvaničnikov v kategorijo uradnikov. Ti uradniki morajo opraviti državni strokovni izpit v dveh letih od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo. Uradniki I. kategorije, ki so bili dne 1. septembra 1923. v službi, a morajo po tem pravilniku opraviti državni strokovni izpit, so oproščeni izdelave disertacije. Člen 32. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se objavi v «Službenih Novinah»; tega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki so veljali doslej za opravljanje strokovnih izpitov za uradnike, kolikor ni v tem pravilniku odrejeno drugače. Carinarnicam se odreja, naj povsem postopajo po tein. Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 13. aprila 1925.; C br. 17.484. Bazglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravja, St. 4880. V Beogradu, dne 31. marca 1925.; št. 1578. Minister za finance: dr. M. IM. Stojadinović s. r. 152 Odločba o izdajanju sprevodnic voznikom blaga.* Gospod minister za finance jo izdal pod C br. 16.936 z dne 9. aprila 1925. ta-le razpis: - Kakor se je opazilo ob razpravljanju predmetov carinsko-kazenskega značaja, sc je v poslednjem času čestokrat pripetilo, da so posamezniki, ki so po členu 124. carinskega zakona prevažali blago v domačem prevozu pb naši obali ter dobivali v ta namen od odhodne carinarnice sprovodnico, navedli v sprovodnici napačno ime, in sicer zato, da ne bi izpričali blaga namembni carinarnici. Zato in da bi se poznala odgovornost voznikov, ki se jim po členu 124. carinskega zakona izdajajo sprovodnice za prevoz domačega blaga na brez-parnih ladjah, sem odločil na predlog carinskega sveta in na podstavi člena 273. carinskega zakona: Člen 17. carinskega postopnika za odpravljanje in Čuvanje blaga pod carinskim nadzorstvom C br. 1220 z dne 20. februarja 1915. se dopolnjuje tako, da se dodaja v njegovem prvem odstavku za prvim stavkom nov stavek, ki se glasi: iOb predložitvi sprovodnice se mora voznik carinarnici legitimirati z listinami, pravilno prejetimi od pristojnih oblastev.* Piiobčevaje to odločbo carinarnicam, jim naročam, naj to izpremembo takoj vpišejo v člen 17. carinskega postopnika C br. 1220/1915. in naj se odslej povsem ravnajo po tej odločbi.» 153. Razpis o kemijskem preizkušanju življen-skih potrebščin glede količine žveple-naste kisline.* Na vprašanje generalne direkcije carin, kako je postopati z nepredelanimi konservami iz sadja, ki |majo 0-114 do 0-144 % žveplenaste kisline (S02), je odgovorilo ministrstvo za narodno zdravje z aktom 3., št. 3849/1925.: «Po pravilnikih za uvoz in promet življenskih Potrebščin in pijač se tolerira z zdravstvenega sta-'išča kot konservirajočo sredstvo količine žveple-naste kisline (S02) 0-2 do 0-35 °/oo, t. j. 200 do 350 ^''tgramov na 100 gramov. Toda ker imajo (po emijski analizi) sadne konserve, za katere gre, 1-14 ''o ]-44 oyoo žveplenaste kisline, torej okoli štirikrat toliko, kolikor tolerira maksimum, je sanitetni svet te. misli, da se tem konservam iz zdravstvenega ozira ne more dovoliti uvoz in promet v naši državi.» Po gorenjem poročilu in po zaslišanju carinskega sveta je izdal gospod minister za finance na podstavi člena 273. carinskega zakona to-le odločbo: «Uvoz v državo in promet življenskih potrebščin v vsaki obliki, trdnem ali tekočem stanju, je prepovedan, če imajo več nego 0-35 °/oo (350 miligramov lla 100 gramov) žveplenaste kisline (S()2) kot kon-sorvirajoče sredstvo.» Na podstavi te odločbe in zato, da bi se pre-P/eČil uvoz življenskih potrebščin, škodljivih za Wdsko zdravje, odreja generalna direkcija carin po g0r®öjem poročilu ministrstva za narodno zdravje: zu Klvij<:llKko potrebščine vobče se morajo ob uvo-ob kar najstrože pregledovati. Carinarnice naj torej vzor'Sakem uvozu življenskih potrebščin pošljejo Nko, C°’ 1)0 Predpisih obeležene, najbližjemu carin-nad'r kemijskemu laboratoriju ter naj postopajo 0njb i? P° prejetem poročilu; prepovedo naj uvoz žvenl ,1Vljen8kih potrebščin, ki imajo večji Odstotek mii: 0nas^e kisline od dovoljenega maksimuma (350 'gramov na 100 gramov). .)t, . a^ski kemijski laboratoriji morajo ob vsakem (lzkusu obračati največjo pozornost na določitev 'Vfplenaste kisline ter v svojih poročilih vselej na-'stl, kolik je ugotovljeni odstotek te kisline. 154. Razpis o pobiranju nadavka na uvozno carino in postranske takse.* Gospod minister za finance je odločil današnjega dne na podstavi člena 2. zakona o splošni carinski tarifi: Izza dne 1. maja 1925. se pobira nadavek (ažija) na uvozno carino in postranske takse tisoč in sto odstotkov, t. j. po kurzu: sto zlatih dinarjev = tisoč in dve sto zlatim dinarjem v bankovcih. Ta nadavek se pobira na vse blago, za katero ni bila do vštetega dne 30. aprila plačana uvozna carina. Nadavek na carino se ne pobira na blago, ki se ocarinja po vrednosti. Za pobiranje takse na luksusno takso ostane še nadalje v veljavi naredba C br. 42,100 z dne 20. avgusta 1924.** Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 29. aprila 1925.; C br. 20.243. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Vet. br. 338/18. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 2. maja 1925. Opazka: Imena sreskih poglavar ste v in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Vranični prisad. Dolnja Lendava; Petišovci 1:1. Mehurčasti izpuščaj goved. Maribor, levi breg: Dragučova 1:3, Lajtersberg 1:2. Steklina. Murska Sobota: Brezovci 1:1. Svinjska kuga. Dolnja Lendava: Gančani 1:1, Žitkovci 1:1. Ptuj: Pobrežje 1:1. Svinjska rdečica. Maribor, levi breg: Slatinski dol 1:1. V Mariboru, dne 2. maja 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: dr. Rajar s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 324/4/25- 2. 3—3 Razpis. Pri okrožnem sodišču v Celju se razpisuje mesto višjega pisarniškega oficiala in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože pri podpisanem predsedništvu do dne 1. junija 1925. Predsedništvo okrožndga sodišča v Celju, dne 25. aprila 1925. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji. Ime bolnice Dne Število oskrbovancev III. razreda Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico) 513 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 80 Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani * 252 Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . . 206 Bolnica za duševne bolezni na Studencu 330 Splošna bolnica v Mariboru.... 262 Javna bolnica v Celju 18. aprila 1925. 166 1 Javna bolnica v Brežicah .... 61 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . 68 Javna bolnica v Murski Soboti. . . 121 I Javna bolnica v Ptuju 58 Hiralnica v Ptuju 104 Hiralnica v Vojniku 160 Ženska javna bolnica v Novem mestu 47 Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji 64 Javna obča bolnica v Krškem . . . 41 Skupaj . . 2533 V Ljubljani, dne 29. aprila 1925. Inspektor ministrstva za narodno zdravje: dr. Katičtć s. r. Preds. 325/6/25—2. 3—3 Razpis. Pri okrajnem sodišču v Kozjem se odda mesto pisarniškega pomočnika. Rok za vložitev prošenj do dne 2 5. maja 192 6. Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 40. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 25. aprila 1925. Preds. 552/4/25—1. 3-3 Razpis. Odda se mesto pisarniškega uradnika v 3. skupini III. kategorije pri okrajnem sodišču v Višnji gori in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo med razpisom ali zaradi razpisa. Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, po službeni poti najkesneje do dne 1. junija 1925. pri podpisanem predsedništvu. Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 40. Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 24. aprila 1925. S 16/25—1. 840 Koukurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Stojana .1 e n -k a, posestnika in trgovca v Ljubljani, Valjavčeva ulica št. 23. Konkurzni komisa^: Josip Janša, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: Lojze Zajc, zasebni uradnik na Brinju pri Ježici. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št, 140 dno 1 4. m a j a 1 9 2 5. ob desetih. Ogla-sitveni narok do dne 18. junija 1925. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2. julija 1 9 2 5. ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 1. maja 1925. S 2/25—9. ^49 Odprava konkurza. Prezadolženoc: Josip Kolarič, mizarski mojster v Mariboru, Splavarska ulica št. 7. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 2/25—1, o prezadolženčevi imovini, je po §166., odstavku 2., k. r. odpravljen, ker ni kritja za stroške postopanja. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 16. marca 1925. Sa 10/25—10. 820 Ustavitev poravnalnega naroka. Poravnalna zadeva: 1.) dr. .Jurij N e 111, družbenik Tvornice kmetijskih strojev, d. z o. z. v Celju s sedežem v Ptuju; 2.) Lidija N e 111, soproga dr ja. Jurija N e 111 a, navedenega pod 1.). Postopanje je po § 36. poravnalnega reda ustavljeno, ker dolžnika nista osebno prisostvovala poravnalnemu naroku. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 29. aprila 1925. Sa 15/25—2. 858 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Roberta B a c h o j a (Bacho), trgovca z deželnimi pridelki v Račju št. 45. Poravnalni sodnik: Ivan Sernec, deželnosodai svetnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: Herman Vidmar, zasebnik v Mariboru, Prešernova ulica št. 10. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 dne 10. junija 1925. ob devetih. Rok za oglušitev do dne 5. j u n i j a 1 9 2 5., ker sicer prestane glasovalna pravica. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 30. aprila 1925. Sa 12/25—66. 860 Ustavitev poravnalnega postopanja. Dolžnika 1.) Ivan K a c ml., trgovec s senom in posestnik v Slovenski Bistrici, in 2.) Fanika K a o, žena prvoimenovanega dolžnika. Poravnalno postopanje izvun konkurza je po § 35./5. /ustavljeno, ker se ni dosegla za poravnavo večina glasov. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 1. maja 1925. S 12/25—1. 837 Konkurzni oklic. * Razglasitev konkurza o imovini Prekmurske gospodarske zadruge, r. z. z o. z. v Dolnji Lendavi, registrirane pod firmo Gen II 81: Prekmurska gospodarska zadruga — Murantuli gazdasagi skövetkezet, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Dolnji Lendavi. Konkurzni komisar: dr. Rihard Tomšič, okrajni sodnik in vodja okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi. Upravnik mase: I. Kramer, notar v Dolnji Lendavi. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču dne 13. maja 1925. ob devetih. Oglasitveni rok do dne 15. junija 192 5. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 1. j u 1 i j a 1 9 2 5. ob devetih. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 1. maja 1925. S 14/25—1. 838 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Franca S k u -h a 1 e. trgovca pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Konkurzni komisar: dr. Osvald Ilaunig, deželno-sodni svetnik in sodni predstojnik okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Upravnik mase: Srečko Krajnc, trgovec pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču dne 13. maja 1 92 5. ob devetih. Oglasitveni rok do. dne 10. junija 1 925. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 2 4. junija 1 925. ob devetih. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 1. maja 1925. S 15/25—1. 839 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini zapuščine po Francu Radiju, trgovcu v Mariboru, Aleksandrova cesta, zastopane po skrbniku Franu Kopiču, oficialu pri okrožnem sodišču v Mariboru. Konkurzni komisar: Ivan Sernec, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase: Josip Krempl, trgovec v Mariboru, Meljska cesta. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 dno 14. maja 1 925. ob devetih. Ogla-sitveni rok do dne 14. junija 1925. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 1. julija 1 9 2 5. ob devetih. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne l.maja 1925. Sa 11/25—18. 859 Ustavitev poravnalnega postopanja. Poravnalna zadeva: Rudolf P u n g e r 1, posestnik in lesni trgovec v Zgornji Selnici ob Dravi št. 10. Poravnalno postopanje je po § 36. poravnalnega reda ustavljeno, ker ni dolžnik osebno prisostvoval poravnalnemu naroku. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 2. maja 1925. C 77/25—1. 847 Oklic. Janez Vrščaj v Selu pri Otovcu št. 7 je vložil zoper Matijo B r u 1 a, posestnika iz Sela pri Otovcu, tožbo zaradi 700 Din s pripadki. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 2. maja 1 925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7. Ker je bivališče Matije Brtila neznano, se mu postavlja za skrbnika Gašper Skok, sodni kanclist v Črnomlju. Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 30. aprila 1925. A 77/25—5. 862 Poklic dediča neznanega bivališča.. Jožef P o 1 a n š e k, užitkar v Lučah št. 6, je dne 19. februarja 1925. umrl. Poslednja volja se je našla. Anton Polanšek se vzame eventualno v poštev kot nujni dedič. Anton Polanšek, bivši delavec v Ameriki, čigar bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, naj se tekom enega leta od današnjega dne zglasi pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in s Francetom Špendetom, posestnikom v Gornjem gradu, ki se je postavil odsotnemu Antonu Polanšku za skrbnika. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L, dne 29. aprila 1925. T 15/25—6. 830 Uvedba postopanja za dokaz smrti. Štefan Kolar, posestnik v Kapci št. 16, rojen dne 12. oktobra 1894. v Kapci in tja pristojen, je prišel med vojno meseca novembra 1917. s 33. polj-sko-havbičnim polkom na italijansko bojišče ter je bil tam dodeljen sanitetnemu oddelku, kjer je ob izvrševanju sanitetne službe nekega dne pred božičem leta 1917. padel. Priča Štefan Krajčič je videl, kako je Kolarja zadela granata in ga smrtno ranila na levi strani prsi, tako da je čez nekaj časa umrl. Ker je potemtakem verjetno, da je Štefan Kolar res umrl, se uvaja na prošnjo Jožefa Cigana v Kapci št. 16 postopanje za dokaz smrti ter se izdaja vsakomur poziv, naj do dne 10. avgusta 1925. poroča sodišču o pogrešaneu. Po poteku toga roka in po sprejemu dokazov -se bo odločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 28. aprila 1925. Ne I 101/25—2. . 834 Amortizacija. Na prošnjo, ki jo je vložil Fran M u r š e c, posestnik v Ločkem vrhu. sč uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju, št. 29.715 za 5290 Din, glaseča se na ime: Alojza Muršec. Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v š*es t i h mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L, dne 9. aprila 1925. E 157/24—15. 857 Ustavitev dražbenega postopanja zaradi nedostajanja ponudka. Zahtevajoči stranki: Hranilnica in posojilnica v Cerknici, r. z. z n. z., Franc Mikuš, posestnik na Rakeku, po drju. Marku Natlačenu, odvetniku v Ljubljani. Zavezanec: Anton Rožanc, posestnik v Topola št. 17, zaradi 7875 Din s pripadki. Na prisilni dražbi dne 28. marca 1925. ni nihče podal ponudka. Zato se prisilna dražba nepremičnin, vi. št. 51 in 459 katastralna občina Selšček, lastnih zavezani stranki, po § 151. i. r. ustavlja. Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se vnovična uvedba dražbenega postopanja ne sme predlagati. \sak upnik, za katerega se je knjižno zaznamo-novah» uvedba dražbenega postopanja, sme pred lagati v 14 dneh po pravnomočnosti tega sklepa pri podpisanem sodišču, naj se v vrstnem redu zaznambe, ki se je vpisala zanj, vknjiži za njegovo terjatev zastavna pravica na zgoraj imenovanih nepremičninah. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek H., dne 16. aprila 1925. E 39/25—8. 801 Dražbeni oklic. Dne 2 3. maja 1925. ob desetih se ho vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: vi.* št. 371, davčna občina Grajska vrata (hiša v Mariboru, Jože-Vošnjakova ulica št. 22), cenjena na 216.241 Din 13 p. Najmanjši ponudek znaša 108.120 Din 56 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vse drugo jo razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 20. aprila 1924. E 340/25—8. 802 Dražbeni oklic. Dno 2 0. m a j a 19 2 5. ob desetih se bo vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: vi. št. 64, davčna občina Studenci (stana-vansko in gospodarsko poslopje z vrtno parcelo), cenjenih na 173.826 Din. Najmanjši ponudek znaša 86.913 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 20. aprila 1924. E 688/24—11. 805 Dražbeni oklic. Dne 16. maja 1925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jurka vas, vi. št. 359 in 114. Cenilna vrednost: 17.000 Din in 60.060 Din; najmanjši ponudek: 11.834 Din in 40.040 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodio zdražitolja, ki jo ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 29. aprila 1925. E 570/24—14. 587 Dražbeni oklic. Dne 2 9. maja 1 92 5. ob devetih bo pri pod- j pisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: 1 zemljiška knjiga Tolsti vrh, vi. št. 22. Cenilna vrednost: 31.136 Din (s priteklinamili I vrednost pritekli»*: 14.635 Din; najmanjši ponudek: 20.775 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri j sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za- j četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat* j glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal | v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki j9 nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek II., dne 29. marca 1925. E 791/24—12. 826 Dražbeni oklic. Dne 2 9. maja 1 925. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin : zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 101. Cenilna vrednost: 149.708 Din; vrednost prite-kline 567 Din; najmanjši ponudek: 100.000 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 28. aprila 1925. E 146/24—33. 772 Dražbeni oklic. Dne 2 5. maja 1925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Nadole, vi. št. 247. Cenilna vrednost: 377.097 Din; najmanjši ponudek: 251.398 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražlbe, je ogiasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. ✓ Okrajno sodišče v Rogatcu, oddelek II., dne 16. aprila 1925. - E 720/24—8. 790 Dražbeni oklic. Dne 2 8. maja 1925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnine, zemljiška knjiga Gornja Bistrica, vi. št. 73 s prite-klino vred. Cenilna vrednost: 44.127 Din 70 p; najmanjši ponudek: 29.418 Din 44 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki j-1 nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II., dne 2. aprila 1925. E 108/25—6. 781 Dražbeni oklic. Dne 2 5. maja 1 925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiŠka knjiga Ostrožno, vi. št. 96. Cenilna vrednost: 3030 Din; najmanjši ponudek: 2020 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jp nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, dne 15. aprila 1925. E 124/24—18. 843 Dražbeni oklic. Dne 2 2. maja 1 925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 ponovna dražba nastop-u'i' nepremičnin: !■) vi. št. 192, davčna občina Selo, sestoječe iz ^vlme parcele št. 168/1 (hiša št. 10), stavbne par-ve e Št. 168/2 (skedenj) in zemljiške parcele 1154/6; , 7) vi. gt. 368, davčna občina Selo, sestoječe iz . PrnlJ1ških parcel št. 445 (pašnik), št. 454/1 (njiva) 1,1 st- 458/5 (travnik). t'cnilna vrednost: 70.525 Din; vrednost prite-'line 2269 Din; najmanjši ponudek: 35.2Q2 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred zadetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Velikih Laščah, ■ dne 30. aprila 1925. Tarifna obvestila. Klasifikacija premoga.* Gospod minister za promet je odredil z odlokom z dne 4. aprila 1925.: 1. ) Klasifikacija premoga za 10 ton se popravlja od «Izjemne tarife I.» na razred «C». Ta naredba stopi v veljavo dne 15. maja 1925. 2. ) Za notranji prevoz premoga ostane v veljavi «Izjemna tarifa L». Lomljeno računanje voznine med državnimi in bivšimi južnimi železnicami se ukinja. Ta naredba stopi v veljavo dne 15. aprila 1925. ter velja za vse postaje od spodaj navedenih postaj, ki so: Adrovac, Arangjelovac, Banjaluka mesto, Banjaluka predmestje, Banova jaruga, Baroševac, Bela Palanka, Bogovina, Breza, Brežice, Bukinje, Carev dar, Cerje-Tuzno, Ćuprija, Črnomelj, Dobrlin, Golu-bovac, Gornji Milanovac, Grijan, Hrastnik, Ivanec, Kakanj, Knjaževac, Kočevje, Konjščina, Koprivnica, Krajiški Grabovac, Krapina, Kreka, Kruševac, Laško, Lavrica, Lepavina, Lepoglava, Markov a,c, Mešiči-Rogatica, Mirna, Mirovo, Mokra nja, Mostar, Mursko Središče, Nova Gradiška, Novi marof, Obi-lič, Ormož, Pitomača, Podlugovi, Poljčane, Podvis, Požega, Pragersko, Proljina, Prevalje, Prijedor, Rača, Rajhenburg, Ravna reka, Senjski Rudnik. Sevnica, Sinj, Siverić, Straža-Toplice, Št. Janž na Dolenjskem, Topusko-Toplice, Trbovlje, Vavilo, Velenje (Skale), Vranje, Vražogrnac, Vrdnik ugljenik. Zagorje, Zenica, Zlatar - Bistrica, Zvezdan, Žalec, Džep. 3. ) Za izvoz premoga ostane v veljavi «Izjemna tarifa». Lomljeno računanje voznine med državnimi in bivšimi južnimi železnicami se ukinja. Na razdaljah do 200 km je dovoljen jpopust 10 % in za razdaljo preko 200 km 5 % s kartiranjem, če so je predala pošiljka z mednarodnim tovornim listom za postajo v inozemstvu ali z lokalnim tovornim listom za eno izmed naših morskih pristanišč ali za mejno postajo Caribrod ali Gjevgjelijo s pošiljateljevo izjavo, da se pošilja premog v inozemstvo. Ta naredba velja od dne 15. aprila 1925. za vse mejne prehodne postaje in za vsa naša morska pristanišča od istih postaj, ki so zgoraj navedene. 4. ) Za vse ostale postaje veljajo še do dne 15. maja 1925. danes veljavni predpisi, ki se nanašajo na računanje voznine za premog. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 10. aprila 1925.; G D br. 16.691. * Olajšava za prevoz argentinskega žita.* Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odlokom št. 3465/25. olajšavo za prevoz argentinskega žita od Trsta, odnosno Reke, v Madžarsko, in sicer za nastopno relacije po označenih stavkih: 1. ) Rakek državna meja - Horgoš državna meja od 100 kg 2740 p; 2. ) Reka — Horgoš državna meja od 100 kg 2650 p: 3. ) Rakek državna meja — Kotoriba državna meja od 100 kg 1260 p; 4. ) Reka — Drnje na Dravi državna meja od 100 kg 1920 p. Ta olajšava velja od dne 15. februarja 1925. do dne 30. aprila 1925. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, G D br. 16.327. * Olajšava pri vožnji za izseljenike in emigrante.** Gospod minister za promet je izvolil odobriti /. odločbo št. 4037 z dne 17. t, in., da se dopolni pot niška tarifa, del H., zvezek 1., ki velja od dne 15, novembra 1923., na strani 13. z novo točko «g» tako-le. * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 25. aprila 1925.; št. 90. (XVIII. — 1925). ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. maja 1925., št. 95. (XIX. — 1925.) «Vsi oni izseljeniki, ki emigrirajo iz nase države ali se vračajo v našo državo, kakor tudi oni inozemski emigranti, ki tranzitirajo našo državo ali se vračajo iz emigracije preko naše države v svojo državo, smejo potovati ali posamič ali v skupinah s potniškimi in mešanimi vlaki HI. razreda za polovično ceno, toda samo, če prihajajo preko naših jadranskih luk in potujejo v evropske države ali če prihajajo iz izvunevropskih držav. Za dokaz, da so res izseljeniki ali da se vračajo iz emigracije, jim služi pravilno vidiran potni list, da gredo v emigracijo ali da prihajajo iz nje; ta potni list morajo pokazati, ko kupujejo vozovnice, in na njega podstavi dobe polovično vozovnico.» Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 30. marca 1925.; št. 13.914. * A. Začasna tarifa del II. za prevoz blaga itd. na progah beograjske direkcije z dne 1. julija 1925. B. Tarifa del II. za prevoz blaga itd. na progah sarajevske, subotiške in zagrebške direkcije z dne 1. julija 1925. Olajšava za prevoz novin v svežnjih.* Z veljavnostjo od dne 1. maja 1925. se dopolnjujeta zgoraj navedeni tarifi z nastopnimi odredbami, ki jih je treba vpisati: v tarifi pod A. na strani 13. kot nov oddelek XVII., v tarifi pod B. na strani 21. kot «Izjemna tarifa XXTII.», in sicer: Novine (časopisi) v svežnjih pri prevozu z brzimi, luksusnimi, potniškimi ali mešanimi vlaki. Pogoji. 1. ) Pošiljke se morajo predajati kot brzovozno blago. 2. ) V vsakem poedinem primeru je treba zaprositi za dovolitev generalne direkcije državnih železnic, 3. ) Generalna direkcija določi skupno težo, do katere sme pošiljatelj na določenega prejemnika predajati dotičnomu vlaku novine v svežnjih. 4. ) Svežnji se morajo predati vselej v enakih zavojih, ki se lahko razpoznajo; na zgornji in spodnji strani morajo biti opremljeni z lističem najmanj 12 X 16 cm, na katerem mora biti natisnjeno s črno barvo to-le: pošiljateljevo ime in stanovališče, oznaka «Novine» in prejemnikov naslov (njega ime in priimek, stanovališče, namembna postaja). 5. ) Tovorni listi pošiljk, odrejenih za odpremo z brzim ali ekspresnim vlakom, morajo biti na zgornjem robu opremljeni z napisom «z brzim vlakom», «z ekspresnim vlakom». 6. ) Predajo je treba izvršiti najkesneje v roku, ki ga določi za vsak vlak dotična postaja. 7. ) Voznina in postranske takse se morajo takoj pobrati; povzetja niso dopustna. 8. ) Prejemnik mora sprejeti pošiljko na namembni postaji in brez posebnega obvestila (aviza). 9. ) Pošiljatelj jamči za vpoštevanje oblastnih predpisov glede predmetov, ki spadajo pod prisilno poštno odpremo. 10. ) Železnica jc odgovorna samo za to, da vzdrži odpremni rok, določen za brzovozno blago. 11. ) V relacijah, za katere ni prikladne zveze za hrži vlak, se odpremljajo pošiljke s potniškim vlakom. 12. ) Način računanja voznine, določen za brze in ekspresno vlake, velja za vso vozno progo, ne glede na to, ali se vrši odprema z brzim ali luksusnim vlakom na vsej progi ali samo na enem delu ali na več progovnih dolih. 13. ) Drugače veljajo odredbe S. U. in tarife. Računanje voznine. a) Z brzim ali ekspresnim vlakom: pri predaji v vsaki količini vozninski stavki za navadno brzovozno blago, zvišani za 50 %. b) S potniškim ali mešanim vlakom; pri predaji v vsaki količini vozninski stavki za navadno brzovozno blago. Te odredbe stopijo v veljavo dne 1. maja 1925. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 10. aprila 1925.; G D br. 8953. K št. 14.175—1/25. 797 3—2 Raxglas. Podpisana direkcija odda na podstavi členov 86. do 98. o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njeg-ovih izprememb in dopolnitev odvoz smeti, blata, snega i. dr., odnosno prevoz gramoza, kamenja, pohištva i. dr. v Ljubljani za progovno sekcijo v Ljubljani, glavna proga, in sicer za čas do dne 31. julija 1925. Podjetnik mora dati na razpolago za te vožnje v režiji dvovprežen voz navadne velikosti z dvema močnima konjema s popolno opremo in z voznikom. Za prehrano konj in voznika mora skrbeti podjetnik sam. Za nakladanje in razkladanje materiala, pohištva i. dr. skrbi železniška uprava sama z lastnimi delavci. Progovna sekcija bo pri potrebi vselej en dan prej naročila voznika. Ponudba za dostavo voz se mora glasiti na enotno ceno za dan pri osemurnem delovnem času ter se mora predložiti v zapečatenem ovitku z napisom: «Ponudba za dostavo voz v Ljubljani ponudnika N. N.» I. oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani najkesneje do dne 11. maja 192 5. ob desetih. V ponudbi, ki mora navajati gorenje pogoje, >e treba še navesti klavzulo, po kateri se ponudnik izrečno odpoveduje pravici, do konca določenega roka zvišati ponujene enotne cene, in sprejema na znanje, da se mu odtegnejo od zaslužka vse zakonite pristojbine in takse. V ponudbi, ki mora biti kolkovana s 5 Din, naj se tudi navede, koliko dvovprežnih voz lahko daje ponudnik dnevno na razpolago. Po dodelitvi prevoza mora položiti podjetnik kot garancijo za izpolnjevanje svojih dolžnosti kavcijo 500 Din ali v gotovini ali pa v državnih vrednostnih papirjih. Eventualni natančnejši podatki se dobivajo pri gradbenem oddelku podpisane direkcije, odseku za spodnji ustroj. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, dne 27. aprila 1925. Št. 1921/7. Raxglas. Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. aprila 1925.: 1 listnica, v njej razne listine, 1 železniška legitimacija za prosto vožnjo s sliko na ime: Debevc Ivan in 300 do 400 Din; 1 listnica s 1700 do 1800 Din; 1 nov kolesni zračni plašč; 1 ročna torbica, v njej 1 potni list in 1 železniška legitimacija naime; Schmidinger Larisa in 2000 Din; 1 denarnica, v njej manjša vsota denarja in nekoliko italijanski!: lir; 1 jugoslovanski potni list na ime: Pušnik Rudolf; 1 jugoslovanski potni list na ime: Gärtner Darija; 1 listnica, v njej 1 železniška režijska legitimacija, nekaj listin na ime: Letonja Anton in nekaj drobiža; 1 zlata zapestnica; 1 ročna torbica, v njej 2 ključa In 1 robec; 200 Din; 1 listnica, v njej 1 božji srebrn kipec, 1 listek za vožnjo od Ljubljane do Bleda, 3 ključki in manjša vsota denarja; 1 usnjena, z zlatom okovana listnica., 1 notni list, 1 dovolilo za vožnjo z avtom, nekaj slik in listkov na ime: Mazi Janko, trgovec; 1 ročna torbica, v njej 200 Din in nekaj drobiža; 1 črna svilena čepica; 1 črna lisičja boa; 1 črn pes španjolec, ki sliši na ime «Moja»; 1 tigrasta potna odeja; 1 denarnica, v njej 1 žepni robec z monogramom «M. J.» in 19 do 20 Din; 1 denarnica, v njej druga manjša s plačilnimi listki tvornice za klej in nekaj čez 820 Din; 1 knjižica podružnice konsumnega društva v Ljubljani na Zaloški cesti št. 15, v njej 135 Din; 2 novi rjavi konjski odeji z rdečimi progami; 200 Din. Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. aprila 1925.: 14 obnošenih ovratnikov; 1 športna čepica, ena moška srajca in 1 srajca s širokim ovratnikom: 4 srednje vsote denarja; 1 srebrna damska ura; ena nova pletena ženska jopica; 4 ročne torbice z manjšimi vsotami denarja; 1 ženska šerpa; 1 kanarček. 1 mala ženska srebrna ura; 1 moška srajca, 1 žepni robec, 1 dežnik in 1 listnica s srednjo vsoto denarja in nekoliko ruskimi rublji; 1 nikljasta zapestna ura; 1 pes propeličar; 2 para moških nogavic, 2 ovratnika in 2 žepna robca; 1 fijakarska svetiljka; 1 zlat prstan; 1 nova vrv; 1 denarnica, v njej 1 žepni robec, 2 ključa, 1 koledarček in druge malenkosti. Policijska direkcija v Ljubljani, dne 22. aprila 1925. Št. 249/25. Razglasilo o razgrnitvi registra ali popisa deležnih pravic, ki se tičejo nadrobne razdelbe in ureditve skupnih zemljišč posestnikov T Lancovi vasi in Popovcib. Po § 75. zakona z dne 26. maja 1909., dež. zak. štajerski št. 44, bo register ali popis deležnih pravic glede skupnih zemljišč, ki se privzemo v nadrobno razdelbo in ureditev, in sicer: parcel št. 59 in 60 katastralne občine Lancove vasi in parcel, ki so vpisane v vi. št. 127 katastralne občine Gornje Pristave, in parcele št. 1021, vpisane v vi. št. 173 iste katastralne občine, od dne 6. maja 1925. 14 dni, t. j. do dne 19. maja 1925., v občinskem uradu v Lancovi vasi razgrnjen na splošni vpogled. Register deležnih pravic se bo pojasnjeval dne 8. maja 1925. od trinajstih do štirinajstih v občinskem uradu v Lancovi vasi. Zoper določitve pravic in cen, kakor jih obseza register deležnih pravic, prav tako zoper kakršnekoli druge podatke, obseženo v njem, sme dati vsak udeleženec pri krajnem komisarju ustno na zapisnik ali pismeno vložiti pritožbo. Rok za vlaganje pritožb poteče osem dni potem, ko je potekel rok za razgrnitev registra, t. j. dne 27. maja 1925.; za tiste udeležence pa, ki jim je vročiti izpiske iz registra ali ves register, nikakor ne pred 14 dnevi, ki se štejejo od te vročitve. Po poteku teh rokov se pritožbe zoper določitve, kakor jih obseza register deležnih pravic, ne morejo več vlagati. V Ljubljani, dne 28. aprila 1925. Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r. Št. 227/27 in 707/29. Razglasa o razgrnitvi načrta o nadrobni raz-delbi skupnega sveta posestnikov v Sodincih. Načrta o nadrobni razdelbi: 1. parcel, ležečih v katastralni občini Sodincih in vpisanih v vi. št. 106, in 2. ) parcele št. 880, ležeče v katastralni občini Vi-čancu in vpisane v vi. št. 173, bosta na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909., dež. zak. štaj. št. 44, od dne 11. maja 1925. do vštetega dne 24. maja 1925. v občinskem uradu v Sodincih razgrnjena na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem se je že izvršila. Načrta bo pojasnjeval agrarni komisar v občinskem uradu v Sodincih dne 8. maja 1925. v času od pol osemnajstih do pol devetnajstih. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načtta v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 11. maja 1925. do dne 9. junija 1925., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 28. aprila 1925. Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r. / ___________________________ Št. 349/25. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov v Dolenji vasi. Načrt o nadrobni razdelbi parcel, vpisanih v katastralni občini Dolenji vasi v vi. št. 177 in 178, nadalje parcel št. 172, 3323/1, vpisanih v katastralni' občini Prigorici v vi. št. 144 za kraj Dolenjo vas, in parcel št. 602/18, 77 in 78 katastralne občine Dolenje vasi bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., od dne 13. maja 1925., do vštetega dne 26cga maja 1925. pri županstvu v Dolenji vasi pri Ribnici razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt bo pojasnjeval agrarni komisar dne 11. maja 1925. v času od pol desetih do enajstih istotam. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh-od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 13. maja 1925. do dne 11. junija 1925., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. . V L j u b 1 j a n i, dne 28. aprila 1925. Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r. Št. 474/25. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov v Dolenji vasi. Načrt o nadrobni razdelbi parcel, ležečih v katastralni občini Dolenji vasi in vpisanih v vi. št. 365, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., od dne 14. maja 1925. do vštetega dne 27. maja 1925. pri županstvu v Cerknici razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila. Načrt bo pojasnjeval agrarni komisar dne 12. maja 1925. v času od devetih do desetih pri županstvu v Dolenji vasi. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 14. maja 1925. do dne 12. junija 1925., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 1. maja 1925. Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r. Št. 1085/25. Razglas o razgrnitvi načrta o skupnem svetu posestnikov v Studenem. Načrt o nadrobni razdelbi parcel, ležečih v katastralni občini Studenem in vpisanih v zemljiškoknjižni vi. št. 17 in 18 iste katastralne občine, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1877., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., od dne 14. maja 1925. do vštetega dne 27. maja 1925. pri županstvu na Blokah razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila. Načrt bo pojasnjeval agrarni komisar dne 13. maja 1925. v času od osmih do pol devetih pri županstvu v Novi vasi. To se daje splošno na znanje za pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 14. maja 1925. do dne 12. junija 1925., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 4. maja 1925. Krajni* komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r. i Št. 7383/25. 848 Razglas. Lov krajevne občine dobrniške se bo oddajal v zakup za dobo petih let, t. j. za čas od dne 1. avgusta 1925. do dne 31. julija 1930. na javni dražbi, ki bo dne 3 0. maja 1925. ob enajstih v občinski pisarni v Dobrničah. Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem poglavarju v Novem mestu med uradnimi urami. Sresko poglavarstvo v Novem mestu, dne 3. maja 1925. Dražbeni oklic. Podpisano županstvo naznanja, da bo dne 19. maja 1 925. ob petnajstih (ob treh popoldne) v gostilni Kazini na Jezerskem javna dražba za približno 1000 m3 lepega stoječega smrekovega lesa v občinskem gozdu «Pod Kočno». / Dražbeni pogoji se zvedo pri podpisanem županstvu. , , Županstvo na Jezerskem, dne 3. maja 1925. Razne objave. Št. 11.580—1926. 776 3—3 Natečaj. Po sklepu ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dne 7. aprila 1925. pod členom 45. sejnega zapisnika se razpisuje s tem natečaj za popolnitev nastopnih izpraznjenih mest: 833 1. ) za eno mesto načelnika konceptne stroke, kategorije A, položaja III., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 28.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 2. ) za eno mesto pravnega referenta kategorije A, položaja VIL, z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 12.000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado; 3. ) za eno mesto uradnika pisarniške stroke, kategorije O, položaja VIII., z letno sistemizirano plačo 9000 Din, z letno položajno plačo 9000 Din in s pripadajočo krajevno in rodbinsko doklado. Pogoji za namestitev so: 1. ) Prosilec mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mora biti vešč srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku; 2. ) imeti mora telesno, duševno in moralno sposobnost za službo pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev vobče; 3. ) dovršiti je moral 18. leto starosti in ne sme biti star nad 40 let, razen če je bil pred tem v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi; ( 4. )'biti ne sme pod varstvom ali v konkurzu, ne v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja, biti ne sme s sodbo rednega sodišča pravnomočno obsojen zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja in ne obsojen na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo; 5. ) poslovanje pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugem zavodu za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi mu rd smelo prestati iz vzrokov, navedenih v § 112. in v točkah 5.) in 7.) § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 6. ) imeti mora: a) za mesto pod točko 1.) popolno fakultetno izobrazbo, če pa je nima, mora dokazati sposobnost za samostalno opravljanje kon-ceptnih poslov,, popolno znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev kakor tudi občo orientacijo o socialnem zakonodajstvu, obče znanje o organizaciji. upravi, knjigovodstvu in računovodstvu osrednjega urada ali okrožnega urada za zavarovanje delavcev in potrebno inteligenco za uradno občevanje s strankami in uslužbenci; b) za mesto pod točko 2.) popolno fakultetno izobrazbo z vsemi predpisa-niuii izpiti; in c) za mesto pod točko 3.) je moral dovršiti štiri razrede srednje šole, če pa jih ni, mora dokazati sposobnost za opravljanje strokovnih poslov in potrebno inteligenco za uradno občevanje s strankami in uslužbenci. Ce bi se postavili na omenjena mesta uslužbenci tega urada, se razpisuje obenem natečaj za izpraznjena mesta nižjih položajev. Prošnji mora priložiti vsak prosilec: rojstni list., domovinski list, potrdilo o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolsko izpričevalo, potrdilo o dotedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojaške obveznosti. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali zdravnika državnih in samoupravnih oblastev. Vse ostale pravice in dolžnosti so določene S službenim pravilnikom za uslužbence osrednjega urada. Svojeročno spisane prošnje, pravilno opremljene s potrebnimi dokazili, se morajo predložiti podpisanemu uradu do vštetega dne , , . „ 1 5. j u n i j a 1 9 2 5. ob dvanajstih. J J Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, dne 23. aprila 1925. &b 256/25. Razglas. 850 XVII. redni občni zbor Kreditnega dru-st v a Mestne hranilnice ljubljanske v 'iobljani bo dne 19. maja 1 9 25. ob petnajstih v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske v Ljub-•1ani. Prešernova ulica št. 3, s tem dnevnim, redom: horu. •) Čitanje zapisnika o XVI. rednem občnem 2.) Poročilo odbora o društvenem delovanju v lotu 1924. 3.1 Poročilo računsko-pregledovalne komisije o ,ačunskem zaključku za šestnajsto poslovno dobo. h) Določitev števila odbornikov in njih namest-rukov in volitev teh upravnih organov. 5. ) Volitev članov računsko-pregledovalne k( misije in njih namestnikov. 6. ) Raznoterosti. Predsednik: Fr. Ks. Stare s. r. 852 Vabilo na IV. redni občni zbor Prometnega zavoda za premog, d. d. v Ljubljani, ki bo dne 2 5. m a j a 1 9 2 5. ob pol osemnajstih (ob pol šestih popoldne) v uradnih prostorih zavoda v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 15/1., z nastopnim dnevnim redom: 1. ). Poslovno poročilo in predložitev bilance za poslovno leto 1924. 2. ) Poročilo in predlog računskih preglednikov. 3. ) Volitev računskih preglednikov za leto 1925. in določitev njih nagrad. 4. ) Žrebanje in volitev v upravni svet. * * * Po § 12. pravil daje posest 25 delnic pravico do enega glasu; glasovati sme le oni delničar, ki založi vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri blagajni Prometnega zavoda za premog, d. d. v Ljubljani, ali pa pri Slavenski banki v Ljubljani. Upravni svet. 841 Vabilo na II. redni občni zbor, ki ga bo imela «Slavij a», jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, v torek dne 2 6. maja 1925. ob desetih v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta in predložitev zaključnih računov za drugo poslovno leto. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu. 3. ) Predlog o razdelitvi čistega dobička. 4. ) Volitev revizorjev in njih namestnikov. 5. ) Slučajnosti. * * • Po § 14. pravil se lahko udeleži občnega zbora vsak delničar, ki je upravičen za glasovanje, in sicer osebno ali po zastopniku, ki se mora izkazati s pismenim pooblastilom in biti sam delničar, če je vsaj osem dni pred občnim zborom deponiral najmanj deset delnic s še nezapadlimi kuponi vred na mestu, določenem v razglasu. Na vsakih deset delnic pride na občnem zboru en glas. Delnice naj se deponirajo pri Ljubljanski kreditni banki, Trgovski banki ali Obrtni banki v Ljubljani. V Ljubljani, dne 4. maja 1925. * Upravni svet. 854 Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imela. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, d. d., dne 2 6. maja 1 92 5. ob štirinajstih (ob dveh-popoldne) v Ljubljani v pisarni odvetnika drja. Milana Koruna. Knafljeva ulica št. 4. ' Dnevni red: , 1.) Poročilo ravnateljstva za leto 1924. 2. ) Poročilo računskih preglednikov za leto 1924. 3. ) Odobritev bilance in računskega zaključka za leto 1924. 4. ) Razpolaganje z dobičkom za leto 1924. 5. ) Volitev upravnega sveta. 6. ) Volitev računskih preglednikov za leto 1925. 7. ) Postavitev tehničnega in trgovskega vodje in določitev njiju prejemkov (§ 27. družbenih pravil). 8. ) Samostojni predlogi. 9. ) Slučajnosti. V Ljubljani, dne 6. maja 1925. Upravni svet. Po členu 23. družbenih pravil daje vsaka delnica pravico do enega glasu. Po členu 24. družbenih pravil mora vsakdo, ki hoče izvrševati glasovalno pravico osebno ali pa s pooblastilom, dokazati svojo posest delnic s tem, da položi delnice najmanj tri dni pred občnim zborom pri upravnem svetu. Delničarji dobe za založene delnice potrdilo, označujoče število glasov, ki jim pripada. Delnice se vrnejo delničarjem takoj po ■ občnem zboru proti vrnitvi izdanega potrdila. Potrdilo podpiše en upravni svetnik ali pa uradnik, ki je za to pooblaščen po upravnem svetu. 832 Vabilo na občni zbor Oblačilnice za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil dne 2 9. maja 1925. ob šestnajstih (ob štirih popoldne) v poslovnih prostorih v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 7 a. Dnevni red: 1. ) Poročilo načelništva in nadzorništva. 2. ) Odobritev računskega zaključka za leto 1924. 3. ) Dopolnilna volitev načelništva. 4. ) Dopolnilna volitev nadzorništva. 5. ) Slučajnosti. NačeJništvo. 851 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 30. aprila 1925. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga............... 442,238.448164 Posojila ...................... 1.263,600.791-69 Račun za odkup kronskih nov- čanic...... 1.186,367.906-76 Račun začasne zamene.......... 367,975.010 "74 Dolg države................... 2.966,355.034' — Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163" — Saldo raznih računov. . . . 512,059.917 91 Pasiva: 8.876,974.272-74 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 27,761.800" — Rezervni fond...................... 6,212.570 73 Novčanice v tečaju............. 5.671,023.400 — Državni račun začasne zamene 367,975.010'74 Terjatve države po raznih računih — Razne obveznosti................. 592,237.050 "27 Terjatve države za založene domene .............-........... 2.138,377.163 — Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde .... 73,387.278 8.876,974.272-74 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto. 810 Računski zaključek Celjske posojilnice, d. d. v Celju. Čista bilanca Aktiva, z dne 31. decembra 1924. Paaiva. Din P Din P 1. Blagajna . . 992.936 46 1. Glavnica. . 2,500.000 2. Imetje pri i2- Rezerva . . 1,189.633 13 bankah. . 6,199.578 67 l3. Hranilne 3. Vrednostni vloge. . . 30,234.991 27 papirji . . 270.695 90 4. Devize in 4. Menice. . . 3,997.166 80 valute . . 20.967 — 5. Dolžniki . . 22,596.901 96 5. Cisti dobi- 6. Devize in ček .... 356.525 32; valute . . 22.461 43 V 7. Nepremič- \ nine . . . 222.373 50 \ 8. Inventar . . 2 H \ 34,302.116 72 H 34,302.116 72 Račun izgube in dobička Izguba, z dne 31. decembra 1923. Dobiček. Din P Din P 1. Upravni il- Obresti. . . 1,233.745 81 stroški . .1 1,081.410 22 2. Dohodki |2. Davki . . . 328.355 46, bančnih 3. Odpisi . . . 5.586 15 poslov . . 467.022 76 k Čisti dobi- 3. Dohodki ček. . . . 356.525 32 nepremičnin ... . 71.108 58 1 1,771.877 15 1,771.877 15 Objava. 10%no dividendo, t. j. na vsako delnico po 10 Din. Dividenda se je pričela izplačevati dne 17. aprila 1925. pri blagajni Celjske posojilnice, d. d. v Celju, in pri njeni podružnici v Šoštanju. V Celju, dne 29. aprila 1925. Upravni svet. 730 3-3 Poziv upnikom. Zadruga slamnikarjev in klobučarjev, r. z. z o. z. v Domžalah, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo svoje terjatve. V Domžalah, dne 3. aprila 1925. Matija Raunikar s. r. 842 3—1 Poziv upnikom. «B a 1 k a n», d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo svoje terjatve. Likvidatorja. Računski zaključek Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic :(prej Kranjske deželne banke) v Ljubljani. Aktiva. Račun bilance z dne 31. decembra 1924. Pasiva. Din JL Din Pl 1. Račun blagajne: 1. Račun komunalnih zadolžnic: za gotovino v blagajni dne 31. decembra 1924 295.432 12 za 472*/one komunalne zadolžnice v prometu 800.000 _ 2. Račun efektov: 2. Račun kuponov komunalnih zadolžnic: za efekte v portfelju 500.327 75 za 475'/«ne obresti komunalnih zadolžnic 41.955 19 3. Račun kuponov: 3. Račun zastavnih listov: za tekoče obresti efektov 16.294 74 za 4V,%ne zastavne liste v prometu 120.900 — 4. Račun tekoči: 4. Račun kuponov zastavnih listov: za dolžnike v tekočem računu 24,015.386 37 za 47,%ne obresti zastavnih listov 4.898 69 5. Račun komunalnih posojil: 5. Račun izžrebanih zastavnih listov: za 4,/,*/(1na komunalna posojila 803.793 64 za izžrebane, v plačilo še ne predložene 47j%ne zastavne liste 10.593 25 6. Račun obresti komunalnih posojil: 6. Račun Izžrebanih komunalnih zadolžnic: za zaostale obresti 22.216 83 za izžrebane, v plačilo še ne predložene 47,%nc komunalne zadolžnice 229.400 50 7. Račun hipotekarnih posojil: 7. Račun hranilnih vlog: za 4,/i°/0na hipotekarna posojila 120.494 45 za vloge na hranilne knjižice 2,401.951 76 8. Račun obresti hipotekarnih posojil: 8. Račun tekoči: za zaostale obresti 5.710 23 za upnike v tekočem računu 16,888,310 69 9. Račun upravnega prispevka: 9. Račun obresti komunalnih posojil: za zaostali upravni prispevek 1.554 48 za predplačane obresti 1.220 99 10. Račun inventarja: 10. Račun obresti hipotekarnih posojil: za vrednost premičnega inventarja . . .' 17.691 — za predplačane obresti 25 47 11. Račun valut: 11. Račun delniške glavnice: za stanje dne 31. decembra 1924 21.585 04 za vplačano delniško glavnico 5,000.000 — 12. Račun eskompta: 12. Račun upravnega prispevka: za saldo eskomptiranih menic 125.000 — za predplačani upravni prispevek 69 28 13. Račun naložb rezervnih skladov: 13. Račun rezervnih skladov: a) splošni rezervni sklad Din 94.728-89 a) splošni rezervni sklad Din 94.728-89 b) posebni rezervni sklad za kurzne diference . . 43.502‘40 b) posebni rezervni sklad za kurzne diference . , 43.502-40 c) posebni rezervni sklad za upravne stroške . , 5.265-40 c) posebni rezervni sklad za upravne stroške . , 5.265-40 č) posebni rezervni sklad za izgube iz hipote- č) posebni rezervni sklad za izgube iz hipote- karne kupčije „ 10.667-75 karne kupčije 10.667-75 d) posebni rezervni sklad za kupčije s komunal- d) posebni rezervni sklad za kupčije s komunal- nimi posojili „ 128.452-25 nimi posojili „ 128.452-25 . - • ii'IMNM e) štatutarni rezervni sklad 14.227-12 296.843 81 (kil e) štatutarni rezervni sklad 14.227-12 296.843 81 * 14. Račun izgube in dobička: za posldvni prebitek leta 1924 446.136 83 26,242.330 46 26,242.330 46 II ' ' I Izguba. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924. Dobiček. Din P Din p 1. Račun inventarja: 1. Račun izgube In dobička: za odpis od vrednosti . 4.723 — za prenos dobička iz leta 1923 8.690 08 2. Račun kuponov 47,0/onUj komunalnih zadolžnic: 2. Račun obresti 47,%nih komunalnih posojil: za kupone dne 1. julija 1924. in dne 1. januarja 1925 37.175 63 za obresti 47j%n'ti komunalnih posojil 35.341 02 3. Račun kuponov 47s°/