mi
mehanotehnika izola
DECEMBER 1980
Ml
glasilo delovne organizacije
^ ,'/£V/'£33r
(Oj
I
j®
o Jr
SOS?'
O ~JZ*^L
kš^hsžU
J^;
HCH4M0T€HNIKA|,^
»n y
VIJAKI
*<r*r o
©
VOŠČILO Delavkam in delavcem, upokojencem, štipendistom in poslovnim partnerjem želimo srečno, zdravo in uspešno leto 1981.
A tutti gli operai e operaie, ai pensionati, borsisti e a tutti i nostri clienti augu-riamo un felice e prospero anno 1981.
Družbenopolitične organizacije Samoupravni organi Uredniški odbor
UREDNIŠKI KLEPET
Tokrat je pred vami letošnja druga in obenem zadnja številka našega glasila. Ne vemo s kakšnim občutkom ste sprejeli prejšnjo številko, kajti o tem nismo naredili nikakršne ankete. Hvalili smo vaše sodelovanje in ga še hvalimo. Vendar bi želeli, da bi bilo še večje in obsežnejše. Rubrika pisma bralcev
—	delavcev je tudi v tej številki odpadla, ker nismo prejeli nikakršnega gradiva, prazen je bil tudi zabojček za prispevke pred vhodom v menzo. Sprašujemo se zakaj in koliko časa še? Bomo na odgovor še dolgo čakali?
V	tej številii lahko med drugim preberete mnenja in poglede poslovodnih organov o poslovanju v letošnjem letu, oceno izvajanja in doseganje sprejetih ciljev v srednjeročnem obdobju, ki se izteka. Zaradi stiske s časom nismo uspeli pripraviti rubrike ..predstav-Ijamo vam . .(sicer je vrsta sedaj na delovni enoti ..Telefoni" v TOZD ..Tehnične igrače").
In ne zamerite nam, da se ob koncu tega leta zahvalimo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri izdajanju pisanih informacij. Izrazili bi čisto skromno željo, da bi se krog naših dopisnikov v prihodnjem letu še razširil. Zaenkrat je to le želja, ali bo postala tudi dejanja bomo ocenili, ko bo leto in dan mimo.
Priznanje sindikatu
Na seji občinskega sveta ZSS občine Izola so 5. decembra 1980 podelili zaslužnim in dolgoletnim sindikalnim aktivistom posebna priznanja — Srebrni znak sindikata. Podeljenih je bilo deset priznanj posameznim sindikalnim aktivistom, dve pa aktivnim osnovnim organizacijam ZSS.
Med dobitniki priznanja so tudi delavke in delavci naše delovne organizacije in sicer:
1. Jagodič Martin iz sindikalne organizacije v TOZD .Orodje—remont"
2. Vincoletto Gianfranco i«. sindikalne organizacije v TOZD ..Tehnične igrače" - Elektro-vlak
3. Jovičič Oorde iz sindikalne organizacije v TOZD .Tehnične igrače" — Telefoni
4. Klobas Marija iz sindikalne organizacije v TOZD „Teh-nične igrače" — Tračnice
5. Rajič Ljubica iz sindikalne organizacije v TOZD „Pisar-niške potrebščine".
Za prizadevno in aktivno delo je prejela priznanje osnovna organizacija ZSS „Pihane igrače" v TOZD ..Tehnične igrače".
Dobitnikom priznanj čestitamo!
Konferenca IO ZSS v DO ..Mehanotehnika" Izola
30 let samoupravljanja
Prelomni zgodovinski dogodek v razvoju naše družbene ureditve je bil 27. junija 1950. Ko je skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije sprejela zakon o delavskih svetih. Tedaj se je v praksi začelo uresničevati revolucionarno geslo organiziranega proletariata: ..Tovarne delavcem". S tem zakonom so bili postavljeni temelji za novo socialno-ekonomsko in politično pravico, to je pravico do samoupravljanja. Samoupravljanje predstavlja jugoslovansko pot v socializem. Njegovo vsebino bi lahko obravnavali z dveh zornih kotov:
Po eni strani pomeni samoupravljanje uvajanja takšnih družbeno ekonomskih odnosov, v katerih bo dosežena ekonomska osvoboditev dela, to pomeni, da bo delavec razpolagal s pogoji in rezultati svojega dela. Po drugi strani pa lahko jugoslovansko pot v socializem označimo kot proces odmiranja države. Samoupravljanje je dejansko konkretna oblika odmiranja države. Oboje, torej, proces osvobajanja dela in proces odmiranja države, pomeni vsebinsko enak proces usmeritve k istemu cilju, ki si ga je zastavila jugoslovanska družba s tem, ko je leta 1950 uvedla delavsko samoupravljanje. Ustavni zakon iz leta 1953 je postavil nove temelje družbenoekonomske in politične ureditve Jugoslavije (družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi, samoupravljanje proizvajalcev v gospodarstvu in samoupravljanje delovnih ljudi v občini, mestu in okraju) in zagotovil samoupravljanje delovnih ljudi na področju prosvete, kulture, socialnih služb. Prav tako ustavni zakon po eni strani opredeljuje bistvo ustavne pravice do samoupravljanja, po drugi strani pa na široko odprl pot razvoju samoupravljanja v nadaljnjih desetih letih.
Na podlagi ustave iz leta 1963 postane pravica do družbenega samoupravljanja celovita ustavna pravica, ki pripada vsakemu občanu, bodisi da je zaposlen ali pa ne. Tako opredeljena pravica družbenega samoupravljanja kot celovita pravica, ki pripada vsakemu občanu pomeni preraščanje samoupravljanja v novo kvaliteto, to je v samoupravljanje kot celovit družbenoekonomski in družbenopolitični sistem, ki postane temeljno načelo za nadaljnje urejanje družbenih odnosov na vseh področjih družbenega življenja.
Leta 1971 je prišlo do ustavnih sprememb, ki so se neposredno nanašale tudi na pravico do samoupravljanja. Pri teh ustavnih spremembah je šlo predvsem za utrditev družbenoekonomskega položaja delovnega človeka v celotnem procesu družbene produkcije, v tej zvezi pa tudi za opredelitev temeljne organizacije združenega dela za opredelitev SIS kot oblike samoupravnega organiziranja na določenih področjih dela in življenja ter za opredelitev samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
Izhodišče teh sprememb je opredelitev d.e. položaja delovnega človeka v družbeni reprodukciji, s katerim je delovnim ljudem v združenem delu zagotovljena neodtujljiva pravica, da na podlagi svojega dela odločajo o vseh zadevah in sredstvih družbene reprodukcije; pri tem je pomembno načelo, da odločajo o dohodku, ki se ustvarja v kakršni koli obliki združevanja dela in sredstev, edinole delavci v TOZD.
Bistvo sprememb vsebovanih v ustavnih dopolnilih iz leta 1971 je vključeno v ustavo iz leta 1974, ki daje močan poudarek varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine. Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine uresničujejo skupščine DPS in njim odgovorni organi, sodišča,javni tožilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Družbeno varstvo pravice do samoupravljanja in drugih ustavnih svoboščin in pravic je nujen pogoj ne samo človekove osebne svobode temveč tudi celotne ureditve socialistične demokracije, ki je s pravico do samoupravljanja vnesla v graditev socializma nov in stvarnejši humanizem.
Rezultati, ki smo jih dosegli v preteklih 30 letih z razvojem in uresničevanjem samoupravljanja so ogromni, saj je danes samoupravljanje eden od temeljev, na katerem sloni naša družba. Doseženi rezultati pa nas še bolj obvezujejo posebno v tem času, ko se naša družba sooča oz. spopada z vrsto težav in problemov v prizadevanjih za ustalitev gospodarskih tokov, in dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov. Zato se moramo vsi skupaj še naprej z največjo mero odgovornosti zavzemati za dosledno izvajanje in doseganje zastavljenih ciljev.
JORDANOVSKI KIRO
SANACIJSKO OBDOBJE IN POSLOVNO LETO
SE IZTEKA
ZADOVOLJSTVO OB DOSEŽENIH POSLOVNIH REZULTATIH NAS NE SME USPAVATI
Starc Marjan, dipl.oec., direktor DO
„Ob koncu poslovnega leta 1979 smo zapisali in si dejali, da bomo v letu 1980 posvetili večjo zavzetost izpolnjevanju planskih ciljev in sanacijskega programa. Sedaj, ob koncu koledarskega in poslovnega leta ugotavljamo, da smo pravilno opredeljene naloge srednjeročnega, sanacijskega in letnega obdobja, uspešno izpolnili.
Kako bo v bodoče?
Ocenjene možnosti in smeri razvoja DO za leto 1981 in naslednja leta v sedanjih izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja izhajajo iz naših dosedanjih izkušenj in spoznanj naše dosedanje stopnje razvoja.
Osnovni temelji, na katerih bomo gradili naš nadaljnji poslovno—samoupravni sistem so:
— dograjevanje samoupravnih	družbeno—ekonomskih odnosov,
— racionalizirano zaposlovanje,
— povečanje delovne discipline,
— dograjevanje preizkušene
programsko—tržne usmeritve s še nadaljnjo izrazito izvozno usmeritvijo,
— večanje produktivnosti z investicijami v tehnologijo,
— kvalitativno in kvantitativno spremljanje izvajanja in doseganja zastavljenih ciljev.
Nanizanih je samo nekaj okvirnih sistemskih elementov, podrobnosti in specifičnosti bodo vgrajene v temelje srednjeročnih planov TOZD in konkretizirane v srednjeročnem planu in v letnih gospodarskih načrtih.
Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja je prav, da se sleherni od nas zaveda, kaj je njegova na/ogfa.dosledno izvrševanje delovnih nalog, pa naj bodo te proizvodne, režijske ali vodstvene narave.
Ob vstopu v leto 1981 želim vsem zaposlenim osebne sreče in zadovoljstva tako v kolektivu kot doma, sodelavcem se zahvaljujem za sodelovanje, poslovnim partnerjem pa želim še nadaljnjega uspešnega sodelovanja."
POSTAVLJENI SREDNJEROČNI CILJI SO IZPOLNJENI...
Likon Bogomir, dipl.ing., direktor TOZD Tehnične igrače
„Poslovno leto 1980 predstavlja za DO „Mehanotehnika" in za TOZD „ Tehnične igrače" nadaljnji korak v izpolnjevanju razvojno sanacijskega programa in je istočasno tudi zaključek srednjeročnega obdobja 1976—1980. Zato je prav, da ga ne obravnavamo ločeno, ampak kot del srednjeročnega obdobja, za katerega lahko
trdimo, da je bilo uspešno in da je dalo določene rezultate in premike v poslovanju. To bi bilo najlažje dokazati s podrobno analizo realizacije sistema ciljev, zastavljenih v razvojno—sanacijskem programu in sicer s področja organizacije in samoupravljanja, zaposlovanja, socialne politike, proizvodnje, prodaje in ostalih področij, vendar pa smatramo, da je ta podrobna analiza predmet priprave na planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje. Naj se zato omejimo le na področja, za katera smatramo, da so dala najbolj vidne premike v poslovanju. Na področju samoupravne organiziranosti, povezane z operativno organizacijo dela, so bile v preteklem planskem obdobju izvršene naslednje spremembe:
— iz DSSS so bile v TOZD prenešene nekatere funkcije,za katere smo ocenjevali, da morajo biti neposredno povezane s proizvodnjo (kontrola, študij dela, tekoče vzdrževanje, kooperacija),
— pripojitev DE „Plastične igrače" iz bivšega TOZD II,
— nadaljnje tehnološko zaokroževanje delovnih enot zaradi operativnih potreb po boljši izkoriščenosti strojev in racionalnejšem transportu.
Z naštetim je bila dosežna zelo fleksibilna organizacijska struktura, s katero je bilo možno doseči tisto, kar smatramo za največji premik v poslovanju: prilagajanje proizvodnje potrebam tržišča in istočasno racionalna proizvodnja. Proizvodni program TOZD „Tehnične igrače" smo v preteklih štirih letih razširili v skladu z zastavljenim razvojno sanacijskim programom, tako, da je bila dosežena večja stabilnost na tržišču} istočasno pa je ta program tudi prilagojen proizvodnim možnostim. Na novo je bil osvojen program vodenih avtomobilov in čolnov, nekaterih pedagoških igrač, v okviru obstoječih programov (telefon, vlak, fliper, šivalni stroj) pa so bili osvojeni novi artikli, s katerimi smo podaljšali prodajne možnosti teh programov in povečali obseg poslovanja. Osnovno vodilo pri vsem tem pa je bilo povečanje izvoza, za katerega lahko trdimo, da je dobilo širše družbeno priznanje šele v letošnjem letu.
Investicijski del razvojno sanacijskega programa od 1976-1980 je predvidel skupne naložbe v višini 37.500.000 din (3 milijarde sedemstopetdeset milionov starih din), ocenjujemo pa, da bo do konca letošnjega leta naloženih skoraj za 50.000.000 din (pet milijard starih din) investicij v osnovna sredstva, v čemer pa ni upoštevan strošek nabave orodij in drobnega inventarja, tekočega vzdrževanja in izboljšave delovnih pogojev. Z vsem tem pa se je znatno olajšala m pocenila proizvodnja in izboljšali delovni pogoji,-naj omenimo samo nove stroje za plastiko, ekstruderie, stiskalke, paktrne stroje, opremo za doziranje in regeneracijo plastike, itd.
Vprašanje, ki se ob tem vsakomur zastavlja, je kaj smo s tem dosegli? Kje se vse to pozna? Pozna se. Vse našteto nam je omogočilo, da smo od 15 starih milijard dinarjev celotnega prihodka m milijarde dvestosedemdeset milijonov starih din izgube v letu 1976, prišli po treh letih pozitivnega poslovanja na (ocenjeno) preko 61 starih milijard dinarjev celotnega prihodka in okrog 3 milijarde starih dinarjev akumulacije za sklade v letu 1980. Tudi če v teh razmerjih upoštevamo vpliv inflacije v preteklih letih, je to lep uspeh, zlasti, če upoštevamo, da smo stalno zviševali osebne
dohodke, vrnili vse večje anuitete za sanacijske kredite, zagotavljali devize zase in za ostale TOZD v okviru DO ter pri tem pokrivali vse tekoče stroške poslovanja in si zagotovili soliden start v naslednje poslovno leto.
Ob tej priliki čestitam vsem sodelavcem in sodelujočim k doseženim poslovnim uspehom v preteklem srednjeročnem obdobju, istočasno pa v IMENU DELAVCEV TOZD „TEHNIČNE IGRAČE" ŽELIM OSEBNE SREČE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1981 VSEM ČLANOM KOLEKTIVA DO „M E HANO TEHNIKE" IN VSEM POSL O VNIM PA R TNERJEM."
RACIONALNO GOSPODARJENJE S STROŠKI
Plaveč Alojz, ing., direktor TOZD Pisarniške potrebščine
Ni moj namen, da na tem mestu navedem kopico številk o poslovanju v letu 1980, temveč želim povedati le nekaj misli o problemih TOZD „Proizvodnja pisarniških potrebščin."
TOZD ,,Proizvodnja pisarniških potrebščin" je v tem gospodarskem letu še vedno čutila posledice uvoza tovrstnih proizvodov v preteklem letu, zato naši poslovm uspehi niso takšni kot smo jih pričakovali ob sestavljanju ciljev. Že analize poslovanja ob periodičnih obračunih so pokazale, da se trend, ki se je začel v drugi polovici leta 1979 in za katerega se je pričakovalo, da bo le kratkotrajen, nadaljuje še v letu 1980. Zato so bili med letom vsi ukrepi gospodarjenja taki, da bi naj bila kljub zmanjšani predvideni končni prodaji naših proizvodov oziroma doseženem celotnem prihodku, zagotovljena kolikor toliko normalna rast dohodka. S tem pa tudi zagotovljeni osebni dohodki in socialna varnost delavcev, zaposlenih pri proizvodnji pisal. Vsklajene so bile mase naložb v orodja. Vso skrb smo posvetili osvajanju proizvodnje tistih sestavnih delov za naša pisala, ki smo jih do sedaj uvažali. Rezultati teh prizadevanj se že kažejo, saj smo osvojili proizvodnjo vseh sestavnih delov iz plastike. Osnovna orodja za to proizvodnjo so bila kupljena pri našem poslovnem partnerju pri firmi Mer+Krell že v letu 1978—79 vsa ostala, ki jih ni malo, pa so bila izdelana v naši
orodjarni. Izvršena je tudi rekonstrukcija mnogih naših modelov, naj omenim Omega in Silvio.
Tako lahko ob koncu leta 1980 rečemo, da poteka proizvodnja vseh sestavnih delov iz plastike v našem TOZD. Istočasno je osvojena proizvodnja stružnih delov za naše potrebe v TOZD Kovinski izdelki. Za osvajanje proizvodnje stiskanih delov pa imamo dogovore z zagrebškimi delovnimi organizacijami. Na ta način smo se konkretno vključili v stabilizacijska prizadevanja na področju zmanjšanja uvoza. Vsa ta prizadevanja in pa izredno racionalno gospodarjenje na področju vseh vrst stroškov so vzrok, da smo kljub zmanjšanem obsegu poslovanja dosegli zadovoljivo rast dohodka in s tem tudi osebnih dohodkov, katerih rast je bila vseskozi vsklajena s sprejeto resolucijo o gibanju dohodka in osebnega dohodka za leto 1980.
Seveda smo imeli zaradi zmanjšanega obsega proizvodnje našega osnovnega programa veliko težav pri vsklajevanju proizvodnih
kapacitet. V tem gospodarskem letu je bilo velikokrat potrebno pri koriščenju proizvodnih kapacitet hitro ukrepati v skladu s trenutnimi možnostmi — razpoložljivimi naročili, sredstvi, materialom itd. Številčni podatki ob zaključnem računu bodo pa pokazali kakšne rezultate smo v tem gospodarskem letu ob takšnih pogojih gospodarjenja tudi dosegli.
Koristim to priliko, da celotnemu kolektivu Mehanotehnike, da v imenu cele TOZD, zaželim mnogo delovnih uspehov v prihodnjem 1981 letu.
0TEŽK0ČENA PRESKRBA S SUROVINAMI, TEŽAVE S CENAMI...
Mekiš Roman, ing., direktor TOZD Kovinski izdelki
„Leto 1980 je za našo TOZD kot tudi za celo DO zadnje leto sanacijskega obdobja. Stimulirani z doseženimi uspehi v preteklih letih, smo si enotno rekli še en „ho—ruk" in bomo celo sanacijsko obdobje pozitivno dokončali.
O stabilizaciji in stabilizacijskih ukrepih se je začelo močno govoriti že pred začetkom tega poslovnega leta. Na žalost vsi in povsod še nismo dojemali, da gre zares! Naša TOZD pa je tozadevno stabilizacijsko obdobje začela močno občutiti že z vstopom v tekoče leto.
Značilnosti, ki so jih oblikovale takšne ali drugačne težave, s katerimi se je naša TOZD soočala ob realiziranju planskih nalog so bile:
Pomanjkanje surovin v prvem tromesečju
Često se je dogajalo, da je bilo skladišče surovin prazno oziroma brez asortimana. Dobavitelji so čakali na zvišanje cen. Prišlo je tako daleč, da smo bili postavljeni pred dejstvo: „Če hočete material, morate pristati na povišane cene, za katere čakamo potrditev!" Torej, če hočeš material, priznaj cene, ki šele bodo! To je le eden izmed primerov vsiljevanja in v tem je osnovna stabilizacijska razdelitev delovnih organizacij na „surovinaše" in „predelovalce" oziroma na tiste katerih so se cene lastnih finalov občasno večkrat zvišale ter druge (predelovalce) katerih prodajne cene so ostajale zamrznjene.
2.	Selitev Vijakarne v drugem tromesečju
Skladišče se je napolnilo z osnovnimi materiali. Po podražitvi repromaterialov so prispeli naročeni in neizdobavljeni materiali za proizvodnjo v I. kvartalu ter normalno naročene surovine za planirane potrebe II. kvartala. Poleg tega se je v drugem kvartalu del TOZD „Kovinski izdelki" t.j. DE „Vijakarna" preselila v nove prostore. Sama preselitev ni šla brez prekinitve proizvodnje in s tem izpada dohodka. Omeniti moram, da so se tudi tekom drugega kvartala cene našim surovinam nadalje zviševale.
Ena od karakteristik tega obdobja, ki nam je šla v prid, je bilo zvišanje cen tudi našim izdelkom in to na račun tistih podražitev surovin, ki so že nastopile, na račun tistih podražitev, ki so bile v teku in (na žalost) tudi za tiste podražitve, ki so sledile.
Kot povsod tudi pri nas se v juliju, avgustu in septembru koristi največji del dopustov. Normalno bi bilo, da bi v tretjem tromesečju ustvarili toliko več, da bi krili stroške, ko ne delamo (dopust).
Žal nam pokazatelji periodičnega obračuna kažejo, da to nismo popolnoma uspeli, saj je naša TOZD izkazala minimalno izgubo. Na zboru delavcev ter drugih samoupravnih organih so se delavci odločili za izvajanje odgovarjajočih ukrepov, da bi naša TOZD tekoče poslovno leto zaključila pozitivno.
Če primerjamo nekaj osnovnih pokazateljev in periodičnih obračunov naše TOZD za tekoče leto v odnosu na preteklo 1979, le—ti potrjujejo navedene težave, s katerimi se je naša TOZD srečevala ob realizaciji začrtanih ciljev.
Kakor sem že navedel, je ob vsakem periodičnem obračunu tekom tega leta, naša TOZD prevzemala odgovarjajoče ukrepe, ki naj bi izboljšali stanje oziroma onemogočili drsenje TOZD v večjo negativnost. Naš cilj je zaključiti zadnje poslovno leto tekočega srednjeročnega obdobja brez izgube in s tem ustvariti ugodnejši start v novo srednjeročno obdobje.
Za zaključek naj navedem, da niso bile vse naše težave le v nesorazmernem zvišanju cen našim surovinam. Bile so tudi druge težave, katere se rodijo med nami, so naše, tudi te smo večkrat postavljali na dnevne rede in so le—te v primarnem smislu navedene v ukrepih, ki smo jih sprejeli v našem predsanacijskem obdobju."
ŠE NADALJNE ZAVZETO DELO VSEH ZAPOSLENIH...
Komac Vlado,ing., v.d. direktor TOZD Pliš igrače—Materija
..Uspešno programiranje težav v letu 1980 pri izpolnjevanju začrtanih ciljev, jasni pogledi za nadalje in kako reševati vse druge spremljajoče proizvodne težave v TOZD „Pliš igrače" ni ostala pisana beseda, ampak postala delovna akcija.
Tudi v letošnjem letu smo dokazali, da smo, če hočemo čvrst delovni kolektiv. To dokazuje, da smo v letošnjem letu postavili pravilne nalogekar je vidno tudi po rezultatih dela.
Današnjo TOZD „Pliš igrače" so krajani vzljubili. Ne pomeni jim samo obstoja, ampak preko proizvodov, ki jih izdeluje je priznana tudi širom naše domovine.
—	tehnološka usposobitev in tehnična opremljenost TOZD.
Tako široko postavljene cilje smo skozi plansko obdobje razčlenjevali na podcilje.
Podzavestno se vsiljuje vprašanje, kaj smo naredili, če primerjamo zastavljene cilje z delom, ki smo ga opravili.
Samoupravna utrditev TOZD
Na tem področju smo kot novo ustanovljena TOZD bili pravi novinci. V tem obdobju so bili izvoljeni vsi samoupravni organi in sprejeti so bili potrebni akti. Reorganizirana je bila tudi politična struktura in prilagojena novim organizacijskim potrebam.
Organizacijska in kadrovska okrepitev
Novo ustanovljeno TOZD je bilo otrebno funkcionalno organizirati. Postavljene in sprovedene v prakso so bile organizacijske sheme in opisi del in nalog. Sredi obdobja smo organizirali energetiko v skladu z narekujočimi potrebami delovne organizacije.
Dialektika razvoja potrjuje spoznanje, da je že nujna ponovna potreba po organizacijskih dopolnitvah. V tem obdobju je bila izvršena študija organizacij in planiranje orodjarne s ciljem uporabe spoznavanj za potrebe TOZD kot celote.
Zelo kritično stanje je zajelo orodjarno s povečano fluktuacijo kadra. Enakovrednih zamenjav nismo bili v stanju dobiti. Pri iskanju zanesljivejših kadrovskih rešitev smo se odločili za trajnejše sodelovanje s poklicno šolo z italijanskim učnim jezikom. Organizirali smo dela in opravila v TOZD, ki mogočajo študij ob delu in s tem pridobivanje kvalificiranega kadra.
Prostorska ureditev TOZD
Od načrtovanih so bile uresničene sledeče spremembe:
Premestitev DE orodjarne v adaptirane prostore, s tem je bil sproščen prostor za delovno enoto vzdrževanje, za TOZD tehnične igrače" in TOZD ..Pisarniške potrebščine". Premestili in uredili smo skladišče jekla. Pristopili smo k pripravi dokumentacije za gradnjo novih prostorov za potrebe TOZD.
Verjamem, da bo kolektiv vse težave, pa najsi bodo subjektivnega ali objektivnega izvora, znal temeljito razčistiti. Vložena sredstva v novo halo in upravno zgradbo je treba družbi vrniti. Zaupanje pa je mogoče opravičiti samo z dobrim delom in iz tega izvirajočih dobrih poslovnih rezultatov.
Ob vsem tem želim, da bi marljivo delo v letu 1981 spremljalo pristno medsebojno spoštovanje in razumevanje ter, da je v težavah tudi strpnost.
Z marljivim delom bo lahko leto 1981 še plodnejše kot je bilo letošnje."
ZADOVOLJNI OB KONCU POSLOVNEGA LETA IN OPTIMISTIČNI POGLEDI V PRIHODNOST...
Pirjevec Avrelij, dipl.oec., direktor TOZD Orodje—remont
TOZD ..Orodje—remont" je imela v razvojno—sanacijskem programu poleg redne dejavnosti še sledeče cilje:
— samoupravna utrditev TOZD,
— organizacijska in kadrovska okrepitev,
— prostorska ureditev TOZD,
Problemi so bili razčlenjeni v letnih gospodarskih načrtih in so zajemali:
a) osvajanje tehnologije erozije,
b) osvajanje tehnologije koordinatnega brušenja in oblikovnega brušenja,
c) uvedba rednih dokumentiranih pregledov dvigal,
d) izpopolnitev tehnologije varenja,
e) povečati opremljenost z drobnim priročnim orodjem.
Opisani so le pomembnejši posegi v tehnologijo in tehnično
opremljenost. Da ne bi naštevali kaj smo naredili na tem področju, bomo našteli kaj je ostalo nerešeno.
Nedokončana je ostala nabava opreme za oblikovno brušenje, varenje in težki rezkalni stroj ter nerešeni problemi s tega področja.
Zastavljeni sistem ciljev v sanacijskem programu se je odražal tudi v življenju in delu TOZD, v poslovnem letu 1980. Do izraza so prišli v polni meri stabilizacijski ukrepi, katere je sprejemala družba na gospodarskem področju.
Zmanjšana likvidnost je posebno vplivala na materialno pripravljenost TOZD. Če primerjamo zaloge R—3, vidimo, da so se fizično zmanjšale napram poslovnemu letu 1979. To je bistveno povečalo pripravljenost po hitri in učinkoviti nabavi. Ker se je tudi tržišče spraznilo ne malokdaj, je bilo potrebno narediti nemogoče, da bi se preprečilo gospodarske zastoje. Povečane cene so bistveno vplivale na zmanjšanje ustvarjenega dohodka.
Sprejeli smo samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ustvarjenega v letu 1980, ki nas je obvezal, da vzdržujemo družbeno zastavljena razmerja med ustvarjenim dohodkom in izplačanimi osebnimi dohodki.
Kljub naraščajočim cenam na tržišču, smo se stabilizacijsko obnašali in se pridrževali postavljenih smernic.
Poslovno leto 1980 smo zaključili s pozitivnimi gospodarskimi rezultati. Zaključni račun bo te naše uspehe ovrednotil in prikazal s številkami.
Pred nami je plansko obdobje 1981—1985. Delavci TOZD „Orodje—remont" želimo delavcem Mehanotehnike, da bi smelo in preudarno zakorakali v novo plansko obdobje.
DELAVCI TOZD »ORODJE—REMONT" ŽELIMO VSEM ZAPOSLENIM SREČNO NOVO LETO 1981."
Uspešen dan in srečno otroštvo malčkov v družinskem varstvu
Ne bomo posebej razglabljali, da je vrtcev oziroma vzgojno-varstvenih zavodov za naše naj-mlajše veliko premalo, da je potrebnih za njihov uspešen duševni razvoj, za pripravo na samostojno življenje, organizirano varstvo še mnogo otrok, da so kapacitete VVZ v glavnem presežene, to smo ugotavljali že v prejšnji številki našega glasila. Zanimalo nas je kako je z organiziranim družinskim varstvom.
Za malčke v starosti od 2 do 3 let je sprejem v VVZ precej problematičen, saj so varovanci v vrtcih razdeljeni v posamezne starostne skupine, ki zajemajo starostno obdobje otrok od 3 let do šoloobveznih dni. Malčke, mlajše od 3 let bi morali razvrstiti v prehodno skupino ali celo „jasli", ki jih pa vse VVZ nimajo organizirane. Problem varstva te starostne skupine se predvsem v zadnjem času, rešujejo z organiziranim varstvom v sklopu družin, kjer se malčki v svojem najobčutljivejšem razvojnem obdobju privajajo na skupinsko delo — igro s svojimi vrstniki.
Začetni koraki pri organizaciji družinskega varstva so bili storjeni zaradi otrok, ki so se težje prilagajali življenju v večjih skupinah in so bili morda nekoliko šibkejšega zdravja.
uporabo pregledati posebna komisija VVZ.
Pripomočki, ki jih varuhinja uporablja pri vzgoji in varstvu otrok (igrače, mizice, stoli, ležalniki), prav tako pa tudi topel obrok hrane, priskrbi in nudi VVZ. Za vsklajevanje vzgojnega dela v VVZ z družinskim varstvom je poskrbljeno z uvedbo mentorstva. Mentorka enkrat ali dvakrat tedensko obišče vsa družinska varstva in varuhinjam daje nasvete, napotke in programe dela, ki so namenjeni starostni stopnji otrok, ki jih ima v varstvu.
Mamicam, ki se bodo odločale za takšno varstveno obliko, naj zaupamo, da je obolelost otrok v družinskem varstvu
mesti jo pred počitkom otrok ležalniki, je prevlečen s toplotnim izolatorjem — itisonom.
V	delovnem prostoru so postavljene mizice in stoli in ga uporabljajo predvsem v času prehrane oziroma pri individualnem delu — risanju. Urejene imajo higienske prostore in majhen predprostor za preoblačenje otrok.
Ob prihodu otrok v varstvo, varuhinji	običajno	malčke
zaposlijo z individualnimi igrami, male zaspančke pa položita na udobne ležalnike, kjer nadaljujejo s sladkim spanjem. Okrog 8. ure pripravijo zajtrk, nakar si veselo zapojejo in razposajeno rajajo. Po malici (sadje) gredo v lepem vremenu
Kdo si upa trditi, da tile otroci ne živijo srečnega, veselega, razposajenega, njim primernega otroštva. Sicer pa je to prizor iz nekega družinskega varstva.
Kasneje se je zaradi potrebe po tovrstnem varstvu organiziralo družinsko varstvo, ne glede na njihovo zdravstveno stanje in je zajelo otroke v starosti od 2 do 3 let.
Težnje skupnosti otroškega varstva in VVZ so v pospeševanju družinskega varstva. Zaradi prostorske stiske se koristi vse možnosti, saj se varstvo lahko opravlja v družini oziroma stanovanju varuhinje. V zadnjem času pa se daje vse večji poudarek družinskemu varstvu, ki je urejeno v prostorih hišnih svetov. Varuhinja v varstveni družini je nezaposlena ženska, ki ne sme biti mlajša od 18 let in ne starejša od 60 let, ženska,
ki zaprosi komisijo za delo na domu (v našem primeru varstvo in vzgojo otrok) mora biti zdravniško pregledana (prav tako morajo biti zdravniško pregledani tudi njeni družinski člani, če bo vzgojo in varstvo otrok nudila v svojem stanovanju). Krajevna skupnost, v kateri varuhinja živi mora komisiji predložiti mnenje o moralnih in političnih kvalitetah take „družinske varuhinje". Varuhinja si pred sprejemom otrok v varstvo uredi poseben prostor, ki je izključno namenjen delu in igri z malčki, njegovo primernost pa mora pred
precej nižja kot v VVZ, saj je v varstvenih družinah na eno varuhinjo vključenih največ 5 otrok, ki so povsem posvetijo razvoju, delu in skrbi za zdravje, tako res majhne skupine.
Ob koncu bi želela predstaviti materam, očetom in vsem, ki skrbimo in želimo, da bi bil otrok tudi v odsotnosti svojih ljubečih staršev deležen brezskrbne otroške razposajenosti, urejenost enega izmed družinskih varstev, ki deluje v prostoru hišnega sveta in sem ga nedavno obiskala.
Prostora hišnega sveta sta urejena v igralnico, spalnico in v delovni prostor, oziroma kuhinjo. Igralnicav katero se na-
na sprehod, kjer obiskujejo parke, se spoznavajo z rastlinami, seznanjajo z obnašanjem v prometnem vrvežu. Ob slabem vremenu otroci rišejo, se učijo pesmice, poslušajo pravljice in podobno. Po kosilu ležejo k počitku in v sladkih sanjah pričakajo svoje starše.
Takšno je življenje malčkov v družinskem varstvu. Kljub predsodkom (po našem mnenju neutemeljenim) nekaterih staršev do družinskega varstva, smo mnenja, da bi moralo biti to še razširjeno in deležno še dodatne družbene skrbi. Starši, ki imajo otroke v takem varstvu, lahko to naše mnenje potrdijo.
GRBEC Aleksandra
SEMINAR O VARSTVU PRI DELU
Naši krvodajalci so se izkazali
dobna proizvodna hala.
Iztekel se je rok preizkusa obratovanja v novozgrajenih prostorih.
Strokovna komisija, sestavljena iz inšpektorjev in izvedencev za gradbena, inštalacijska in montažna dela, je opravila
18.11.1980	pregled z namenom, da ugotovi, če so izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja.
Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da na objektu niso dokončane, oziroma so pomanjkljivo izvršena določena dela, ki jih je potrebno dopolniti ozi-
roma odpraviti. Največ pripomb je bilo na pregledano inštalacijsko prezračevanje, ogrevanje in premajhno pretočno količino vode za hidrant-no omrežje.
Na podlagi tehničnega pregleda dokumentacije in izvedenih del, so člani komisije podali predlog upravnemu organu SO Sežana, pristojnemu za gradbene zadeve, da izda uporabno dovoljenje pod pogojem, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti.
Vlado Maglica
TUDI UREJENA OKOLICA VPLIVA NA PRIJETNEJŠI DELOVNI DAN
V	petek, 21.11.1980 je bilo v Gostinskem šolskem centru v Izoli srečanje krvodajalcev naše občine. Humanost in pripravljenost pomagati človeku v nesreči je pri Izolčanih velika, saj o tem pričajo podatki, da je več kot 800 krvodajalcev iz naše občine darovalo do konca oktobra skupaj 256 litrov dragocene krvi. Tako sodi naša občina med prve po količini darovane krvi. V Mehanotehniki je v tem obdobju darovalo to prepotrebno tekočino kar 331 delavcev. S tem je naša delovna organizacija prva po številu krvodajalcev v občini. Sledijo ji: Ladjedelnica „2. oktober”, „Oprema”, „Delamaris", izolski obrati „Stavbenik".
Svečanosti sta se udeležila tudi predsednik izolske občine Bruno Podreka in predsednica občinske konference SZDL Sla-
vica Zemljič, ki je najzaslužnejšim krvodajalcem v občini podelila priznanja.
Največkrat so darovali kri:
— Pivac Ivan: 70 krat
— Homovec Branko: 68 krat
— Stane Kap in Marjan Olenik: 60 krat.
Čeprav smo po številu krvodajalcev v občini daleč najuspešnejša delovna organizacija, smo v odstotku darovane krvi na delavca šele na petem mestu z 20 odstotki, kar priča o velikih rezervah, ki jih še imamo v Mehanotehniki.
To pomeni, da daruje kri v našem kolektivu približno vsak četrti delavec, v bodoče pa upajmo vsak tretji. Končno pa, ZAKAJ NE tudi vsak zdrav občan?
Žika Jovičič
TEHNIČNI PREGLED PROIZVODNIH IN POSLOVNIH PROSTOROV Z TP TOZD-,PLlS IGRAČE" MATERIJA
Ni dolgo tega, ko je v TOZD „Pliš igrače" Materija stekla proizvodnja v novih proizvod-
nih prostorih. Ob neprimernih in za delo neustreznih prostorov v stari zgradbi, je zrasla so-
Enainpetdesetletni vrtnar Drago Ivančič je svoje življenje posvetil cvetju in okrasnemu grmičevju. Na obali skoraj ni parka, ki ga marljive Dragove roke ne bi oplemenile in olepšale. Kdor pozna stanje na hitro urbanizirani obali, zna vsekakor oceniti vrtnarjevo delo, saj smo priča pravim puščavam med novozraslimi stolpnicami. Skrb za urejeno okolje je prav gotovo
izraz skrbi za kulturno rast človeka in njegovo sožitje j. okolico. Delavcem v tovarni lahko urejena okolica nudi prijetnejše trenutke odmora povezanega z rekreacijo.
Taka je po dvoletni prisotnosti vrtnarja Draga Ivančiča okolica Mehanotehnike.
Jovičič Žika
Res je še nekaj tehničnih pomanjkljivosti, vendar nad prostorskimi težavami se materijske šivilje ne morejo več pritoževati.
DROBNE
RESNICE
„Jezik bi imel več svobode, če ne bi stanovaI v ustih."
„Norec ima veliko prednosti pred pametnim človekom. Vedno je zadovoljen s samim seboj.”
„Kdor ima slab spomin, bo ponavljal svoje napake."
„Kar zašepečeš v uho, se sliši tisoč milj daleč. ”
„Neumnost je nalezljiva bo lezen, pred katero niso varn niti pametni."
„Napredek je tekač na krat ke proge, kmalu omaga."
HIŠA CVETJA - ZADNJI DOM SVETOVNEGA POPOTNIKA GLASNIKA IN TVORCA BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Prav gotovo se bo stopetin-trideset delavk in delavcev našega kolektiva še dolgo spominjalo letošnjega 6. decembra: imeli smo priliko in čast obenem obiskati hišo cvetja na Dedinju, ki je poslednji dom našega ljubljenega predsednika Tita.
v čast sovjetskim veteranom, umrlim v letalski nesreči 19. oktobra 1964. Vodja te delegacije, ki naj bi sodelovala na proslavi 20—letnice osvoboditve Beograda, je bil maršal Birju-zov, ki je poveljeval Rdeči armadi, ki je pomagala osvoboditi Beograd.
Peljali smo se tudi mimo spominskega obeležja v vasi Jajnice, ki spominja na krvava dejanja okupatorja, saj so na
cestah in mimovozečemu mahali. In tedaj smo začutili, da je in bo njegova prisotnost vedno navzoča. In ko smo stopali
Razglednica s prizori iz Titovega spominskega parka.
V	Beograd smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah, dan prej, 5. decembra pa smo zapustili Koprsko železniško postajo nekaj po šesti uri zvečer. Z beograjske železniške postaje smo z avtobusi krenili do približno 18 kilometrov oddaljene Avale. Bili smo vsi prevzeti od pogleda na zasneženo pokrajino in na vedno bolj približajočo se Avalo, z več desetin metrov visokim televizijskim stolpom na vrhu.
Na poti proti vrhu Avale je spomenik v znamenju dveh orjaških, zlomljenih letalskih kril. To je spomenik postavljen
Šumadijska pokrajina, točneje vrh Avale je med drugim mesto, kjer se pomudijo tudi državniki. Grob neznanemu junaku, delo našega kiparja Ivana Meštroviča je namreč eden izmed simboličnih spomenikov kjer tuji državni predstavniki položijo venec.
Ne vem kakšna je sicer v drugih letnih časih šumadijska pokrajina, vendar pogled na zasnežene in s soncem obsijane šumadijske hribčke je bil tedaj čudovit. Med potjo proti Beogradu nas je vodič seznanjal z znamenitostmi in dogodki, iz daljnje in bližnje preteklosti.
Tih sprevod proti grobnici
Pogled na kolono vstopajočih in izstopajočih.
tistem mestu pobili od leta 1941 do 1944 okrog 80.000 domoljubov. Ko smo se bližali Dedinju, kraju, kjer je živel in ustvarjal naš pokojni predsednik, se je vsak naš nemir polegel. Vsak se je spominjal dni, ko je bil tov. TITO še med nami.
Tiho smo stopali proti vhodu v Hišo cvetja, po isti poti kot je stopal pogrebni sprevod meseca maja. Tudi snežna odeja ni mogla skriti lepo urejenega parka, katerega je v prostem času urejal tov. Tito.
mimo njegove delovne sobe, se nam je zdelo, kot da ga vidimo za njegovo pisalno—delovno mizo, sklonjenega nad dokumenti, s kubansko cigaro v roki.
V	Hiši cvetja so se pred nami prišle tudi druge delegacije poklonit spominu tov. Tita in s tem izpričale in dokazale svetovno priljubljenost in dejavnost tov. Tita.
Muzej 25. maj, ki stoji v neposredni bližini, je bil naslednja točka našega obiska v Beogradu. Veliko premalo časa nam je
Ogledali smo si tudi Meštrovičevo mojstrovino na vrhu Avale.
S počasnim korakom smo stopali mimo marmornate grobnice — zadnjega počivališča tov. Tita. Solze so se nam spustile po licih, same od sebe, v srcih smo čutili nemir, isti nemir kot kadar smo ga pričakovali ob
bilo odmerjeno, da bi si bili lahko vse kar je razstavljenega, natančneje ogledali. Vključeni v dolgo vrsto obiskovalcev smo bili primorani premikati se naprej in smo si razstavljene
DRUŽB TITO MI TI SE KUNEMO-
DA SA TVOGA PUTA NE SKRENEMO
stvari iz Titovega življenja lahko samo bežno ogledali.
Po obisku Dedinja smo se podali še po samem mestu Beogradu, ki je bil v svoji burni zgodovini štirikrat porušen in je bila marsikatera kulturna znamenitost porušena oziroma trajno uničena. Kljub temu, pa je še vedno veliko takih, ki so se ohranile in so vredne ogleda. Prijazni vodič nas je popeljal skozi zgodovino posameznih zgradb in ljudi, ki so v njih živeli in vplivali na dogodke v zgodovini. Kongresni center Sava velja za eno izmed zadnjih znamenitosti Beograda. S Kale-megdana, beograjske trdnjave, smo z obzidja opazovali Novi Beograd in sotočje Donave in Save. Kalemegdan uporabljajo Beograjčani kot priljubljeno
izletniško točko. V trdnjavi pa je tudi muzej orožja, ki ga je uporabljala srbska vojska.
Po prostem popoldnevu v Beogradu smo ob 21. uri krenili proti Kopru.
Lahko ocenim, da je bila splošna organizacija izleta na zadovoljivi ravni. Ker smo precejšen del obiska v Beogradu preživeli v vlaku, je prav, da povem še pikro besedo na račun železnice. Tudi sami smo bili prebukirani, kar je vzbudilo precej slabe volje. Namen obiska pa je bil kljub temu dosežen.
V	svojem imenu in v imenu vseh delavcev kolektiva „Meha-notehnika" smo se poklonili spominu našega ljubljenega predsednika Tita.
DUJC Andrej
take, kot naj bi bile ob dejanski vojni ali elementarni nesreči.
Višek akcije bo leta 1981, točnega datuma pa še ni. Predvidoma bo v mesecu maju. Do takrat pa bodo potekale priprave na akcijo v celotni Sloveniji.
Naše naloge v tej akciji bi morale biti usmerjene zlasti v naslednje:
— razvijanje in usposabljanje N Z kot najširše oblike organizacije delovnih ljudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— praktično usposabljanje delovnih ljudi zlasti mladine za vodenje vseh oblik oboroženega boja,
— usposabljanje najodgovornejših organov in vodstev za vodenje in vsklajevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v delovni organizaciji in TOZD,
— pospeševanje razvoja in usposabljanja enot civilne zaščite,
— dopolnjevanje in vsklajevanje obrambnih načrtov med TOZD (OZD) in Krajevno skupnostjo posebno na opremljanju in materializaciji.
Kot sem že povedal, potekajo letos priprave za višek akcije, ki bo predvidoma maja meseca prihodnje leto. V naši delovni organizaciji smo začeli s pripra-
vami takoj, ko je Rdeči križ SZDL izdala smernice in izhodišča za akcijo.
Dosedanje priprave in aktivnosti za akcijo
Organizirali smo predavanja o družbeni samozaščiti, ki se jih je udeležilo 400 naših delavcev. Poleg tega se je prostovoljno industrijsko gasilsko društvo „Mehanotehnike" udeležilo tekmovanja prostovoljnih industrijskih gasilskih društev Primorske v Simonovem zalivu v Izoli. Letošnji pohod mladinske brigade „Mirke K leva" po zaledju Izole smo prav tako označili kot pripravo oziroma usposabljanje mladine na področju splošne ljudske obrambe. Prikazane so bile zasede, organizirano je bilo predavanje o orožju in na koncu tudi praktično streljanje s puško M—48. Pri tem pohodu so sodelovali tudi pripadniki OŠTO (Občinski štab teritorialne obrambe).
Naj na koncu poudarim, da je pri opredeljevanju nalog v akciji	za žel je n a	čim—večja
samostojnost slehernega udeleženca, ki bo vključen v akcijo ter da vsi pristopimo k tej akciji in s tem prikažemo našo zavest pri izpolnjevanju nalog splošne ljudske obrambe.
POPOVIČ Željko
AKCIJA NNNP ALI KREPITEV OBRAMBNO VARNOSTNEGA
SISTEMA SFRJ
Upoštevaje dosedanje izkušnje in sklepe, ki jih je sprejela Skupščina SRS v januarju glede nadaljnjega podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in dopolnjevanje enotnega —varnostno obrambnega sistema je predsedstvo SRS sklenilo, da se akcija „NNNP" izvede tudi v letih 1980/1981.
Akcija bo imela zlasti politi-čno-mobilizacijski namen. Poleg tega bo tudi značaj ..množičnosti", kar pomeni, da moramo z vsestransko in široko aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij zagotoviti množično sodelovanje delovnih ljudi.
Poleg krepitve moralnopolitičnih vrednot bo akcija prispevala tudi k nadaljnjemu uresničevanju zasnove SLO in družbene samozaščite.
Namen akcije bo med drugim tudi usposabljanje delovnih ljudi, zlasti mladine za uresničevanje njihovih nalog na področju SLO in DS Z, predvsem pa za vodenje oboroženega boja.
Akcija bo prispevala tudi k uspešnemu reševanju aktualnih problemov na področju mobilizacije, razvoja CZ, narodne zaščite, ter dopolnjevanju obrambnih načrtov. Pri načrtovanju in izvajanju akcije preverjanja doseženih rezultatov bomo predvsem upoštevali, da je L O in DSZ sestavina našega vsakdanjega življenja.
Akcijo moramo pripraviti kot vseljudsko, kar pomeni, da mora zajeti vse delovne ljudi in občane.
Vse dejavnosti, ki jih bomo izvajali morajo biti usmerjene tako, da bodo naloge približno
Zavod za varstvo pri delu (poslovna enota Koper) je organiziral seminar in preizkus znanja iz varstva pri delu za vse vodstvene delavce Mehanotehnike v Izoli. Vodstveni delavci in odgovorni vodje so se na seminarju seznanili z osnovami pravne ureditve varstva pri delu, s tehničnim, požarnim in zdravstvenim varstvom pri delu. Ob koncu seminarja so opravili preizkus znanja s pomočjo kombiniranega testa.
Jovičič Žika
Seminar iz varstva pri delu
Od tu in tam pri nas
Več družin naših delavcev je v novembru (končno!) prejelo ključe novih stanovanj v Livadah. Na sliki: Pogled na gradbišče v Livadah (objekta 04 in 05) iz sklopa I. faze usmerjene stanovanjske gradnje.
V	prikazana stanovanja se bodo stanovalci lahko vselili (predvidoma) v prihodnjem letu.
Priznati moramo, da je ta slika pomanjkljiva. Biti bi moralo mnogo več „bolnikov". Ti so se, ko so videli neizprosno fotografsko oko, takoj poskrili in razkropili izpred ure.
Hladne sence visokih topolov ne bo več. Upajmo, da bo senca duglasij vredno nadomestila topolovo.
V	počastitev praznika republike je bila v naši delavski restavraciji pripravljena obsežna in zanimiva razstava. Po obisku sodeč bi moralo biti takih in podobnih razstav med letom več.
Dokaz, da imamo informacij na pretek, sicer ne bi Informator delal družbe evidenčni uri. Res pa je tudi, da bi ga doletela še hujša usoda: koš za smeti ...
Malo za
šalo
malo
za res
DVE AKTUALNI DELAVČEVI BOLEZNI
Da je še nekaj bolezni, ki pestijo naše delavce in za katere zdravstveni strokovnjaki niso še uspeli najti ustreznih imen, lahko zagotovimo tudi m i. Ondan smo opazovali nekatere skupine naših delavcev in ugotovili, da so nekateri že kronični bolniki, ki bi morali dobiti €ar največjo dozo zdravil.
1. prizor: (bolniki so bili opazovani pri vratarnici) Ura se pomika proti 6.10. Bolniki z zaspantio leviš (lažjo zaspanostjo, op. pisca) so že mimo. Teh je največ in čeprav bolezen kot taka ni hujše narave, je nevarnost okužbe velika. Kajti za takega bolnika ni predviden noben ukrep ali „pregled". Najhuje pa je, da se ti bolniki svoje bolezni ne zavedajo. Korak na tem področju pa je le strojen, kajti pristojne inšpekcijske službe že evidentirajo takšne bolnike.
O caspantii acuti (težji za-soanosti) nimamo veliko podatkov. Ugotavljamo sicer, da je nekaj pojavov tudi te bolezni, ki pa se običajno pojavlja ob ponedeljkih zaradi predolgega in intenzivnega zadrževanja v vinskih kleteh ali soloh ob steklenicah (mišljene so tiste, polnjene z alkoholom,).
Bolnikom, ki bolujejo za obe bolezni, priporočamo jemanje naslednjih zdravil:
— enkrat na dan (po možnosti zvečer in po jedi) navijejo uro za jutranje vstajanje za 15 — 20 minut prej,
— zjutraj ob klicu budilke vstanejo in se ne napravljajo kot za v gledališče, pač pa za delo v tovarni.
Negativnih stranskih učinkov za uporabo navedenih zdravil še ni ugotovljenih.
2. prizor: (bolniki so bili opazovani pri žigosnih urah. Opazovani so imeli v rokaj evidenčne kartončke( GLEJ SLIKO!)
Ure se bliža 14,00. Poudarjamo - bliža, kajti manjka še 10 minut, preden bo evidenčna ura menjala barvo iz plave v rdečo. Zgoraj opisani bolniki z boleznijo, ki ji trenutno ne znamo dati imena, poznamo pa simptome, čakajo v gruči okoli ure.
Simptomi, da bolniki bolujejo za tako boleznijo so zlasti naslednji:
1. že ob 13,30 uri se prične nenormalno obnašati, kajti zapuščajo delovno mesto, histerično prično pospravljati, se živčno ozirajo na uro itd.
2. živčnost se proti 13,40 uri stopnjuje, dokler ob 13,45 uri ne doseže vrhunca in tedaj zapuste delovno mesto, nagonsko se pomikajoči proti garderobi in žigosni uri.
Ugotavljamo, da se pojavljajo taki bolniki v vseh enotah našega kolektiva, povsod, kjer je nameščena ura za žigosanje evidenčnih kartončkov.
Zdravljenje naj bi potekalo tako, da se bolnikom predstavi: — nevarnost živčnega obnašanja (možnosti gastritisa, kronične nervoznosti, itd) in možnost, da inšpekcijske službe prijavijo take bolnike disciolinski komisiji, kajti predčasno zapuščanje delovnega mesta kot tudi zamujanje, predstavlja kršitev delovnih obveznosti.
To sta dve bolezni, ki smo ju opazili ob začetku in koncu delovnega dne. Vemo in registriramo tudi druge, ki se pojavljajo med delovnim časom. O teh pa drugič.
Pozdravlja vas dr. PEPI NAŠPIČEN
V Mehanotehniki smo dobili nov razstavni prostor. Ogled pa je mogoč le v večernih urah.
CEME CENE
Khce
Sl Tl MOGoČe \ SLI ŽAL KAKŠEN GL/IS OD SPODAJ 3.
\IE, rRAV MIC MIŠEM SLIŠAL.
CENE
CENE
CEME
CENE
CENE
CENE
CEME
CEME
HEJ, VI TAM ZGORAJ, KAKO VISOKO PA MISLITE ŠE ZIDATI i
CENE
CENE
CENE
CENE
CEME
CENE
CEME
CEME
CENE
OD PLAČE PLAČE
CENE
CENE
CEME
PLAČe PLAČE PLAČE
CENE
CEME
OD PLAČE PLACC
CENE
crNE
CENE
PLAČE PLACt
NOČNI ČUVAJ
Direktor nekega večjega podjetja se je zgodaj zjutraj odpravljal z avionom v sosednjo državo na poslovni sestanek. Ko je urejal prtljago in dokumente, se je spomnil, da je pozabil potni list v predalu mize v svoji pisarni. Hitro je poklical taksi ter se odpeljal v podjetje. Na vbodu je pozvqnil nočnemu čuvaju, ki je pritekel in rekel:,, Nikar ne pojdite na pot! Avion, s katerim boste potovali, se bo zrušil! Moje sanje me o tem nikdar ne varajo." Direktor je bil vraževeren človek, pa mu je verjel. Čez nekaj ur je slišal po radiu, da je avion doživel nesrečo in da so vsi potniki mrtvi. Poklical je nočnega čuvaja v urad, se mu toplo zahvalil za opozorilo in ga prijavi! disciplinski komisiji. Ta mu je izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zakaj?
REŠITEV: Nočni čuvaj je sanjal o nesreči, torej je med delovnim časom spal, to pa je kršitev delovnih obveznosti, za katero se lahko izreče tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja.
IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
Moj sosed Pepi se je težko preživljal in je kljub pomanjkanju redil prašiča. Na sejmu je kupil še enega prašiča. Ko je opazil sosed Giovanin, da ima v hlevu dva prašiča, je Pepija vprašal:„Kako boš redil dva prašiča, ko še enemu nimaš kaj dati jesti? "
Pepi mu je odgovoril:,, Molči, Giovanin, mar veš, da se v dveh nesreča lažje prenaša."
P.S.
Tudi pri nas ni nič boljše. Kupili smo lep traktor in da bi lažje trpel, smo mu priskrbeli še tri prikolice.
Bembič Silvo
AH veste, kaj je...
NEIZKORIŠČENA	NA L OŽ-
BA:
To, da smo se odločili za nakup traktorskih prikolic, ki niso svojemu namenu služile niti ene same ure.
Ali veste, da...
bi nas morali člani Društva prijateljev živali prijaviti sodniku za prekrške. Zakaj? Ker mučimo „45 konjev", saj jih prepuščamo dežju, burji in mrazu, namesto, da bi nanje „ vpregli" zgoraj omenjene prikolice.
Za dobro voljo
Fantje, vi pa igrate karte samo med malico, ne? Seveda, kaj ne smemo! Prav, prav, kdaj pa greste potem na malico?
ZJšz
»Tehnološko" dviganje dinarja med malico.
10. julija je bila svečana otvoritev nove vijakarne. (ne pa prvega aprila). Fotoreporter glasila „MI" je slikal, slikal in slikal -. . Neposredni proizvajalci, pa tudi malo večje glave pa so pozirali in se nastavljali kot filmski igralci. Tudi na svečani
pojedini se je že vse bliskalo od fleša, da so nekateri skoraj oslepeli. Vsi so nestrpno pričakovali veličastne fotografije, če ne celo krajši film . . . slik pa ni in ni in ni . .. pa tudi Žike ne.
BOLHA Jože
Letos bo baje neobdavčeni letni osebni dohodek veljal do višine 29.400.000 starih milijonov dinarjev. Tega so delavke v pakirnici (vijakarna) zelo vesele .....
Pri nas do kakšne večje naftne krize sploh ne more pri-
ti, saj so v bližini Beograda odkrili okrog 200 milijonov ton skrilavcev, iz katerih se da pridobivati nafta. Naši strokovnjaki to načrtujejo j in proučujejo že 20 let, redna proizvodnja pa bo stekla čez 200 let.
SP£CMLWO ZA viJAK^RNO -OQVJGO JUTRO po PIKNIKU -
ZDRAVICA MAHENOTEHNIKI
Mehanotehniko! Jugoslavijo mala, srečna ti ova 1981 godina nova!
Mehanotehniko! Dižem punu čašu
za dobrobit našu,
da nam je u tebi sve milo i čilo,
da nam je sve drago i blisko,
neka, nam živi naše največje bogastvo:
Bratstvo i jedinstvo!
Svim radnicima u našoj fabrici neka su srečni novogodišnji praznici, neka brige nestanu u najdužuj noči, da veseli čemo tebi, fabriko doči.
Mehanotehniko! Ti si tako mala,
a u srcu velika
ti si za nas naš ponos i dika.
Ml LOVA NO VIČ Stojanka
NIKOLI*
Nikoli, nikoli se ne dvigaj visoko, previsoko, da bi odtrgal zvezdo si z neba in jo priDel na prsi
in z njo ponosno stopal po ulici življenja.
Nikoli, nikoli ne stegaj tako se visoko, ker vsaka zvezda je — če ni peklensko vroča, ledeno mrzla, zato boš zaorel ali z ledenel, če segal boš po zvezdah.
MARIJA CENCIČ DE 1200
podražitcv vode IW SAMOPRISPtVeK
•(mm pa način financiranja
VIŠINSKEGA VODOVODA NI PRAV NIČ JASEN...
Športna dogajanja — športna dogajanja
Športna rekreacijo v DO Mehanotehnika
Kot član naše delovne organizacije, sem v letošnjem letu, pa tudi v prejšnjih, opazil veliko pomanjkljivosti na tem zelo važnem področju.
Poskušal sem našteti nekaj športno rekreativnih dejavnosti, ki nemoteno in organizirano delujejo, vendar sem kmalu spoznal, da jih ni veliko, nasprotno, zelo malo jih je.
Kot športnik se zanimam za vse športno—rekreativne dejavnosti v naši DO, kakor tudi na višji ravni kot so različna prvenstva v zveznem merilu. Omenil, bi po mojem mnenju najsvetlejšo točko športno—rekreativne dejavnosti naše DO, in sicer kegljaško sekcijo, ki jo že vrsto let uspešno vodi tov. Kutič Anton. Tudi sam sem prisostvoval njihovemu tekmovanju in
presenečen sem bil nad njihovo organiziranostjo in kakovostjo. Vsak četrtek hodijo fantje in dekleta na kegljišče v Lucijo in se tam merijo v podiranju kegljev. Imel sem občutek, da to le ni nekakšen improviziran shod delavcev „Mehanotehni-ke", ampak organiziran turnir in tekmovanje njenih članov.
Ne morem mimo tega, da ne bi omenil tekmovanja v malem nogometu, ki je bilo zelo pomanjkljivo organizirano. Razen sodnikov, ki so svojo dolžnost opravili precej dobro, bi rekel, da organizator ni zadovoljil zahtevam takega tekmovanja. Igralo se je neresno in nedisciplinirano. Tako tekmovanje je po mojem mnenju nesmiselno organizirati saj se s takim delom kvari tudi ugled ne samo šport-
nikov—rekreativcev, ki bi radi resno tekmovali, ampak tudi ugled same športne panoge.
Sprašujem se, ali imamo v naši DO kakšno komisijo ali organ, ki bi vodil področje športno—rekreativne dejavnosti in če že le—ta obstaja in kakšne naloge sploh ima?
Prispevek bi zaključil z mislijo in željo, da bi v naši DO poskrbeli oziroma zadolžili nekoga, ki bi pri organiziranju rekreativnih dejavnosti pokazal več volje do takega dela saj bi s tem nedvomno pokazal določen napredek v delu in rezultatih omenjene dejavnosti. Prepričan sem, da bomo lahko našli skupen jezik in da bo v prihodnjem letu organiz:ranost športnih dejavnosti predvsem veliko boljša.
LOVRENČIČ Fabio
Nogometni turnir
V	počastitev dneva republike je 10 konference v sodelovanju z mladinsko organizacijo „Me-hanotehnika" organiziral turnir v malem nogometu.
Na turnirju je bilo 6 prijavljenih ekip. Tekmovanja se je udeležilo pa samo 5 ekip. Tudi letos je svojo superiornost in dominacijo potrdila ekipa orodjarne, ki je tudi osvojila prehodni pokal dar konference 00 ZSS Mehanotehnike.
JORDANOVSKI Kiro
Dogajanja
Podelitev priznanj krvodajalcem v GŠC Izola.
Trak v nove prostore je prerezala dolgoletna delavka tov. Markovič Dragica
Ob otvoritvi novih vijakarniških prostorov so bili sprejeti tudi novi člani v 00 ZK TOZD ..Kovinski izdelki"
oaMma
SBm KŽBIT	HEDSE- dOJMA POMOČ	VEL/K CrORik VAN	herce- Govet:	Čedo OCEPEK	' ■ ,rvr /. ■» KZt'0			£77- Č£A/	PONOČ PRI LOVU	M./ME	SKUP- ŠČIN* 06C/NE	RAZVOJ	K RASO TA	Ml 0 po ira Sultan Sužnja				O/V /N O/ja	AV/CVV	VISOKA Muza/	TRA- ČNICA	IAPON Jko Mesto	K Al ZA/NEK >		GRŠKA Črka	!ž	LANENC OLJE	
novol VOŠČIL L									•														AvrvcOA KOT/Nt					
mlao Človek						STARO K0										VRSTA SPONE /V/M								PESEM MVAIM/O				
						Wtca																		REKA				
tOSA&A iNOusm OKEN				1 PLENE- A/A	ZAM/Č						POHOiNA STENA &ETDN.					fOSTAV/r									VEJM/K			
																									poi/r. un/ja			
VEZNIK.			CA3 S PA*J/		RNJN/N/ ■;> .v • //VAL						LAHKA /ENAtA							arabski tREOEC ZEMLJA			&LA5 V		NOŠkO /NE					
MASPRO tje MOČ/									DEL POmiJ/v/	TA O . SAOff.							ČAsr						POZIV					
				SLAVEN						Gon/c/							Z/TO						ifA nap/je					
ft		STAREC					DEL 0&HSUA				OSVAJA? ŽENSK									**eost. SAMOST		.Nov/ STUOENTt						
		oDPOTji									Hn/viNt tVtlAitM											NOV! JAO						
mala roka						1		HAT7					■		RIMSKI POIDRAV				ODPRTINA V ZIDU					UGANKA	JOSIP 3R0Z	NO6KO /MF		
															JEZA													
movak tadej			SARA- JEVO			PASTIR HA PIANINI	LESENA EM d A LAŽA						> -i.fi, v ČLOVEK						NESNI naHaz								trnasto Drevo	
			Pkosm																POROD lil VAL)									
JAJČAST LIK					NARAVA								ČOK (NNOŽ.)					MLAKA Nil 2 U Mih S TU AN				ŠTEVILKA						
														MOL/								VE2N/K						
HEKA V SlOVENJJl					IVER *		OOKSAR Malov					NE MEHAK				tAJTA	STEZA				DOTOK							
												MOŠKO IME					RUTAM. JAMŠKA				kalo- rija							
Dolin* čoče							verdi -jeva OPfAA		Z/NE						okraj- šava								JAPON. /ORK			T		
									Ml/O/C														SlCYAM					
	VEZNIK			MARJLna AKNI JA				ČISTOČA						_ ■	DEL							*N£R/CJJ			andrej COTIČ			
	SVETOVA- LEC							POISKAN							GAME							Ste. dkZave						
PR£0- SrOJN/K										TOLKALC							SOSED.								NAŠ			
																	VSKLIK								mm/Sna			
AKTOM. OZNAKA &ENE7K			ŽILA DOVOD MICA	eatpč. PREOS						OS ZA/A*. m o ki										rii/N/- TEU Dinami- ta	S/OMOV OD/SEJA ▼			nesec v letu				
PAVA ZENSKA ■				oacA							DAL NAT MESTO	STAR	'525“- bega- ta			EKVATOR ►							m	PESEK! N'AUt/lA				
				HtOKivr																				E/Za Dovod.				
		&&ZALK P/JAČA											Snežno					KRAJE- VEN	TRAVA K KOŠNJI						Z N VIK A AJIkV. AVIZOV		NAJVEČ- J/ OCEAN	
		OVOJNICA											DAJATEV						NAMER									
NEUMNA									VLEKE * 'ir/fc'' KON/K.							Ne doma						1	POTR- TOST					
NAŠ r NAJVEČJI Polotok^						ZVEZA.										VREON ZNANKA							JUTRANJA					
						oči vtor,																	OONEV					
Pokra- /NA			m				06ER.	OUAČA S/AR/N UOVANOy			*/S/AM ▼	VPAO					PRUH etapa					KORAK PNI -ETVORa				■		
					KOV/MA (TAJ							tVROPSK! iATELtr				TANTAL			'MDL/JTR. 'OMHHAI	■	fSLJllNI SOROD n/k	VTOČjE S7LAN - t/ku						
mm \					lOJElNK,							Ato*																
m	k/ton OXMAM.A 'V.									H/ORNIR M ČAiA TURKOV ORANJE						RINfKO aKao k Lj/B						NATR/J ▼		Dva SAno&I.		GRŠKA		
TITAN			HOŠKO /Ate						ORGAN V! CVS			J	KAR JE :VARJENO						■	'EZN/K			STAR/ PREČNA Tad/rr.					
Posio- viw.....						KOSTI »A3AEGA KOŠA						»ON GOL. pogla- var.								VELIKA Ercr (J03LJ.					O^aj. XOH/TE~			
ŠALE
„Znaš špansko? "
„Seveda."
„Pa povej nekaj v španščini/"
„Buon giorno"
„To je vendar italijansko!" „Glej glej, tega, da znam tudi italijansko nisem niti vedel."
V	nekem pariškem kabaretu gost ves ogorčen pokliče šefa strežbe: ,,Poslušajte, kaj se to pravi. Zunaj piše, da nastopajo vaše plesalke z golimi prsmi, tukaj pa ima naj lepša odkrito le eno dojko!" „A, že vem, to je tista plavolaska, ki dela samo polovični delovni čas."
— Natakar, hočem mizo pri oknu, s pogledom na cesto in brez ovenelih roži Prinesite mi pivo, ne pretoplo, ne prehladno, z lepo peno in še porcijo umešanih jajci
— Ali naj bodo jajca umešana v levo ali desno?
Zakaj imajo Gorenjci vedno nož pri roki kadar gledajo televizijo? Zato, ker tako iščejo ostrino slike.
— Sosedi med sabo
Francka, a je pri vas kdo
bolan, da je šel včeraj zdravnik od vas?
Od vas pa je šel oficir, pa te nisem vprašala, če bo vojna, ji odvrne Francka.
mi mehanotehnika izdaja delovna organizacija „Mehanotehnika" Izola. Glasilo izdaja uredniški odbor:	BOLHA	Jože,
DUJC Andrej, FLAJS Brigita, MAHNIČ Vojko, LOVREČIČ Albin, POPOVIČ _ Željko, SOSIČ Dušan, ŠLOSAR Bolesav. Glavni urednik: GRBEC ALEKSANDRA Tehnični urednik:	FLAJS
Brigita. Odgovorni urednik: VUGA Milan. Fotografije: JOVIČIČ ŽIKA. Naslov uredništva:	Ml
,, M E HANOTEHN I-KA",Polje 9, Izola, tel.
62-121,	61-821 int.
203, 205. Priprava za tisk:	IBM—Dnevnik,
Ljubljana, tiska tiskarna Delavske univerze v Domžalah v nakladi 1800 izvodov. Po mnenju republiškega komiteja za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 z dne
2.9.1980	je glasilo Ml Mehanotehnika oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov (7. točka 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (U. list SFRJ 33/72).