6TTATSUI! Prosimo, pigtejto al iterilke poleg naslova a dsn, ko Val« naročnina poteč«. V teh Čutili splošnega povišanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
S—torej m Sewnd CI— Matter September 25U, IMi * the Pert OMtoAcl Contre- «f MmtA frd, 1ST*.
---------—----------------------------- —'	m v r», r*. i, imoer sn oi lonpeii o I Buren 3rd, 187»,
No. 24<> - Stev. 246	NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 21, 1943 - TOREkT^LKECEMBHA, 1943	VOLUME LI - LETNIK LL
RUSKA OFENZIVA JE VTEKU
Prva sovjetska baltiška armada, ki sestoji skoro iz samih Sibirčanov, je pobila 1800 Nemcev ter dospela I v Privalni, 26 milj severno od velikega železniškega kriitšča Vitebska. — Ob istem času pa je berlinski radio oznanil, da se je nemška armada umaknila iz! Kersona, velikega pristanišča ob dolenjem Dnjepru.i
Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da je rdeča armada o-•ivabodila nad 70 obljudenih krajev v svojem prodiranju južno od Nevela proti Vitcbsku. Uničenih ie bilo 86 netn&kih tankov v strahoviti bitki blizu Korostena in pri KLrovogradu v južni Ukrajini. Na obeh teh krajih so Rusi odbili vse močne nemške protinapade.
V	svoji ofenzivi med Nevc-lom in Viteibakom ima general Ivan C. Begratnian olkoli 250 tisoč vojakov, večinoma SLbir-oev, ki so se ie odlikovali v bojih v Stalingradu, pred Monfcvo in olb Donu.
Moskva poroča, da je rdeča armada razbila silno močne n-trdbe, ki so jih Nemci zgradili tekom poletja in Nemci so se morali naglo umakniti ter so pustili za seboj velike zaloge orožja in municije. Na nekem kraju so se skušali Nemci vstaviti ter se zopet polastiti iz-1 eruibljenega ozemlja, toda Rusi «o v ljutih bojih ubili 1500 Nem <vv. Na nekem drugem kraju so Rusi odrli v močno n«nško črto ter pobili 300 Nemcev, umopa po jih tudi ujeli.
V	svoji 50 milj dolgi ofenzivi med Vitebakom in Nevelom okušajo Rimi dospeti do želez-nihkeira križišča v Polotsku, 50 milj proti sverooapadu. Berlinski radio tudi neprestano o-menja velike boje severno od Nevela v smeri proti baltsikm državam, toda Moskva teh bojev ne omeni«.
Poročila s fronte naznanjajo, <ta je namen rdeče armade najprej presekati Vitelbek-PolotfJc železnico* nato pa pričeti že mnogo močnejšo ofenzivo v Beli Rusiji. Armada generala Konstantina K. Rokossovskega*
je pripravljena vdariti proti silno važnim nemškim oporiščem v Orsi, Mogilevu in Žlo-binu na 250 milj dolgi fronti.
Nemški komentator von Hal-lensleftx.ni je naznanil, da je postal Ko rs on za Nemce brez pomena, ker je I>njeper zamrznil
in ker imajo Rmsi priložnost vdariti nemški armadi v bok. In did je pravi komentator: "Blizu Kersona so nemške operacije s lične onim pri Čerkasiju (ki so ga Rusi zavzeli 14. decembra). Počakati je treba, da vidimo, kaj namerava nemško vrhovno poveljstvo ukreniti glede izpraznjenja tega mesta, kar je bilo izvršeno, ne da bi bil sovražnik opazil."
Kerson ima 100,000 prebivalcev ter leži ob desnem bregu Dnjepra. Nemci so ga zavzeli 21. avgusta 1941. Edino močno utrjeno mesto ob dolenjem Dnjepru, ki je še v nemških rokah, je Nikopol, severno od Kersona in kjer, kot poroča Berlin, Rusi silovito napadajo.
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da so Nemci proti Kirovogradu poslali mnogo tankov in infan-terije in so pričeli napadati, toda vsi njihovi napadi so bili odbit L Ubitih je bilo 1200 Nemcev in 39 tankov razbitih.
V okolici Korostena je armada generala Vatutina odbila več silnih nemških napadov s tanki in infanterijo. Nemcem se je tudi posrečilo navzlic tež-1 kim izgubam zavzeti neko vas, toda Rusi so jih zopet pregnali m padlo je 600 Nemcev in raabitih je bilo 15 tankov. Proti večeru so Nemci pričeli zopet napadati in izgubili so zopet 12 tankotf.
----~—————————_____
Titova provizoricna vlada zahteva oriznanie
Kairo, 18. dec. — Maršal Tito (Josip Brož) vodja jugoslovanskih partizanov, je formalno predložil zahtevo zaveznikom, v kateri pravi, da naj zavezniki priznajo njegovo vlado, ki je bila pred kratkim sestavljena na terenu, kot edino pravo predstavnico južno-
slovanskih ljudstev, ter odrečejo priznanje ubežni vladi kra.1 ia P«t.r»
Ta nujna zahteva je bila podana po 1 jugoslovanskem radiju danes in je posebno podčrtala potrebo, da se zamejili vladi in kralju Petru odreče na-daljno priznanje predstavništva jugoslovanskega ljudstva, katerega pravijo oni na terenu, da kraljeva vlada ne zastopa, ker ljudstvo hoče imeti demokratično in svobodno vlado po tej vojni.
I2aa<\l* Tita tudi obljublja, da bo po vojni vzpostavljena federalna država Jugoslavija, toda nova provizoricna vlada pa obenem stavi pogoje in zahtevo, da ima pravieo pregledati vse pogoje in obligacije ali obveznosti, ki jih je dozdaj podpisal kralj Peter ozir. njegov kabinet v izgnanstvu. K temu pridodaja, da ne bo nova vlada Jugoslavije priznala nobenih nadaljnih dosrovorov in obveznosti, ki bi jih znal še podpisati kralj ali pa njegova vlada.
Ta dramatična in za zaveznike izredno sitna in zapletena zahteva, je bila sestavljena na istem kongresu, ki je naznanil osnovanje začasne vlade Jugoslavije na terenu.
Itjava je datirana 29. novembra ter je podpisana po predsedniku nove vlade, Ivan Ri-barjn.
Tega je bilo sicer pričakovati, toda gotovo pa je, da to za zaveznike predstavlja dokaj zamotan problem in radi tega prevladuje med mnogimi, ki so Titu in njegovi borbi naiklo-njeni, mnenje, da se je s svojo najnovefšo zahtevo nekoliko prenaglil. Angleško - ameriška diplomacija si je veliko prizadevala, da na kaik način omili spor med nasprotujočimi se e-lementi Jugoslavije ter s tem ohrani kralju Petru prestol v Jugoslavi ji, ki bo vzpostavljena po vojni.
Poročevalec Sulzberger, ki piše o tem, je mnenja, da je Titovo gibanje bilo včasih preveč kritično napram mlademu kralju, ki menda v resnici ni bil toliko odgovoren za vse, tar se je pod njegovim režimom v tujini dogajalo, kot bi se /idelo na prvi pogled.
Da nemara tudi Rusija s svojo diplomacijo sledi ameriško-angleškemu zgledu v tem ozi-»•u, je razvidno iz dejstva, da je bil prt-d nekaj tedni poslan j k vladi kralja Petra sovjetski j poslanik, ki je izročil svoje po-verilne listine kral ju Petru.
Ko je maršal Tito brzojavno aipeliTal za priznanje nje<ro-ve vlade pri premier ju Stalinu, ter Churchillu in predsedniku Rooseveltu, je bil očivi-dno odgovor Moskve na to <?kl<?p, po katerem je Sovjetska vlada poslala v osvobojene predele Jugoslavije svoje vojašike zastopnike, ki naj bi pri Titu zastopali Rusijo na isti način, kot predstavljajo angleški in a-meriJfci častniki Ameriko in
Fronta v Italiji
Peta armada generala Clarka nabija na vrata SAN VITTORE, nadaljno oviro na cesti v Cassino, kjer se bo vnela ena največjih bitk na italjaski fronti.
Do Cassina imajo Amerikan-ei šo šest milj, ko so napredovali dve milji med San Pietro n San Vittorc.
Na severnem koncu pete armade se Francozi silovito bore za nek gorski prelaz in so na nekaterih krajih napredovali dve miliji. Nemoi se srdito branijo in zavzeto ozemlje je bilo pokrito z mrtvim: Nemci, kar pomeni, da so se Nemci naglo i maknili, ko drugače sproti pokopljejo svoje mrliče.
Nemci tudi silno udarjajo na angleško osmo armado. Na obeh straneh prihaja v boj vedno več tankov. Angleži &o prodrli dalje čez Ortona-Orsapa cesto ter zavzeli Villa Consal-ve. V teh bojih so Nemci iagu-bili pet Mark IV tankov ter mnogo vojaCcov.
Mark IV so največji nemški tanki, ki jrh Nemci uporabljajo i .a italijanski fronti. Tehta 22 ton in ima 75-mm top, tenia ni tako velik kot so zavezniški Sbermani. Odkar je osma armada prekoračila Sangro, je raribila 43 nflOn tanke, med
Amerika si mora zagotoviti letališča
Zas»topnilki zračnih črt, na či-jih ramenih bo slonel zračni promet dežele, priporočajo, da Združene države že sedaj gledajo na to, da si pridobe vojaška letališča, ki jih je Amerika zgradila za ogromne vsote po celem svetni.
Nekatera teh letališč so neobhodno potrebna za obrambo dežele, ostala pa za trgovsrki promt. Veljala so več sto mi-ljonov do'arjev in nekatera se .morejo primerjati z La Guar-jd:a Field v New Yorku. Pri vsem tem pa izgubi Ameriika , pravico do teh letališč šest me-j secev po končani vojni, j Vlada bi se morala že sedaj poirajati za pravico do teh letališč, kajti vse države so sedaj najbolj odvisne od Združenih držav tako vojaško kot tudi v vseh drugih ozirih. Ako Amerika izgulbe ta letališča, jih nikdar ne bo več dobila. Tisto minuto, ko bo vojna končana, bodo narodi posabidi, kaj bo dolini Ameriki.
Slika kaže Horto, važno pristanišče na Azorskah otokih, ki ga je Portugalska prepustila zaveznikom, da ga rabijo kot svoje pomorako oporifiče v boju proti podmornicam.
VAŽNO PRISTANIŠČE ZA ZAVEZNIKE
London, 17. dec. (ONA).— V Londonu posluje zdaj vse-slovanski odbor, v katerem pa Poljaiki niso zastopani. Poljakom je bil sporočen poziv, da se pridružijo.
Novi odbor, katerega načelnik je Prokop Maxa, predsednik češkoslovaškega državnega sveta, je imel ta teden svojo prvo sejo, ter je poslal pozdrav vse-slovamskemu kongresu v Moskvi. Poslal je tudi poslanice predsedniku Benešu in zunanjemu ministru Molotovu, o priliki Sovieto - čehoslovaške pogodbe, ter tudi čestital Ju-
Vseslovanski odbor v Londonu
goslovan. Osvobodilni vojski.
V komiteju imajo svoje pred stavnike naslednji narodi: Cehi, Ukrainci, Hrvati, Srbi, Slovenci, Slovaki in Bolgari.
Influenca se širi med šolsko mladino
New York. — Influenca ali flu se je rasjpasla med šolarji po mestu New Yorlru in okoli-ci. Šolski svet je naznanil, da je tekom preteklega tedna manjkalo po šolah mnosro otrok p/i rodnem pouki]. Posečanje neredov je padlo za 14% pod normalno dnevno posečanje šol.
Anglijo. To predstavništvo ali zastopstvo pa po mnenju opazovalcev .še ne pomeni, da namerava Rusija formalno priznati Titovo novo vlado, kot edino pravo predstavnico jugoslovanskega ljudstva.
Vse to, kar se je dogodilo v Jugoslaviji zadnje tedne, se zdi raznim opazovalcem, diplomatom in drugim, kot početek resne bolkanske krize, katero bo mogoče rešiti samo s temeljitimi posvetovanji med velikimi zavezniki in posebno besedo bo seveda morala imeti pri tem Rusija.
Glede Mihajloviča so zavez niki oziroma Angleži in Američani precej razočarani, ker njegovo aktivnosti nikaleor ne delajo zaveznikom časti, kar je razvidno iz tega. da je bilo že namignjeno, da bo Mihajlovič zgubil vso, tudi propagandno podporo zaveznikov, a*ko ne bo spremenil svojesra stališča in svojega sovražnega nastopanja proti osvobodilnim borcem.
Glede pomoči partizanom je v Sulzbergerjevem članku omenjeno, da je bil zaveznikom poslan uraden dokument podpisan po dr. Ivan Ribarju, predsedniku Proti-fašističneffa sveta, v katerem se nova začasna vlada Jugoslavije zahvaljuje zaveznikom za nudeno pomoč v živežu in materijalu ter obenem izraža zadovoljstvo nad izidom konference zaveznikov v Kairu in Teheranu.
Poljsko-ruske razmere
London, 15. dec. (ONA). — Zavezniški. krogi proučujejo možnost, da bi se ustanovila komisija strokovnjakov, ki bi po magala razrešiti rusko-poljski spor. Londonski Times prinaša uvodnik, v katerem naglasa ta list, da so nepristranski strokovnjaki na razpolago, in da bi moral podpis rusko-čelio-slovaške pogodbe Poljake spomniti na to, da je zdaj prišel pravi trenotek za to.
Informacij glede vprašanja, dali so bili primerni strokov njaki ponujeni Rusom in Po-lujakom ni znano, toda edini strokovnjaki, o katerih vemo, da se nahajajo v Angliji, so oni, ki so pomagali začrtati znano linijo Curzona po prvi svetovni vojni.
Lord Curzon, angleški zunanji minister, je potegnil črto, ki se v splošnem krije s črto Molotov - Ribbentrop. Poljaki pa so demarkacijo odklonili, ter so napada Ruse, ki so ravno takrat imeli polne roke s »vojimi notranjimi zadevami in meščansko vojno.
AMER. AEROPLANI PRELETELI ALPE
Ameriški težki bombniki so preleteli Alpe ter so bombardirali Inomost in Augsburg in so uničili 37 nemških aeropla-nov in mogoče še celo 59.
Poročilo iz Curiha v Švicci naznanja, da sta bili v Inomo-stu porušeni dve železniški postaji ter da je bilo ubitih 1300 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 1000. Z napada se ni vrnilo 11 velikih bombnikov.
dogodke po svoje
Borne, Švica, — Pred dobrim t ednoni je bil bombardirar glavni stan nemškega Gestapa v mestecu Annemasse blizu švicarske meje in Gestapo je postrelil več Francozov radi tetra incidenta. Francoska javnost pa o tem ni zvedeia potom časopisja, kajti listi v bližnjem j mostu Savoie so smeli prinest: to tem samo uradno naznanilo, katero je spisal Gestapo. V tem naznanilu pa je bilo samo rečeno, da je promet v Annemasse nekoliko omejen in da so po-idrobnosti razvidne iz letakov in proglasov. . . proglasi so seveda bili nabiti samo v prizadetem mestecu.
Ljudstvo pa seveda hitro izve za vse dogodke tudi bre-časopisja, na katerega se niti ne zanaša več odkar so naciji prevzeli kontrolo nad Francijo. Po mnoffih krajih se Širijo nemiri in naciji kaznujejo ljudi s tem, da jim odv?amejo zi več dni električno razsvetljavo in plin. Ponekod morajo prebivalci ostati po sedmi uri zve čer v hiši ali stanovanju.
Najtoenejše vesti, ki jih Nemci nudijo francoskemu ljudstvu, so one, ki se tičejo usmr-čenja npormkov ali "teroristov", kot jih nazivajo naciji. S tom hočejo ustrahovati in preplašiti ljudstvo, da bi prenehalo z upori proti nacijskim
Nemci delijo francoski javnosti
DRŽAVNI PREOBRAT V BOLIVIJI
V Boliviji je bila strmoglav-Ijena zaveznikom prijazna vlada predsednika Enrique Pena-rande. Vstajo je vodil Victor Paz Estenssoro in se je nastanil v predsednikovi palači. Nova vlada je takoj objavila svojo lojalnost do vojnih obveznosti Bolivije.
Velika nemška podmornica potopljena
List"El Tiempo" v Bogoti, Colombia, poroča, da so ameriški aeroplani potopili zelo veliko in močno oboroženo nemško podmornico 30 milj od Čara tagene, vzhodno od Panamskega kanala. Podmornica, ki je bila oborožena z 8 topovi in protizračnimi topovi, je poškodovala več aeroplanov.
| Razmere na Hrvaškem
Stockholm, 14. dec. (ONA) — Poročila popotnikov slika.:« i Hrvaško kot deželo smrti, ivjv, v okupiranem in osvobej u i j delu vlada tako strahovito h o manjkanje, da major brvaškf vojske ne moie živeti od ,voji J j p!ače.
List Nya Daglicht All ha u
•	da poroča, da morajo častn. u in uradniki prodajati svoje p hištvo, da "-e prožive; odras1 ljudje so izgubili povprečno 12
■Ido 13 kg teže. Obed v gostilni
•	stane na stotine dinarjev ali •jkun. Posebno težke so razmer « ' v prestolnici, Zagrttbu, ki ie
blokiran od gerilcev.
Ta blokada je povzročila, d-i gredo vlaki počasi in čisto nezanesljivo. Civilno prebivalstvo se sme sploh le malo poaiu:' ^ vati železnic, ki ostajajo prt l vsem na razpolago Nemcen . Pisee je potoval iz Budimpest. , v Zagreb, kar vzame v norma . nih časih 6 ur. Zdaj pa je trajalo potovanje CO nr. F"o nr(] -iod Zagreba je moral via;- )-.'čakati do jutra, kc-r so se b i ; pokazali gerilci v bližini.
Viaki vozijo pred lokom o i tivo ».o vrč vagonov polnil! i-•' nit-n.Ja. dn bi tako presl reg1! <!ar eventualnih napadov.
i' ji.i --1 il»l.
Nekaj pa je, ki no pride z
-nostjo pred pnb!i!:o, to : ■ -•»v« o po r.aeijLli u-miv . • :,in>k. Znano je, da	i.>:
■	< '-ghivijajo Francozinj n«.
t Ijotini, pa - pa s sekiro, kakor j.-e tu dela pod Hitlerjevo \lado v Nemčiji. Franco.ko ljudstvo jo na 1 tem - trajno owr<"ei ? in j zato Gestapo o ekseku^ijah j /en-'-!; ne podaja pogosto v jav-, nost vesti.
Med onimi, ki so biii pred i enim t. dnom usrnrčeni 7.0 G -j -tapn v Annemasse, jo bila tn-j <!i ena noseča žena.
j NACIJI UTRPELI BI^-T ; TIS C Č IZGUB V JUC 0
SLAVIJI V 20 DirLiI
! London. J9. de?. — »Založeni li 7. zavezniškim (bojnim materi-I ialom, so jugoslovanski parti-jzani tekom zadnjih dvajsetih 'j dni pobili, ranili in zajeli več
■	kot 20,000 Nemcev, kalrnr prnvi noročilo poslano po radiju Svo-
' i bodna Jugoslavija, j Naciji so plačali to visoko j ceno tokom prvega pogona r.ji-! hove zgodnje zimske ofenzive j proti vojnim silnm mar "a h Tita, kateri je pred nekaj dnevi naznani!, da je ta nemška 0-fonziva že zlomljena.
Prostovoljno priglaierne za kidanje snega
New York. — Razne mestne organizacije so se združile iu napravile apel r.a Newyorčano, da se priglasijo prostovoljno za i kidanje snega v slučaju, da do-jbimo kako hudo sneženo n -vi-l lito.
j 'J<U)or je bil foimiran ]-o -I ;ii sanitejskega oddelka, r 1 k.i-teri je podal William F. Carey, komisar omenjenega urada, poročijo, h katerega je razvidno, da se je registriralo do sedaj samo 300 delavcev za čiščenje wiesra z mestnih ulic. V normalni dobi se je priglasilo do 30 tisoč delavcev za to delo in približno toliko jih mesto tudi potrebuje.
Čuvaji proti zračnim napadom ne smejo opravljati tega dela, kakor je povedal komisar, I ki je dejal, da velja jo glede tega posebne regulacija.
HKB N4MWU* , WW TOHt
TUESDAY, DECEMBER 21, 1943
fHTANAVLIKN L. UN
"GLAS NARODA"
____ (TWl w nut Mcorur_
i: OwmI u« IHin^i If 41«««al« PobUahla« Oonpui. (A Ourpontloai ; rnnt fiikw PniMf; I«m» Hote. Trauurer: JoMpb Laptba 8m
; rtme* *t	of d* •orpormtt« UMI *d<1r«mee of Kboffleer*
X10 WEST 1Mb 8TREET, NSW YORK 11, N. X.
" 51st Year	j
"Ola» Naroda" la ImeH every day except Saturdays. Sunday« and Holiday*
Hutwerlpdo® TearljJT_, AdTemwnept on Agreement. I
IA CKLO LETU VELJA LIST ZA ZTlRPZENE DRŽAVE IN KANADO: f7.— ; ZA POL UCTA ».00. ZA ^BTKT LETA »2.—.	j
-Ulk» Naroda" Ictttjb raftkJ dan tsrsaaSI wbot, nedelj In praanlkor.
I t j LAS N A KOD A" fM WCST 1Kb riTRKKT. NEW \UBfc 11, N. I Till ......... CHetaea S—IMJ
IMENIK VODITELJEV SLOVENSKE OSVOBODILNE FRONTE
Te dni se je posrečilo Louis Adamiču, predsedniku Združenja odbora (United Committee of South-Slavic \mer\< ans. 1010 Park Ave., New York 28, N. Y.), dobiti <i•;ij : imenik vodilnih ljudi v Slovenski Osvobodilni Fron-f menile, ki ga je nam Mr. Adamič izročil s prošnjo, da priobčimo, sledi: i2v;- ilni Odbor Osvobodilne Fronte Slovenskega Naroda i 'r» tednik: Josip Vidmar, literarm kritik in dramaturg
Podpredsednik: Edo Kardelj, publicist "	Edo Kocbek, književnik
"	dr. Jože Rus, sodnik in vodja Sokola
Tajnik: Boris Kidrič
( iani: Franc Lube1, učiteli; Franc Le^kovšek. delavec, Tone Fajfar, delavec; Dr. Marjan Brecelj, odvetnik; Dr. Zoran Polič, odvetnik
Odbor Društva Slovenskih Častnikov
Predsednik: General Jakov Avšič Podpredsednik: Prof. Josip J eras < d'., rniki: Peter Kilar, art. polkovnik; Vladko Na-jJi •, mornariški kapetan boj. broda; Zdravko Preglič, por nik; Rajko Tanaskovič, poročnik; Franc Tavčar, poročnik
Narodni Osvobodilni Odbor I >o Rozman, nač. glavnega stana Narodne Osvobo-u'lne Vojske Slovenije
i >r. B>ris Kraiger, odvetnik, pol. del. N. O. V. Slovenije
<;t'i'. Jakob Avšie, pomočnik poveljnika Narodne O
-volwxlilne Vojske Slovenije
lu>. Dušan Sernee, bivši minister in bivši ban
I'i- f. Josip Jeras, podpredsednik Društva slovenskih
ča tujkov
1 nnk Svetek, predsednik Delavskega sindikata iz Cel a
I i\ Jernej Stante. odvetnik iz Celja, državni pravdnik
1 i Narodnem sodišču
Dr. Vito Kraiger, odvetnik iz Maribora
Dr. <roža Vilfan, odvetnik iz Kranja, predsednik 0-
1 ndilneea odbora na Primorskem Dr. Matko Sluga Or. Lavo Čermelj. profesor Dr. Lado Vavpetič, odvetnik i7 Ljubljane !>r. Anton Križišuik, predsednik Vrhovnega upravnega sodišča v Celju. sedaj Vrhovni preci-ednik Slo-venskeea narodnega sodišča Dr. Jože Tominsek, član sodišča v Ljubljani Dr. Feodor Tomašič, sodnik iz L ubljane, podpredsednik Slovenskega Narodneea sod:šča Dr. Ivan Černe, odvetnik iz Ljubljane lh\ Metod Mikuž, duhovnik, ravnatelj škofijske knji-ni<»e v Ljubljani Josip I.ampret, duhovnik Di. Fran Skerlj
IV. Tunaček, zdravnik iz Ljubi aue Dr. Mermolja, zdravnik iz Ljubljane Dr. Ivan Novak Marjan Pavšie, književnik Dr. Alek^ej Baelbler
F ranče Bevk, pisatelj, podpredsednik Osvobodilnega d bora na Primor kem Dr. Jnže Zemljak, profesor Božidar Jakac, akademski =likar iz Lmbl ane Nik o Pirnat, akademski slikar iz Ljubljane France Mihelič, akademski slikar iz Ljubljane Prince Mušič, anWtekt Mile Klopčič. pesnik
Km Jerman, član Narodnega gledališča v Ljubljani Dr. Marjan Dermastia, odvetnik Dr. Bordan Brecelj, zdravnik iz Ljubljane Dr. Joško Brile j. doktor prava Dr. T van Brecelj. zdravnik iz Ljubljane ■,r-	Marušič, bivši minister in bivši ban
Ivan Maček, Janez Ložar. Jože Mahovec, Josip Čer-| ur Jr in Sluga. Ivan Mazi. Karel Starcič. Angela O set:č, Lojze Rakar. Milka Slandre, Franc Rutar Pe-1 ter Kavčič. Ivan Mele, Franc Orne, Albin Bitežnik, Cl-n Mncek, Marija Ivančič. Štefan Pavsie Tone Bev?ek, Peter Ahlin Polde Maček, Loj*« Mlakar Ivan Lenček. Tone Suštaršič, Stane Kavetf, Pet^ Stante, Viktor Stopar, Sandi Majcen, Adolf Vipotnik Imena, ki smo jih sasledili v raznih protestih in dragih1 dokumentih1 1	* :V - r I
Dr. Fmfi Šturm. univerzitetni proteor '•>■.:?.:: Štefan Jfcvjič, predsednik krščanske delavske mladine1
Jelen« £v&*r,ufcteljica, krščanska socialistka
1 ■ % ..■*»»■.., i
Prisrčno božično darilo
Od člana ameriško obo:ože-re sile D. Kambiča iz S attla, Wash., smo sprejeii v božični dar za SAXS pet dolarjev in l>a člcdeee vrstice:
Dear SJrs*.—
Ax my Christmas present to the Slovenian poople in Europe, I am enclosing a bili for $5 00.
May th!;? small trift do some good in helping our peop'e for the futu-e, for as one, through whom flows the pioud S'ove-nian blocd. I der-m it an honor and a privi! ire to do ?ome-thinsr. no matter how small, in rssnring the complete mrv val of cur raoe without whidi the, cjvviwd world would be at a! ?ro?if rnd irreparable lo«?;.
May your indi^peti^able wo procres and sti^ored. in coop-rafion of all Slovenian] Americans by donations and
P'nvprs.	j
Mav our Slovenian peonle npvpr a Tain pop or w'tness pn-otho- Mfck Christmas and a lwrv Ohri'tmnc and nn extremely crccessful N, w Year t« rou all.
I rema:n.
Pvt. T). Kamhich."
To prisrčno pisemce je izliv najplemendte.iših čustev iz čiste slovenske duše, je zrcalo tist • divne dežele, v kateri že, čez tisoč let biva, deluje, a sedaj pa trpi. hudo trpi. se z vsera občudovanja v:ednim junaštvom skoro ^o ih rok "bojuje proti surovi in do zob oboroženi sili nemsl-esra fašizma ter umira za svojo svobodo pošteni in delavni slovenski narod.
Tz vrstic tea pisemca dehti žlahtnn ovAt najlonSo ljubezni do sedaj talko strašno priza-rVtes-n lin det va. \r Vatereara iz haja ^es slovenski živelj v A-mer'k'.
Nas vojak D. Kamhič ^"e fkai-pak pripravljen nr liti srvoio nlem^riit« slovensko kri za ^d nžene države sedaj, ko gre tudi z« njihovo svobodo, ko cre za svoibodo vseh svebodo. Ijubnih narodov. Ali nri tem pa ne pozabi, da je slovensk" pore list, da je iz rodu "brer? taferera hi bil civilizirani evet it veliki in nenadomestljivi iz-ctK'V ,.	.
Velike besed: n ust pripro-itefl«, tnajhnega človeka. Zato eo še pomembnejše. Zato naj
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega
3935 W 2Q' h St. Chicago 23 111.
gredo do srca nam vsem- Zato naj ne bo nikogar med nami, ki bi n? čut 1 s Kambič.m in ne | položil kakega darila na oltar za svebodo slovenskega naro da v stari domovini. Naše gibanje
V času od 8. do 16. decembra > so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice:	|
Podružnica 9 SANS Willock. Pa., $0,55 podmž. 10 SANS, Canton. Ohio. $24.00; podruž. nica 12 SANS W. Aliquippa, Pa. $48.25; podruž. 53 SANS, .tchns+own, Pa. $4.00; podruž.
SAMS .okrožja Milwaukee. W r. ffcSOO.OO: podmž. 73 SANS JTermine. Pa. <^20.00; podružnica, 86 SANS Elizabeth, N J. j $4 50.
Društvo številka 710 SNPJ I Buffalo. X. Y. je po svoji taj-riri Aimes K^en, naklonilo $5, SANiFSu v podporo-I Po ProTefarcu nam je poslal , M'lan Kokanovič iz Detroit, | Mich. $5. v pomoč a Diana Macro jna iz Ha'risbuvga, Pa., pa se je spomnila naše organiza-o'ie z £10,00. Podrustične letn® seje
Kakor smo 7-p enkrat opozo-*ili v^p podnižnice, se v smi-'ln podružničnih pravil vršijo "^rnznične letne seje meseca "arnarja.
Nt letnih sejah naj uradniki nodaio v«a!k svoj- letno noro-, čilo. a članstvo na naj si na-'edi dobro premihiVne načrte 7a ipod n/nično del.'uvan-ip v v.o vem Vtu tor vvoli podrnžn:č-■no ndbnr«. Vi bodo cyv>CohTV in. T-n'jrii i>vo=*+i s e'anekim sode-
lovTnjpm ti^fo -n^Prt^.
TJn^ava SA^TSa ?oli vsem ■"•lanom in podpirateliem
VESET.K BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO!
tS* NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI A T L A 8
V njem najdete zemljevide vsesra sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G L A S U NAROBA", 2W West 18th
Street, New York 11. N. Y.
I	I AMERIŠKI ŠTUDENTJE
'POMAGAJO JUGOSLOV	1
STVARI	i|
Navdušen odziv na delo Zdr.i odbora južncslovanskih Ame-rikancev, ki ga je zaznati v! skoro vseh plasteh ameriške javnosti, j? hvaležen in vzpod bujajoč .pojav. V teku zadnjih nekaj odločilnih let je bilo malo stvari, ki bi bile taiko vzbujale demokratske instinkte in domišljijo ameriškega ljudstva kot sijajna borba Jugoslovanske ljudske armade za narodno osvobojen^, pod po-j v ljsfrvom vojaško spretnega'
mahala Tita.
Kjerkoli Zdr. odbor uspe. da objasni dozdaj tako zamotano in zlokobno prikazovano sporno vprašanje Ju gos a vi ie, tam vzbudi krepko navdušenje ter iskrene s.mpatije, kakor tudi ?o!jo, da se pomaga poTnimnim borcem v jjroartih trdnjavah Balkana.
Karakt-risticen vssgled takega navdušenja za boreče se južne Slovane od strani ameriške javnosti. je nedavni dogodek oziroma eesta študentov Abraham Lincoln višje šole v Br^oklvnu. N Y.
Na ž lio študentov te insti-tueije ie Združeni odbor napro ril znaneera radijskega komen-tatrvria in vel kega prijatelia Tužnih Slovanov, W. S. Gail-nK>ra, da nastoni pred študenti kot covomik, ki naj jim pojasni kaj o leeendanem Titu in njegovih junaških partizanih. Mr Gailmore j? podal študentom tako vznešen gorror, da so študentje odločili, da se daruje ves prebitek predavanja • Združenemu odboru. » V nj hovem pismu, naslov-; 'j nem na Mr. Louis Adamiča, ' predsednika Združenega odbo ra so organizatorji predavanja zapi=a'i:
4<Diiaki in dijakinje Abra-i ham Lincoln Hi<rh School z ve ' sfdjem poklanjajo p' iloženi pri lispevfik za stvar, za katero va-. ša skupina deluj , V izrecno . iranlj vem in zanimivem govoru nam je Mr Gailmore pred , očil. kako važna je ta stvar."
Združeni odbor z zadovolj-rivom in hvaležnostjo izreka i^vno zahvalo dijakom in dijakinjam omenjene šo'e t r upa. da bo niih lepa gresta in vzgled našel mnogo posnemalcev.
NAROČNIK UMRL
Vam naznanim, da je naroč-' nik John Zakrajšek umrl. Do-, letela ga je velika nesreča v premogorovu. Kamen mu je na slavo padel in 4 ure pozneje je izdihnil svojo blago du-«o. Zapušča žalujočo s:?tro v Clevelnndu, O., in 2 nečaka in 3 nečakinje.	|
Naj blasrrpokojnik v miru pcoiva in lahka mu naj bo zemlja!	,	j
Mrs. M. Smith, _Homer City, Pa. '
Dober zaslužek dobe:
Š I V A L K E
SLAMNIKOV
na milon in Reo in druge vrste kite. Dolga sezija. Vprašate lahko vsak delovnik iz-vzemši v soboto.	j
BERWICK HATS (15th floor) 54 West 39th Street New York City i
12—17, 20, 21
Smrkolj, sokol Ljubljana
Lado Ambrožič, »sokol, podpoveljiiik v glavnem štabu N. O. V. Slovenije
Rado Potašefc, sokol, načelnik štaba I. divizije N. O. V. Slovenije
Martin Hribar, sokol. Novo mesto Ivan Kožar, sokol Polak, sokol
Pavle Tratar, krščanski socialist Miha Borštnik, krščanski socialist Franc Pleš ni k, krščanski socialist, poveljnik bataljona N. O. V.
Lovro Janko, kmet, član V. S. 0. F.
Pirjevec Dušan, visokošolec, član Osvobodilnega Od-
Ibora za Primorsko
Maks Rejec, učitelj, član O-vobod. Odbora za Primorsko
Janko Premru, član 0=vcbod. Odbora za Primorsko Ludvik'Slokar visokošolec, član Osvobodilnega Odbora za Primorsko
Josip Petljan, socialist, član Osvobodilnega odbora za Primorsko
Fran Bidovec mL. pravdnik. član Osvobodnega odbora za Primorsko Dr. Jakončič Ivan Jortez Dr. Pokora, zdravnik Dr. Vogelnik, docent univerze Dr. Milan Lemež. odvetnik Dr. Cene Logar, docent univerze Miško Kranjec, pisatelj Prežihov Voranc, pisatelj Dr. Oblačič Dr. Oblačič Dr. Tomič
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
KAKO DOBIVA TITO POMOČ
(Nadaljevanje in konec.)
Jugoslovanske ladje, ki so došle v Bari po zaloge, so nosile jugoslovanske -zastave, ter so bile močno zavarovane med nalaganjem materijala po ameriških in anarlešikili vojaških policistih.
Ameriški mornariški častniki so od vsega začetka dostavljanja materijala nadzorovali pošiljanje in so se voaili z jugoslovanskimi posadkami na razne dalmatinske otoke, kjer so dobili stike s častniki Titovega štaiba.
Jugoslovanska zasilna floti-la je iz zraka dobro varovana po (zavezniških letalih, ki odganjajo nemštke napadalce, kato-ri neprestano prežijo na dostavne ladje. Pod varno obrambo zavezniških leta'cev se tudi izkrcajo zdaj tu zdaj tam partizanski bojevniki, ki gredo na to ali ono točko na pomoč svo-jim tovarišem. Jugoslovanske bolničarke so enaiko prepeljane jna razne otoke in kraje oib o-brežju z ladjami.
S to zasilno, napol ribiško floti'o prepeljujejo partizanski pomorščaki svoje ranjence v zavezniške luke v Italijo, da jih potem zavezniki spravijo v bolnišnice. S temi ranjenci prihajajo pogosto jugoslovanske bolničarke, ki na poti sikr<bo za težko ranjene vojake in civiliste. Take ladje se vrnejo nazaj k dalmatinski oibali naložene z zdravi'skimi potrebščinami in raznimi kirurškimi ter slični-mi aparati in pripravami za uporabo na jugoslovanskem o-zemliu.
Jugoslovani, ki prevažajo materijal, ne smejo priti v do-tiko z zaveznišikimi vojaki in ravnotako ni dovoljeno bolničarkam in dragim priti v stik z zavezniškimi ranjenci ali vojaki sploh. Vse to je seveda u-rejeno predvsem zaradi teara, da =e prepreči morebitno oku-ženje po kaki epidemiji.
Zavezniški častniki in Titovi
štaibiii <*'astniki so pogosto ob-državali razgovore med seboj v kasbinah ribiških Indij med-fem, ko je *rik> v teku nalaganje blaga za odpeljavo. Enkrat, piše poročevalec, je ostre mu očesu vojaške straže, ki vselej zastraži jugoslovanske ladje, kadar pristanejo v Bari ali v kaikem drugem po zavez nitih kontroliranem pristanišču, ter je odprl vrata nek** ka bine. V svoje veliko začudenje je ugledal v kabini sedeče oko jli majhne mize, zavezniške in jugoslovanske častnike, ki so imeli pred selbo;j razgrnjene vo j jaške zemljevide.
j Poročvalec pravi, da ni imel • prilike ostati dolgo v kabini, ker prijela sta ga dva krepka partizana, oblečena v angleško vojno vojaško obleko, ter sta ga brž spravila pred vrata. Kot časnikar, ki je navajen pogoltniti marsikaj, samo da zavoha kaj novega in zanimi vega, je bil poročevalec vesel, da je tako nepričaikovano odkril, kje se shajajo jugoslovanski častniki z angleškimi in a-meriški vojaškimi zastopniki.
V resnici je oprezal okrog po ladjah za nekim jugoslovanskim novinarjem o katerem je vedel, da je bil prišel v Bari z jugoslovansko ribiško floto.
Spočetka so Xf-mri poiskn-i šali na načino ovirati kr»> tanje brodovja maršala Tita toda kmalu so zavezniki pr:^'i na pomoč in so morali nacij^ki letalci s svojimi Messerscbmit ti in strmoar'avci gledati kako se Ibodo rešili pred zavezniški mi letali namesto da prežijo na Titovo malo flotilo.
Xo, tako se ztlaj kar naprej irb'jejo po Jadranu drobne ladjice in z naglico vozijo v eno stran ranjence, begunce in bolničarke, nazaj pa zavezniško pomor, ki naj pomaga zdrobiti Hitlerja in njesrovo vojsko v i Jugoslaviji.
Še imate čas!
razveseliti svojega i prijatelja za Božič j
Pošljite nam $2.50 in mi mu bomo v j Vašem imenu pismeno voščili božične j praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda."
Uverjeni bodite, da bo Vašega vošči- j la in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta naročilni listek
J "GLAS NARODA" j 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
[	Pošljite za-mesece "Glas Naroda" ji
J na naslov:-----------Ji
i ---=il
1 (i
| Moje ime je:--------|j
j Moj naslov:------J|
j Tukaj priložim M. 0. za $-
j Pričnite poSiljati dne —-—--
l
i Za 4 mesece $2.50; za pol leta $3.60; za celo leto $7. 'J
»UROIU* - WW VORfc
TUESDAY, DECEMBER 2l? 1943
VSTANOVLJEV L. im
Kratka Dnevna Zgodba
VLADIMIR RIJAVEC
POOLED NAZAJ
jvrasno pisino sein ma napi-..al, Božičku! Miklavžu eem atnreč poaabil. Ne vem, kako jo to zgodilo, ad presneto mi je zagodeL Le dežnik irn t prinesti, pa prav nič druge-' Mama sev< da, da sem bil /.adnje čase poreden, da sem n. mara bolj pičlo molil! — Na imaš! Ali sem natančno vi-d» I, kuko se je pri tem nasmeh-j:..'a ter pomežiknila, zato ji as • r.aniera dosti. Bo ze kaj dru--.ga vmes! Otrok nas je silo inogo in je sveti Miklavž star, i i?" čuda, če pozabi — se zmo i. P;>ati, pisati bi mu bil mo-1 a-!
Altro iz prvega nadstropja obdaroval. V svilen papir n no tan — in bi bil v prve in nenutku prisegel, puška je! i oda ne. — Dežnik, Ju še po iislil nisem nanj! Zjokal bi človek!
Mama pravi, Miklavž že ve. vaj potrebujemo in vedno gane — Saj nič ne rečem, ali i. i mi bilo ljubše, da se m o je usmilil s čim poštenim! •'Kako poštenimi" 44 No, nekaj poštenega, da mi je prinesel! Alma je dob«ia( konja. — Kaj. če se je zinotii mama? — Vidiš, pa sem te pro sil, da prižgi na stopnicah sve-' čo - Seve: v taki tenii — ?n' Alma stanuje točno pod nami! Je mar konj za dekleta? — Vsaj 1 oben! Z bobnom bi bil "e kolikor toliko zadovoljen —'
ali dežnik--"
"GT j ea, orlej! Nehvalež-než! — Te mar zelw\ — si la-een?"	j
"Nisem. mama "	j
"'No. vidiš, Bojja zahvali!" "Ali Miklavž je Miklavž, loama — In je, da nosi igrače! »'emu ira pa imamo? Almi —" "Alma nikoli ne jezi mame!"
" Jezi, iezi! — Ser. da je ne iezi — služkinjo imajo! Lah-;o je r»ridna, jaz bi bil tudi!" "Ju! Nismo vsi rojeni pod rečno zvezdo, dragec moj!" "Če Alma kaj razbiie, je vre služkinja kriva! — Zadnjič
m pr;mer--Pod "srečno
^ezdo" si rekla, mama?" "Mlini!"
A katera zvezda je srečna?' •'Ko bi človek vedel!" Ko bi človek vedel. — Seve: laj je prepozno! Sem ro-• >n in ne da nič popraiviti! a žalost! — Pa so se morali a časa pobriarati — jo pois-cafei — povprašat, katera je -vezda "srečna" in ne kar taco — ker prav gotovo, da ni-«em rojen pod srečno! Vs°. ili Drav v*, kar ?e mene tiče. se že tako zgodi in konča/da je nf-obe! — No, moj sin —" " Mama, kdaj se čoveku rodi rut" "Ko oženi." "Tn kdaj se oienit" "Kadar ie dosti star." *'Tn kdaj je zadosti rtar?" "Ko mn zraste brata.' — Spet jr pomežiknila. "'Abu! Ko mu sraste brada!
Ali mama--"
"'ftc ne bo kraja V' "Papa še ni zadosti star, kai n« da ni?"
"Ixr«čnT»aj! — In po čem eo dH. da ni?" •"Brade nima!" "Boe s teboj! — Pamet, pi-Ji, naj ti prinese BoiičeAr pa-
Na. let*) pismo sem mn napisal! Za vse mogoče sem ga.
ČITATELJEM jo mano, kako se je vse podražilo, bi ramotako tudi tiskovni papir in druge tiskar-ak» potrebščine. Da li rojaki sasigorajo redno dopoiajanj« Ista, lahko gredo opranustm na roka s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI VE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO fiE DANES?
poprosil — pamet sem kajpak izpustil Sem čisto zadovoljen s takšno, kakršno imam! In kadar ne bom* bom stopil rajši v Gameljne ponjo. Ne vem točno: v Gornje ali Dolnje — mislim pa, da tja, kjer vrtajo makarone. Edi mi je zaupal, da vlivajo tam pamet v lijč-kom v možgane. Kolikor jo kdo hoče, le plačati da je treba Mu kar verjamem, kajti je isto nasvetoval gospod: učitelj že Jczerčku. — Božičku pa nikakor noepm delati prevelikih težav! Je do našejra stanovanja natančno ■štirideset stopnic in škoda, da hi se zaradi pameti Tidihal.
Dopoldne Sem skočil k brivcu, da mi skrajša in uredi ku-štre. ,Sicer se je papa ponudil, da bi rrri jih on — ali pri njem traja stvar neemansko dol ?o. Me striže zdaj na desni, sdaj na levi — zdaj spredaj, zdaj zadaj — potem zgoraj — rldklor n, zmanjka las in ne r>ove. da je za takele fantiče jse la.fbol,] zdravo, če so ostriženi 'na balin." Tudi da jim začne hitreje poganjati brada. — So ja' Brado bi brez dvoma, rad imel — ali do go'ega? Zla-olasa mi j? to odločno odsve-:ovala Sicer da s frizuro izgledam kot pollzan teliček, pa wndar! No. oskubljen boljše la se ji ne prikažem! — Ah, te
Pri brivcu je toplo in lrpo liši, ljudi nič koliko! Naj-nanj stokrat sem že bil na vrti — pa da se nekaterim go--podom mudi. naj le še malo ječakam. In senii — ali naj-:ec za to, ker mi je pomočnilk »večano obljubi! da me bo zaton j obril, č bom priden. — Ta, priden! Hitro v kot, pa Irkanico v roke! Jejhata! — >bri! me bo! Ko povem to mani!
<Oho! Glej. glej! Mojster je ;eko£a skalpiral. — Tako spretno, da se ni pocedila niti :aplja krvi. — Ne, tfga pač ne mem zamuditi!
Priskočim Ne zaradi škal-)a — bolj, ker sem si želel vi-leti gospodove možgane, — da e kaj gledati — meni kajpak le/.nik! Mojster na desno, jaz m levo — mojster na levo, jaz la desno — možeran pa nikjer! >e poskočil sem, da se o tem lodobra prepričam.
gospod je strašansko zaro-covilil, mojster nič manj. Oba ta se držala; gospod za brado, nojster za prste na roki — a nene je prijel pomočnik, to j? isti, \edno prehlajeni, ki si »riše n os z nogavico, za ušesa, er me postavil na cesto — kfars!
Domov sem se vrnil pozno >opoldne, v mraku. Kosil ni-iMn. Nobeden: niti papa, nita nama mi ne verjameta, da sem bil pri brivcu. Pa nič, če ločeta! Res. da eem se vrnil flrustran, kakršen sem bil od-'el, toda — najbolj me pa je-ii, kfr sem pozabil oddati Bo-iiokn namenjeno pismo!
Smrekco so seveda že okra-iili Brez mene — zato tudi »i kaj prada. Mama pa: Hva-a Bo*u, da je ta-ko! — Če bi uli čakali name, — no! No! Cot dc nisem za sveto obljubil, la jo bom okrasil sam! In če
tai obljubim--
Vendar se ni mama danes iič jezila name, še počesala me
ZAPISNIK SEJE EKSEKirriVE SANSA Z DNE 14. DECEMBRA, 1943
jrreiiseaniic Jiitbin Knstai 7-ačne sejo ob 10. dopoldne \
starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 409 St. Claii Ave., Cleveland, Ohio. Prisot-c(ni so častni predsednik Louis i Adamič, predsednik Etbin Kri i stan,, prva predsednica Maiie
-	Prišland, drugi podpredsednik i Janko N. Rogelj, pomožni taj-
-	nik in zaipisnikar Mirko G. Ku-> hel, blagajnik Joseph Zalar, , rdbornika Vincent Caimkar, in ■ dr. P. J. Kern, ter namestnica » Katka Zupančič.
Predsednik pozdravi navzo-1 če in kons-tatira, da je kvorum. 1 Iver se vrši popoldne ob 3. javen shod v avditoriju Slovenskega Nar. doma, apelira na vse da skušajo biti v razpravi čim bolj stvarni, da se seja ne zavlečo po nepotrebnem. Nato predloži dnevni red, vsebujoč osem točk. Dnevni red je soglasno sprejet.
Brat Kuhel prečita pismo odbornika Franka Zaitza, iv ka terem so navedeni vzroki, da se seje'ne more udeležiti in želi biti oproščen. Ker mora sairt urejevati Proletarca in gradivo za Družinski koledar, mu nikakor ni mogoče biti navzoč. Pomožni tajnik nadalje poroča, da brat Jurjevec ni na vzoč iadi bolrzni v družini ter istotako želi biti oproščen. Oba spororočila sta vzeta na zna-nje. .
Br at predsednik želi vedeti ali naj čita zapisnik avgusto-ve seje. 8am ga je že preirl -<lal in smatra, da je v redu. Br. Rogelj naglaša, da ni samo po trobno slišali cf'oten zapisnik, temveč ga je tr ha tudi objaviti v listih. Posebno sedaj je 4.o potrebno, ko sta dva člana tega odbora izdala poziv za preklic gotov:h zaključkov z dotične seje. Ker je večina ist ga mišljenja, se zapisnik v celoti č'ta in je sprejet.
Po kratki i a? pravi je zaključeno, da zapisnik objavi v listih. Brat Zalar priporoča, da se v bodoče seje vrše vsak meso?. TIlitrej> pr i objeva nje zapisnikov bo zadovoljilo veli-J ko ljudi, ki «ledijo razvoju na-|
i ^esra odbora in vse to nam bo 'veliko koristilo, i Preide se na poročila, fj Brat Kristan poroča, da je
-	tri po zadnji seji vabljen za i govornika na različne shode, i izmed katerih se mu zdi važno i omeniti one v Shebovganu, v : Milwaukee in v So. Chicagu. • Na vseh shodih ie govoril o po-
-	ložaju in o USANlSovem delu po , polnem a odkrito m povsod so i poslušalci odobravali to. Zad i nje dni sentembra s^ je mudil ipo uradnih poslih v New Yor-jku in i;e-katere stvari, iki so se vršile, so vredne, da se omeni-
' jo. Afed temi je bilo slavnost-Jr.o spuščanje ladje "Nikola Tesla" kjer je bil eden izmed povabljencev, ki so tvorili de-'egacijo. zastopajočo jusro^lo vans'ki element v Ameriki. Pri fem je bilo značilno to. da so Jugoslovani bili zastopani po naših organizacijah, ki poslujejo v Aimer iki in ne po urad-jnih jugoslovanskih krogih. Iz (delal je tudi poslanico za sovjetsko vlado. Poslana je h: 29. septembra v m>kem prevodu sovjetskemu zunanjemu ko-misariu Molotovu, prepis v ."narle^čini pa rusk mu pos®la-.ništvu v Washinetonu. Na že-|ljo odbornikom' jo prečita. V imenu Zdiiizenesra odbora ju Jroslovans-kih Amerikancev jo je sopodpisal Louis Adamič, predsednik tega odbora. (Ekse kuti<va sprejme in odobri spomenico « p'oskanjem in zaklju či, da re ob.javi v listih. To se jp že zarodilo). Predsednik naj dalje poroea o resoluciji, ki so jo sprejele in angleškemu de-i lavskemu kongresu poslala1 združene slovenske delavske strokovne organizacije. Tudi ta resolucija je dokaz, da or-' canizirano delavstvo v Sloveniji celotno soglaša z Osvobo-d.lno fronto, kljnb 2nanemn dejsfnn, da imajo posam ene združene organizacije različna politična naziranja. V imenu iSANSa in kot predsednik Zdr. odbora je tudi sopodpisa1: pozdravno poslanieo ki jo je Zdr. jcrThor poslal ljudskim borcem I v staro domovino po kratko-
valnem radiu. Opravilo se ji se več drugih zadev, toda rad
kratkega časa ne bo sedaj po 1 ročal o podrobnostih. ! Med tem časom pa sta rev 'Frankar in rev. Oman objavi I la v nekaterih listih poziv, k j je v glavnem zahteval: 1) dž SANS takoj pretrga vse vezi j Združenim odborom; 2) da za , hteva nazaj $1000. katere sm< I soglasno odobrili Združmerm odboru in 3) da SANS odpov< Adamiču častno predsedni štvo. Kot. predsednik je čuti dolžnosl, da takoj odgovori m ta poziv in je to storil. Ker j< bilo že pred enim mesecem do ločeno, da vrši seja Zdru ženega odbora v Pittsburghu 13. novembra, je bila. da se ori hranijo stroski, seja SANS? sk ieana za 14. novembra. Ne ,kai dni pred pričetkom zgodo-1 vinsfke konferer^e zavezniških zunanjih ministrov je poslal v imenu SANSa v Moskve kable Edenn. Hulln in Molotovu. V teh je apeliral, da konferenca ne zaključi ničesar. , kar bi mojrlo preprečiti povr-.niteo* Jnsroslaviji slovenskih in j hrvaških krajev pod Italijo, j Nemči jo in Osrrsko, ter prosil 7a takojšnjo efektivno pomoe T.indski osvobodilni voiski.
Poročilo predsednika je bile ?p^eieto in odobreno. I Prva pred^edniea sestra Ma-!rie Prisland poroča ob kratkem a uspešnem shodu, ki so ! <?a v Sh bova'anu sklicale ! SANSove pod m-/nice, iu obe-n«m -e zahvali predsednikn Kristanu 7fl r»oset in pester ?o-
, vor. — V?eto na 7nam>.
i T>rn:ri podpredsednik brat i Rocrel j izraba obžalovanje, ker [=p n' nio-rel udeležiti nrejšn^e ^eje. toda, ker se je ravno povrnil r Cleveland po večdnevni odsotnosti radi uradnih poslov ni imel prilike ponovno se odstraniti od zaostnleica dela. Me cpca avsrusta je govoril na Elvju. "Minn, o SANSovem delovanju in o pomožni akciji JPO, v Cleve'andu pa ves čas tori In v pri SAvS->vi podružnici štev. 30. ki šteje nad 40 raTlnih društev v Clovelan-du — Vzeto na zr-^rje.
(Nadaljevanje Prihodnjič)
je, me pobožala in rekla, da! sem sploh dober fantek. Mizo] ,ie pregrnila 8 rožastim prtom, tudi sama je praznično obleče-' na. Vsa kuhinja diši po kadi-| lu, iki se smodi na peči. Zunaj je tiho in prav od daleč slišim1 zvonove. Dolgo, dolgo sem slo' nel na oknu in občudoval na1 sto in sto krajih preluknjano' temo. Čutim: pribižnje se ne-1 kaj neskončno lepega. Vedno bliže je — vedno bliže — V sosednji hiši «o že prižgali sveče na božični smrekci..
Vsi smo zbrani ob mizi. Tako svečano, tako prijetno mi je v duši — tako rad bi zajel čim več te <prazničnosti naenkrat — čim več te lepote! Rad bi i jo opisal. Sam sebi — jrlasno — z besedami — si jo za vekomaj utisnil v spomin.
Božiček pa je stopH, ko me ni bilo v 'kuhinji. NiČ ni potrkal — niti vrat nisem slišal, da bi zaškripala — nisem ali-šal srebrno donečega zrrončka —■ tudi korakov ne. Le darove sem našel pod drevescem. Joj, veseljja!
Spomnili sem se na Štefana, ki so mi povedali, da ga ni v šolo, ker je hudo bolan. Nič ne v (m, kako mi je prišlo, ali ea-j želel sem si bili ž njim. Bog, ve, kaj počenja! Da, pojutrišnjem je njegov god! Bog ve.j če imajo tudi pri njih božično drevesce, jaslice nemara! Prej-j šnji teden mi je potožil, da je hudo lačen —■ rn me je bilo si am. ker mu nisem mogel ponuditi dnigega kakor navaden Ikmb. Revni so. — Ne, pri nfih pač nimajo smrekco, niti iaslio atf prav zato si tem bolj ŽeKm, da bi fa večer pre-ftvela skupaj
eo le oglasili xvodov i. K poi&odaioi vabijo.
VESEL BOŽIČ IX SREČNO NOVO LETO!
Standard Plumbing & Heating Corp. PLUMBING and HEATING
556 Main Street — Little Fmlls, M. Y
(	Phone 479
VESELE PRAZNIKE'.
Morris Clause
LITTLE FALLS, N. Y. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
H. J. Du Bois
JEWELER
53» Main Strat	Little FmlU, N. I.
Phoas 232 R__
VSE NAJBOLJŠE ZA BOŽIČ IN V NOVEM LETI'!
Floyd & Bradley SHEET METAL WOBKSf and TINSMITH
1*5 - » W. Mate 84mA — Uttle Falb, N. Y. r	,	_ Phone 825 J ______ ;
Wrightov aeroplan bo prišel v Ameriko
Aeroplan, ki sta ga izdelala' b r a t a Oliver in Wilbur. AVright in sta izvedla svoj pr-| vi polet pred štiridesetimi leti v Kitty Hawk, N. C., bo prepeljan iz Londona v Ameriko1 in bo postavljen v Smithsonian, Institute v Washingtonu. To je naznanil predsednik Roosevelt 17. decembra s svojim pismom, ki ga je poslal Orville "VVrightu na banket, ki je bil prirejen iz-najditelju na čast ob 40-olblet-nici prvega poleta.
Aeroplan se je nahajal v! Londonu od leta 1928, kamor ga je poslal Orville Wright, i ker je Smithsonian Institute odločil, da priznanje za prvi u- J porabni aeroplan pripade dr.' Samuelu Langlevu.
Sedaj je ta spor poravnan in Orville Wrightu in njegove-: mu pokojnemu bratu Wilbur-j ju je bilo sedaj dano priznanje, da sta izumila prvi aeroplan, i ki je izvedel uspešni polet.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Willard Levee Inc JEWELERS — OPTOMETRIST
566 E. Main Strert	IJttlr f'slls, N. Y.
Pbone J'10
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO JOVO LET«!
Aim Street Market PROGRESSIVE FOOD STORE Groceries end Meats
FRANK PKTKC VNKK Mpr 381 South Aiiu St let-1	Utile Falls, S.
____I'hono * 18	_
VSE N UBOUI!>E ZA BOŽIČ IN V NOVUM LETT!
Reardon's V(rall Paper and Paint
583 East Main Street	UUle Falls, N. V,
Phone 9G.j M
VESELE PRAZNIKE'
Nast's Hardware - Sporting Goods
Utile Falls. New iork VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Robert E. Malone PLUMBING & HEATING
9 North Ann Stre«*	Little Fails, N. Y.
Phone "10
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Willeox - Watts and Company INSURANCE OF ALL KINDS
1« W. Main Street	little Falls, N. ¥.
Fb..r.e 119—J
VESELE PRAZNIKE!
Andrew Lit lie & Sons BUILDING MATERIALS and INSULATION
MILL STREET - ! ittle Fall*, N. Y.
_ Pbon< 11«
VSE NUBOl,lsK ZA BOŽIČ IN V NOVEM LETI'!
The Little Falls National Bank
UTTLE FA1XS, N. 1.
!
■
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
mmmm^^m^mmmmm^mm^tmmmmmmmmmKmmmam^mmm^
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
I
Sprejema možke in ženske v letih od \ 6. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
Članstvo: 62,000
Premoženje: $10,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
|	Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
'ma HAMUt>A» — HEW YOW
TUESDAY, UECEALBKit 21, 1943
mTANOVLfPf L i«
DOD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spiral: F. a FINŽGAR.
80 --
"TztoČe, Iztooe, — sinko moj, kako fežko sem te reši!!''
i*reteklo ja nekaj kratkih hipov. Iztoka je kril oklep magistra peditum, zlati orel se mu jo svetil na prsih, ob pasu iiu je poleg meča visela drobna rozenica s kam; neki iz ffilbu-<hi»Y«*gka šle m a. Kljub burni zadregi je ni poesabil..
Po Osrednji cesti so udarile podkve v granit, pri odrinskih » ratih je zaklical Iztek, magister peditum geslo, katero so mu izdali bežeči Sloveni palatinci.
Straža je odprla, pozdravila, konjiča je šinila v divjem diru iz Bizanca v svobodo.
Isti eas se je dvignilo ?idro, jadra «o se napela, zmagovali <• Epafrodit je odplul na široko morje.
PETO POGLAVJE.
Po Iztokovem in Epaf^oditov. m b*»gu se je že v rano jutro razburil vee Bizanc. Kakor požar v preriji, v katero but! orkan, je zaplamtela skrivnostna povest pretekle noči in se raztočila po mestu. Kakor Skeleča iskra je zadela kliente pred vrafcti čislanih konsiliarijev in p!etorjev, bogatih senatorjev in zvitih trgovcev. Kakor tuleč demon je s-egla do Kampa mi ognjišče drhali po Zlatem rogu. se razplamtela po forih in preplula veletok ljudstva na prostrani Osrednji cesti.
"Iztok, Epaf rodit," so šepetale strah oma usahle ustnice 11/lednih meščanov, ko so se komaj prebudili iz spanja. "Iztok
Epafrodit," je kričala množica, zaljubljena v te imeni-Iztok, najslavnejši strelec v cirkusu, lepi centurio; Epafrodit, najdaTežljivejši gostitelj ljudstva pri hipodrom*kih igrah! Množico je agrabila zavest, da je utonila ?.a vselej slast,, ki bi ii jo zaprlo za vselej darežljivo perišče Epafroditove roke. Ta '.ju bežen. porojena iz sirote sebičnosti, je pozabila na Bizanc, tu/zabila, da visi nad njo koščena roka mogočnega despota iti grozno maščuje vsako nedostojno besedo zoper svoje \vii-•anstvo in zoper bleščeči te nimb svete despojne. Množica j" pozabila nase. Raztrgane, napol gole tolpe so vrele skoz" umazano ulico s Suženjskega trga na Konstantinov forum-barska cesta je valila kričečo drhal izpod arkad Tetrapilona na Teodo<zijevem trgu. Stranka zelenih je raztrosi i a dobro plačane hujskače med ljudstvo, da je kričalo na despojno, pretilo carski palači s pestmi in jo zmerjalo; Morilka!
Gneča je naraščala; kakor povodenj je pokrila marmorni j Konstantinov forum in oSgrnila strnjena poslopja carske pa-ače Kakor bi se dviga!1' kričači iz zemlje, je naraščalo ljud--Ko valovje. Bili so tisoči med njimi, ki jim ni bilo mar Iztoka in Epaf rodita, ali treno-tek je bil ugoden, da so lahko daM duška notranjemu čriu in svobodno kričali in zabavljali na despojno in despota
Carska palača, komaj zdramljena iz spanja, se je razbu-ila. ^ Azbad je bil obveščf n ob prvem jutru, kaj se je zgodilo ponoči. Sam je prijezdil v palačo, besnel nad centuriji, bičal vojake m takoj poslal oddelek Herulcv in Germanov, naj povežejo in odženo v ječo vse nočne straže. Bal se je despojne
despota in hotel ukreniti vse, da se stvar ne izve. Ko pa p čul odposlance iz vojafnic, da jo rez noč izginilo dvajset najboljših Slovenov palaiincev, da je ponoči jezdila konjiča .kozi odnnska vrata in ukanila straže, je bil zbegan; kričal j povelje za poveljem, da častniki mw> vedeli. katero bi prej izpolnili. In sedaj nenadoma buka na ulici. Dvoijauiee so trepetale v strahu, skopljenci ^o se plazili kakor sence, pri-••ulioni. trepetajoči. Zati-kali so si ušesa in se sknvali po ►•odMkih. Zunaj je pljutkalo valovje kriki so navduševali !o!po. divji udarci so butaii na vrata carske palače.
Teodora se je prebudila in pozvala Spiridiuria. Udarila .ie prvič s slonokoščenim kladivcem n.: nlosčo, udarila drugič, udarila razburjena tretjič, da se je kladivce razpoko Ev-fiuha ni bilo.. Pritekle so trepetajoči sužnje, padle na kolena m vzdihovale:
"IT por! Buka I Groza na ulici! Palačo razdero!"
Teodora je pobledela, *t';sni'a ustnice, črni -rnci svilenih "bryi 3ta se v®boči:i.
"Po Azbada!" j knknila. Sužnje so zbežale iz sobe, redi nje je obstala Teodora R.,-:; u.čeni hsje so se v temnih valovili usipali čez pieča in preko valuje;*, razburjenih prsi. Rahlo se je tresla po vsem telesu, iz oči so ji gorele iskro paguma in samozavesti.
Azbad je v hipu kleči:' pred njo in iskal z br cami be-i.^d solncka. Despojna ;.a mu je odmaknila noge. pozabila vse dvorno ceremonije topo!.,ila po mohki preprogi m ukazala.
' Udar.! Kaj c•a!kate,,,,
"Jasna despojna, morj. i.m - iva - -straža pn?»>ka." — Azbad je siovkoval z tirht. čim »•; in <ri ni upal ozreti se v Opojno, ki je stal* kakor Arnazouka z dvigne no pestjo pred njim.
"Udari, sem veifla! Kolji in presekaj so	drhal
ter išči pomoči na Kampu! Hodi!"
Azbad je takoj nkazai oprostiti zvezane palatince in je z 'so stražo udaril iz palače Njegov lepi žrebec Pe je vzpel in ■'.apriia*', ko ga j- pognal v množico. Krepki Heruli so nastavili kopja, osti so odprle studence ikra. drhal se je preklala •Hvje tuljenje se je r:>zleg:r po širokem foru. Azbad je sekal l.li-kovito iz gizdalinskim m čem. čisrar konica je komaj dosegla irlave v gneči. Ko srn jo množica spoznala, jra je obsnla * kamenja in opeke: ki so jo grabili iz skladišča, priprav- ' .ieno za cerkev sv. Sofije Koder je -vrtal klin Herulov in »Jermanov, s? je mncžica umikala.. Ker pa so od zadaj pri- : l ikale nestevilne tolpe, begunci niso rr*>gli bežati, ljndskoi1 vnlov.ie jih je stisnilo na palatince.	!
Pobesneli ljudje ^o grabili kopja vojakom in jih lomili ! z ebcu so trgali uzd % porezali povodce. AJzbad je udrihal' da #o rdeči curki brizgali krog njega.. Konj se je splaml in 1 podivjal- Predrzn?*: so držali Azbada za stremena, vlekli ga za noge m kričali: "Na tla « prešestnikom! Teodorin , ljufceekje! Iztoka je pahnil v ječo! Epaf rodita je umorili] Smrt ioni"	r
(Nadaljevanj pr hodniii.V	(]
Seja se je pričela ob 8. uri Traja'a je nepretrgoma do zo re v nedeljo 25. julija Naj prej je Mnssolini pojasnil sploi ' ni položaj in rezultate sestan 3 ka s Hitlerjem, MussolinijeA l ekspoze so prisotni molče po . slušali nad eno uro. Prvi in eident je nastal, ko je Mussoli i ni, govoreč o vdoru na Sicili j jo, povdarjal. da je pričakova večji odpor s strani italijan skih čtt. Ko je kvadrumvii i De Bono, italijanski maršal zaslišal omalovažujočo sodbe ■ italijanske vojske iz ust same ga Mussoli n i ja, je pompozne izvlekel pištolo in z viedkiir jadikujočim srlasom <zajeclja|l . da ne dovoljuje nobenemu ob i rekovati narodno vojsko. Mms i solini je svojega do včerajšnje » sra prijatelja zavrnil: "Zadnji . ki bi si smel vzeti pravico za i govarjati italijanske vojake, s: i ti!" Nato je dodal, da je biv . ^i rezervni general in sedanj ; italijanski maršal. De Bono ž ' onečastil svoje vojaško dosto janstvo in izdal fašizem, ker et je pridružil revoluci ona menu j gibanju.. Z najostrejšimi be i sedami je maršala obsodil zs , njegovo izdajalsko vodstvo a besinskega podviga, nakar je IV Bono molče zopet spravi pištolo.. Mussolini je nato na , daljeval v precejšnjem miru s svojim poročilom.
Drugi incident je povzroči i naslednji ikvandrunifvir, grol i de Vecchi, ki je znan po svo , j: m reakcionarstvu in ki je bil prvi italijanski veleposlanik pri Vatikanu po podpisu La-teranskega sporazuma. Ko jc Mussolini razlagal polom sestanka s Hitlerjem, ga je de Vecchi prekinil in zakričal: "Že leta 1934 sem napovedal da nas Mussolini vodi v pro-Ipast!" Tudi tokrat Mussolini energično reagiral in prisilil godrnjaČa, da molči. S tem je Mussolini svoj govor končal in Veliki fašistovski svet je prešel na dnevni red.
Predloženi so bili trije osnut ki dnevnega reda. Prvi je bil tisti, ki ga je predložil grof Grandi in ki ga je podpisalo 19 članov fašistovskega sveta. Ta osnutek najprej pozdravlja bo jevnike v Siciliji in vse sicilj-sko prebivalstvo v imenu faši-■stoviske stranke. Nadaljuje pa takole: "Veliki fašistovski svet izjavlja, da je neodložljivo potrebna obnovitev vseh dr žavnih organizmov s tem, da se nemudoma izroči kroni, fa-šistovskemu svetu, vladi, parlamentu in korporacijam vse odgovornosti, ki jih predpisuje ustava." Dsievni red i>ozi-va predsednika vlade, da v dobrobit domovine naprosi kralja, da sam tudi dejansko prevzame poveljstvo oboroženih sil in si pridrži vse dokončne odločitve. To se pravi z drugimi besedami, da izgubi Mussolini vso vojaško in' civilno oblast, ki bo izročena vladarju v njegovo neomejeno kompe-tonco. Skupina Grandi Feder zoni se je nadejala, da bo na ta način odstranila Mussolini-ja in da bo kralj imenoval novo vlado iz vrst te skupine.
Drugi osnutek dnefv. reda je predložil Robert FarinacciJ ki ga je mislil tudi sam zago-l varjati.. V tem osnutku predlaga, da se poveljstvo italijanskih oboroženih sil podredi nemškemu general štabu.
Tretji osnutek dnevnega reda izreka Mussolimjn popolno! zaupanje Predloži ga je fa-l šistovski generalni tajnik Karel Scorza, podpirali so ga po-j veljnik fašistične milice gene-1 ral Galbiati; predsednik poseib nega tribunala Tringali-Casa-' nova; minister Poverelii, Big-gini, Frattari in Buffarini. j (V sredi največje napetosti,' ki je vladala v dvorani, se jej dvignil grof Grandi, da bi na-1 tolmačil vsebino svojega osnut J
ka dnevnega reda. S tem je.
v -
KAKO SE JE POGREZNIL FAŽIZEM?
(Po "Bazovici.") (Nadaljevanje)
. pmčel prepir med Mussolini-•jjem in njegovimi novopečeni-■jmi nasprotniki, ki se je razvil j v burno prerekanje in zmerja-
■	nje. Mussolini je Grandiju za-r zrosil v zobe: "Ti si prihajal k
■	meni tisočkrat s prošnjo, da po
• staneš plemenitaš!" Grandi jej diktatorju drzno oporekal.
(Kreganje se je nadaljevalo vse dokler ni Ciano pojasnil, zakaj ie podpisal osnutek dnev nega reda, s katerim so Mus-| soliniju pripravljali brco. Ciano se je zagovarjal, da je bil zmeraj za mir, medtem ko je Mussolini navijal za vojno.
IMussolini se je na te obtožbe razjezil, s prstom pokazal na Giana in zakričal: "Že zvečer, predno se je vgnezdil v mojo hišo, me je izdal!" Vsevtprek ' so kričali, kakor palermski fa-kini.
Sa dve dogodovS&ni
Od samega razburjenja, kričanja in vpitja je padel v nezavest minister PareschL Kri čanje je malo poleglo, ko so se nekateri udeleženci trudili, da bi spiavili nezavestnega zopet k ist.bi Ko se je minister zavedel, je začel mahati z rokama in histerično cviliti. Medtem, ko se je zaradi incidenta Pareschija ozračje nekoliko shladilo, je stopil v dvorano sluga in povedal, da nujno kličejo na telefon predsednika fa-' šistovske konfederacije Balel-io. Medtem, ko je Balella odšel, je Mussolini dejal tajniku stranke Karlu Scorzi: "Mogoče bi bilo dobro, da pustim zapreti vso to gospodo!"
Ecderzoni, ki ni razumel, zakaj je odšel Balella, je na košček papirja napisal: "Pozor, pripravljajo se, da bi nas pobili!". Ta papirček je potoval iz rolke v roko vsem zarotnikom! proti Mussoliniju. Ko se je Balella vrnil v dvorano, sel je kreganje obnovilo. Zlasti j se je jezizl Grandi in očital; Mussoliniju, zakaj je objavili* svoj zadnji govor. Mnssolini'] se je zagovarjal, da je biL nje- i gov govor namenjen izključno . samo direktorju stianke, ali da j ga je v svojem navdušenju, na < lastno odgovornost, objavil i tajnik Karel tScorza. Ta prepir se je nanašal na Mussolini- ] je v govor, v katerem je dnče 1 zatrjeval, da be>do napadalci na Sicilijo ostali na otoku shra «' njeni v vodoravni legi. S tem s je hotel Mbssolini povedati, da i bodo Lahi in Nemci vse zavez- t nike na Siciliji enostavno po- ] klali že na sami siciljski obali, t
Farinacci jo je pobrisal ^
VideČ, da je Mussolinijev po I ložaj nevzdržen, se je Fari- č nadci odrekel pravici, da bi zagovarjal svoj načrt dnevnega
I reda. Izrabil je splošno prere-1 ,'kanjo v dvorani in jo kar po 'francosko /pobrisal po stopnji-aču, ki je bilo svojeČasno zgrajeno za osebno uporabo Musso-! linija. Stopnjišče ve>di na uli-! co Degli Astalli in tako je Fa-| linacci neopazno izginil iz Be-! neške* palače. Po nevtralnih! poročilih so Farinaccijev beg krili Nemci.
Ob jutranji zori se je zase-' danje Velikega fašističnega sveta zaključilo v sredi hrupa in prepirov. V dvigalu sta se našla Grandi in Tringali-Casa nova. Predsednik posebnega tribunala je Cianu dejal: "Mla di mož, to, kar ste storili, je zločin, ki se plačuje s krvjo. Mislim, da ne boste več dolgo živeli!"
(Nadaljevanje prihodnjič) ^
Get in fhe Fight - Work at WRIGHT
HUSKY MEN
WANTED FOR£^MODERN FOUNDRY
STARTING EARNINGS
jri^^r	I * Group lnsuran^^^J
rUJRICHT EMPiirT
TIMES SQUARE - 46th St. and Broadway
2n4 »loot of 1540 Broodwu? En franc* cm 4«Hi Str««t	^^^
Open: 9:00 JLM. to 8:30 P.M.-Mon. & Fri. 9:00 A.M. to 5:30 P.M. Tues. Wefflli & Sit PATERSON/ N. J.	WOOD RIDGE, N. J.
Employment Divition - 245 Pmrk Avenue	Employment 0«ee - Administration Bldj.
M>lie Service Butie* No. 38 and 54 from	fubfie Service Bui No. U or Olympic
Peterson City Hell itop at our door.	Une Buuei pau tfce Wood Rid^e plant.
WRIGHT AERONAUTICAL CORPORATION • PATERSON, N. J
Builders of Cyclone and W hirlwind Aircraft Engines
TTS^ Molitveniki
iti ^ ptipO^	illlllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll
L	v krasni vezavi importi-
I ^ pab3^* ^a)	ran^ IZ »tarega kraja še
R ^oAitvc^;	pred vojno .. . Ko zalo-
® geda^ stoT1'	_ ga poide, je ne bo mo-^^^tffl^H goče nadomestiti do ■konca vojne.
Slovenski:
JIAJSKI GLASOVI
Velikost 3x4 inče; v belem celolidu; 288 strani
Cena $1.25
Angleški: NOVA ZALOGA
"KEY OF HEAVEN"
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnju $1.60
Slovenic Publishing
Company216 w-18th st-' New 7ork 11
^ PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO |
| New Modern Encyclopedia £
^	V ANGLEŠČINI^!	^
\ 22,(XH) RazJair. . . 1.100 Slik i 8 j Najnovejša svetovna Sncykloped:a, v kateri
0	more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti
1	razlago vsake besede spadajoče v njegovo S stroko.
J	('ena h daj §4.-
0	ipoiiuini iii /:n.rova'ninn pla^nna i
j Knjiga vsrtuje 11 Ti? -tiar.i in j«- i kuirno \ platno vezana. — Skoro d 5 neverjetno je. da je nio- t al. a najpopolnejšo Uojlfo dobiti ta tako ^ ^	tm uie ceno.
1	Knjigarna Slovi-nir Publishing Company!
j	216 West 18th Stm t, New Vork 11. N. X.
f TO KNJIGO BI MORAL IMETI Tl'DI VSAK DIJAK NA RAZPOLAGO R
ANTI-FASISTIČNI SVET POZDRAVLJA JUGOSLO VANSKE BRATE V AMERIKI
Intercontincnt News Service Je prejela pred nekaj dnevi brezžično sporočilo oddaje radia Svobodna Jugoslavija, v katerem so podani Jugoslovanom v Ameriki pozdravi prezi-dija Antifašistienega sveta za osvo*bojenjip, Jugoslavije. Pozdravno poročilo se iglaei:
"Protifašistični svet za narodno osvobojen je Jugoslavije Vam pošilja pozdrave iz Vaše rodne zemlje. Vaša domovina pozdravlja svoje sinove, ki je niso nikdar pozabili in so se je spomnili iv najkritičn: jši u:il njene zgodovine.	i
•"Pozdravljamo Vas z izrazij prijateljstva, z besedo bratske ftzajemnosti in hvaležnosti za sodelovanje in podporo, ki ste ; |o iradili našemu ljudstvu v 1 fijetgovi osvobodilni borbi pro- 1 i fašističnim vipadnikom in i aroti četniskim piačancem ter i istašem.	f s
"■Protifašistični svet za na-1 odno osvobojenje Jugoslavije, i d je bil oMOvtn ifi kvoljen na 1
bojnem polju, je telo, ki predstavlja borbo za popolno osvobojen je Jugoslavije. Zborovalo je na osvobojeni zemlji Jugoslavije ter sprejelo določbe in sklepe v smislu Časa in razmer ter Vam dozadevno želi dati vedeti, da ste lahko ponosni na svojo staro domovino pred vsem svetom. Mi bomo nadaljevali z našo borbo za bratstvo, ter osvobojenje a še večjo energijo in vztrajnostjo.
il Pričakujem o, da bomo de-1 ležni tndi v bodoče še obsež-j j nejše pomioči in podpore v be-1 sedali in dejanjih. Visoko ce-tnimio Vašo prijateljsko in brat-j •dco podporo.
"Vaša stara domovina osta-l ja neomahljivo zvesta v svoji, borbi ter bo prisilila vse one, ki delujejo proti njej, vse domače agente fašizma in nečedno kliko izdajalcev, ti predstavljajo I>ražo Mihajloviča v naši deželi, da bodo umolknili.
•"Smrt fašizmu! — Svobodo lintkhra!" — fTOm