Stav. 260. ¥ triu, ¥ mt ML ditubii HM, Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Fnntt&a Astfkcga ŠL 20, L nadstr. — Val dopisi naj se poSltejo uredništvu lista. Nefrankirana pianu M H sprejemajo in rokopisi s% ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni uradnik Štefan Godina. Lastnik ko—OlUJ 0*a .Edinosti*. — Tlak tiskarne .Edinosti", vpisane r^Mi a omejeni a poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranClika AsiikefB C 2t Teicfcn urcdniStva in uprav« štev. 11-57. Naročnina anal«: Za celo lato .......K 24*** a pol leta........................... 12'— ca m .................. i t . . . , fr— Za nedeljsko lidajo za celo leto * ( ..... a zrn pol lata.............................2*60 Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širok osli ene koloni Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstu. • Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančlJka Aslškega St 20. — PoStnohranUničnl račun 5t 841.652 Napredovanje splošne avstrilsko-nenrike ofenzive Bon no vzhodnem Dresa Jono. Dosetfnl Dletih 15.000 Rusov. - Henriki napad na Varim in Ivangorod odbit. Boji se nadaljujejo. Hodi bon m francoskem levem Mi h v BelML ■ Potopljena ansieiha KrtžarRa. Portugalska armada pojde Angležem na pomoč. Sporočila našega slavnega stani. 11 Ia UNA J 17. (Kor.) Uradno se poroča: oktobra opoldne. Bitka, ki se je tine- čiti Stari Sambor - Medyka in ob iu, Aeroplan, ki na mesto Nancy meče bombe. NANCY 17. (Kor.) Nek aeroplan „Taube" je letal v sredo dopoldne nadNancyjem in vrgel tri bombe, ki so padle na kolodvor. kakor tudi naše operacije proti j Prva bomba je povzročila na stranskem tiru globoko luknjo, druga je padla na tir pred hišico nekega železniškega delavca in pretrgal brzojavne žice, tretja je poškodovala vagon za blago. Trije železniški uradniki so bili ranjeni. rru potekajo dobro, erno od Wysockega so bili Rusi zo-ipadeni in pobiti. Pri Synouuckem ciraie naše čete reko Stry, zavzele ? severno od mesta in so začele vražnika. Prav tako so prišle h bojih v našo posest višine 'odbuza in severovzhodno od tborja. Tud: severno od re-nspreiiujejo naši napadi, ati Indijske čete na francoskem bojišču. CURiH 17. (Kor.) »Neue Ziiriclier Zei-tung« govori na podlagi »Tempsovih« po- ^_____ ročil o izkrcanju indijskih čet v Marsilji erno od Przemysla smo se že za-'m izvaja med drugim: Indijci pojdejo s ustanavljati na vzhodnem bregu1 Ponosom proti Nemcem in so izjavili, da i hočejo raje umreti nego podleči, kajti — \ ija tekom naše sedanje ofenzive, kakor pravi poročevalec »Tenipsa* — ob h ujetnikov se seveda še ne da pri- j svojem prihodu so čitali časopise angleš-) pregledati Po dosedanjih naravah kil1 Častnikov, po katerih naj bi nemški id 15.000. : vojaki baje rezali ženskam prsi. »Neue e:n Poljskem so odbiii \čeraj z^iricher Zeitung« pripominja: Ali so res ikl ponoven napad iz ivango- na francoskem ljudje, ki verjamejo take :na ob jako težkih izgubah! Pavlice? Kako stopnjo divjega sovraštva ze ni Rusk 3 vez j Kozii se. I. Hofi ieia ^r, g< meralnega štaba: eralni major. ?! ii ruskega staanesa so že morala doseči čustva na Franco-Iskem, da celo »Temps«, ki je veljal ved-jno za najodličnejši francoski list, objavlja te nizke obdolžitve. l telMesa Sojliča. Veiika bitka pri Diinkirchnu. HAAG, 17. (Kor.) »Rotterdamscher Cou-rant« poroča o nemškem napadu na belgijsko armado, ki se pod zaščito francoskih mornariških čet in francoske ka-valerije v polni zmešnjavi umika proti Diinkirchnu, sledeče: Najljutejši boji se vrše med Diimkirch- fvangorod^Na jug7^PrzemySa I in bodo najbrž prav J \ kmalu pred Dunkirchnom, če bo njihov ■ naskok uspešen, kakor je verjetno. illtir^i P- TROGPAD, 17. (Kot.) Sporočilo ge-re-; ; ega štaba vrhovnega poveljnika od 16. t. in. pravi: ' fh vzhodnopruski fronti je prišlo do ia" jiin spopadov. Ob srednji Visli in v I 3\ riro-ogrske in nemške armade ! 5. t. m. na vsej črti prešle v ofenzivo. Sporočilo od 15. t. m. pravi: 13. t m. so zavrnili Rusi nemške napade na Var-J >avo in se vrši boj. V drugem sporočilu Istega dne se glasi: Boji na fronti, ki se razteza od Varšave i-b Visli in Sami do Przemysla in da-lie proti jugu do Dnjestra, se nadaljujejo. \ vzhodni Pruski je položaj neizpreme- Sporočilo nemškega glavnega stana BLROLIN, 17. (Kot.) \Volffov urad poroča: Generalni štab naznanja: Veliki glavni stan, 17. oktobra, dopoldne: V Briigge in Ostende smo zaplenili o-bilen vojni materijal, med drugimi veliko število infanteriiskih pušk z municijo in 200 uporabnih lokomotiv. S francoskega bojišča ni poročati bistvenih dogodkov. V suwalški gubermji so Rusi včeraj mirovali. Število pri Schirwindtu zajetih ujetnikov se je zvišalo na 4000. Prav tako ie biJo zajetih tudi Še nekaj topov. Boji pri Varšavi in na jugu Varšave se nadaljujejo. ___ Mi Mm\m slavnega stana. PARIZ 17. (Kor.) Uradno se poroča: Na našem levem krilu se nadaljuje vroč boj. V Ypernu vztrajamo. Na nekaterih mestih smo pridobili tal in smo zasedli Laventie, vzhodno od Estaires, v smeri proti Lille. V ostalih delih fronte se ni zgodilo nič. kar bi bilo vredno poročati, izvzemši brezuspešen naskok Nemcev v okolici Malancourta, severozapadno od Verduna. Zanikanja z nemike M. BEROLIN 17. (Kor.) WolHov urad pri-občuje nad a I jen donesek k zanesljivosti francoskih uradnih poročil: Neko uradno sporočilo ogrske vlade od 12. oktobra ob 3 pop. javlja: h Na našem desnem krilu in v Vogezih ie izvršil ponoči sovražnik napad v okolici severno od St. Die, pa je bil odbite Nova zmaga nad Nemci se je tako sporočila francoskemu narodu. Kako pa je v resnici s to zmago? 10. oktobra je padel Antwerpen. Ta zmagoslavna vest je do večera 11. oktobra prodrla v najsprednejše vrste naših čet. ki so jo seveda pozdravile z grmečimi »hura«. Na ta »hura« se je začelo na vsej, kakih 27 kilometrov dolgi francoski fronti kar najsilnejše a neškodljivo streljanje s topovi in puškami, ki je trajalo pol ure. Taka je bila v resnici uradno razglašena zmaga pri St Dte. Belgijsko prebivalstvo beži v smeri proti Diinkirchnu in Boulogne in povečuje nered na javnih cestah. Ker je zveza Briigge-Ostende-Niew-port v nemških rokah, je pričakovati v o-kolici Dtinkirchna in Boulogne važnih bojev. Težke izgube zaveznikov. HAAG, 17. (Kor.) Dopisnik lista »Daily Mail« priznava, da so bili zavezniki hudo poraženi vzhodno od Genta in so morali v težkem nemškem artilerijskem ognju umikajoč se opuščati postojanko za postojanko. Neka brigada je zašla in so jo doletele velike izgube. Spopad ob holandski meji. AA\STERDAM, 17. (Kor.) »Niews van den Dag« poroča iz Brede od 15. t. m. Ob meji pri Meerle so se spopadli Nemci in Belgijci. Trije Nemci so padli. Belgijci so se umaknili čez mejo, kjer so bili razoro-ženi. Vsi mladi ljudje od Meerle do He-rentalsa so pobegnili. V Bierdietu je pristal dvokrovnik, na katerem sta bila en Francoz in en Belgijec (najbrž vojaka). Dvokrovnik se je spustil na zemljo, ker mu je zmanjkalo bencina. Letalo je začasno pod policijskim nadzorstvom. Nove angleške tete na bojtifn? STOCKHOLM 17. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Rotterdama, je dospelo v Ostende veliko angleško transportno bro-dovje z novimi angleškimi četami. (K temu pripominja VVotfiov urad: Na pristojnem mestu označajo to vest za nesramno zlagano.) Izkrca van je se vrši v največji naglici, da se morejo čete združiti z ostanki belgijske armade in s franco-sko-angleškimi četami, ki da so prodrle do Epernaya. Skupna armada zaveznikov bo potem štela na tej točki četrt milijona in ima nalogo, izvršiti napad na nemško desno krilo. Prebivalstvo prestrašeno beži iz Calaisa, boječ se nemškega naskoka Angleško brodovje križari v varstvo obrežja med Calaisom In Dunkirchnom. ___ Angleika oklopna krlžarka potopljena. LONDON, 16. (Kor.) Brzojavka lista »Evening Standard« Iz Aberdeena poroča: Neki ribiški parnik je izkrcal danes zjutraj 48 ljudi potopljene križarke »Haw-ke«. Križarko je zadel včeraj torpedo in se je potopila v petih minutah. Kapitan ribiškega parnika poroča, da je kapitana In, rešence sprejel včeraj ponoči od nekega norveškega parnika. Pobegnili so v prenapolnjenem čolnu. Ni se moglo storiti nič, da bi rešfii moštvo, ki je plavalo po morju s telovniki iz plute in na splavih. BEROLIN, 17. (Kor.) Iz Londona se poroča uradno: 15. t. m. popoldne je v severnem delu severnega morja neki nemški podmorski čoln potopil s torpedom angleško križarko »Hawke«. Rešili so se en častnik in 49 mož »n so stopili na suho v Aberdeenu. Okrog 550 mož se pogreša. Istočasno je bila napadena tudi križarka »Theseus«, toda brez uspeha. Kakor se poroča Wolffovemu uradu z urr.une strani, ni z nemške strani potrditve te vestL__ Portugalska bo pomagala s svojo armado Angleški. BORDEAUX, 16. (Preko Rima.) Zvečer iz Lizbone došla uradna brzojavka javlja, da Angleška zahteva pomoč portugalske armade v vojni. Brzojavka dostavlja, da je portugalska vlada obljubila pomoč in sklicala zasedanje parlamenta, ki odobri udeležbo Portugalske v vojni. V Lizboni in drugih portugalskih mestih vzbuja ta vest veliko navdušenje. Bivši kralj Manuel zopet na površju. LONDON 17. (Reuterjevo poročilo. — Preko Berolina.) Bivši kralj portugalski Manuel je posetil državnega tajnika zunanjega urada. V zve2i**s tem je zanimivo, da bivši portugalski poslanik marki So-vera biva pri kralju v Bandringhamu. Vojna * kolonijah. LONDON 16. (Kor. \ Reuterjev urad poroča iz Kapstadta z dne 15. t. m.: Polkovnik Brits poroča, da so imele njegove čete pri Ratradi z oddelkom čet polkovnika Mari tza bitko, kjer so vjele 70 mož sovražnika. To je bila prva praska vladnih čet z bur-skimi ustaši. Francozi odpravili zadnje Avstrijce, Ogre in Nemce iz Pariza. PARIZ, 18. (Kor.) Zadnji v Parizu se še nahajajoči Avstrijci, Ogri in Nemci zapuste danes mesto. Moški v starosti od 17 do 60 let pojdejo v St Vaast (dep. La Manche), ženske, otroci in starci pa v Amonay (dep. Ardege). Državni tajnik združenih držav nasvetujey da naj podaniki prodajajo na svojo odgovornost tudi vojno kontrabando. WASHINGTON 17. (Kor.) Odgovarjaje na različna vprašanja je odgovoril državni tajnik, da naj bi podaniki združenih držav na svojo odgovornost prodajali vse mogoče reči, tudi vojno kontrabando, vojskujočim se državam. To je stvar tujih narodov, da onemogočijo talca ukrcavanja, ne pa nevtralnih, da se takih u krca vanj izogibljejo. t n sn Mm. Kralj ob mrtvaškem odru. RIM 17. (Kor.) Krsto s truplom ministra zunanjih zadev markeza di San Giu-liana so ponoči prenesli v delavno sobo ministrovo, izpremenjeno v žalno sobo, ter jo položili na mrtvaški oder. Po 10. uri dopoldne je prispel kralj v »Consul-to« in se je dalje časa pomudfl ob krsti svojega umrlega ministra. Kralj je osebno izrazil ob tej priliki svoje sožalje hčeram in sorodnikom umrlega. Pogreb na državne stroSke. RIM 17. (Kor.) Kraljev dekret odreja v smislu sklepa včerajšnjega ministrskega sveta, da se pokoplje minister zunanjih stvari markeze di San Giuliano na državne stroške. Drug kraljev dekret poverja ministrskemu predsedniku SaJandri začasno vodstvo poslov ministra zunanjih stvari. BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je brzojavno naprosil ministra za zunanje zadeve grofa Berchtoida, da naj na pristojnem mestu glede smrti italijanskega ministra za zunanje zadeve izrazi globoko sožalje ogrske vlade. Nemški listi o umrlem italijanskem ministra di San Giuliano. BERLIN 17. (Kor.) Listi piiejo globoko zamišljene članke o umrlem Italijanskem ministru za zunanje zadeve markizu di San Oiuliano, v katerih ga slikajo kot trden steber politike trozveze, ki je imel pri vseh menjavah pred očmi vedno lastne italijanske interese. Posebno mu pripisujejo velike zasluge na avstro-ogr-skem - italijanskem sporazumu glede o-bravnavanja posebno kočljivega albanskega vprašanja. Konečno listi izražajo nado, da Italija vsled smrti di San Giulia-na ne spremeni svojega stališča. Odlikovanja. DUNAJ 17. (Kor.) Armadni naredbeni list objavlja: Cesar je v priznanje hrabrosti in uspešnega ravnanja pred sovražnikom podelil: komturski križec Leopol-dovega reda z vojno dekoracijo brez takse, podrnaršalu Ivanu bar. Kirbach - Lau-terbachu, poveljniku II. zbora, in Josipu Rothu, poveljniku 3. infanterijske divizije; red železne krone II. razreda z vojno dekoracijo brez takse podrnaršalu Štefanu Bogatu pl. Kostanjeviškemu, poveljniku 1. infanterijske brigade; viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo brez takse generalnim majorjem: Rihardu Mayerju, poveljniku 36. infanterijske brigade, Josipu Schonu, poveljniku 57. infanterijske brigade, Josipu Ole-šenskemu, poveljniku 58. infanterijske brigade in Alojziju Podhajskemu, poveljniku 42. domobranske brigade. Ustoličenje rektorja na praškem češkem vseučilišču. PRAGA 17. (Kor.) Danes se je ob navzočnosti namestnika kneza Thuna izročilo slavnostno ustoličenje rektorja češkega Karel Ferdinandovega vseučilišča za šolsko leto 1914-1915, profesorja cerkvenega prava na pravni fakulteti dr. Hennerja. Grof Tisza se vrnil v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza se je danes zjutraj vrnil z Dunaja semkaj. Amerikanski »Rdeči križ« v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) Danes je dospel semkaj za Ogrsko določeni pomožni oddelek amerikanskega »Rdečega križa« v svrho nege vojnih ranjencev. Bolgarska rdečim križem. SOFIJA 17. (Bolg. brz. urad.) Vlada je sklenila izročiti bolgarskemu rdečemu križu svoto 200.000 frankov, ki naj razdeli to svoto med rdeče križe vseh onih dežel, ki so tekom turško-bolgarske vojne poslale sanitetne misije na Bolgarsko. Neki nemški kmet in njegova sestra obsojena od francoskega vojnega sodišča v smrt. CHALON SUR MARNE, 17. (Kor.) Vojno sodišče marneškega departementa je obsodilo na smrt nekega tam naseljenega nemškega kmeta in njegovo sestro, ker sta pri umikanju skrivala saksonske vojake v svoji hiši. Kmetov brat in hlapec sta bila obsojena v petletno prisilno delavnico, kajti ta dva sta hudodelstvo priznala. Vrednost uvoza in izvoza v mesecu avgustu. DUNAJ, 17. (Kor.) Po statističnih izkazih trgovinskega ministrstva je znašala vrednost uvoza v mesecu avgustu 94.7 milijonov kron nasproti 268.6 milijonov kron v isti dobi minulega leta. Izvoz je znašal 30.4 milijonov kron, lansko leto pa 215 milijonov kron. Potres. DUNAJ 17. (Kor.) Aparati osrednjega zavoda za meteorologijo in geodinamiko so zabeležili danes zjutraj precej močan potres v približni oddaljenosti 1100 kilometrov. Začetek ob 7. uri 25 min. 11 sek. Največje gibanje tal približno pol milimetra ob 7.32. Konec ob 8 zjutraj. PULA 17. (Kor.) Potresni aparati pomorskega observatorija so zaznamovali d:nes ob 7.25 začetek razrušujočega potresa, čigar ognjišče bi v oddaljenosti kakih 1000 kilometrov znalo biti v Siciliji ali pa na Balkanu. Višek ob 7. uri 28 min. 13 sek. Resnično gibanje tal v Puli ena četrtina milimetra. Kolera. ZAGREB 17. (Kor.) V Zemunu se je na neki civilni osebi ondotnega prebivalstva konstatirala azijatska kolera. Žitni trg. DUNAJ 17. (Kor.) Dosedanji ukrepi za znižanje ccn žita niso dovedli do nikakršnega uspeha. Pšenico in rž je bilo treba plačevati zopet po 60 do 70 vinarjev dražje, nego prejšnji teden. Koruza se je povišala za 30 vinarjev. Oves zanemarjen. Slovaška pšenica 19.70 do 20.30, jako trdna, rž, ječmen in koruza jako trdno, oves vzdržan, vreme nestanovitno. VRATISLAVA 17. (Kor.) Pšenica 25.-. rž 23.—, oves 20.70. SARAJEVO, 16. (Kor.) Na to se zasliši Miško Jovanovič. Ne prizna se krivim. Član je srbsko-pravoslavnega cerkvenega in šolskega odbora, častni predsednik srbskega sokolskega društva v Tuzli in nadzornik srbskih sokolskih društev tega o-kraja. Bil je tudi komisar »Narodne obrane«, ve pa, da zadnji dve društvi ne zasledujeta političnih namenov, temveč da skrbita edinole za duševno povzdigo svojih članov. Pripoznava, da je prejel od Bože Mila-noviča 20 do 30 iztisov brošure o »Narodni obrani« ter jih razdelil med bosniške kmetovalce. Vendar kljub temu trdi, da se ni pečal s politiko. Ob času balkanske vojne je bil dalj časa v Belgradu, vojne se ni udeležil, ker je vedel, da ni za to. Namesto tega pa se je trudil, da bi zbral kolikor več mogoče rrispevkov za srbski »Rdeči križ«. Povdarja, da je lojalen državljan. Vendar pa mu predsednik oporeka, Češ, da je vendar shranil orožje za atentat na nadvojvodo in isto poslal iz Tuzle v Doboj. Obtoženec trdi, da ni ničesar vedel o atentatu. In ko mu predsednik pravi, da je v preiskavi rekel, da je iz razgovora s Čubrilovičem povzel, da se namerava a-tentat, priznava, da iz besed, da se na nadvojvodo izvrši atentat, ni mogel sklepati, da bo nadvojvoda tudi umorjen. Priznava, da mu je šlo pod avstro-ogr-sko upravo vedno dobro. V nadaljnem zaslišanju priznava, da je, četudi je pri sebi spravil in odposlal orožje, s katerim naj bi se bil izvršil atentat, vendar po umoru nadvojvode kot sokolski nadzornik v imenu sokolskega društva v Tuzli cesarju in kralju brzojavno izrazil sožalje. Ko mu predsednik očita nesramnost takega postopanja, pravi, da je moral to storiti v interesu sokolstva. Na predsednikovo vprašanje, ako si želi združitve Bosne in Hercegovine s Sr- bijo, najprvo molči, potem pa odgovori, da ne ve. Obtoženec Čabrinovič izjavi prostovoljno, da se je bal Tankosiča, če bi ne bil izvršil atentata. Kajti nihče mu ne more jamčiti, da Tankosič ne pride tudi sem. Ko mu povedo, da je Tankosič mrtev, postane Čabrinovič čisto potrt. Obtoženec Lazar Dukič, dijak sarajevskega učiteljišča, 18 let star, pravi, da o tem ni bilo govora, da bi se Bosna združila s Srbijo. Kar se dostaje atentata samega, je obtoženec iz razgovora z Danilom lličem dobil utis, da ga je ta hotel pridobiti za izvršitev atentata. Ko je on to odvrnil, ga jeTlič prosil, da naj mu koga dobi v ta namen. Obtoženec je to razodel Vasi Cubriioviču, in ko je ta izjavil, da je za to pripravljen, je peljal Ćubrilovića k Ilicu. Obtoženec trdi, da ni verjel, da se a-tentat izvrši. Obtoženec Milan Kranjčevič, 19 let star, trgovski akademik v Sarajevem, se prizna krivim, ker ni povedal, da se namerava umor. Slišal je od dijakov, da hočejo v Srbiji odtrgati Bosno od Avstro-Ogrske. Kranjčevič je bil temu nasproten. Po svojem prepričanju je naprednjak in za slogo med Hrvati in Srbi. Vaso Cu-brilovič je večkrat hvalil odnoSaje v Srbiji in povzdigoval kralja Petra. Obtoženec je slišal od soobtožencev Popoviča in Cubriloviča, da nameravata izvršiti atentat. Poskušal je, pregovoriti ju. Ko je pa Vaso Ćubrilovtć prosil, da naj mu dovoli pustiti orožje pri njem, Je on to dovoMI, in sicer, ker si Je mislil, da se orožje ne porabi pri atentatu. Obtožencu je žal, da Je bil umorjen ravno nadvojvoda-prestolonaslednik. Vendar pa misli, da je bila smrt visoke osebe potrebna kot znamenje protesta. Obtoženec Stran 1i. ». ..... »EDINOST« Si 260. V Trstu, dne IS. oktobra 1914. ---- *. sicer v tem pogledu sam s seboj ni na Čistem in odgovarja zmedeno, sedaj, da o-dobruje atentat, seda! zopet, da ga ne o-dobruje. Priprav za atentat ni hote! izdati. Obtoženec Branko Zagorac, 18 let star, trgovski akademik v Sarajevem je po svojem prepričanju nacionalist. Približno 10 dni pred atentatom mu je Vaso Cubrilo-vić pripovedoval na ulici, da bo (on, Ču-brilović), izvršil atentat. Obtoženec se temu ni protivi!. Mislil si je, da ne pride do tega. Nadvojvode-prestolonaslednika ni poznal in tudi mu ni bil znan vzrok, zakaj fci se ga moralo umoriti. Obtoženec izjavi, da bi bil atentat naznanil, ako bi bil gotov, da se atentat dejansko tudi izvrši. Obtoženec Marko Perin, dijak višje gimnazije v Sarajevem se priznava jugoslovanskim nacijonalistom in sicer tudi v političnem smislu. Njemu je jednostavno vseeno, ako se združitev južnih Slovanov izvrši tudi pod avstro-ogrsko krono. Začetkom Junija mu je Cubrilovlć pripovedoval, da izvrši atentat na prestolonaslednika. Tudi ga je prosil, da bi smel pri njem spravili bombe in revolverje, kar mu je pa Perin odrekel. Perin atentata ni naznanil, prvič, ker se je bal maščevalnosti, drugič iz obzirov kolegijalnosti. Atentata ne odobruie. Obtoženec Nikola Forkapić, 19 let star, Sijak na učiteljišču v Sarajevem izpove, a je pristaš čiste srbske stranke in da j perhorescira združitev Srbov s Hrvati in i da ne želi, da bi se Bosna združila s Sr-j bijo. O atentatu ni Forkapič govoril z nikomur. Taji, da o atentatu ni go\ jril niti v Šali, ker ni ničesar vedel. Atentata ne o-dobruje. Obtoženec Dragan Kalember, 16 let, dijak višje gimnazije v Sarajevem izjavi, da je pristaš napredne stranke, vendar pa nima pojma o smotrih te stranke. Želel je, da bi Srbi živeli s Hrvati v slogi. S politiko se ni pečal. Vaso Cubrilović mu je nekoč na izprehodu pripovedal, da misli izvršiti atentat na nadvojvodo-prestolona-slednika, da ima bombo in revolver. Obtoženec mu tega nj verjel. Atentata ne odobruje. Atentata ni ovadil, ker ni mogel verjeti, da bi bila stvar resna. Mišić v obče trdi, da ni o atentatu vedel ničesar. 1 borilcev z izgubo 138.000 mož; Sedan pri 320.000 borilcev 122.000 mož; Borodino | pri 246.000 borilcev 80.000 mož; Water-lloo pri 192.000 borilcev 45.000 mož, Wa-gram pri 290.000 borilcev 63.000 mož. Podobne številke so za Draždane 300.000 in 50.000, Plevna 163.000 in 50.000, Au-Sterlitz 14S.000 in 46.000 in Solferino 273.000 in 39.000. KcIfRa le Wio vojen ? K zanimivemu primerjanju vspodbuja reka statistika, ki jo je sestavil francoski statistik Gaston Bodart o vojnah, ki so se vodile v zadnjih treh stoletjih, natančno v času od leta 1618 do 1905. V teh 287 letih je bilo 1044 bitk na kopnem in 122 na morju, 490 obleganj je bilo zapričetih in 44 kapitulacij podpisanih. Glede trajnosti vojn prvaci vojna med Benetkami in Turčijo, ki Je trajala 55 let, od 1644. do 1690.; na zadnjem mestu ie kot najkrajša vojna boj Italije proti Avstriji v letu 1849.; končana je biia v Šestih dneh. Ce porazdelimo vojna dejanja in boje med posamične narode, potem je v Evropi Francija najbojevi-tefei narod. Šteje 1079 spopadov, med temi 662 bojev na kopnem, 63 na morju, 832 kapitulacij. Na drugem mestu Je Avstrija, na tretjem Anglija, na četrtem Rusija, na petem Prusija, na Šestem Španska. — Dasi Je imela Francija največ vojn, vendar ni prva v razmerju med zmago to porazom, kajti imela Je 584 zmag in 495 porazov, dočim sta imeli Prusija in An-cllja 60 odstotkov »mag proti 40 odstotkom porazov. Če bi hotela Francija doseči enako razmerje, bi bila morala izvoje-vati mesto 5S4 zmag 648, a imeti mesto 495 porazov le 431. Med mesti, ki so mogla najdalje kljubovati obleganjem, je Gibraltar na prvem mestu. Obleganje po Angležih 1779—1782 ci trajalo nič manje nego 1167 dni. Na drugem mestu je Cadix. ki so ga združeni Angleži in Spanci 1810—1812 oblegali 903 dni, dočim je Dunaj s svojim obleganjem po Turkih leta 1683. na tretjem mestu. Sebastopol je kjuboval 346 dni navalu obleganja, Port Arthur 221 dni, Kanada celo 228 dni, dočim je slovito obleganje Plevne trajalo 142 dni. Iz zadnjega Jasa se Drinopolje in Skader vredno pridružujeta tem imenom. Žalostni del statistike sestoji seveda iz Številk, ki se bavilo z izgubami borite-Ijev, kjer se morajo seveda računati tudi ranjenci in ujetniki. Mukden pri 624.000 Telovadno društvo „Sokol" v Trsta Vaditeljski zbor telovadnega društva »Sokol« v Trstu javlja bratom članom in sestram članicam, da zopet prične z redno telovadbo in sicer: moški šolski naraščaj ob sredah in sobotah od 2 in pol do 3 in pol popoldne; ženski šolski naraščaj ob sredah in sobotah od 4 in pol do 5 in pol popoldne; članice ob torkih in četrtkih od 7 in pol do 8 in pol zvečer; dijaki ob ponedeljkih in petkih od 5 do 6 zvečer; člani ob nedeljah od 9 dalje. (Članska telovadba mora ob delavnikih odpasti, ker primanjkuje vaditeljev. Oni bratje, ki niso bili pozvani pod orožje, se poživljajo, da prihajajo k telovadbi od nedeljah, dokler se ne izpremene vladujoče razmere.) SlousnsKlm storBem! Vaditeljski zbor telovadnega društva »Sokol« v Trstu je sklenil v svoji zadnji seji, dne 12. t. m., da bo nadaljeval s telovadbo moškega in ženskega šolskega naraščaja. V sedanjem resnem času, ko je toliko o-Četov naše mladine pozvanih pod orožje, preti tej mnogo večja nevarnost potujče-nja, nevarnost, da ne zaide na slaba pota in med slabe tovariše. Z ozirom na to je sklenil vaditeljski zbor kljub temu, da je tudi večina njegovih članov pod orožjem, da iznova začne gojiti telovadbo šolskega naraščaja obeh spolov, in sicer pričenši z dnem 14. oktobra. — Dve telovadni uri sta se doslej že vršili; vpisalo se je že več moškega in ženskega naraščaja, a vendar pogrešamo med njimi še mnogo onih otrok, ki so prejšnja leta tako redno obiskovali našo telovadbo. Nadejamo se, da nam ostanejo zvesti tudi sedaj in se v prihodnji uri, v sredo, 21. t. m. zopet vpišejo. Telovadba dečkov se bo vršila vsako sredo in soboto od 2 in pol do 3 in pol popoldne; telovadba deklic pa ista dneva od 4 in pol do 5 in pol popoldne v društveni telovadnici, ulica Stadion štev. 21. Pozivljerno slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v sokolski naraščaj, kjer pod skrbnim in strogim nadzorstvom najdejo dobro družbo in razvedrilo, kjer se jim nudi, da krepć svoja mlada telesa in se razvijejo v zdrave mladeniče in dekleta. Vsak zavedni slovenski oče. vsaka zavedna slovenska mati naj vpiše svojega otroka v sokolski naraščaj, da tako ohranimo svojo deco zdravo in nepokvarjeno svojemu narodu! Na zdar! Vaditeljski zbor. PODLISTEK Vihar In tišina. M. C Minil Je komaj mesec dni po mojem povratku iz Turina. Oče je bil od dne do dne huje bolan. Ni mogel več zapustiti postelje. Nog! sti mu stra&no otekli: užival ni skoro ničesar več. In oteklina ie vedno bolj naraščala. Welfard Je ostajal £e mnogo noči, da Je z mano bdel pri bolniku. Nisva več legla in tudi nisva zapu-ičala sobe. Če le kdo naju obnemogel. Je nekoliko zaspal v naslonjaču ob strani do-stelje, dočim Je drugi pazil na očeta. Bife Je na predvečer Vseh svetnikov. Dva dneva in dve noči ie nisem več spala niti trenotek. Negovanje* ki Je le zahtevala botecen. Je bilo zelo naporno in privolila tam emu ri, da Je delim z Welfardom, ne pa da Je hote|a prepustiti le komu drugei i skrajne obi moglosti in slabosti Papa. U Je Komaj ie iepetai mi Je dal znamenje, naj p pfan bližje; objel me Je prisrčno z ntim ostankom svotfh moči in ml rekel »OdpoČij se malo v naslonjača, ljubljenka J Dobro mi bo delo, ako bom videt DomaČe vesti. Nadvojvoda Fran Salvator v Trstu. Kakor smo že poročali, Je bil včeraj v Trstu nadvojvoda Fran Salvator, ki je kot vrhovni pokrovitelj avstrijskega »Rdečega križa« prišel inšpicirat pomožne bolnišnice za sprejemanje ranjencev. Ob njegovem prihodu v Trst so ga sprejeli in se mu poklonili namestnik princ Hohen-lohe, župan dr. Alfonz Valerio, kontre-admiral bar. Koudelka in policijski predsednik dr. Alfred pl. Manussi - Monte-soie. Nadvojvoda Je ložiral v »Excelsior Palačec hotelu. Včeraj zjutraj ob 8 in Četrt Je pa najprej obiskal pomožno bolnišnico v zavodu »Austro-Amerikane« pod Skednjem. Tu so ga sprejeli razni Člani odbora »Rdečega križa« in primarij te bolnišnice dr. Seunig, ki je nadvojvodi predstavil tudi druge zdravnike in zdravniške kandidate, ki delujejo v tej bolnišnici, in ga potem sprovel po raznih sobah, v katerih so nameščeni ranjenci. Nadvojvoda Je z mnogimi ranjenci zelo prijazno govoril, in sicer z vsakim v njegovem materinem Jeziku. Pred odhodom iz te bolniSnice, se ie nadvojvoda pustil slikati. — Od tu Je šel nadvojvoda v mestno bolnišnico, kjer ga Je že v veži sprejel ravnatelj tega zavoda dr. Julij Ascoli, ki se mu je poklonil in ga potem spremil v IV. in v X. kirurgični oddelek, v katerih da spiš in da Welfard Čuje pri meni.« In potem je Se dostavil: »Tvoj soprog bo bdel pri meni!« In pogledal Je naju oba s srečnim usmevom. »Ali kako ti Je, oče?« sem vprašala v nerazložljivem Čutu strahu. »A če me boš potreboval? »Tvoj soprog te zbudi; reci Jej, naj se odpočije, reci JeJ ti, Welfard!« In izgledal ie tako preplašeno, kakor da bi hre- peneče želel, naj zaspim. NVelfard, ki ga Je bolje razumel nego Jaz in Je uganil, da mi hoče prihraniti največjo bol s tem, da ne bom gledala, kako umira, Je pritisnil mojo glavo na svoje prsi ter rekel: »Da, Fulvia, zaspi! Te že zbudim!« In odvel me Je k naslonjaču, mi priredil blazine, me pokril s Salom ter se povrnil k očetu. V trenotku me Je premagal spanec. Oloboko spanje brez sanj. Ne vem, koliko časa Je moglo trajati. Ko sem te zbudila, sem bila v svoii sobi na istem tefftSČu. Poleg mene Je sedela naia stara služkinja. Na kolenih sam našla listek, na katerem ao bile zapisane s svinčnikom beaedei »Pogum Fulvia! M Mel da bi sa gle- dali, kako umira; noče, da bi ga le vi-datt. Želel Je, * tako, kakor Vi ga ohranite v spominu as Je on snoči poljubil so nameščeni ranjenci. V IV. oddelku je nadvojvodo sprejel primarij dr. Escher, a v X. oddelku primarij dr. Massopust. Tudi v tej bolnišnici je nadvojvoda govoril z raznimi ranjenci, a črnovojniku Mihaelu Regentu, ki je doma s Kontovelja in je oče sedmih otrok, je nadvojvoda podaril bankovec za 50 kron. — Iz mestne bolnišnice je šel nadvojvoda ob 10. uri in četrt v pomožno bolnišnico v prostorih društva »Austria«, kjer so ga med drugimi pričakovali tudi tržaško-koperski Škof mons. dr. Andrej Karlin, finančni ravnatelj bar. pl. Kober in drugi. Sprejel je nadvojvodo in mu razkazal vso bolnišnico nje primarij dr. Sebastijan Gattorno. Tudi tu Je nadvojvoda govoril z mnogimi ranjenci v njih materinem jeziku in se pred odhodom pustil slikati skupaj z go-spemi Članicami »Rdečega križa«, ki v tej bolnišnici služijo kakor strežnice, in sicer je sam izrazil željo, da se dajo skupaj ž njim slikati tudi te gospe. — Ob treh popoldne je pa nadvojvoda obiskal pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht«, kjer ga je sprejel društveni predsednik Fr. Wenzl z odborom. — Ob treh in tri četrt je pa nadvojvoda obiskal Lloydova parnika »Elektra« in Metković«, ki sta v službi »Rdečega križa« in sta zasidrana ob pomolu della Sanita. Nadvojvoda Je dal izraza svojemu zadoščenju, da je v Trstu vse tako lepo urejeno za sprejem ranjencev. — Ob polpetih popoldne si je nadvojvoda ogledal še zalogo perila »Rdečega kriaž« za ranjence v Lloydovi palači. — Nadvojvoda je obedoval na na-mestništvu, nakar se je ob 8. uri in 10 minut odpeljal z vlakom južne železnice na Reko, kjer bo tudi inšpiciral bolnišnice in vse druge naprave »Rdečega križa«. Nepopolnosti kulture. V nekem odgovoru na izvajanja Dominika Gnolli v »Oiornale d' Italia«, ki je razpravljal o vzrokih, ki so doveli do sedanje strašne vojne, odgovarja v »Arb. Zeitung« Ludo M. Hartmann: Našli ste lepih in dobrih besed, da notri sredi vojne opozorite na potrebno zvezo narodov, ki mora biti končna posledica pretresijajev, ki jih sodoživljamo. Potrudili ste se, da tudi v teh dneh ostanete pravični napram morda potrebnim kri-vičnostim ter da opozorite, kako Je vsaka kultura odvisna od druge. Prav imate! To so v resnici »nepopolnosti kulture«, ki se očitujejo v tej vojni. Je Italijanov, je pa tudi Francozov, Angležev, Nemcev, ki jih pripoznavajo; in še več: ki bi lili tudi izpoznali, ako bi poznali resnične razmere. 2al, da se mora reči, da so k vsemu temu neizrecno žalostnemu, kar doživljamo, pripomogla nesporazumljenja med narodi, ki jih deloma interesenti namenoma netijo, deloma pa so nastala iz pogojev naših državnih razmer — nesporazumljenja, ki jih bodoči historik — le prepozno — ugotovi. Čin bi bil to v interesu skupne kulture, ako bi v vseh deželah možje, ki so dobre volje — kakor ste storili vi — pripomogli v to, da se ta nesporazumljenja razjasnijo, in ki bi pokazali, kake so stvari v resnici. In tudi če bi bili izprvega navidezno le klicatelji v puščavi, vendar bi izpolnili svojo dolžnost. Ne gre za to, da bi propovedovali večni mir; in četudi je cilj pacifistov visok in lep, vendar s samo dogmo o večnem miru nič ne dosežemo. Pripoznati se mora, da je vprašanj, ki jih je postavila zgodovina sama. To so vprašanja svobode in neodvisnosti po zgodovini ustvarjenega narodnega teritorija, pravice narodov do samodoločbe! To je edino objektivno stališče, ki ga je možno zavzeti v sekularnem konfliktu drŽav. Suum cuique. Kjer je narodni status quo ugotovljen, tu so ustvarjene izpopolnjujoče se enote kot podlaga za internacijonalno organizacijo kulturnih držav, kakor je tudi vam pred očmi. Tu more biti le boj kulture proti nekulturi, in to bi bil pač Čast-neji boj, nego vojna med kulturnimi narodi, ki se mesarijo med seboj. Nočemo pozabiti, da je vsakomur v dolžnost, da s svojimi skromnimi močmi stremi proti temu cilju, svesti si končne zmage, ker ga je predčrtala zgodovina sama, katere sodbi se ni možno odtegniti, in nadejamo se, da bo mir, Id mora slediti tej vojni, na-daljen korak na tel poti. Pogrela ee Josip Komar, nad. rezervist 12. stotnije 87. pešpoika, od 24. avgusta t. 1. Zadnje njegovo pismo je prišlo iz Krakovega. Kdor izmed tovarišev imenovanega ve kaj o njem, naj blagovoli sporočiti to njegovi ženi, ki preživlja strašne ure z nežno hčerkico v nemem pričakovanju najstrašnejšega. Doina je iz Žirij h. št. 2, občina Povir pri Sežani. Morebitne podatke je poslati Mariji Komar, Žirje 2, pošta Sežana- — Drugi listi so naprošeni, da ponatisnejo ta poziv. Gledališka predstava v prid otrokom vpoklicanih se bo vršila danes, v nedeljo, 18. oktobra 1914, v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. — Spored: 1. »Trhle duše« (grand guignoleska), spisal Tučić. 2. »Popolna žena« (Talija), burka v enem dejanju. 3. »Čitalnica pri bra-njevki«. — Med odmori igra škedenjska godba. Začetek ob 5 popoldne. Vstopnina 50 vinarjev. Sedeži 30 vinarjev. S parnikom »Metković« dospeli ranjenci. V izpopolnjenje včerajšnjega poročila o prihodu ranjencev s parnikom »Metković«, podajamo tu še imena onih ranjenih vojakov, ki so bili spravljeni v pomožno bolnišnico v zavodu »Avstro-Ainerika-ne«: Vojaki 37. pešpoika: Filip Basilius od 16., Teodor Koszta od 15., Tit Livij Križan od 13., Karel Lovacs od 16., Ivan Farkar od 16., Mihael Elchet od 14., Ljudevit Sarhosz od 4., Jurij Fennej od 16., Ilija Matilka od 15., Florijan Oerle od 16., Mihael Besan od 15., Ivan Pribele od 13., Vasilij Blase od 14., Maks Frisch od 16. in Fran Burić od 5. stotnije; dalje Ivan Lindelar od 5. stotnije 18. pešpoika, Ivan Geritz od 12. stotnije 46. pešpoika, Ladislav Zachec od 14. stotnije 30. pešpoika, Josip Loch od 1. in Abraham Karagja od 4. stotnije 61. pešpoika, Edvard Hubha od 7. stotnije 18. pešpoika, Peter Radanon od 5. stotnije 30. črnovojniškega polka, Josip Petrik od 8. stotnije 18. pešpoika, Dragan Damaskin od 1. stotnije 61. pešpoika, Rudolf \Veinhauer od 7. stotnije 18. pešpoika, Josip Sirovatka od 5., Velikon Ptaček od 8., Florijan Buna od 6. in Fran Kopec-ky od 7. stotnije 18. pešpoika, Aleksander Tat od 10. in Karel Vitek od 14. stotnije 46. pešpoika, Ivan Csertus in Josip Mis-kowsky od 5. lovskega bataljona, Jurij Dega od 4. stotnije 61. pešpoika, Ivan Szorso od 9. stotnije 46. pešpoika, Fran Rudolf od 15. stotnije 42. pešpoika, Vin-cenc Tosowsky od 5. stotnije 18. pešpoika, Adalbert Vojtović od 14. stotnije 30. pešpoika, Izaija Balac od 1. stotnije 61. pešpoika, Henrik Borde od 16. stotnije 42. pešpoika, Josip Rosenbacher od 15. stotnije 9. pešpoika. Andrej Schieber od 7. stotnije 30. pešpoika, Milan Kiss od 1. st. 4. honvedskega pešpoika, Nikolaj Tru-adel od 15. st. 80. pešp., Bogoljub Landa od 13. st. 30. pešp., Ivan Munzar od 2. st. ter Fran Marek in Josip Adler od 8. st. 18. pešp., Ivan Szabo od 11. st. 80. pešp., Aleksander Dobse od 12. st. 46. pešp., Jurij Kajty od 19. st. 46. pešp., Mihael Orisan od 7. in Štefan Csabo od 1. st. 30. pešp., Emerih Heja od 12. st. 46. pešp., Štefan Kiss od 4. st. 61. pešp. ter Nikolaj Kavalisen od 15. in Elija Zokiec od 14. st. 80. pešpoika. Z raznimi železniškimi vlaki dospeli ranjeni odnosno bolni vojaki. Včeraj in predvčerajšnjim so z raznimi železniškimi vlaki dospeli v Trst in bili nameščeni v pomožni bolnišnici v zavodu »Avstro-Amerikane«: Karel Ebner od 4. st. 4. pešp., Ivan Tedeschi od 1. st. 47. pešp., Rudolf Stolfa od 15. st. 97. pešp., Nathan Maller od 1. st. 19. pešp., Peter Janesich od 1. st. 1. bataljona ces. lovcev, Henrik Leitz od 14. st. 17. pešp., Rudolf Sinigoj od 2. st. 27. pešp., Ivan Cessich od 3. pijonir-skega bataljona, Lovrenc Novak od 20. lovskega bataljona, Fran ZabukoviČ od 2. st. 17. pešp., Ivan Ciceron od 5., Anton Krt od 2. in Dominik Romont tudi od 2. st. 97. pešp., Jakob Natek od 2. st. 26. pešp., Ferdinand Zlobec od 16. in Gvidon Tonda-to od 9. st. 97. pešp., Alojzij Božič od 20. lovskega bataljona, Anton Rustin od 20. lovskega bataljona, Ljudevit Jellinek od 4. st. 32. pešp., Peter Arson od 3. st. 67. pešp., Peter Dambrosi od 2. st. 97. pešp., Ivan Dobrinja od 10. st. 47. pešp., Ivan Pariš od 2. st. 97. pešp., Lev Pretzl od 3. st. 30. pešp., Fran Bizjak od 2. st. 97. pešp., Fran Pienkos od 1. st. 30. pešp., Peter Bizjak od 20. lovskega bataljona, Herman Pečenko od 3. st. 23. pešp., Ivan Morgan od 3„ Filip Kolenc od 6., Matej Masten od 8. in Alojzij Pagani od 3. st. 97. pešp. SS fMšMi tŽ SB g BS □□ DO □□ se računajo po 4 sto t. be?edo-Mastno tipkane besede so ra€u najo enkrat ve5. — Najmanjfta : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ OD □□ Heblovona soba najem gospodu ali gospici v ulici Couimerciale štv JI, III. nadst. 4000 v Gorici naznanja novo modo: vojne bluze* za d a m e~ (Kriegsblusen neueste fagonV " "luža K Dunajsko Kroničnim bluze za dame (Kriegsb volnena vojna bluza K 14, svilena vojna bluza K 24 —. Izdemje dunajska krojaČnica PREGRAD & CERNETIO, Gorica (Trgovski dom). Obleke, bluze, jopici itd., najnovejši kroj. — Uzorci na razpolago. I0v2 Bellemo Glouonnl fe^t^s poroča cenjenemu občinstvu. 1024 Kdor da kal v GOSTTLNO BONVECCH na dobro okusno do-k u hI njo, ta nahaja CCHIATTI, nI. Oarlo Ghega štev. 17. Eksportno Budj ej eviško pivo. 1063 Ođđfl SB m®^>^rana' s°ba. na ieljo tudi pokoju ali g III. nad, vrata 37 hrana. Soba pripravna za gospo v okoiu ali gospodično. Ulica Cfcmmerciale Stev. 9. — 4003 ISfifVlff (ud°va). ki je vsled sedanje vojae zelo "U&PU oSkodovana, ižče kakoržno-si-bodi službo. Izvrstna spričevala. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod „Udova 4004". 4004 flflrffi CD 8 prostim uhodom z 1 ali 2 po- U UU U Au steljama. Na željo tudi hrana. Ulica San Marco štv. 24, L nad. 4007 Antonlo Corrodo priporoča svojo delavnico marmorja Sprejema tudi popravila. Telefon št. 22—53 bis. 1107 Mftrffctlfff n^ca Nuova štev. 45. I. n. Klobuki liUUiaLuU iz baržuna iu klobučovine. Okraski in prenovljenja. Ceno zmerne. 1119 IfllRIlfam stare kovine. — Anton Cerneka, nI. nUPUjCfll Olmo 4, Zaloga koles za vozove. 1120 Izkušeno babica noseče oa dom Trst, ul, Chiozza 50, pritliftjo. (1044 S PrOStllD se_oc^aj°_ uvo Postelji v štv. 2, pri cerkvi. najem. — Rojan, Piazza tra i Rivi 1101 Uf}I|l|t;«f3«n soba z dvema posteljama so odda neiiiffUUU čednim delavcem. Na željo hr^na. Ulica Belvedere 12, pritličje, levo. 1121 Odda takoj meblirana soba. Ulica Chiozza, ib 50, pritličje. 1123 slavnemu občinstvu hi-gijenična BRIVNlCA Carducci 9 (prej Ant. Šebek). Pranje glave, vsakovrstna lasuljarska dela. Najboljši trž. damski salon. Zmerne cene. Priporočit se B. HARAŠTA, Via Car smehljaje. Ubogajte In ostanite močni! Duh vašega očeta gleda doli na vas in vas blagoslavlja! Spremim ga k zadnjemu počitku in storim zanj vse, kakor da je bil moj oče. Ne zapustite svoje sobe. \Vellard.« Po bdenju tolikih noči in tolildb naporih je narava zahtevala svoje pravice: spala sem vso noč in del Jutra. Ubogi, dragi oče! Imel Je beroizma, da me je poslal proč, da bi ga ne gledala, kako umira! To so požrtvovalni očetje! Njim ne postavljajo nobenih spomenikov te soh. Ali imajo najlepii spomenik v srcu njih. katere so ljubili — Jn Če njihov {spremenjeni duh more videti to, Je srečen. 32. Kakor sem predvidjala 3 z očetom sem izgubila tudi welfarda. Bdelje pri mrliču, uredil pogreb In mi poslal v« U me le odpeljal k maši- zaduSnici; ali vse to se Je zgodilo, ne da bi ga bila videla. IzpoinivSi tvojo Žalostno dolžnost, le oafei in nisem ga videla več. Zapadla sen ▼ neko vnt apatije. Saje M* tesnobna li gJmr Zadnje ____ sem __In globoko mrečoot Wetferdove t» te ml glo- boko utihnile v spomin; tolmačile so mi takorekoč zadnjo voljo mojega ubogega očeta. Ne zapustite svoje sobe! Bilo mi je, kakor da je ne zapustim nikdar več ter da ostanek svojega življenja preživim samotno in nepremično v tem ozkem, ma- lo metrov širokem prostoru, da se tako pokorim dvema, enako ml dragima ukazoma. Sprejemala nisem nikogar. Služkinja mi je vedno izročala pisma. Nekatera sem odpirala nemarno in našla v njih le vizitko s črkama P. C., napisanima x roko. Ta način izražanja sočutja, ki se hoče celo z okrajšavo čim hitreje iznebiti nadležne družabne dolžnosti, zdel se mi je kakor zasmehovanje v moji Žalosti ter me je jezil; od tedaj sem vsa pisma, ki mi Jih je izročala služkinja, metala na mizo. ne da bi Jih odpirala. Ne vem, kako dolgo sem ostala sama v svoji sobi v tem Žalostnem stanju. Morda več tednov, ali pa le malo dni. Ali v spominu mojem le tisti Čas obse-zal velik prostor — zdelo se mi je kakor da le eno leto. Nekeaa dne je vstopila služkinja s pismom. Vzela sem le te le vrgla na mizo. Ali zopet mi je je izročia. »Morate je čitati, dal mi Je Je neki goepod, ki čaka na odgovor.« Pasterizirano mleko na debelo in na drobno Mlekarska zveza v Ljubljani, Podružnica v Trstu, Via Geopa štev. 6, Telefon 1286. — IZBOREN MED. tU Air Aiisero Ki FR. OLLANDT, TRST Via del Pontcrosso Mi 5. Specijelna tvrdka za gumijeve predmete obveze In potrebščine za po-trežbo bolnikom. Nepremočilivi dežni plašči. — GALG& „TOPOr. najbolji amerikanski podpetnik. Dr. Dr. PETSCHN1GG TRST, VIA S. CATERlIfA STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: IIV2—I in 7—7V2 Trocca TRST, ulico Borriero veccbia 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnllje konkurentne cen«. ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN ■petijfclist za sotrmqje bolezni m za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos) ordlouje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Itev. 12, Telef. 177/IV od IVU do V/, in od 4»/, do 61/, pop. D® KORSANO Specijalist za iiflHttlčnc in kotne bolezni Ima svof ambulatorlj j; v Trstu, v ul. S. Lazzaro St. 17,L ][ ■ ■ ■ (Palasso Diana) ansa« Za cerkvijo St. Antona novega. Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne. ARTURO MODRICKY Prodajalna auifaktimga Miga is taiib mM« Trs«, ulica Belvedtre It. 32. Novi dohodi perkala, zefirja., batista in pa-nama, volnenega blaga, pokrivala in odqje, preproge, brisače in prti, perilo Da meter in za ^juhe, srajce, spodnje sn^ee, nogovice. moderd. ovratnice, deiniki, nanj. rokavice, Čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Vatikanska izbera. GENE ZMERNE. V Trstu, dne IS. oktobra 1914. »EDINOST* It. 3*0. Stran HI. is^piif i ie bil puščen iz pomožne bol-1 M. Santin, Rozalija Pohler, Lovrenc Komar, v zavodu »Avstro-Amerikane* Mih?el S^eflra, A. Komar, M. Cijač, Pohler Petruz od 2. st. 20. lovskega bata- Terezija, Alo zija Čijač, Juština Miklavec, M. doma iz Romansa. — Družili 26. vu- Vekjet, Rud*=!f Miklavec, J. Hervatič, HervatiČ je pa bilo odpuščenih iz te bolniš- M.. Andrej Čijač, i ereza Greščak, M. Taučer :er so prestali petdnevno opazoval-j M. Lazar, M. Romei, Ana Romei, Rezika Romei, Antonija Komar, Lucija Kariš, Bjeker Antonija, Ivanka Lah, Štefanija Brezovec, A. Miani, M. JeluŠič, Berto Komar, M. CerkveniČ, Gvioo Chemoli, M. Vouk, Ivana Mazzalor, Urška Vekjet, Alojzija Vouk, Antonija Čijač, Ivanka Bjeker, Vincenc Bandel, Ivan Kariš, Antonija Višintin, Katarina Bradač, M. Pipan Josipina Poljšak, J. Flego, M. Vekjet, Jožefa Čok, M. Tripar, Ivanka Filipčič, M. Kemper'e, Karla Zoren, M. Posega, Ivan Š kri n jer, Ivan Svab, A. Granduš, Rudolf Šturm, Angelo Černe, M. Daneu, Antonija Godina, Orlando Ana, Meri Frankovič, Dragica Švića, Marija Žerjal, Jakob Macarol, Antonija Macarol, J. P-SCanc, Fr. Visintin, Svetka Rebec, Karel Lonzar, A. Lah, 1. Kalan, M. Cijak, Andrej Furlan, Antonija Furlan, J Franzin, J. Palčič, Ivana Kapel, A. Furlan, A. Bruneti, Adele niče, I no dobo. 21. SfcZfiC navaja med drugimi tudi padle častnike in moštvo 67. (celjskega, svoj čas v Puli nastanjenega) pešpolka. Iz seznama pri-občujemo imena padlih častnikov: Mrtvi: Rezervni praporščak Friderik Bukouski. stotnik Edvard Hibler, stotnik Maks Kessler, stotnik Josip Kregar, poročnik Rudoli Kurner, major Jaroslav Leneček, rez. kadet Karel Melrns, stotnik Vekoslav Ogorelec. nadporočnik Viktor Perko. rez. poročnik Vaclav Petr, rez. poročnik Herman Steinberger, nadporoč. Fran Toplak, rez. kadet Henrik Wa\vra, rez. poroč. Lotar Zilz. lvana Ranjeni : Nadporoč. Ant. Bjekar, Macbar, Uršula BiSčak, M. Debeliš, Valentin praporščak Fran Čujnik. poroč. Alfonz j Kariš. Dalje so darovali: M. Prašelj 50 vin. pl. Gelinek, poroč. Rupreht Hlavin. nad-j Giacomina Benbič 60 v, Fr. Pianecki 10 v., poroč. Emil Holub, rez. praporščak Emil j Miloš Stepančič 40 vin., A. Mihalič 20 vin. Htibl, stot. Aeksander Hiibner - Prakisch, j Angelo Piazza 40 v., J. Hlača 20 v., Pauletič nadporoč. Gustav Kainer. rez. poroč. Voj- Ana 10 vin., Ivanka Piazza 20 v., A. Ve jet teli Koprivnik. rez. poroč. Emerik Lausch, j 20, Ana Kriščak 40 v., Fr. Kriščak 20 vin., nadporoč. Alfonz Martin, nadporoč. Ed-;M. Možina 60 v.f Antonija Vekjet 60 vin., vard Matuška, rez. praporščak Ivan Pu- Antonija Vekjet 60 v., Ivan Možina 50 vin., Ivana Vekjet 10 v., J. Možina 80 v., Lucija Gregorič 20 v., Andrej Škilan 20 v., Vincenc Ski'an 40 v., Ivanka Katalan 50 v., Zorko Vekjet 60 v., M. Kocijančič 40 v., Mihael Mikol 40 v., M. Kefler 20 v., Dom. Visintin 70 v., Ivanka Fraužin 20 v., M. Furlan 60 v., Frančiška Gardina 60 v., Just Parovel 60 v., Jožefa Gardina 20 v., Šantina Parovel 20 v., Tereza Parovel 60 v., Ivana Lovrenčič 40 v., M. Furlan 40 v., Lazar Bertok 50 v., Katarina Komar 20 v., A. Kober 20 v., Blaž Žerjav 40 v., I. M. Čij3č 68 vin., Alojzija Miklavec 40 v., Josipina Gregorič 40 v. Ivanka Taučer 30 v., M. Klajdrič 30 v., M. Pregarc 40 v., J. Vitez 40 v., Uršula Ražman 20 v., si rvzzo oianco so reoarii preasmocnjim ,, . t .. a vrečo, v kateri je bilo razno vlomilsko- ^ Sva£ 10oV\vM'if^ 40 v., Antonin Vouk 20 v.. Svetko Kogič vedro', sso-tatmsko orodje, k*kor P0P°;n ! 2n v Ivana Strani 60 v Jof^a Na tek 20 veder, velike jeklene škarje, takozvana .ua.nra J i \ r ^ In , . .. „-i-' v., Karla Vouk 40 v., Jožefa Vcuk 40 v., \injska noga, dleto, steklenicica olja, s*e- . .. . on „ ' d™^ An har, stot. Artur vit. Purschka, nadporoč Hugon Riavitz. nadporoč. Egon pl. Ro-chel, poroč. Valter Schcichenbauer, por. Oton Schmidt pl. Fussina, nadporoč. Henrik Šefčik. stot. Ernest Skallitzky, poroč. Anton Steinbach, nadporoč. Maks WoIf-gang, rez. poroč. Lotar Zilz (je naveden tudi med mrtvimi). Hotelska družba Grijan-Miramar nazna- n a, da z ozirom na nastopivšo zimsko sezono preneha vožnja pamrka „Vida". Kdo je izgubil vrečo vlomilsko - tatinskega orodja? V veži hiše štev. 12 v ulici del Pczzo bianco so redarji predsmočnjim našli vreče, svedro'.sko-tatinsko orodje, K^fcor popo sv s frev ročaj in drugo. Oni, ki je to izgubil, se sme — seveda, če hoče — zglasiti na policiji, kjer dc bi, kar mu gre. Originalen samomor. — 43-Ietni čevljar Jakob Tonietto, ki je stanoval v hi£i Štev. 3 v uL del Rivo, je včeraj s samomorilnim namenom spii precejšnjo množino karbolne kisline. a ker se je bal, da mu to še ne bo dovolj, se je trik-at ustrelil z revolverjem v — nos. Pozvan je bil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu Je podelil najnuj-nejo pomoč in ga dal potem prepeljati v mertno bolnišnico, kjer je pa Tonretto uro kasneje urari. Vzroki, ki so nesrečneža gnali v smrt, nls znani. Poskus samomora. 62-Ietni Ivan Segala, ki stanuje v ulici Kolonja št. 23, si je včeraj s noiem prerezal vrat: napravil si je zelo globoko rano. Zdravnik z zdravniške postaje, ki je na poziv prihitel k njemu, mu je pa rano obvezal in ga dal prepeljati v mestna bouain co. Nadejati se je, da mož okreva. Umrli so. Prijavljeni dne 16. L m. na mes nem iizikatu: Anzioletti Edmund, 27 kt, Skvrklja št. 748: Verginella Karel, 20 hi, ul. della Zonta št. 5 ; Munzani Anton, Ti let, ul. del Coroneo št. 8. — Prijavljeni dne 17. t. m. na mestnem fizikatu: Jiittner Ana, 52 let, ul. del Canal piccolo št 2; pl. Pomo Fran, 38 let, ul Fabio Severo Št. 17; Vlttorio Antonija, 41 let, ul. G. Carducci št. 34. — V mestni bolnišnici dne 14. t. m.: Belgrado Anton, poltrelje leto; Pertič Avrelij 21 Tet; Ragusa Iv.n, 72 let. Izkcz darov Iz dne 17. oktobra 1914. — Nabrala Anton Nemec in soproga na Opčinah, Kontoveiju fn v Banah K 469.07. Barbara Bischof 40. Josip Stcckel in Deoarba K 10. Milli Wurl 10. Gostilna „Ala >arda", Nipovich K 12. J. Kuija K 10. Gostilna „Pauorama" Škorklja K 12. S. Tschernjakow K 50. Nabrano pri tvrdki Očbel in Forti K 12. Rihard Parovel K 1. Marv Ziliotto, Miramar K 2, Romej Lapagna K 5. lernej Bidoli K 5. Pelosi Alojzija K — V blagu: Andrej Tropper, dr. Aleksander Martinelll razne knjige, Pfliigi, cigarete. — Do danes nabrana svota znala K 307.846.32. Za »Rdeči križ« je prejelo naše uredništvo od C. M. učiteljstva 440.43 K. kot delež čistega dobička od šolske slavno-sti. ki so }o priredili učenci in učenke C. M. šol. _____ Borovi. „Konsumno društvo* pri Sv. M. Magd. Spodnji sporazumno s gospodom A. Miklavec t nabralo za .Rdeči kril* in družine vpo- icanih. Darovali so: Konsumno društvo na Kolonkovcu K 25. Po 10 K: Jurij Vekjet, Ivan Maršič. Po 5 K : Trgovina Miklavec in Novič, Ignac Bačer, Andrej Stepančič, Ivan Stepančič, Iv. Lah, Alojz Kerševani, Frančiška Petrinja, Olenik Frančiška K 4. Madja Kosič K 3. Cijač Josip K 2.40. Po 2 K: Tereza K' Anton Marinič, Gostilna Miklavec, Jos. eu, Ivan Serbol, M. Kocjančič, Stepančič A., Andrej Cijač, Josip Pregarc, Ljudmila Pregarc, Ivanka Leim, Miloš KariŠ, M. Vekjet, Ivan Batič, M Kariš, M. Čok, M. Kuhar, Magdalena Gregorič, Ivan čok, PJerina Hervatič, Antonija Višnjevec, Anton Fabijančič, A. Furlan, Alojzija Svetina, M. Mislej, Valen Cudich, Ivan Svetina, A. Barič, A. Višnjevec. Jakob Babič, Dominik Machar; Ivan Gurjan 140; J. Možina 130; po K 1.20: Antonija Lotn, Svetka Svetina, V. Miani, Karel Mainati, M- Komar; po I K so darovali: Frančišek Brezo v ec, Dragica Komar, M. Miklavec, AL Maver, Dragotin Kariš, Ana Perud, Gostilna Nardin, Frančiška Guiič, Peter Renuiič, Kariš Ivana, Mihael Artiko, Jožef Perič, Ivana Vcuk, Alojzija Bjeker 20 v., Antonija Pregarc 40 v., Ivana Vekjet 30 v., Angela Černe 20 v., Ana Prodan 20 v., Antonija Prodan 20 v., A. Bratuš 40 v., M. Bolčič 20 v., Apolonija Lucija 20 vin., J. Černič 20 v., Al. Moženič 60 v., A. Loverčič 20 v., A. Pečar 24 vin., Jožefa Zupančič 60 v., M. Lakota 20 v., Iv. Gustinčič 50 v., Ivana Šturman 40 v., Franc Godi 20 v., Milan Marija 20 v., Ivan Baje 40 v., M. Pižon 60 v., G. Cristofoli 10 vin., V. Migliarinl 20 v., G. Bigoti 10 v., Leiter 40 v., Kral 60 v., A. Molinari 30 vin.. A. Catarnazi 20 v., Leiter 20 v., A. Nordio 20 v., Atiglio Santon 40 v., R. Lantschner 40 v., M. PiŠčanc 20 v., M. Flego 10 v., M. Višnjevec 20 v„ Frančiška Merlak 20 v., M. Kodrič 40 v., Neimenovaa 20 v.t J. Cah 30 v., Rozalija Čah 50 v., Nadalina Kral 30 v., Ana Furlan ^20 v., Karolina Vrabec 20 vin., Markončič 10 v., Mar. Lovran 60 v., Ana Lazar 20 v., M. Frauzin 30 v., Ana Kumar 40 v., Ana Čok 40 v., Neimenovana 40 v., Pangerc Lucija 20 vin. — Skupaj K 301.80. Hvala gospici Karli Komar je vi in gosp. Franu Brezoviču, ki sta se potrudila toliko, da sta nabrala tako lepo svoto za ta blagi namen. C. M. šolske slavnosti preplačila. Vstopnino so preplačali: 100 K Nj. Jasnost, namestnik g. princ Hohenlohe ; 20 K g. Forster, po 20 K g.a Hofhansel, gg. Fabianf, dr. Oregorin, dr. Celebrini, Iv. Mankoč, Žgur in Popatnik ; 8.80 g. F. Matejčič; 6 K g. Janko Majcenič; po 5 K: gg. dr. Abram, dr. Rybar, grof Attems, Waldenstein, M. in J. Cekel; 3 80 K g Ra\-nik ; 3.60 K g. Šonc ; po 2 K : gg. Bačer, Škabar, Zadnik, Turk, Mire, Cok, Vovk, F. R., N. N., Ivan Vodopivec; po K 1.80 gg. Maruš č, Knafelc; po K 1.60 gg. Candolinl, Bandelj, N. N.; po K 1.40 gg. Kosovel, MikeUč; g. Pirš K 1.20; po 1 K: gg. Offida, To mine, Prelc, Može, Breziger, Karii, Košir in g.e Grom. Švagelj, Turk; po 80 v.: gg. Uršič, N. N., Barič, Robič, Paleževina, Primšar; po 60 vin.: gg. dr. Sla vik, Buffon, Sulič, Sigmund Rudolf, Jančar, Prunk, Saksida, Ponikvar, Kopršček, ŽnideršiČ, N. N., Stepančič, Zorka Baretto ; po 50 v.: . Jerše, Zaje; po 40 vin. gg. Nekerman, a u čer, Brežan, Sklemba, Vrabec, N. N., Ferme, Leskovec, Anželj; 30 vin.: g. Hlača, po 20 vta.: gg. Delak, Bizjak, Vidmar, Meriek, N. N, N. N., Turko, Batagelj, Krešič, Obračan: Inkaso prve slavnosti K 644.86, druge K 346.30, skupaj K 091.16. Stroški znašajo K 110.30. Cisti dobiček K 880.86, od katerih dobi K 440.43 .Rdeči križ- in K 440 43 revni Šolski otroci kot nbožne knjige, vseh C. M. šol v Trstu — Vsem, ki so pripomogli k vspehu blagega namena, iskrena hvala I f1n«4l I« llarfiha veni iz mm. Komen, 15. oktobra. — (Zvezda - repatica.) — Ob jasnem vremenu vidimo vsak večer zvezdo - repatico na nebesnem svodu. — Ta repatica se je videla z daljnogledom že septembra meseca, n sedal jo vidimo ie s prostim očesom. Vidimo jo na levi strani, pod velikim vosom, Id je najznatnejša nebesna zvezdna slika in jo celo naši šolski otroci poznajo. Preje se je videla repatica okoti 10. ure zve- čer, a sedaj se vidi že ob 8. Repatica je lepo-svetla zvezda, spadajoča glede velikosti v četrto vrsto. Razvijala se bo, kakor pišejo astronomi, čedalje bolj in osobito rep se jej bo večal. 2e sedaj, četudi se ni še dobro približala solncu in zemlji, jo vidimo na vedrem in jasnem nebu kot lepo svetlikajočo zvezdo-repatico. — Zvezdoslovci pišejo, da je bila repatica 2. oktobra t. 1. zemlji najbližja, a da se bo 26. oktobra najbolj približala solncu. Zbog tega bo vedno svetlejša. — Zvezdoslovni učenjaki so preračunali, da se ta repatica približa zemlji do 235,950.000 kilometrov, dočim je od solnca oddaljena 166,100.000 kilometrov. Naše stare mamice pravijo, da je pač res, da nam repatica naznanja vojno. — Slučajno so sedaj zadele v tarčo. — Naj imajo tudi one enkrat — »ražon«. L. Darovi za »Rdeči križ« nabrani v Kanal - Bodrežu: Alojzija Vidič K 1, Ana Drašček K 0.40. Marija Drašček K 0.20, Terezija Vidič K 0.20, Peter Križnič K 1, Marija Makarovič K 1, Ant. Bajt K 1, Franc Draščik K 1, Ana Gabrijelčič K 0.40, Amalija Gabrijelčič K 1, Lucija Križnič K 1, Peter Bucik K 1, Jožefa Bucik K 0.20, Marija Blažič K 1, Štefan Paravan K 1, Frančiška Paravan K 1, Drašček Ivan K 0.40, Štefan Bucik K 0.80, Marija Skodnik K 1, Terezija Skodnik K 1, Ana Štrukelj K 0.40, Ivan Vidič K 1, Hilarij Vidič K 1, Bucik Ivan K 1, Ema Gabrijelčič K 0.50, Terezija Vidič K 1, Franc Vidič K 1, Misijonski odsek Marijine D. v Bodrežu K 4, Bavcon Jožef K 0.40, Samec Katarina K 0.20, Terezija Paravan K 0.40, Andrej Bajt K 0.40, Marija Vidič K 1, Johan Gorianc K 0.30, Ivan Samec K 0.20, Janez Skrt K 0.20, Frančiška Skrt K 22, Neža Samec K 0.80, Paula Manfreaa K 0.20, Zbogar Terezija K 1, Amalija Drekonja K 1, Zbogar Ivan K 0.20, Marija Prosen K 2, Marija Samec K 1, Ktaarina Stanič K 1, Anton Manfreda K 0.40, Alojz Samec K 0.40, Marija Drašček K 0.40, Katarina Skodnik K 1, Neznani K 2.88. — Skupaj K 37.70. Darovi za »Rdeči križ« nabrani v Kanal - Morskem: Tomažič Andrej in Jožef K 3, Tomažič Olga K 4, Vuga Jožei K 2, Vuga Janez K 2, Zidarič Janez K 1, Ber-Iot Jožef K 1, Kuh Andrej K 1, Valentin-čič Terezija K 1, Valentinčič Katarina K 1, Blažič Jožefa K 0.40, Berlot Jožef K 1, Tinta Ana K 1, Kralj Janez K 0.40, PodbrŠček Doroteja K 2, Vuga Franc K 1, Zidarič Terezija K 1.20, Berlot Marija K 1, Makarovič Janez K 1, Valentinčič Marija K 1, Jerončič Jožef K 1, Vuga Jožef K 1.40, Kralj Martin K 1, Renčič Angela K 1, Zidarič Margarita K 2, Ignac Vuga K 2, Janez Stanič K 2.20, Kralj K 3, Bre-zigar Marija K h Kralj Jušt K 4, Pobr-šček Marija K 1, Berlot Terezija K 1, Bre-zigar Andrej K 2, Katarina Kralj K 1, Miha Križnič K 1.90, Valentinčič Štefan K 3, Brezigar Agata K 1, Kralj Neža K 1, Vuga Alojz K 1, Vuga Marija K 1, Berlot Marija K 2, Znidarčič Anton K 1, Brezigar Štefan K 2, Berlot Andrej*K 0.80, Blažič Franc Ki. — Skupaj K 65.10. JOSIP SPSCHAR, T ulica S. Ceferi^a šiv. 7 Bogata Izbera blaga za moSke obleke zadnjih novosti za Jesensko In zimsko sezono kakor tudi zaloga Izgotovllenih oblek „Al-Tlndustrla Inglese". Zaloga srajc, ovratnikov* zapostnikov* ovratnic, kakor tudi oblek za deCke. Postreiba točna. Cene zmerne. niiBaHiiiii ! JOSIP STRUCKEL ■ ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bo s ako v a uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba In slovenski jedilni listi. Berlitz School. Odlikovani zavod za pod uče van je jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Vieilemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. Delniški kapital In rezervni m icnn m oc zakladi K 327.000.000.— Iti, n-% 1H3 mm lun ran o I i Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterlna m Nov prihod volnenega blaga za moške, 3 in ženske, zefir, batist in perij iva svila 2 za jojice. — Svilenlna in okraski zadnje ga novosti, velik izbor izgotovljenega pe- jj| rila in na metre, spodnje srajce moderci. & Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. IIBIliaE^EEBgg II Dr. H0S¥MTi TRST, CORSO ŠT. 17 SpMilaiiit za KOŽNE In SPOLNE BOLEZNI Šibkost m nervoznost u BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. In S • 7 zve ter i Ljubljanska kreditna banka ll podružnica v Trstu Cenlrsla s Ljubljene. Podrafaica: SpHt, Celovec, Sarajevo Qo-rica In Celje. ulica Cssdrma St« 11. T«le?oni 5-13. odprta e* 9-12 Vs ii 27,-5 DelnlZk* glavnica \ K S,OOO.OOO.-Rezcrvnl zaklsdl: K 1,009.000.- InrSale nuMJe ose g laifao M guMe tanzaktlle. Vlm m knjižice oHreiiaje s 51 netto (rentni davek plača banka iz svojega). 0IOŠ2 na tekači In 2fr9-rai!un najbolje po domu. Sprejema hsma nsročiia za m fu- m taemsRe borze Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. *tr rv m In razno moderno blago za mo2ke In ženske obleke nzpeSilja p« Rtjaftjft cmfc insslraska nzpSiiiaha R. Stermecki v Celju 302 štajersko PiSite po glavni ilnatr. cenik tac već ti-oč stvari, kateri m Tsafemu polije suton j. Pri oaro&lih is Srbije, Bolgarija, Nemčije ia Amerike je treba denar na* PToj po* ati. M «tot Restavracija FINDIftG Trst vtaMtfB* 11 Vsako Mdtijo te praznik PLES Vstop 50 ttattsk, M 8 •laso svira owtaa (»dba Trgovina na debelo PSenlce, pienKne moke, rumene in bele koruzove moke* ovsa, debelih In drobnih otrobov (otrobi) koruze, ffiiola itd. Itd. Biinero mM, Trst, "utB z Telefon i«. 2403. Brzojavi: „Gambel - Trst". Telefon it. 2403. Via Mm n. 5 - Mrtina t Tak - Via Hm It. IS se peča z vsemi bančnimi p< EOj vlon na teko&am lafionu po do^oTorn. ter 9 [0 so iste, negiede na določila obstoječega moraš polago. ■ m mti ratortia, vlagateljem vedno aa rac p sLnsB.vs.-.aa?, UMETNI ZOBJE »V Dr. J. ČEBHAK OLTVSCIIEII "•liiiiinrT• •• -••••- r""-"v•••"••••VTv iTOKOVA m-paing & uljudne priporoma. Trst« ulica Molin piccolo St. Nuavs Vorkj JI .^^^Eioonnnnng SS5555F5EF iIHlif p ifflili p!P a ptici; ^ ! j!1 !!|||j!|| 111 amiema od vaakega tadi fie mi ad tojfil ob^ ^ »-k* r« otrazja čekovna račuae a Vlaga se lahko pe 7U71 S....................I..................... Irnnto-ilrtia zadnga v Trstu Ml................................................... teeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeef Posojila daje na osobni krstft in mm ISltlvs proti piačiln po dogovora. Uradne ure: vssk dan od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Priporoča male hranilne Skrinjice, ki so posebno primerne za družine. Stran IV. »EDINOST« li V Trstu, dne 18. oktobra 1914. Brivnlce. Anton Novak 87, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu u mnogoštevilni Obisk. — SVOJI K SVOJIMI 2660 MfliftMftlMfli te naj lipi* laaaliarska dela m trvr-najDOUSfl »ojejo rTriuSn «k»t> Andreja BOJIC-a t Trstu, Acque iotto 20. Izpadi! Lasje m kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si ialofbo, da se £X«pričate- I®** Obtoke. z prodalo Ikf izbett. (ljktllifli iabera oblek aa moto, dečke VBUnfl parila. Klobuki in kap« v veliki Koetini ca dečke po oaai, da se st bati konka renče. Oele obleke in hlače za delavce. — Trst, Campo Ban Giacomo iter. 6, nasproti cerkve St. Jakoba. 2449 Papir. Velika zaktta papirja po zinernib cenah na drobno GASTONE DOLLINAR, Via za ovitke, papirnatih vrečie, prodaja in debelo tvrtka al Gelsi Mer. 16 Tslefoa UL 2T-RL laaaaU lflflU priporoča cen. občinstvu svojo KUPON flllti pekarno in eUBčamo. Vrdala Largo Boschetto Si. 558. Prodaja ssnhs vaah vrat VoSčarne. JerneJ Kopal - Gorica in med. 292 Žganjarn*. ■nji edina slovenska Igamarna in za-IHIft loga likerjev, ▼ kateri se dobe vsakovrstni likeri L se nahajam bližini doma" v Trato, ulica Oario Oh« Cedila. Bdlna zaloga dslmatiitaisfa tropinovca. Razpošilja tudi na deželo. 1152 n uu m -Narodnega 10, vogal uL Buffet AmIhamIn Mi cenjenemu nbčinstvn Buffet v Priporoča K ulici Gheda St. 8. Točijo se pr-tovrstna vina in pivo. 1804 Cement Tovarna cevi hi cementnih ploft. ANTON FABBRI, Trst ulica Toi S. Piero 18 blizu roj makih obokov. Cene zmerne. 2908] CevljarJL Ceoliornlco JUla Sartorefla44 Sit X — Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naroČila ter poprave. Cene zmerne. J 1447 Prodsja bno in debelo. Odprta je nova po aoi Sv. Ivann 703 v bližini „Narodnega droSnica v orna". 2340 JOSIP AiHAItn Zgornja Greta štev. 270 priporoča svojo pekarno. Rom SusK Trst, ulica Pasqutde Revoltella it 62 priporoča caitf. občinstvu svojo pekamo in sladčičarao, ▼ kateri ae dobi večkrat na dan sve* kruh in sladčice. Vino in likerji v steklenicah. 2286 £H?n tHlflf TRST, Molino a vento 11 il'iP rlUlV priporoča svojo delavnico in prodajal r.ico čevljev. Izdeluje po meri in prodaja liOSene čevlje, vse po najniijih cenah. „Svoji k finejša moka, Sprejema pecivo. PohiStvo. fin A postelji vzmeti, nove iimnice K 86.— Po-IVVt polna spalna soba z iimninami K 290.— V. FoDderia 12, I 2318 Trst, ulica Farneto St 41, pri- Jav- Iz r rtuje vsa mizarska dela točno in solidno. 2175 S. FnnkovK poroča veliko zalogo in de! nico modernih spalnih sob in drugega hiitva. — Fotografi. Jusosiovanl! JsafiLf^rtJL lesi 10. — Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 i rfffit?'!hfl sP°m'm so artistične fotografije na; lUJiJ »1051 kristala, porcelanu itd za priveske, i r. it -bne kamne in slično. — Zastopnik velikega I t''1jetja za reprodukcijo artističnih fotografij je! *1. .ajne poSiljatve. mimm iidina ptiu>or3K4 lo.jriia dvokoles .TRIBUNA* Gorica, TržaSka ut. 23 prej pivovarna Ooriup). Zaloga dvokoles, šivalnih In kmetijskih strojev,gramofonov, orkestron. Itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—1 Plačuje se na obroke. Ceniki franko. ^ c a s s a s asszru a a Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFFU in drugih vrst strojev In dvokoles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. GORICA ulica Municipio Št. 1 už^io štev 40 Točne ure ^roga!^ najuglednejša in najstarejša prodajaJnica ur v Trstu, ulica S. Anton i o (vogal ulice S. Nlcol6) Velika izbera verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste i. t. d. in , w0C03 - MdfciKO a ževiiev vseh vrst za mosHe, ženske in otroke Sprejema naročila do meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk , rir^v-s; vS^ti'.V;V--GA*: S J ^igcagas nni UstanovSjena I. 13S9, mimmB a ■ ■ a rovar? B n Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20 Izlioljlsjte promet v svoji gostilni z izvrstnim cenim plzenskim pivom iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budjejevicah. NajveCja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosl, via della Crociera. Pokusite pivo <3rnnd-Hofžla i slovanskem i i vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd. Gostilna F. Stranear 32 priporoia najboljža vina. Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina Dreherjevo pivo prve vrste, Cenjenim krč marjera in odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za pristnost jamčim. Dnevne cene najnižje* 2S44 j RpinAMfjfTfl cenjenemu občinstvu svojo go-rilpUrUlUlII stilno-buffet. — Točim prvovrstno ' I>reheijevo pivo na pipo, brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Lndvik Tominec. 1802 Kleparji. priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico kleparskih izdelkov. Izvr-ivo v delavnici ali izven po zmernih cenah. Ulica Sefcfce Fontane štev. 34. — Svoji k svojim I 2443 lIADRAirSKA Trst, Via Cassa di Msparmio štev. 5 (Lastno poslopje) Lozer I ven, klepar a prodajo vsakovrstnih ki 6nje vsako naroČilo in po^>ra^ Krojači. IImIm^hIm IVAN GORUČAN, Trat, ulica Pas-nrUJulflllU qnaie Revoltella ali Cbiadino in Monte St. 27, L nad., se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna po-"trežba, velika izber naj novejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 7213 Jakob Semerl Skedenj štv. 141, priporoča _______ c®nj. občinstvu svojo ho- ja<*aico ter častiti duhovščini za katere izdeluje sini bene talaije in mašne plašče kakor tudi vse drogo cerkveno opravo. 2173 Mizarji. Rudolf KOIDPOn I št- 3 priporoča cenjenemu občiestvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji pri naja tudi na dom. 2532 M ifffiPAH rr-'z>r v ulici Torquato Tasso (vo- J fl. nuji tli g al Bekedere) št. 28 se priporoča »Urnemu občin-tvn Izdeluje spalne sobe in drugo KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA VLOGE NA KNJIŽICE 4% od dneva vloga do dneva vzdiga. Rantni davek plačaj« banka Iz svoja«. OBRESTOVAN JE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogovoru. FTLIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATUA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NA- | KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. ! PRODAJA SREČK J RAZREDNE LOTERrJE. j S ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. I Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni I izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno, j STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITl j Krediti proti dokumentom ukrcanja. I BORZNA NAROČILA. INKASO. j Telefoni: 1463, 1793 in 2676. UKUPNI UM: odld lo 12 V, pop . In od 21/, do 5 pop 1 1 ESKOMPT HEmC «♦♦♦ i I V sled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „v>RNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink MINISTRSKO vino po 24 st lU L - PRISTNI TERAN po 32 st- % L riaška posojilnica in hranilnica mizarska delavnica zavsako- ______vrstno delo. Trst ulica S. France>co d a»s w 2. dvorišče. 2095 Anton Banicu Mlekarne M10 k P '*i»mčeoo ]/iistno čajno maslo I. vrste, nicnu Cm! graSki' kruh. dnevni dohodi v mlekarn LiiK. ulica delle Poste 9. — Fltjalka .Mor.t« Magp:ore" ulica Giulia 5. — Sprejemajo s« naročila za .Piombir" (mrzia smetana) garniran in navaden. Olje, kis, milo. PR. 8IAGGINI Fr^ciaja^'olja^kisa, ^[la drago. 1 SI iill I** Mil ii« Ii« tli in isi na ih || registrovana vađruga % poeti^era TRST, Platia d«lfa Castrma a, Ii. ncd. (v lastni pai«n> vhod po slavnih 7t«>H£aih. POSOJILA DAJE aa v kaj ii bo b^/fe*/« aa maaiea fo €•/• aa ustav« ia po dogoran. HRANILNE VLOGE vaakaca, Ca tudi ni ud in jih obrastala po Vede stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. Raotal iinl »Istels na. - Vil« m lahko po eno krone. - ODDAJA DO- ^^ ilita NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE). PoStn ■ »-hranilni tf n i rm*un 16 004 TEL^i'ON fit 0^2. Ima varnostno tfillco (safo dtpcsiUV z« siraabo vrednostnih listin, dokumentov ia rasaik irogii vrednot, psjsoinonia varna proti vlomu ia polaru. urejaao po a\novej>ein načinu ter jo oddaja straaksm v uaja»> 50 nizkih cenah. UraSue nrt( Stanja vlap naa 1« aWI«««v kron. o4 H« doaolta* ia M I do 3 popoldne. - IrplaCuJ« s« _ *»sfc l«Uv«rs »a sradslb urah __ i CENTRALA V PRAGI Ustanovllena L 1868 30 podružnic 17 ekapozltor Daiaiika giavašca N 80,000.000 Rscarvai in varnusiiil zaklad: K 29,000.000 Žhrnostenska bankapodruinica v Trstu GRADEŽ otvorttaa V polena ekspoziture redno poslovanje OPATIJA Izvršuj« vst bantne In menlalnUne posle. Borzna naročila. TELEFON: 3187 — l«t TELEFON: 2157 —1078. VLOGE NA KNJIŽICE Rentni davek plačuje banka iz svojega. M Vilki InzplifH na raznim II nmmnamuihHIIMIiUhii II II MII IIHII^SII IIKIT^II irnii^II^iie mm