Stran 257.
Novice.
—   Osebne vesti. Grozdni komisar v Ljubljani, gospod Viljem Putick, je imenovan višjim gozdnim komisarjem. — Deželnovladni konceptni praktikant gosp. Leon Grrasselli je imenovan deželnovladnim koncipistom. — Gimnazijski ravnatelj v Spljetu gosp. Ivan Kos je imenovan ravnateljem hrvatske gimnazije v Pazinu.
—   Kranjski deželni zbor. Z naredbo celokupnega ministrstva z dne 25. junija je bilo zasedanje deželnega zbora zaključeno.    Deželni zbor se letos  najbrže več ne sklice.
—   Volitev v ljubljanski trgovski gremij se je vršila dne 24. t. m. Vsled škandalozne brezbrižnosti gotovih slovanskih trgovcev je bil izvoljen predsednikom Nemec Leopold Biirger in imajo v odboru Nemci večino, čujemo, da se vloži proti tej volitvi protest.
—   Šiška dobi ulične napise. Občinski svet je izvolil peterico svojih članov v odsek, ki ima določiti ulicam v Spodnji Šiški imena, ter priskrbeti dotične napisne tablice. Predlog, da bi se napeljal v Šiško vodovod, je bil z večino proti 3 glasom odklonjen.
—   Vodovodi na deželi. Tekom letošnje pomladi so pričeli graditi na deželi tri velike vodovode, med njimi tudi onega za Novo mesto. Zdaj pride na vrsto postojinski vodovod s proračunjenimi stroški 180.000 kron.
—     Kulturno poskuševališče na ljubljanskem Barju. Na zemljiščih, koje je vzelo poljedelsko ministrstvo na ljubljanskem Barju v črni visi in pa v tomišeljski občini v najem, uspevajo tudi letos ondi zasajeni poljski sadeži dobro ; s tem kultiviranjem je poljedelsko ministrstvo v enem oziru barjanskim kmetovalcem lahko v spodbudo, da se trud in delo na odotnih zemljiščih izplača, če se dado — seveda tudi drugi pogoji izpolniti. Manjkati ne sme v prvi vrsti dobrih gnojil, suhega vremena, pa odvodnih jarkov!
—   Uporaba državnih železnic je izdala ravnokar svoje poročilo za leto 1901, glasom katerega je imela lani v svoji režiji 11 466 km železničnih prog. Gmotni uspeh je zaostal za proračunom za 10,352.275 kron, ker se   je računilo
za 8,289.395 kron več dohodkov in za 2,062.881 kron manj izdatkov.
—   Predor skozi Karavanke. Zadnje dni. so blizu Rožeka slovesno vložili prvi kamen k obokanju železniškega predora. Slavnosti so prisostvovali tudi deželni predsednik, sekcijski načelnik Wurmb, celovški in beljaški okrajni glavar, ter mnogo kmetskega prebivalstva.
—   Bohinjsko jezero. V zadnjem času pišejo različni slovanski časopisi mnogo o Kranjski in o njenih znamenitih krajih, letoviščih, kopališčih in dr., kar je nedvomno sad IV. shoda slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Vsi popisi vabijo izletnike v našo deželo, na Bled, v Postojno ali k Bohinjskemu jezeru. Sedaj pa smo dobili 18. številko Dillingerjevega časopisa „ReisefubrerMv v katerem čitamo simpatičen popis Bohinja in belopeških jezer.
—   Cesta Podbrdo-Petrovo brdo-Zalilog pričela se
je graditi in dogotovi še letos. Akoravno samo 14 kilometrov dolga, stala bode vender 70 tisoč kron. Sedaj pa poroča „Soča", da se je oddalo tvrdki Rizzani-Venier iz Italije! Kakor znano, je del te ceste na goriški strani dogradil domači naš podjetnik Lončarič, ki je pa imel izgubo pri delu. Mesto, da bi se delo nove ceste razpisalo in povabilo tudi tega, oziroma druge domače podjetnike, oddalo se je delo laški tvrdki, ki bode ondi koristi imela, ko je domačin moral doplačati! — Opozarjamo našo javnost na vse to, kakor tudi na zgradbo železnice Trst-Parenčev, o kateri se čujejo jako čudne stvari in katera bode poleg Llovdove in bolniške afere tretja — ki je vredna, da se za njo zanimajo tudi naši državni zastopniki!
—   Občinske volitve v Gorici. Proti gospodujoči laži-liberalni stranki v Gorici je zadnji čas nastala precej velika nezadovoljnost tudi med Lahi. Zadnje dni so se ti ne-aadovoljneži združili na skupno postopanje pri občinskih volitvah. Splošno se je mislilo, da pri letošnjih volitvah ta stranka še ne doseže uspehov, ker se ni za ta boj pravočasno pripravila. A glej — ta stranka je vender dosegla nepričakovano velik uspeh in sicer pri volitvi iz III. razreda. Stranka je v tem razredu kandidirala arhitekta Antona Batistiga, vodjo „Grazzettina" Adolfa Coderm asa in trgovca Mihaela C u 1 o t a in zmagala z dvema kandidatoma. Vseh volilcev je okoli 1000 v tem razredu; glasovalo jih je 225 in sicer sta dobila izmed kandidatov opozicije Battistig 124, Culot pa 113 glasov, poleg njiju pa je bil od laži-liberalne stranke izvoljen Giorgio Bombig s 115 glasovi. Koliko so k temu porazu klike pripomogli Slovenci, nam še ni znano, omeniti pa moramo naznanilo „Soče", da bodo nekateri Slovenci glasovali za kandidate opozicije. Izid te Volitve je dobra pljuska gospodujoči stranki in je radi tega v Grorici velik halo, zlasti ker je gospodujoča stranka napela vse sile in agitovala na vse kriplje, a volilci so izostali. Ta volitev je morda prvi korak k boljšemu. Tudi v II. razredu postavijo  „nezadovoljneži"  svoje kandidate.
—   Nečuveno nasilstvo se pripravlja v deželnem zboru istrskem. Lahi hočejo preprečiti, da bi bil iz kmetske kurije izvoljen Hrvat v deželni odbor in zato hočejo štiri hrvatske mandate razveljaviti.
—   Nova stavka v Trstu. Mesarski pomočniki in učenci so ustavili delo, ravno tako tudi delavci v mestni klavnici,
—   Umrla je v Trstu gospa Mac a k roj. Nolli- soproga višjega evidenčnega nadzornika v p. gosp. Jana Macaka. Lahka ji žemljica!
—   Samomor. Te dni ponoči okoli 12. ure je prišel v gostilno Marije Eavnikove neki tujec, ki se je vpisal v knjigo za tujce: Josef Hofmann, Privatbeamte von Traiskirchen. Hotel je imeti svojo sobo. Ker pa ni bilo prazne sobe na razpolago* spal je z nekim podobarjem skupaj. Okoli 4. ure je počil v sobi strel Podobar je ves preplašen priletel iz sobe in povedal, da se je tujec   ustrelil.   Ker  je še živel, poklicali
Stran 258.
so zdravnika in poslali po rešilni voz, a predno je ta prišel, je tujec umrl. Ustrelil se je v desno sence. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. KriStofu.
—   Nesreča na železnici. Dne 23. t. m. je padel na mostu čez Glino na Koroškem z osebnega vlaka državne železnice sprevodnik Jos. Dolenc, ter si zdrobil glavo. Izdihnil je na mestu. Ponesrečeni, ki je bil šele 28 let star in oče štirih otrok, je imel hromo nogo, ker je že poprej enkrat padel s tovornega vlaka.
—   Nesreča na električni cestni železnici. Oton Heinz, 31 let star, rojen na Dunaju, arhitekt pri stavbeniku gosp. Filipu Supančiču, in njegova nevesta gdč. Marija Asoli, stanujoča na „Zelenem hribu", kupila sta si v torek pri zlatarju Zajcu na Starem trgu poročna prstana. Bila sta že trikrat oklicana in sta se hotela v ponedeljek poročiti. Od urarja sta se odpeljala na „Zeleni hrib", Heinz s kolesom, njegova nevesta pa z električnim vozom. Po Sv. Florijana ulicah je vozil Heinz la električnim vozom, pri postajališču poleg Samassove vile pa je ušel naprej in vozil pred električnim vozom, in sicer, kakor pravi voznik električnega voza in onega priče, izven tira električne cestne železnice, ki gre tukaj na levi strani ceste poleg hodnika, ki je precej nad cesto zvišan. Cesta je bila prosta in se Heinzu ni bilo treba nikomur izogniti. Kako se je prigodilo, se ne ve, naenkrat je ležal Heinz pred električnim vozom in ta ga je vlekel kakih 60 korakov naprej, predno je mogel voznik Leopold Iglic ustaviti voz. Heinz je vsled dobljenih poškodb umrl.
—   V senu zadušil se je na Glincah 60 let stari, slepi berač Franc Stenovec iz Šiške. Vlegel se je pijan v seno spat. Zjutraj so ga našli z obrazom v senu ležati. Zdravnik je konstatiral, da se je zadušil.
—   Samomor. Zidani most je menda postaja za samomorilce. Te dni so izvlekli iz Savinje posestnika in ključarja Jakoba Gašperina iz Škofje Loke. Pri njem so našli vizitko in listek z napisom: „Tukaj končam jaz svoje življenje". Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
9
—   Strast kegljanja. V Predkloštru na Predarlskem je zakegljal neki premožen rokodelec celih 1600 kron. Da je poplačal svoj dolg, je moral dati celo prihranjene vinarje svojih otrok.
—   Jeseter. Dva metra dolgega jesetra so ujeli ribiči v Labi blizo Litomefic ter ga darovali češkemu muzeju.
—   Usoda. Prošli četrtek dopoldne je na Dunaju izgubila neka dama v hiši neke banke sublimatno pilno, na kateri je bila naslikana mrtvaška glava. Pilna je bila torej označena kot smrtonosna. Nekdo je pilno našel ter jo kazal uradnikom. 371etni uradnik Kari Friderik R. pa je vzel pilno, češ, da jo da v lekarni kemično preiskati. A mesto tega jo je razstopil v kozarcu in izpil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Uradnik je bil ječen ter je porabil slučajno najdeno pilno, da se je usmrtil.
—   Rafinirana sleparka. Nedavno je bilo prodajalki Elisi Popper na Dunaju ukraden Črn usnjat mošnjiček, v katerem je bilo 750 K jedna poštno hranilnična knjižica in nekaj dragotin. Obvestilo se je o tem policijo in se dognalo, da je tatvino izvršila neka ženska, ki je prišla v prodajalnico kupit neko malekost. Pri plačevanju ji je padla kakor nehote jedna krona na tla, in ko sta ona in prodajalka iskali izgubljeni denar, posrečilo se je sleparki, ukrasti omenjene stvari. Izgubljena krona se ni našla in omenjena ženska je kmalu na to odšla. Policija je v kratkem dognala, da je tatica identična s 361etno delavko Alojzijo Csusik, ki je bila radi tatvine že zaprta. S kakšno neverjetno rafiniranostjo je Csusik kradla, se razvidi iz tega, da je imela denar, večinoma jedno krono, kateri ji je navidezno   slučajno   pal na tla, privezan na tanek
gumijev trak. Ko se je čul denar pasti na tla, potegnila je trakec zopet k sebi in skrila denar. S tem je učinila, da so iskali denar tako dolgo, kakor se ji je zdelo in da je med tem časom našla priliko, izvršiti tatvino. Ako se ji to ni posrečilo, zahtevala je za izgubljeni denar druzega in ga večinoma tudi dobila.
—   Nikola Mašič. Pretresljiv je način, kako je preminul pretečeni teden v Zagrebu sloveči hrvatski slikar profesor Nikola Mašič. Pred dobrimi 10 dnevi mu je umrl brat-dvojček, profesor Aleksander Mašič, s katerim so ga 'vezale vse sile plemenite duše. Ni se dal več pomiriti zaradi njegove izgube ter mu je po desetih dneh v najboljši dobi življenja sledil v večnost. Umrl je za srčno bolestjo. Nikola Mašič je bil po svojih delih znan po vsi Evropi. Veljal je za ustvari-telja modernega hrvatskega slikarstva.
—   Strela udarila. Uže se je začela ona doba, ko se Čuje od tu ali tam o različnih nesrečah, ki jih je napravila strela, ona božja puška, ki je grozna po učinku električne sile, s katero jo preskrbljuje narava. Te dni proti večeru je vdarila v neki kraj na Hrvatskem. Udarila je v dimnik, šla po dimniku v sobo ter ondi omamila gospodarja tako, da se je še le po preteku dveh ur zavedel. V. pritličju pa je v sobici že spal mladenič Ivan Idrič. Strela mu je šla preko lica, izbila oko ter ga, prizadevši mu mnogo opeklin, na mestu usmrtila. Isto uro je druga strela udarila v hišo poleg cerkva toda ni nikogar ranila.
—    Rop in zastrupljena cigareta. Bančni sluga Cardasz v Varšavi je nesel na pošto 30.000 rubljev. Med potom ga vpraša neki gospod za neko ulico, a za uslugo, je ponudil slugi cigareto. Jedva pa si jo je prejemnik zapalii, zgrudil se je mrtev na tla. Tujec je priskočil, ter pograbil torbo z denarjem in izginil. Cigareta je bila zastrupljena.
—   Strela v cerkvi. Med pogrebno svečanostjo je udarila v Aneiri na Španjskem strela v cerkev, ter ubila 25 ljudi, nad 30 jih je pa ranila.
—   Vaški roman. V starem Staparu se je obesi mladenič Trivo Stanojev Milakov. Zaljubil se je v ubogo deklico, s katero se je hotel poročiti. Stariši, bogati posestniki, pa tega niso dopustili. Zato se je udal sin pijančevanju, zanemarjal je svoje delo, vsled Česar ao ga stariši vedno zmerjali. Pred par dnevi je Trivo Stanojev popival vso noč, a zjutraj se je obesil.
—   Dolgovi bivšega kralja Milana. Na Dunaju in v Parizu je napravil pokojni razkralj Milan baje ,7 milijonov frankov dolga. Ko je Milan umrl, se je raznesla vest, da poplača te dolgove naš cesar. Sedaj pa se čuje, da povrne dolgove Milanove kralj Aleksander, kateri si je prihranil še za časa inladoletnosti 2 milijona, ki sta sedaj narasla na 6 milijonov. Tudi kraljica Draga je prav uzorna gospodinja, ter ne pripušča, da bi si prisvajali različni dvorniki in sluge kraljevski denar, nego vse nadzoruje sama. Od svoje apanaže, ki znaša 30.000 frankov, ne porabi baje niti vinarja.
—   Vsestranska skrb nemškega cesarja. Ko je nedavno odpotoval nemški cesar Viljem iz Krefelda, napravile so častne device celega mesta cesarju špalir na kolodvoru. Mladi deklici v svojem rožnem razvoju so zbudili cesarju naj-brže stare spomine. Zato se je obrnil k deviškemu zboru % vprašanjem: „Ali pač tudi pridno plešete z mladimi poročniki?" — In sramežljivo so odvrnile device: „Žalibog, imamo le malo poročnikov". In Viljem kot skrbni pospeševatelj „guter Zucht und Sitte" je odvrnil: „Potem vam jih moram nekoliko poslati". V soboto zvečer pa je dobil župan v Krefeldu brzojavko: „Na povelje Nj. Veličanstva cesarja in kralja bo dobil Krefeld garnizijo. Prosim, navesti takoj predloge glede nastanitve celega huzarskega polka v mestu ter glede vežbališča v okolici, pl. Bissing". Sedaj vsaj svet ve, zakaj so nemški poročniki. Občudujemo pa tudi vsestransko skrb nemškega cesarja.
Stran 259.
—   Neprevidnost kmetice znala je na Hrvatskem izrabiti premetena ciganka na sledeči način K kmetici pri-šedša, reče ji ista, zakaj da ne dela, ker je še mlada. „A kako naj delam — odvrne ciganka — moj mož je pijanec, kar zaslužim, vse zapije". Kmetica, katere mož je bil res vdan pijači, potoži istotako svojo nadlogo, katero ima z možem pijancem, ciganki, katera ima v svoji premetenosti takoj zdravilo zoper pijančevanje moža, s katerim nzdraviu tudi svojega cigana. Toda to zdravilo stane denar in ni tako brzo narejeno, dejala je ciganka ter imela odslej prost vstop pri kmetici, katerej je malo po malo izvabila do 60 kron „za zdravila" in mnogo obleke. Ko pa zdravilo le ni hotelo pomagati in ga je ciganka za drag denar zmiraj »pripravljala", videla je žena, da je vse skupaj le prevara, s katero izvablja ciganka iz nje denar. Gre in naznani vso stvar orožništvu, katero je hitro zasledilo, da je vse to zasnoval mož od ciganke, kateri je za svojo  „žejo"  vedno potreboval denarja.
—   Vzgoja kanarčkov na Nemškem. Na Nemškem peča se prav mnogo rodbin z vzgojo kanarčkov ter se jih razproda čez 250.000 na leto. Nekaj čez 100.000 jih gre vsako leto v Ameriko, kjer se jih zelo lahko in drago razpeča. Na Angleško jih gre okoli 50.000 na leto. Tudi v Braziliji, Kini, Argentiniji in Bumunskem imajo nemški kanarčki prav dobro ceno. Da to posameznim trgovinam in družinam, ki se pečajo z vzgojo, prinaša marsikak zaslužek, je gotovo. Tudi Slovenci bi v jednem ali drugem kraju gotovo ne imeli škode, ako bi se nekoliko pobrigali za vzgojo kanarčkov.
—   Okradena na potu je bila soproga višjega uradnika Yanda Szoska iz Varšave. Došla je v petek na Reko iz Zako-panskega kopališča v Galiciji. Zapazila je, da ji je med potoma v kupeju zmanjkalo torbice z 240 rublji in 80 kronami avstrijskega denarja. Prijavila je stvar policiji, katera jo je spremila v hotel Quarnero, dokler ne dobi od doma denarja, ker je ostala brez novca. Policija se je obrnila po dotično pojasnilo v Galicijo in Varšavo.
—   Hiše iz stekla. Bivši voditelj slavnoznane tovarne stekla v St. Gobainu Jules Henrivaux je priobčil članek, v katerem proglaša steklo za najboljše stavbeno sredstvo, posebno takozvano novoiznajdeno „kameneno steklo", ki je trpežoejše od granita. Hiše, zgrajene iz stekla, bodo vezane z železom in ne bodo prav nič vlažae ter se bodo kaj lahko umile in cedile.
v
—   Čuden slučaj. Neka bogata udova v Berolinu se je hotela iznova poročiti; iskala je s pomočjo časnikov moža. Došlo ji je mnogo ponudb, a udova se je odločila za nekega snubca z dežele. Dogovorila se je ž njim pismeno poste re-stante, da se snideta v Berolinu, ona bode nosila šmarnice, on pa v zaponi suknje rudečo rožo. Vznemirjeno je čakala udova na kolodvoru prihoda svojega ženina. Vlak je prišel in potnik, ki   je imel v zaponi   rudečo   rožo, je bil njen  —  sin.
—   Ženska ljubezen. Pred pol letom je prišel v Pariz ruski inžener ter se zaljubil v lepo, mlado gospodično, ki je imela službo v modnem salonu. A inžener se je modistki izneveril, ker je našel lepo pevko. Nekega dne je kar izginil s svojo novo ljubico. Odpeljal se je domov. Modistka pa je vzela svoj imetek 6000 frankov ter šla nezvestega inženerja iskat. Iskala ga je 2 meseca. Končno ga je našla. Inžener in pevka sta sedela v svoji sobici ter se izvrstno zabavala. Modistka pa je odprla vrata fer dvakrat ustrelila na parček. Zadela ni nikogar. Pevka je mahoma pobegnila, inženerju pa je nastop modistke tako imponiral, da se je „zgrevano" vrnil v njeno naročje ter se ž njo te dni  —  oženil.
—   Vedno več naseljencev. Odkar se je naselniški urad v Novem Jorku preselil na Ellis Island, še nikoli ni prišlo toliko naseljencev iz Evrope v ameriške države, kakor sedaj. Tekom meseca maja se je izkrcalo v novijorški luki 92 845 naseljencev.
—   Premoženje kraljice Natalije. Berolinski „Local-anzeiger" poroča, da namerava ekskraljica Natalija darovati svoje premoženje — več milijonov — nekemu francoskemu samostanu.
—   Devetova zahvala Burkam. Iz Pretorije poročajo, da je bil Devet v koncentracijskih taboriščih ter se je zahvalil ženskam za pomoč tekom vojne. Devet je rekel, da bi bili morali Buri z vojno že davno prenehati, ako bi jih ne bile ženske tako krepko podpirale. General je poživljal ženske, naj se udajo v usodo ter prenašajo križ, ki jim ga nalaga Bog in naj bodo udane podanice angleškega kralja. Ženske so prirejale Devetu ovacije.
—   Drage slike. Iz Londona se poroča o neki dražbi, kjer je bilo prodanih 151 slik in risarij za čudovito visoke cene. Doprsni potret stare žene od Eembrandta za 118.250 kron; Velasquez : „Prodajalec grozdja" 53.630 kron; portret Edvarda VI. 34.400 kron; Van Dyck: nPesnik Walleru 17.200 kron; „Doječa madona" zgodnja vlaška šoli, 18.705 kron in več drugih.
—   Peš okoli zemlje in čevlji. Dva podjetna mlada Francoza sta se odločila, da potujeta okoli sveta peš in sicer nameravata to potovanje dovršiti v štirih letih. Sedaj sta prišla v Pešto ter sta prehodila 22 tisoč kilometrov svojega potovanja, čevljev oziroma podplatov pa sta strgala uže 75 parov. Koliko jih bodeta še potrgala do cilja! Od tega potovanja bodo imeli menda največ dobička čevljarji.
—   Angleška izguba v burski vojni. Najnovejši podatki o izgubi angleškega moštva izkazujejo 22.550 mrtvih, 22.829 ranjenih, 9553 vjetih in izgubljenih. Nenavadno veliko število 75.430 vojakov pa se je vrnilo v svojo angleško domovino kot pohabljeni in invalidi. Neki angleški list pripominja k tem številkam, da so iste v velikanskem nasprotju z številkami, katere je objavljajo tekom vojne vojno ministrstvo kot izgubo. Vlada je začetkom menila, da stori dovolj, ako odloči podpore 3000 rodbinam padlih in ranjenih vojakov, sedaj pa se vidi, da se bode ta podpora morala mnogo zvišati vsled toliko tisoč rodbin, ki so izgubile svoje reditelje. Izgube, katere imajo Angleži v južno-afriški vojni (o izgubah, katere imajo Buri, pa se ne ve število) so skoro iste, kakor ob priliki krimske vojne, kjer je bilo mrtvih ravno tako 22.182. V nemško-francoski vojni bilo je mrtvih 290.000 ljudi. V ameriški vojni, jedni največjih, pa je padlo celo 655.000. Število padlih v rusko-turškej vojni računa se na 180.000. Zgodovinarji so zračunili, da so vse vojne od 1. 1786 — 1880 uže zahtevale 4,470.000 človeških žrtev in 3047 milijonov tuntov šterlingov denarnih stroškov. Da so te številke od 1. 1880 uže zopet mnogo narastle, vidi se iz zgoraj navedenih podatkov.
—   Iz Čikage v Novi Jork v 17 urah. Od Čikage do Novega Jorka v 17 urah je najnovejši napredek ameriškega inženerja. Pennsylvanska železnica je izdala v ta namen 50 milijonov dolarjev, to se pravi, samo za popravljanje svojih tirov med obema mestoma, če pomislimo, da znaša razdalja med obema mestoma 912 milj, tedaj bo moral vlak poprečno pre-leteti 53 64 milj na uro brez vštetja zamud na postajah, če pa še zamude vštejemo, tedaj bo znašala vlakova hitrost 57 milj na uro, kar je grozovita hitrost. Na marsikakem delu pa bo moral vlak kar divjati kot ciklon, če bo hotel vzdržati poprečno hitrost.
—   Iz česa je stvarnik ustvaril ženo. Neka arabska legenda pripoveduje o nastanku žene sledeče: Ko je Gospod Bog ustvaril ves svet, mu je zmanjkalo tvarine, iz katere bi ustvaril ženo. Vzel je tedaj od vsega, kar je ravno bilo pri rokah. Vzel je nekoliko gibčnosti kače, žarek solnca, mehkoto rože, nestalnost vetra, sladkost medu, grenkobo pelina, neusmiljenost tigra, vročino plamena, hlad ledu, nemirnost gozda, in iz vsega tega napravil ženo.
Stran 260.
—   Italijanska vinska klavzula bode, kakor se euje, vender slednjič odpravljena, s čemu bode našemu vinogradniku mnogo pomagano, ker do sedaj mu je uvoz italijanskega slabega vina delal veliko konkurenco. Da pa naša monarhija nekoliko odškoduje Italijo za to odpravo, dovoljuje ji uvažanje olkinega olja in južnega sadja pod jako ugodnimi pogoji.
—    K katastrofi na Martiniku. Uradno poročilo zdravnika na kolonijah Martinika dr. Lidin-a, kateremu je bilo naročeno, preučevati sredstva za odstranjenje mrličev v St. Pierru, nam pojasnuje položaj, v katerem se nahaja to mesto. Dr. Lidin konstatuje, da je število mrličev, katere bi bilo treba odstraniti, majhno, primeri z ogromno množino ponesrečenih. Večina oseb, ki so bile zadete po izbruhu vulkana, leže pod podrtimi stropi in strehami hiš. Tu se ne da nič več storiti, ti mrliči so dovolj zakriti pod razvalinami. Geste in ulice so s podrtinami hiš popolnoma zabarikadirane in nepristopne. Veliko mrličev je tudi zasutih pod pepelom. Na odstranitev razvalin pa že celo ni misliti. To početje bi bilo prvič popolnoma nepotrebno in vrhu tega še zelo nevarno, kajti z ene strani se lahko pripeti nesreča od podirajočih se zidov, po drugi strani pa lahko vsak hip iznenadi delavce nov močen izbruh vulkana. Na prostem ležečih mrličev je največ v bližini banke, bolnišnice, na cestah Mairie, de Verseilles in pa de Longchamp, nekaj mrličev je skoro popolnoma pokritih od pepela in lave. Njih odstranitev in odpravljanje na morsko obrežje bi bilo jako nevarno, ker trupla že razpadajo in so ceste vsled podirajočih se hiš nepristopne. Najboljše bi bilo te mrliče zasuti z vročim pepelom vulkana, katerega je ogromno, ker pod njim bi trupla najhitreje strohnela. Ako bi se vse skopalo tudi pustilo, kakor je, da se pustijo mrliči ležati na zraku, ne bilo bi za kolonijo nikake nevarnosti. Kajti vse mesto St. Pierre leži v neki dolini pod Mont Pellee-jem tako, da je od dveh strani zavarovano od bregov, le na morje je prost izhod. Vetrovi vlečejo pa le proti morju. Sploh pa se za dolgo časa ali sploh nikoli več na daleč okoli nikdo naselil ne bode. Med tem ko dr. Lidin vzdržuje svoj gorenji nasvet, še dostavlja, da je bilo nespametno zaradi tega razmeroma malega števila mrličev staviti v nevarnost življenje vojakov, ki naj bi to delo izvrševali. Ali ta nasvet vojaškega zdravnika dr. Lidina, kateremu je bilo na tem, da se obvaruje vojaštvo pred posledicami tega dela, ni imel uspeha. Vlada je vkljub temu zahtevala, da se sežigajo mrliči na mestu, kjer leže, na ta način, da se naloži nanje drv, polije s petrolejem in se zažge. Delavci, ki so se hoteli lotiti tega dela, so jako dobro plačani in so zavarovani s posebno masko, napojeno s fenolno kislino, ki odganja upliv strupenih izhlapevanj iz gnijočih trupel. Najnovejša vest o novem izbruhu vulkana 7. t. m. ko je bilo od 10. dopoldne do 2. popoldne vse mesto Fort de France zakrito v temo, vzbuja novo opravičeno bojazen, da preti popoln pogin celemu otoku, kakor je prerokovano že od pamtivekov.