ZVEZA ZA PRIMORSKO KONGRES PIRAN 27. 5. 2006 O maju kar tako Prepreden z pomembnimi datumi. 1. maj, ki mu odvzemamo veljavo, ali se vsaj sprenevedamo, da ni praznik dela. 5. maj, ki ga priznavamo le v Ajdovščini, ljubljanska vlada pa se spreneveda, da prva ljudska vlada iz leta 1945 ni prva, ali pa morebiti potihoma želi namigovati, da je prva prava tale, Janševa. 9- maj, ki je bil vedno dan zmage nad nacifašizmom, želi postati dan Evrope, kot da nacisti in fašisti z vsemi kvizlingi vred niso bili premagani, simbolično, prav na ta dan. Ali pa morebiti res še niso premagani? 25. maj, ki je bil »prej« dan mladosti, bi to še vedno lahko bil, tudi sedaj, saj je »majnik« ali »veliki traven« sam po sebi namenjen brsti in rasti, kar je privilegij mladih. Prireditev Ajdovščina v maju je poglavje zase. Zrasla je iz mladih glav, ki so si želele popestriti duh po pomladi, ki s toplim vetrcem potegne z gorskih pobočij. Življenje ji grenijo pergamentni starci in starke, ki zanikajo mladost, njene potrebe in neustavljive naboje. Letos se je pokončno in prepričljivo »umaknila« na grajski vrt, kjer ji želi greniti življenje nedotakljivo »rimsko« obzidje iz Mussolinijevih časov. Oh, ta Rim in pokojni Rimljani. Nov vhod v (g)rajski vrt je pomenljiv iz več pogledov. Prvič zato, ker je ajdovski župan pokazal, »da ima jajca«, da zna tudi za napačno odločitev Prevzeti odgovornost. Ker je bila napačna, saj ni spoštoval odločitev, ki so jih sprejeli njegovi predhodniki, ko so celotno območje zaščitili kot »lokalno pomembno«. Najpomembnejše pa je to, da so »zvezdna vrata« odprla stezo v prihodnost, ko bo Ajdovščina dodelala prestižno letno kulturno - zabavno središče. Da bodo naši daljni potomci imeli kaj zaščititi tudi za nami, s spoštovanjem, ki seveda velja tudi antičnim graditeljem. Luknja v zidu naj nas pripelje do sončne luči. Ivan Mermolja je zgornjevipavski časnik Ajdovščina • Maj 2006 • številka 45 • 7700 izvodov • cena 0 sit Hladen in jezen april je napovedal toplejše čase in se prevesil v vročo A • I Ajdovščino v majul gospodarstvo Znanje za prihodnost Razvojna agencija ROD je pred pričetkom poletja pripravila v okviru mednarodnega projekta VINUM ESI tridnevni izobraževalni seminar z naslovom "KAKO USPESNO TRŽITI VINO". Seminar je potekal med 17. in 24. majem v Obrtnem domu Ajdovščina in na novi pridobitvi v Vipavski dolini, na Turistični kmetiji Majerija na Slapu. Milanom Kranjcem Pavlico ugotavljali, kako se je potrebno na trgu postaviti zase, kako se postaviti iz problema in na kakšen način navduševati kupce ter premagovati psihološke ovire. V drugem sklopu predavanj »Degustacija in postrežba vin«, je vinarje skozi veščine degustiranja vodil mednarodno uveljavljeni in priznani slovenski vinski poznavalec Robert Gorjak. Delavnica se je pričela s testiranjem organoleptičnih sposobnosti in osvajanjem osnovnih znanj o vinu in degustaciji. Udeleženci so se skozi vodeno degustacijo desetih vin naučili suvereno opisovati vina in jih pravilno postreči. Zadnjo delavnico »Enologija kot izziv« je vodil pred- T)rvi sklop predavanj je potekal pod naslovom »Psihologija prodaje«, kjer so slušatelji v pogovoru s predavateljem Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija I: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W; www.ra-rod.si sednik mednarodnega združenja enologov Iztok Klenar, ki je vinarje navdušil s svojim znanjem in vedenjem o tehnologiji predelave in trženju vina. Predavanja so med vinarji vzbudila veliko zanimanja, kar se je potrdilo z visoko udeležbo na vseh treh delavnicah. V Razvojni agenciji ROD načrtujejo organizacijo podobnih sklopov delavnic v jesenskem času. SF 0 I o fo □r"n PETEK, 26. MAJ ■up ob 19.00 SVEČANA OTVORITEV AJDOVŠČINE V MAJU D.«on<. i. .lov«„,k, vlad. OTVORITEV a DRUŠTVENE RAZSTAVE FOTOGRAFOV V. PILON HUBELJ ROCK »oo 03.0 MARC FEMILY BAND, PIETROSI, LUTIS, GET LOST, EVELYN, NJOKI ORKESTRA, KENNYBAL SMITH, TNT DJ LOVRO SOBOTA, 27. MAJ ps© vmiKim PONEDELJEK, 29. MAJ PETEK, 2. JUNIJ 18.00-01.00 ADI SMOLAR TOREK, 30. MAJ DJ LOVRO KOŠARKAŠKI TURNIR V ULIČNI KOŠARKI POD ŠOTOROM V GRAJSKEM VRTU Orgonizira KK Ajdovščina 16.00-21.00 VLADO KRESLIN 19.00-03.00 IN MALI BOGOVI SOBOTA, 3. JUNIJ DJ LOVRO LUNA PARK, SEJEM, DEGUSTACIJE, TESTNE VOŽNJE 9.00 -19.00 DELAVNICE ZA OTROKE (ZPM) 9.00-13.00 PAINTBALL 9.00-17.00 TEKMOVANJE DVOJIC V TRŠETU IN BRIŠKOLI (ŽKŽ 18.00 - 23.00 JAHANJE ELEKTRIČNEGA BIKA (5Š£) 18.00-03.00 LAŠKO PARTY 19.00-03.00 POLONA FURLAN, DJ LOVRO KAČJI PASTIR, TABU 19.00 - 03.00 NEDELJA, 28. MAJ LUNA PARK SEJEM, DEGUSTACIJE, TESTNE VOŽNJE 9.00- 19.00 DELAVNICE ZA OTROKE (ZPM) 9.00 - 13.00 NASTOP PRITRKOVALCEV NA ZVONOVE 11.00 TEKMOVANJE DVOJIC V BALINANJU (§£&) NA TEPIHU POD ŠOTOROM ZA NAGRADO 10.00 18.00 PRIMORSKI FANTJE i8oo 24oo H ARE KRIŠNA 20.00 - 24.00 DJ LOvro 18.00-01.00 ANA PUPEDAN SREDA, 31. MAJ 18.00-01.00 FREDY MILER LUNA PARK, SEJEM, DEGUSTACIJE, TESTNE VOŽNJE 9.00- 19.00 LUTKOVNA PREDSTAVA ZA OTROKE 10.00 -12.00 REKREACIJA ZA OBČANE: ODBOJKA, BAOBINTON, NAMIZNI TENIS, MED DVEMA OGNJEMA IPD .. n i i nvon organizira mladinski parlament 9.00- is.oo UJ LUVKU turnir V MALEM NOGOMETU DEČKI U-10 POD ŠOTOROM ORGANIZIRA NOGOMETNA ŠOLA OLVMP 16.00 - 21.00 LAŠKO PARTY 19.00 - 03.00 KINGSTON 21.000300 PRESENEČENJE ZA ŽENSKE 02.00 02.30 DJ LOVRO NEDEUA, 4. JUNIJ ČETRTEK, 1. JUNIJ 18.00-01.00 ORLEK DJ LOVRO LUNA PARK SEJEM, DEGUSTACIJE, TESTNE VOŽNJE 9.00 - 19.00 KLOVNI IN ČARODEJI za otroke 10.00 -12.00 PREDSTAVITEV KULTURNIH DRUŠTEV 14.00 -18.00 DJ LOVRO ČUKI 18.00-20.00 ZA OTROKE 20.10 - 24.00 ZA PLES 20.00 NAGOVOR ŽUPANA MARJANA POUŠAKA 24.00 VELIKI OGNJEMET DJ LOVRO aMISČKA TRGOV,*. ^ ^ DOBRAVTjj * M TRGOVSKI CENTER AJDOVŠČINA ljubljanska banka Škoda SIMPLV CLEVER Avto INN d.o.o. • Nova Gorica Hprimorje že šestdesetič okrog sonca, u nouo razsežnost 15 let 2; vami RADIO (NpVA) 106,9 MHz ''^ajc.ivSCiha,-' J www. novanova.si ^teone) cnl®53» HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA D.D. ff’ Poslovalnica Vipava, Glavni trg 15 Poslovalnica Ajdovščina, jSKF Tovarniška c. 3 Telefon: 05 / 3664 500 Smo edina slovenska hranilnica z več kot 110 letno tradicijo. Ta tradicija izkazuje vaše zaupanje in pomeni obveznost za prihodnost. Vedno smo bili, smo in bomo pripravljeni prisluhniti vašim potrebam PLAČILO VSEH POLOŽNIC PROVIZIJA SAMO 195 SIT (0,81 eur) nad 2.000.000 SIT provizija 900 sit (3,76 eur) mm kiim) NOVO UGODNA PONUDBA STANOVANJSKIH KREDITOV 181 gospodarstvo 3 Podrecca na Zemonu Strokovno srečanje ob 60-letnici Primorja fužba Primorje letos praznuje 60. obletnico ustanovitve. Šestdeset uspešnih poslovnih let je tudi šestdeset let strokovnega razvoja, nenehnega iskanja novih mož-°sti in poguma za spreminjanje idej v uporabne rešitve. Ime Primorje je danes sinonim za strokovno kompetenten, napreden in tehnološko razvit poslovni sistem. 11 spredaj pomeni biti tudi odgovoren. Zato je v Primorju znanje najpomembnejša vrednota, razvojna naravnanost pa temelj vseh dolgoročnih strategij. \7Programu prireditev ob svo-’ ji 60-letnici je Primorje orga-^dralo na dvorcu Zemono tudi strokovno srečanje, na katerem Je gostilo vrhunske strokovnjake s Področja gradbeništva in arhi-tekture. Križna dvorana je bila nahito polna, predavanja pa so Ponudila zanimive poglede avto-rJev na izzive sodobnega časa. Svetovno priznani slovenski arhitekt Boris Podrecca ne dela e v svojem dunajskem ateljeju, aitlpak tudi v Benetkah in na katedri v Stutgartu. Bolj kot katerikoli evropski arhitekt je že prispeval h kultiviranju mestne gradnje. Odlikuje ga prefinjen občutek za prepletanje romanske, slovanske in nemške kulturne tradicije. Njegovo multikul-turalno, kreativno mišljenje in poliglotski pristop kažeta na bodočo kulturno pot nove Evrope, kjer se bodo ponovno združevale moderne ustvarjalne tradicije na kulturnem prostoru, ki je bil desetletja razdeljen. Pri kultivi- ranju urbanega okolja Podrecca ohranja lokalno arhitekturno tradicijo, hkrati pa razvija oblike in materiale, ki jih narekujejo potrebe sodobnega človeka. Prav Boris Podrecca je v sodelovanju s Primorjevo projektivo pripravil idejno zasnovo za novo upravno stavbo Primorja, ki jo bodo začeli graditi jeseni. Ljubljanski profesor Peter Gabrijelčič je predaval o oblikovanju mostov skozi zgodovino. Most je del poti, ki je, kot fizična stvarnost, izum človeka. Z njo povežemo omejeni tukaj s svobodnim, zunanjim tam. S potjo premagamo razdalje med prostori, ne premagamo pa meje, kot fizične ovire, zato dobi dosežek poti svoj vrhunec v gradnji mostov. Mostovi so bili od nekdaj tesno povezani z usodami krajev in ljudi. Mostovi so bili pogosto celo vzgib za nastanek mest. So kraji srečevanja in trgovanja. V zgodovini stavbarstva in arhitekture so imeli prav posebno mesto. So verjetno najlepša in simbolno najbolj sporočilna arhitektura. Gradnja mostu je zato eno najučikovitejših orodij, s katerimi spreminja človek podobo sveta. S postavitvijo mostu povežemo dvoje prostorov ali bregov, ki dotlej nista bila nikoli povezana. Niti fizično niti v naših predstavah. Vzpostavi se dialog med dvema entitetama, lahko celo med dvema kulturama, ki do tega trenutka še nista sodelovali ali bili povezani. Most nas odrešuje ujetosti in omejenosti. Je simbol svobode in povezovanja. Zanimivo, Peter Gabrijelčič je pred leti sodeloval tudi pri projektu tedanje ajdovske občine pri ohranjanju Goč kot bisera ruralne arhitekture. Dr. Nataša Koselj se je posvetila slovenskemu povojnemu modernizmu (1945 - 1985). Za kulturno zavest, narodno identiteto in prepoznavnost Slovencev v 21. stoletju so kozolec, barok in Plečnik veliko - a hkrati premalo, da bi zadostili kulturno zgodovinski nuji po identifikaciji naroda. Vse pomembnejše se je zavedati pomena »avtentičnega modernizma« arhitekturne zapuščine druge polovice 20. stoletja, ki je prvič v slovenski zgodovini nastajal z domačo industrijo, sledil mednarodno najnaprednejšim prostorskim usmeritvam in si je v detajlu in izboru materialov prizadeval biti lokalno prepoznaven. Tudi Marjan Pipenbaher in Viktor Markelj iz mariborskega projektivnega biroja Ponting sta se posvetila mostovom in sicer različnim sodobnim pristopom pri zasnovi mostov. Kako tudi ne, saj sta vodilna projektanta mostov pri nas - njun je denimo Črni Kal, pa most čez Vipavo v Renčah in v dobršni meri tudi most Millennium v Podgorici. Prav vse tri je gradilo Primorje. Mostovi, ki nedvomno spadajo med najzahtevnejše inženirske konstrukcije, doživljajo še posebno v zadnjem desetletju izredno hiter razvoj. Uporaba betonov ultra visokih trdnosti, visokokvalitetnih jekel, novi tehnološki postopki gradnje, razvoj izredno zmogljivih računalniških programov ter predvsem nove izkušnje pri zagotavljanju stabilnosti voziščnih konstrukcij so omogočili izgradnjo vitkih in drznih premostitvenih konstrukcij. Pipenbaher in Markelj sta tudi avtorja nagrajene idejne projektne rešitve na natečaju za velikanski most na spodnji konici savskega otoka Ade Ciganlje v Beogradu. Seveda si v Primorju tudi v tem primeru obetajo nadaljevanje dosedanjega zglednega sodelovanja. EP križišču Goriške in Tovarniške Krožišče i/ 0,riunalno stanovanjska družba iz Ajdovščine zadnjih nekaj tednov pospešeno tUreja Goriško cesto. Bistven razlog je ureditev ločenega sistema kanalizacije - me-eorne in fekalne odpadne vode se bodo odslej zbirale posebej. Na novo bodo ^r®jeni vsi vodi (telefon, elektro,...), hkrati pa občinske strokovne službe pripravili0 projekt nove ureditve osrednjega mestnega križišča Goriške in Tovarniške u 'c°/ ki naj bi postalo krožišče. oriška ulica bo od mo-vč-1 sta čez Hubelj do križišča v celoti prenovljena. estišče bo zoženo na 6 metrov, na obeh straneh Ceste bodo urejene kolesarske steze in pločniki, U ica dobila tudi novo razsvetljavo. Semaforizirano križišče v mestu naj bi po predlogu strokovnih služb Občine Ajdovščina zamenjalo veli-, 0 kolj varno in pretočno rožišče, dovolj veliko, da t Oskozenj lahko zapeljal udi tovornjak s priklopni-v^^čiloc), čeprav tako e ikim vozilom vožnja skozi mesto ni dovoljena. Na vseh štirih straneh krožišča bodo urejeni prehodi za pešce, center krožišča pa bo zasajen s cvetjem in zelenjem. Projekt krožišča je trenutno v fazi priprave. Svetniki bodo o tem, ali Občina Ajdovščina prične z realizacijo projekta, odločali na naslednji seji. Za projekt bo namreč potrebno zagotoviti sredstva z rebalansom proračuna. Strokovne službe so prepričane, da je prav sedaj, ko že potekajo dela, najprimernejši trenutek za dokončno ureditev osrednje ajdovske ulice. V začetku junija bo del Goriške ulice - od mosta čez Hubelj do odcepa za C2 - začasno odprt za promet. Občanke in občani pa so zaprošeni za upoštevanje prometne signalizacije in navodil izvajalca del, predvsem pa za strpnost in potrpežljivost v času trajanja del. Po opravljenih delih bosta tako varnost, kot iz-gled osrednje ulice našega mesta precej izboljšana. Sh Kakršna koli informacija s strani občank in občanov: pobuda, pripomba,... na temo projekta krožišča na križišču Goriške in Tovarniške ulice je dobrodošla. Zbirajo se na oddelku za investicije Občine Ajdovščina, kjer so na voljo tudi podrobnejše informacije o projektu. Kontaktna oseba: Alenka Čadež Kobol 05/36 59 129. Ob uvedbi evra ne bo potreben obisk poslovalnice Prvi, vsakomur viden korak na poti k prevzemu evra, ki ga bomo v Sloveniji prevzeli predvidoma januarja 2007, je že za nami - sl. marcem letos se je začelo dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih. Večina korakov v letošnjem letu pa je še pred nami. Nanje se v Novi Ljubljanski banki pripravljamo že od jeseni 2004, saj želimo, da bi prehod na novo valuto potekal čim bolj usklajeno, gladko in strankam prijazno. Nekaj takšnih informacij za vas smo zbrali v tem prispevku, s tovrstnim obveščanjem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Kako bo potekala zamenjava tolarjev v evre? Zamenjava tolarjev v evre bo za stranke, ki bodo imele tolarska stanja na računih banke, potekala avtomatsko. Imetnikom osebnih, poslovnih ali kakšnih drugih računov ne bo potrebno posebej obiskati naših poslovalnic. Prav zato naše stranke spodbujamo, da tolarsko gotovino že prej položijo na svoje račune in se s tem izognejo fizični menjavi gotovine tolarjev v evre in s tem tudi nepotrebni gpeči. Tudi tistim, ki bodo po novem letu še imeli tolarsko gotovino, ni potrebno skrbeti - saj bodo imeli še 14 dni časa, da jo porabijo oz. jo do 28. februarja 2007 brezplačno zamenjajo v bankah. Po tem datumu jo bodo lahko menjali v Banki Slovenije, prav tako brezplačno in brez časovne omejitve za bankovce, kovance pa do leta 2016. Kako bodo stranke obveščene o stanju konvertiranih sredstev? Naše stranke bodo o stanju sredstev, spremenjenih iz tolarjev v evre, obveščene: • z rednimi mesečnimi izpiski, • ob prvem vpisu stanja ali prometa v knjižico, • s posebnim enkratnim izpiskom bomo obvestili imetnike tolarskih depozitov, • s posebnim enkratnim obvestilom o stanju kredita (z natečenimi obrestmi vred) in o novi mesečni obveznosti, izraženi v evrih. Strankam, ki bodo na dan prevzema evra na računih že imele evre, bomo stanja združili z evri, ki bodo spremenjeni iz tolarjev. Na primer: stranka ima dne 31. J2. 2006 stanje na računu v višini 100 evrov in 100.000 tolarjev. Po spremembi tolarjev v evre bo imela stranka na računu 517,29 evrov (100 evrov + 417,29 evrov, preračunano po centralnem tečaju 1 evro = 239,64 tolarjev (oz. po takrat veljavnem centralnem tečaju). Kaj pa bančne kartice in čekovni blanketi? Zaradi prevzema evra strankam ne bo potrebno zamenjati bančne kartice, morale pa bodo zamenjati čekovne blankete. V poslovalnicah banke bodo novi čekovni blanketi strankam na voljo že v drugi polovici decembra 2006, uporabljati pa jih bodo lahko začele 1. januarja 2007. Banka bo čeke, izpolnjene v tolarjih, ki so bili izdani do vključno 31. 12. 2006, unovčevala do 15. 1. 2007. Čeki z datumom od vključno 1.1. 2007 bodo morali biti izpolnjeni na novem obrazcu (čekovnem blanketu) v evrih. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Nova Gorica ajdovski odmevi Živahen prireditveni prostor ali zbirališče zasvojencev? Grajsko obzidje Odprtina v vrtnem zidu parka ob ajdovskem gradu je v javnosti vzbudila veliko zanimanje. Vzburjenje je povzročila neresnična vest, da gre za rušenje rimskega zidu. Mnenja različnih ljudi so že od samega začetka zgodbe deljena. Nekateri so ogorčeni nad storjenim, mnogi pa pravijo, da je ureditev grajskega vrta v prireditveni prostor nujna - del ureditve pa je seveda tudi servisni vhod, ki hkrati služi kot varnostni izhod iz ograjenega prostora. Starodobni lepotci na naših cestah Na prvo majsko soboto, dan po Prazniku občine Ajdovščina, je po Vipavsko Notranjskih cestah potekal že 13. Rally Vipavsko dolina, zadnjih nekaj let v organizacijskih rokah domačego Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina. V preteklosti je bilo več pobud za ureditev grajskega vrta v prireditveni prostor, vendar se doslej nihče ni dovolj potrudil, da bi prišlo do idejnega načrta. V začetku aprila je organizator letošnje Ajdovščine v maju na Občino Ajdovščina naslovil predlog, da se naša največja promocijska prireditev iz dosedanje lokacije na Lavričevem trgu premakne v grajsko obzidje, ki sprejme več obiskovalcev in bistveno manj moti mirno življenja trga. 26. aprila so si župan in strokovne službe občine ogledali teren ter ugotovili, da je za varnost obiskovalcev in dostopnost do prizorišča dogajanja nujno potrebno urediti dodaten dostop. Pri ogledu severozahodnega obzidja je bilo ugotovljeno, da je tam že bila odprtina - to je bilo razvidno iz izredno slabega stanja tistega dela zidu, ki je bil delno že porušen, opaziti pa je bilo tudi druge vrste materiala - zid je bil kasneje očitno pozidan z rečnim kamenjem. Župan je strokovne službe zadolžil, da preverijo situacijo in zberejo informacije o možnostih. V nadaljevanju je potekalo pridobivanje ponudb za ureditev platoja in izvedbo preboja oziroma vzdrževalnih del na grajskem zidu. 9- maja je Občina Ajdovščina izdala tri lokacijske informacije: za redna vzdrževalna dela popravila zidu pri podhodu in ureditev platoja, za redna vzdrževalna dela popravila zidu grajskega vrta in ureditev pešpoti ter za delno rušenje oziroma preboj zidu - za ta del na- loge je bila Zavodu za varstvo kulturne dediščine posredovana vloga za kulturno varstvene pogoje. 12. maja je na Občino Ajdovščina prispela pisna vloga organizatorja prireditve Ajdovščina v maju, s prošnjo za izvedbo servisne poti skozi vrtni zid. Strokovne službe Občine Ajdovščina so ugotovile, da ni realnih možnosti za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj in soglasij za izvedbo odprtine do pričetka prireditev. Župan je bil tako postavljen pred nujnost odločitve: nikakor ni želel nagovoriti organizatorja za spremembo prizorišča na staro lokacijo, kajti težave, ki jih trpijo prebivalci Lavričevega trga v času trajanja prireditve so precejšnje (hrup, zapore prometa, težave s parkiranjem,...), še posebej pa bi se to izkazalo pri letošnji prireditvi, ki traja kar 10 dni; h končni odločitvi so pripomogle ugotovitve strokovnih služb in pričanja starejših občanov - zid je bil v svoji zgodovini že večkrat na novo pozidan, nazadnje v 70-ih letih - pa tudi opozorila organizatorja na možne nevarne situacije v prireditvenem prostoru brez ustreznih izhodov. Župan je pri svoji odločitvi upošte- val še dejstvo, da je servisni vhod potreben tudi za obnovo rimskega stolpa št. 8, ki jo bo potrebno izvesti v bližnji prihodnosti. Po pisnem navodilu župana je izvajalec pričel s prebojem zida v petek, 12. maja ter dela nadaljeval v soboto, 13. maja, ko je v dopoldanskem času moral na zahtevo policije dela ustaviti. Sledila so poročila v medijih. Veliko nepotrebnega hrupa je sprožila tudi izjava, da gre za rušenje rimskega zidu, kar seveda ne držis saj gre za zid, ki je bil sezidan kakšnih 150 ali 200 let nazaj, v svoji zgodovini večkrat popravljen, nazadnje v 60. ali 70. letih. Doslej tudi še nihče ni sprejel odgovornosti za »avtorstvo« izjave, da gre za rimski zid - prav ta izjava je namreč povzročila veliko vznemirjenja, celo preko meja Republike Slovenije. 16. maja je gradbišče in Občinsko upravo obiskal gradbeni inšpektor ter izdal zapisnik. V naslednjih dneh je bila dokončana obnova zidu pri podhodu, tamponsko nasutje pešpoti in platoja za stojnice. Dela pri preboju grajskega zidu so se prekinila, okolico pa so delavci očistili in pospravili. sh TV T a parkirišču Avtocentra J. >1 Bajc, kjer je bil start dirke, so se že od zgodnjega jutra naprej zbirali priletni, a vendar še vedno odlično ohranjeni, predvsem pa negovani jekleni konjički. Skozi startno »rampo« se jih je zapodilo natančno 134, prišli so z vse Slovenije, pa tudi iz Italije in Avstrije. Po zavornem testu in točnostni vožnji, ki je kot ponavadi potekala na parkirišču pred Mlinotestom, so se odpravili na idilično pot proti Colu, Podkraju, skozi Bukovje do Predjamskega gradu, od tam pa preko Hruševja do Razdrtega in skozi Rebrnice nazaj v rajsko dolino, na cilj - parkirišče Avtocentra Bajc. Obiskovalci prireditve so imeli kaj videti - razstavljeni avtomobili in motorji so bili imenitni. Najstarejši vozijo po naših poteh že od okoli leta 1920 - najmlajši štejejo več kot 30 let. Najštevilčnejši ekipi sta prišli z Obale in iz Ljutomerai obe že vrsto let sodelujeta na ral- | lyu, ki šteje tudi za pokal Zveze starodobnih vozil Slovenije-Tekmovalci so nastopili v devetih kategorijah, razdeljenih na avtomobile in motorje ter na letnike posameznih vozil. Slovesno razglasitev rezultatov je popestril nastop Tamburaškega orkestra Danica iz Dobravelj-Nagrajencev je preveč, da bi vse j naštevali, zmagovalci pa so vsi, predvsem Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, ki se je zopet izkazalo z odlično organizacijo. Rally Vipavska dolina je odpri sezono tovrstnih tekmovanj if> srečanj v Sloveniji, domače ljubitelje čakajo udeležbe na tekmo-vanjih in predstavitve na prireditvah širom Slovenije. Hkrati pa že potekajo priprave na rally prihodnje leto. Sh Na podlagi sklepa Obora za finance in premoženjske zadeve z dne 12.4. Občina Ajdovščina IŠČE INTERESENTE ZA NAJEM PODZEMNIH KLETI V PALAH Občina Ajdovščina je v območju Pal lastnica parcelne številke 384/3 k.o. Šturje, kjer se nahajajo tri podzemne kleti - tuneli, ki so v začetku med seboj povezani z večjim predprostorom. Skrajna tunela sta dolga približno 50 m in široka 5,4 m, srednji pa je za 6 m krajši. Srednji in desni tunel sta očiščena, medtem ko je levi še vedno poln zemljine, ki je zasula tunel ob zrušitvi stropa tunela. Tuneli so v izredno slabem stanju, v njih zamaka, strop ni stabilen in se kruši. V predprostor ter v desni in srednji tunel je napeljana električna in vodovodna napeljava. Tuneli bi bili po izvedbi temeljite strokovne prenove, primerni za vinsko klet, degustacijski prostor oziroma kot prostor za izvajanje ustreznih turističnih prireditev. Občina Ajdovščina je pripravljena tunele oddati v dolgoročni najem za zgoraj opisane dejavnosti, zato vabi morebitne interesente, da si tunele prehodno ogledajo in se seznanijo z dejanskim stanjem tunelov v naravi. Dodatne informacije dobite na Občini Ajdovščina, tel. št. 365 91 18- ga. Sonja Lovrekovič. Ogled bo možen po predhodni najavi v ponedeljek 12.6.2006 ob 10,00 uri. Občinska uprava JAVNO POVABILO ZA IZBIRO NAJBOUŠE PROJEKTNE NALOGE ZA REVITALIZACIJO OSREDNJEGA AJDOVSKEGA PLAČA Občina Ajdovščina je v aprilu razpisala javni natečaj za izbiro najboljše projektne naloge za revitalizacijo osrednjega ajdovskega plača (Lavričevega trga). Cilj javnega povabila je izdelava projektne naloge, ki bo zajemala celotno rešitev revitalizacije, oziroma oživitve osrednjega ajdovskega plača z vpadnimi ulicami (Lavričev trg ter Prešernova ulica in Gregorčičeva ulica v obsegu nekdanjega rimskega obzidja). Od prijaviteljev se pričakuje, da bodo pri pripravi projektne naloge preučili in obdelali vsebinski, social-no-družbeni, prostorski, zgodovinski, turistični in ekonomski vidik obravnavanega območja. Avtorjem najboljših projektnih nalog bo strokovna komisija podelila denarne nagrade. Projektne naloge morajo biti posredovana na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, Ajdovščina do najkasneje 15.06.2006 do 10.00 ure, v zaprti kuverti, na katerem mora biti navedeno: »NE ODPIRAJ -POVABILO ZAIZBIRO NAJBOLJŠE PROJEKTNE NALOGE ZA REVITALIZACIJO AJDOVSKEGA PLAČA«. Kontaktna oseba v zvezi z natečajem je g. Janez Furlan, tel. 365 91 26 ali e-pošta janez.furlan@ajdovsci-na.si, natečaj pa je objavljen tudi na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si. Napoved 36. seje sveta Občine Ajdovščina 36. seja Sveta Občine Ajdovščina je napovedana za četrtek, 25. maja, prepozno, da bi v tej številki Latnika pisali o sklepih. Zato na kratko preletimo dnevni red seje. TVrajprej bodo svetniki po hitrem postopku sprejeli zaključni račun Občine Ajdovščina za leto 2005. Lanski proračun je bil »težak« 3.041.85-6.950,23 tolarjev, občina je leto zaključila s 581.799.939,86 tolarjev presežka, ki je prenešen v letošnji proračun. Presežek gre predvsem na račun namenskih sredstev za projektno dokumentacijo OC Gojače ter za izgradnjo OŠ Šturje. Naslednja vsebina je namenjena že drugi obravnavi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda. Strokovne službe so upoštevale pripombe svetnikov, podane ob prvi ob- ravnavi. Nato bodo po vrsti obravnavana letna poročila vseh J 16 domačih javnih zavodov, ki jim bodo prisostvovali tudi direktorji posameznih zavodov. Zaradi usklajevanja aktov z novimi dejstvi bodo svetniki sprejemali Odredbo o spremembi Odredbe o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna. Med obsežnim gradivom 36. seje je tudi predlog za povišanje cene plin3 ter nekaj premoženjsko pravnih zadev. Zadnja točka - informacije in pobude - pa bo med drugim namenjena tudi poročilu o izvedbi odprtine v vrtnem zidu v gradu v Ajdovščini. sh ajdovski odmevi Občina Ajdovščina je praznovala y Petek, 5. maja 2006, je v Dvorani prve slovenske vlade potekala slavnostna seja ob Prazniku Občine Ajdovščina, na kateri so bila podeljena letošnja petomajsko ln občinska priznanja. Praznični govor je pripravil župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak, polno dvorano občinstva pa je nagovorila tudi poslanka v Državnem zooru RS, Eva Irgl. Kulturni del programa so oblikovali Mešani pevski zbor Primorje ter pianistka Martina Batič in pevka Polona Furlan. Po končani slovesnosti v dvo-rar>i je v avli dvorane in na Trgu prve slovenske vlade potekalo družabno srečanje, na katerem je za ples zaigral ansambel Gorski cvet. Baznik je z odličnim vzdušjem napovedal praznično in družabno obarvane majske dni v Ajdovščini. Slavnostni govor Občine Ajdovščina, °ljšaka, na Slavnostni seji ob razniku občine Ajdovščina župana Marjana ^ občinskem prazniku Ijbčina Ajdovščina si je po drugi svetovni vojni za dan ^v°jega občinskega praznika iz-rala 5. maj, to je dan ko je bila eta 1945 v osvobojeni Ajdovščini ^stanovljena Narodna vlada °venije in je po mojem prepri-a% najpomembnejši zgodo-'^ski dogodek, ki se je zgodil na ^ašetn ozemlju. Temeljno vsebi-110 tega dogodka in našega praz-^°Vanja opisuje tudi določilo v atutu naše občine, navajam: »V 5P°min na osvoboditev izpod fa-j^nia in priključitev Primorske °veniji praznuje občina 5. maja, ° N bila ustanovljena Narodna ada Slovenije, svoj praznik.« 0 Narodno vlado Slovenije so P° drugi svetovni vojni ime-^°vali Prva slovenska vlada, ak°r je bilo pred več kot dese-1 etjem tudi navedeno v Statutu ^aše občine, navajam: »Občina Jdovščina praznuje 5. maja obeski praznik v spomin na ustanovitev prve slovenske vlade«. a nekatere je uporaba imena rva slovenska vlada sporna, Vendar smo to ime zaradi zgodo-^nske simbolike in ponosa ob-rzali v dveh primerih: Dvorana Prve slovenske vlade in Trg prve s ovenske vlade. Ponosni smo ustanovitve Narodne vlade ®Venije v Ajdovščini 5. maja ker to razumemo, kot ene-8a izmed najpomembnejših dogodkov boja za obstoj in razvoj ovenskega naroda, še posebej na Primorskem. . ^a občinski praznik občanke ln občani ajdovske občine praz-nujemo našo povezanost v skup-Jjost, naše prijateljstvo, naše so-kovanje, našo tradicijo, ki se j2raža v značilnostih našega de-ovanja. Praznujemo naše dosež- ke in moč, za zagotovilo, da se o svojih skupnih zadevah strpno pogovarjamo in jih strpno rešujemo. O značilnostih delovanja sedanje občinske politike in uprave Ocenjujem, da k naši večji uspešnosti prispevajo naslednje prednosti delovanja naše občine: - ne glede na to, da občinski svet in občinska politika deluje na način pozicije ter opozicije smo dovolj razumni, da zaradi doseganja večje uspešnosti in zaradi modrosti spoštovanja mnenja drugega upoštevamo pripombe ter predloge opozicije in drugih formalnih ter neformalnih skupin in posameznikov; - funkcionarji občinske politike se zavedamo svoje odgovornosti in se ji ne izmikamo, politika in uprava zgledno sodelujeta in se v delovanju usklajujeta; poudarjanje hierarhičnosti je zmanjšano; - trudimo se, da v čim večji meri in večkrat preverjamo variante ter utemeljenost rešitev in odločitev v upravi ter občinski politiki; naš način dela je posvetovanje, naša politika je posvetovalna politika; uspehe. Praznujemo naše Medsebojno razumevanje, med-ojno pomoč in prijateljstvo, uaših različnih družinskih, va-s ih, krajevnih, društvenih, de-uvnih in drugih skupnostih živi ?b^estva ter nas vse skupaj j ruzuje v občinsko skupnost, utejmo to povezanost za nekaj lsjega, za čustveno in duhovno - nasploh so prijazni medčloveški odnosi naše najmočnejše orožje in naš zaklad, to je verjetno naša največja odlika; - pomembno načelo pri delu je tudi posamezen pristop; vsak predlog za neko naložbo ali rešitev obdelamo; ne vlagamo v teoretične projekte, ki se pozneje izkažejo za neuresničljive; tako rekoč stavimo na vsako možnost, ki kaj obeta in jo potem podpiramo glede na njeno uspešnost; - tak posamezen pristop in tako politiko podpore vsaki umni pobudi si želimo tudi od slovenske vlade; želimo, da bo razvojni denar, ki ga deli vlada dajal resnične učinke, za nas državljane, za občine, za državo in zavladajočo politiko; vse politike čakajo volitve; - ojačali smo strokovne službe in razširili delo na področju gospodarnosti investicij in sedaj žanjemo rezultate; projekte prilagajamo razpoložljivim sredstvom, zato z istimi sredstvi izve- demo več naložb; ter tako lahko zadovoljimo več potreb in večje število občanov; - gospodarstvo in podjetništvo je prišlo v ospredje občinske politike, ker nastajanje novih delovnih mest v obrti, malih in srednjih podjetjih ne zmore nadomestiti preteklega in sedanjega zmanjševanja delovnih mest v skoraj vseh nekdaj velikih ajdovskih podjetjih. - razumemo, da je znanje najboljša pomoč za naš obstoj in razvoj v prihodnosti, zato je ena najpomembnejših smeri občinske politike podpora prihodu univerzitetnih programov v Ajdovščino; Velik zamah občinskih naložb Ker med nami deluje duhovno, politično in strokovno usklajevanje ter usklajenost, ker smo skupnost v največji meri kot to zmoremo, zato korakajo naša dejanja, naše naložbe, zato se v lanskem in še bolj v letošnjem letu dogaja velik zamah naložb. Navedel bom le najbolj značilne: Naložbe za vzgojo in razvoj mladine: - osnovna šola Šturje s 17 učilnicami in 10 kabineti; - osnovna šola Budanje s 5 učilnicami in 3 kabineti; - večnamenska dvorana za namene podružnične osnovne šole Lokavec in krajanov ter prostori za delovanje Krajevne skupnosti Lokavec z velikim deležem prispevkov krajanov; - pomoč pri obnovi stavbe Politehnike v nekdanji kasarni Srečko Kosovel, kjer bodo 4 predavalnice, 22 kabinetov in 4 laboratoriji; - obnova zimskega bazena Police, - pomožno nogometno igrišče z umetno travo na Policah; - Hiša mladih - Center mladinskih dejavnosti v zahodni stavbi nekdanje vojašnice Srečko Kosovel, kjer je obnovljeno prvo nadstropje in delno podstrešje za delovanje 5 mladinskih organizacij in društev ter 4 glasbenih skupin; - obnova atletske steze v nekdanji vojašnici Srečko Kosovel za namene učencev osnovnih šol in ostalih, - pomoč mladim pri urejanju parka za rolkarje na deski in urejanju kolesarske steze v športnem parku Pale, - ureditev prostorov in sofinanciranje programa za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. Večje in pomembnejše naložbe v krajevnih skupnostih: - Batuje, začela se bo obnova Kegljaškemu klubu Školj pri obnovi kegljišča; - Ustje, razširilo se bo pokopališče in izgradila mrliška vežica, lani in letos se je obnavljala in urejala cesta skozi Dolenje ter proti Tevčam; - Vrtovin, lani je bila urejena obvoznica osrednjega dela vasi; - Žapuže, začela se bo gradnja Doma krajanov. Naložbe v komunalno infrastrukturo: - Deponija Dolga Poljana -nadaljujemo z urejanjem in vključevanjem novih naprav; - Izgrajeni so zbiralniki odpadnih vod iz vasi Budanje, Dolga Poljana, Žapuže, Lokavec in Ustje cestišča, izgradnja pločnika in pripadajoče infrastrukture na območju glavne ceste. - Budanje, dokončala se bo izgradnja igrišča nad vasjo, v prizidku novi šoli bodo zgrajeni prostori krajevne skupnosti; - Dolga Poljana, lani je bilo izgrajeno igrišče, letos bo urejen zavijalni pas in asfaltirana povezovalna pot; - Otlica - Kovk, v teku je širitev pokopališča in mrliške vežice; asfaltirala se bo povezovalna pot Majerija - Mala gora; - Planina, pričela se je izgradnja igrišča in pomoč dajemo Balinarskemu klubu Planina pri urejanju balinišča, zaključuje se izgradnja mrliške vežice; - Podkraj, začela se bo izgradnja igrišča; - Predmeja, nadaljuje se urejanje Doma krajanov, pomagali smo Društvu Gora pri izgradnji športnega parka Tiha Dolina; - Stomaž, lani je bila dokončana izgradnja mrliške vežice; Šmarje, pomagali smo na Centralno čistilno napravo; - Izgrajena je čistilna naprava in kanalizacija Col; - Pravkar poteka naložba v od-vodnjavanje dela Goriške ceste od križišča pri policiji do Hublja, ki zajema obnovo celotne komunalne infrastrukture in zunanjo ureditev; - Izgradili bomo komunalno infrastrukturo na območju zazidalnega načrta Grivče H; - Obnavljali bomo vodovod v Budanjah, - Pričetek izgradnje osnovne infrastrukture v Logističnem centru Ajdovščina. Naložbe v gospodarstvo oziroma za delovna mesta: - Oprostitev plačila komunalnega prispevka za investitorje v objekte proizvodnih in določenih storitvenih dejavnosti; - Subvencionirana obrestna mera za kredite za podjetništvo in obrt; - Urejevanje Obrtnih con: Pod letališčem, Črniče in Gojače; - Začel je delovati Tehnološki park in inkubator Ajdovščina (TPI), ki je v lasti občine. Za pomoč in sodelovanje pri financiranju občinskih naložb, se zahvaljujemo ministrstvom vlade Republike Slovenije, evropr skim ustanovam in skladom ter donatorjem. Je prav da se na občinski praznik pohvalimo, kako smo pridni in uspešni. Obenem zagotavljamo, da se zaradi hvaljenja ne bomo prevzeli. Vemo, da je ponižnost osnova uspešnosti. Vemo, da so prijazni medčloveški odnosi pomembnejši od materialnega blišča napuha. Župan Poljšak Marjan 6_______o:pQ¥ski odmevi Nagrajenci Praznika občine Ajdovščina TJctomajsko priznanje ob-čine Ajdovščina je prejelo podjetje Primorje d.d., na čelu katerega je že 22 let Dušan Črnigoj. Primorje letos praznuje 60-let-nico in ves ta čas je neločljivo povezano z ajdovsko občino in njenimi prebivalci. Podjetje je skozi desetletja raslo z Ajdovščino in Ajdovščina z njim. Primorje je v občini, in v mestu Ajdovščini še posebej, zapustilo neizbrisno sled, saj je zgradilo veliko večino vse primarne infrastrukture, večino objektov družbenega standarda, industrijskih hal in trgovskih objektov, stanovanjskih blokov, vključno z vsemi največjimi soseskami kot so Ribnik, C2, C3- 2 zasnovo, obliko in izvedbo, seveda v duhu časa, je zato nedvomno vtisnilo občini svoj neizbrisen pečat. Zgodba podjetja se prične februarja leta 1946 z nastankom Pokrajinskega gradbenega podjetja, ki pa se je kmalu nato preimenuje v Primorje. Po vojni je Primorje najprej obnavljalo porušene mostove, šole in druge javne zgradbe. Že leto po svojem nastanku je zgradilo delavnice in upravo, ustanovilo delovod-sko šolo, pevski zbor, dramsko skupino in športno društvo. Ter nadaljevalo z obnovami cestne in železniške infrastrukture, vodovodov, gradilo prva stanovanja in nastajajočo industrijo. V petdesetih Primorje prične širiti svojo dejavnost, graditi prične tudi izven Primorske. Iz kovinarskih delavnic nastane samostojno Splošno kovinsko podjetje, mizarske delavnice se združijo v tovarno pohištva LIPA. V šestdesetih zgradi Primorje v Ajdovščini predilnico, skladišča za Mlinotest, halo za Fructal, dom JLA, pošto, avtobusno postajo, zdravstveni dom, blagovnico, stanovanja, in nenazadnje, novo kinodvorano, v kateri nocoj poteka slovesnost. V sedemdesetih gradi tudi po drugih slovenskih deželah in republikah bivše Jugoslavije. Graditi začne tudi prvi odsek avtoceste - od Vrhnike do Postojne. Osemdeseta leta zaznamuje tujina - Bližnji vzhod, Balkan. Prvo polovico devetdesetih zaznamuje izguba južnih trgov. Leta 1994 podjetje sprejme strateško usmeritev v avtocestni program. Z novimi usmeritvami in dvigom kakovosti vseh poslovnih funkcij se je Primorje prilagodilo novim tržnim razmeram, celo več, pripravilo se je na nove izzive. Družba je leta 1998 pridobila certifikat kakovosti ISO 9001, lani pa še okoljski standard ISO 14001. Z jasno začrtano strategijo razvoja in s premišljenimi poslovnimi povezavami je Primorje ob prelomu tisočletja oblikovalo skupino Primorje, ki je danes vodilni poslovni sistem za gradbeništvo v Sloveniji. S kakovostjo zgrajenih objektov, gradbenih proizvodov in storitev se lahko enakovredno kosa s podobnimi gradbenimi poslovnimi sistemi v Evropi. Poseben poudarek pa velja družbeni vlogi Primorja v naši občini. Primorju doslej ni bilo potrebno odpuščati delavcev, še več, vseskozi na novo zaposluje in to pretežno mlade ljudi, z visoko in univerzitetno izobrazbo. Skupina Primorje danes reže kruh kar 630 delavcem, ki prebivajo v občini Ajdovščina. Primorje vseskozi podpira tudi pobude, ki imajo namen obogatiti materialno in duhovno življenje občine. Pomaga različnim društvom, predvsem tistim, v katerih delujejo zaposleni, ki si z udejstvovanjem na kulturnem področju bogatijo duhovno življenje, hkrati pa skozi nastope, koncerte, razstave ipd. kulturno hrano delijo z drugimi. Primorje ima tudi lasten pevski zbor, ki ima za seboj že več kot četrt stoletja delovanja. Tesna je povezava tudi s Pilonovo galerijo Primorje podpira številna športna društva, predvsem pri delu z mladimi - šport pač lahko odklanja mlade od pasti sodobnega časa. V nogometnem klubu Primorje, katerega glavni pokrovitelj je Primorje že celih 52 let, je v mlajših selekcijah vključenih 300 otrok, za katere skrbi 13 trenerjev. Zaradi specifičnosti in zahtevnosti dela na terenu so v gradbeništvu še posebej občutljivi na raven zdravstvenih storitev, zato so bili v Primorju vedno pripravljeni prispevati za večjo učinkovitost našega zdravstva. Priznanja občine Ajdovščina staprejeli: AKTIVGOSPODINJ PLANINA Z DRAMSKO SKUPINO Za obujanje preteklosti in bogatitev kulturnega življenja v občini Planino, najviše ležečo vas na Vipavskih gričih, je konec leta 2005 zaznamoval izid knjige s pomenljivim naslovom Da ne bi pozabili. Knjigo so vsebinsko oblikovale gospodinje s Planine, združene v aktiv. Delo nam najprej ponudi zanimive podatke o Planini, o njeni zgodovini, običajih, nato pa sledijo recepture jedi: nekatere so še vedno priljubljene, druge že skoraj pozabljene in ponovno obujene. O tem obsežnem projektu so gospodinje pričele razmišljati po velikonočni razstavi v letu 2003, ki je vzbudila veliko pozornosti v javnosti. Še istega leta so namreč v Soboti - tedenski izdaji Primorskih novic pričele objavljati recepte. Od ideje do knjige sta minili dve leti načrtovanj, priprav, prijetnih srečevanj, pa tudi trdega dela, zapletov in ob-upovanj, ki jih je misel na to, da bomo pozabili, vedno znova opomnila, da morajo pripovedovanja zapisati in ohraniti za prihodnje rodove. Ob prebiranju in prelistavanju knjige bralec začuti, da so gospodinje zares z ljubeznijo pristopile k delu ter da imajo rade svojo vas. Knjigi je svoj pečat vtisnila tudi predstavitev, ki jo je ob izidu pripravila dramska skupina. Skupina nastopa ob različnih priložnostih in praznovanjih na vasi, svoj vrhunec pa je doživela prav ob predstavitvi knjige Da ne bi pozabili, kjer skozi igro na duhovit način prikazujejo življenje, običaje in zabavo na Planini nekdaj. Obenem pa za raziskovanje in ohranjanje dediščine navdušujejo domačo mladež. Zaradi velikega zanimanja je Aktiv gospodinj s Planine knjigo Da ne bi pozabili, skupaj z zgodbo dramske skupine predstavljal po mnogih drugih krajih. JOŽICA PREGEIJ Za prispevek k razvoju obrtništva v občini Jožica Pregelj je prvo službo opravljala na ajdovski občinski upravi kot pisarniški referent na inšpektoratu. Konec 70-ih je napredovala in postala vodja Oddelka za gospodarstvo in pla- niranje. Leta 1983 pa se je kot prva zaposlila v takratnem obd' nem združenju. Skupaj s še katerimi uveljavljenimi obrtnik1 je tako postala ključna oseba, k1 je pomagala postaviti temelje <#' našnji trdni in močni obrtnišk1 organizaciji. V obrtniško problematiko f posegla kot izkušena upravid delavka, kar je bilo v takratnik razmerah za obrtništvo izjefl1' nega pomena. Časi za obrtnih nikoli niso bili in še danes nis° rožnati. Jožica pa je znala olajša1* prepreke težkih zahtev do ob d nikov, hkrati pa omiliti stališ^ obrtnikov do takratne družbe^ realnosti. S svojo osebnostjo je mnogokrat tudi na neformale** način reševala in izpolnjeval3 naloge z veliko znanja in izD1' šenj, mnogokrat pa tudi po lad ni intuiciji. Takšen pristop je pf*' pomogel k spreminjanju odnos3 do obrtništva nasploh. Jožica je skrbela tudi za dobf° promocijo domačih obrtniko' - prav ona je pričela z organiz3' cijo Miklavževega sejma, ki je b>l v svojih najboljših časih najpd' stižnejši obrtni sejem v Sloveni)*' skrbela je za dobre odnose domačimi obrtniki - organizira la je družabna srečanja in vpel)3' la vrsto tradicionalnih dogodko'1' formirala športno sekcijo, ki sC je redno udeleževala obrtniškil* športnih tekmovanj in nasplol* veljala za nepogrešljiv člen pf* katerikoli dejavnosti obrtniški ga združenja. Častni Valvazorjevi priznanji Ob mednarodnem dnevu muzejev, v sredo, 17. maja, je Slovensko muzejsko društvo pripravilo slovesnost, na kateri so razglasili letošnje prejemnike Valvasorjevih nagrad, priznanj in častnih priznanj. Med dobitniki Častnih Valvazorjevih priznanj sta tudi Društvo DOLI iz Lokavca in zgodovinar Drago Sedmak iz Ajdovščine, z°' poslen v Goriškem muzeju. ^^godovinar Drago Sedmak ^ije Komisijo za podeljevanje Valvasorjevih nagrad prepričal s stalno razstavo Državna meja na Goriškem. V obrazložitev je zapisala: »Pri popularizaciji, pre-zentaciji in varovanju kulturne dediščine je muzejski svetovalec, zgodovinar Drago Sedmak aktiven že od leta 1976. Njegova predanost muzejskemu poklicu je obrodila bogate sadove. Strokovna izobraženost, dobro poznavanje muzejskega fonda in terena so bili temelji za številne odmevne razstave. Še posebej se je zgodovinar Marjan Sedmak izkazal leta 2005 s postavitvijo stalne razstave Državna meja na Goriškem, ki govori o življenju ob državni meji na Goriškem v letih od 1947 do 2004. Razstava je postavljena na železniški postaji v Novi Gorici, tik ob državni meji. Razstava je po vsebini bogata, zgodovinsko dosledna, strokovno dodelana ter z muzeo-loškega stališča dobro premišljena. Glede tematike je aktualna, glede kraja postavitve pa nadvse privlačna in na obeh straneh meje lepo sprejeta.« Društvo Doli iz Lokavca pa je častno priznanje prejelo za popularizacijo in varovanje kul- turne dediščine, za prizadevanja pri zbiranju, restavriranju in pri realizaciji številnih kulturnih in muzejskih prireditev. »Pri popularizaciji in varovanju kulturne dediščine društvo DOLI iz Lokavcaaktivno sodeluje že od leta 1992, ko je fantovska skupnost iz Lokavca pri Ajdovščini ustanovila društvo. V svojem statutu so določili, da je osnovninamen društva DOLI varovanje in oživljanje domačega kulturnega izročila. Iz leta v leto je društvo krepilo svoj program in širilo krog delovanja. Vaško društvo je v nekaj letih preraslo lokalne okvire in postalo znano na vsem Goriškem, v Sloveniji in v Italiji. S svojim aktivnim sodelovanjem je bilo vzor številnim vasem na Goriškem, ki so sledile zgledom fantov iz Lokavca. V veliko strokovno pomoč je bilo društvo krajevnim skupno- stim, gospodarstvu, turizmu i*1 osnovnim šolam. Društvo DOD je ves čas strokovno sodelovalo z Goriškim muzejem pri varova-nju, zbiranju, restavriranju kul' turne dediščine in pri realizacij* raznovrstnih muzejskih pobud’ Komisija je bila mnenja, da in*3 društvo DOLI posebne zaslug6 za popularizacijo in varovanj6 tako materialne kot duhovn6 dediščine in da si nedvomno za-služi naše stanovsko častno pr*‘ znanje.« Valvasorjevi nagradi, ki jo j6 pred nekaj leti prejela avtoric3 arheološke zbirke o rimskodob' ni Ajdovščini, shranjene v mU' zejski zbirki pri starem mlinu, s6 tako pridružuje še dvoje prestiž' nih priznanj, najvišjih dosežku'' na področju muzejskega dela-Obema nagrajencema veljaj0 čestitke za odlično opravljen0 delo! sh iz naših sredin 7 Igrajmo se za varnost frijazno, sončno petkovo dopoldne, 12. maja, so se šolarji z vseh ajdovskih šol zbrali na parkirišču Portnega centra Police, kjer je potekala že tradicionalna prireditev Sveta za preventivo in vzgojo °trok v cesntem prometu Ajdovščina, ob veliki pomoči Policijske postaje Ajdovščina, Gasilsko re-Sevalnega centra Ajdovščina in Urgentne službe Zdravstvenega doma Ajdovščina. Sodelovali pa ^ še: služba zdravstvene vzgoje pri Zdravstvenem domu Ajdovščina, Tehniški šolski center Nova Dorica - Prometna šola. Zveza prijateljev mladine Ajdovščina, jamarji reševalci iz Tolmina,... 'v volarji se zagotovo niso dol-^gočasili, saj so vsi sodelujoči Poskrbeli za dobro animacijo 'n Zabavo. Najprej so se pomedli v varni vožnji na poligonu '■Otnicar, v svojo družbo so jih Povabile mentorice Zveze pri-jateljev mladine, ki so pripra-delavnice risanja s kredo. atronažne sestre iz službe Zdravstvene vzgoje pa so izvaja-e izkustveno delavnico - kako Se obvarovati umazanih in mo-rebiti celo okuženih igel, ki so odvržene ob cesti, na igrišču.... ehniški šolski center iz Nove Gorice je pripravil poligon za spretnostno vožnjo s kolesi, pripeljali pa so tudi skuter Stopko za merjenje reakcijskega časa. Še pred glavnim atraktivnim dogodkom so reševanje z višine prikazali specialni reševalci - jamarji s Tolmina. Takoj nato pa je prizorišče preletel policijski helikopter, ki je pristal na bližnjem travniku, kjer so si ga otroci lahko ogledali. Potem pa se je zgodil rop menjalnice. Roparja sta z vozilom pobegnila s kraja nesreče in ob tem povozila pešca, nato pa se zaletela v zid. Takoj so na kraj dogodka pridrveli policisti. Eden od roparjev je poskušal pobegniti, ujel ga je policijski pes. Drugega roparja so morali gasilci rezati iz avtomobila. Reševalci so medtem oskrbeli poškodovanega pešca, takoj nato pa še roparja in ga, v spremstvu policije, odpeljali v Šempetrsko bolnišnico... Atraktiven je bil tudi prikaz ustavljanja drvečega avtomobila, lovila sta ga policista na motorju... Kasneje so gasilci otroke povabili na zabavno tekmovanje za zanimive nagrade. Opremo vseh reševalnih služb so si otroci lahko ogledali, za dober konec pa so gasilci še “pošpricali”... Organizator, Svet za preventivo in vzgojo otrok v cestnem prometu Ajdovščina, se vsem sodelujočim službam in posameznikom zahvaljuje za sodelovanje, še posebej pa zahvala velja Zavarovalnici Triglav, ki je z donatorskimi sredstvi pripomogla, da so vsi učenci prvih in drugih razredov prejeli uporabno darilo - žepno svetilko. Ob skorajšnjem zaključku šolskega leta želimo učencem prijetne počitnice pod sloganom naše skupne akcije - igrajmo se za varnost! SH Majski športni turnir Društva upokojencev Ajdovščina Vojske športne igre, ki jih pripravlja domače društvo upokojencev, so že uveljavljen športni do-9°dek na Ajdovskem. Letos se je iger udeležilo 170 tekmovalcev z vse Slovenije. sa NOVICE S TIC AJDOVŠČINA Turistična sezona se počasi pričenja. Na TIC Ajdovščina že beležimo prihode domačih in tujih gostov na izlete ter krajše in daljše počitnice na Vipavskem. Da bodo obiskovalci zares dobro informirani, naprošamo vse ponudnike sadja (češnje, marelice, breskve,...), vina in drugih domačih dobrot za informacije. Potrebujemo vaše naslove oziroma kontaktne številke, čas, v katerem je vaša ponudba na voljo, okvirno ceno ter največje število obiskovalcev, ki jih lahko sprejmete hkrati. Veseli bomo tudi drugačne vrste ponudb, morda z zanimivimi storitvami, ki bodo popestrile turistično ponudbo naše doline. Še posebej pa bodo dobrodošli promocijski materiali vseh vrst, ki jih bomo z veseljem ponudili obiskovalcem in v primeru večjih količin posredovali tudi drugim turistično informativnim organizacijam po Sloveniji. Vse prejete ponudbe bomo objavili na spletni strani, aktualne bodo našle svoje mesto na naslovnici našega spletišča. Pa še naš naslov, kamor se lahko obrnete tudi z vašimi vprašanji, predlogi, pobudami, kritikami, pripombami.....TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, 05/36 59 140, 051-304-607, tic.ajdovscina-©siol.net, www.tic-ajdovscina.si. sh SMEŠKICE IZ NAŠE DOL INČE NOGOMET Ta, pa smo spet v prijetnem lokalčku, morebiti celo najbolj moškem lo-I kalu v Ajdovščini. Moškem, bržkone zato, ker se tu razpletajo debate o nogometu in še enkrat o nogometu, no ja, pa kakšna stavniška razvnemanja se tudi pripetijo. Opoldanski odpočitek ob kavi, morda še srkljaj kakšnega drugega napitka, ali pa samo kepica sladoleda. Možakarji sedijo, listi športnih časopisov šuštijo, besede se lagodno svaljkajo in prav polagoma se razvija debata o domačem nogometnem klubu, ki je takrat še blestel; celo na evropskih traviščih je skušal pokazati ugaslo briljanco. Ja, tako je bilo, ja. No, pa so se razvile majhne žolčnosti zaradi kar konkretnega poraza tam daleč na vzhodu Evrope. Joj, koliko taktičnih strategov, koliko pomožnih trenerjev, koliko spečih nogometnih genijev, pa takole zastonj trosijo svoje vedenje in znanje. Kajpak so si bili edini, da je bil poraz vendarle nečasten, ampak kanček zaskrbljenosti in sočutja so pa le pokazali. Razvedelo se je, da se bodo nogometaši še isti dan vrnili domov, z avtobusom. Čakala jih je kar dolga utrujajoča vožnja. Nekdo, ki je slonel v zakotku in pridno cucljal pivo, je vprašal, očitno iskreno zaskrbljeno: »Ja, a potem ne bodo nič spali? Celo noč ne bodo spali. Zakaj jih niso pustili še čez noč tam?« Profesor Božo je namrdnjeno za trenutek odložil časopis in povsem resno in odločno rekel: »Kaj bodo spali. Saj so spali na tekmi!« Odrešujoč smeh se je spremešal z vonjem po dežju, ki se je obetal Zakawsky Izjava meseca maja Tzjava letošnjega deževnega 1. maja je zrasla pri poznanem gostin-Acu Silvotu iz Potoč: »Ni ga čez gostinski poklic. Če pada dež, si pod strejho, če sije sunce pej ti ni trejba jet ven!« Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina - Vipava Letna skupščina Leto je naokrog in 13. maja so se člani Kluba zbrali na 34. letni skupščini. Zdi se, da klub nekako deluje v zatišju. Skupščine se je udeležil tudi ajdovski župan Marjan Poljšak, pogrešali pa so direktorico Zdravstvenega doma Božo Ferfolja in direktorico Centra za socialno delo Bogomiro Ipavec (obe sta se sicer opravičili). Zadovoljni pa so bili z udeležbo zunanjih članov Kluba. Tjotnerili so se v različnih športnih panogah, ki so po-^ A*e na različnih prizoriščih. Športnem parku Pale so tekla e rnovanja iz balinanja, ki se je udeležilo po osem ženskih ^ moških ter iz pikada, kjer so ray tako nastopile ženske in °ške ekipe - vsakih je bilo šest. helci pa so se merili na streliš-u Slovenske vojske v Vipavi, astopi]0 je šest moških ekip. v °mačini so se najbolje odrezali Pikadu - ženska ekipa je osvo-Y a Prv°, moška pa drugo mesto. t Zenski konkurenci sta drugo in itrv-6 mesto osv°jih ekipi iz Izole ‘Pave, v moški konkurenci so ^agovalni pokal domov odnesli Solkanci, tretje mesto pa je pripadlo Izoli. Pri balinanju so slavile športnice iz Kanala, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili ekipi iz Vipave in Most, od koder prihaja tudi zmagovalna moška balinarska ekipa. Tolminski balinarji so bili drugi, Novogoriški pa tretji. Najboljši strelci prihajajo iz Deskel - Anhovega, drugo mesto so dosegli Tolminci, na tretje pa se je uvrstila ekipa iz Kanala. Tekmovanja so pričela že zjutraj, mnogi so jih zaključili že v dopoldanskem času. Do poznega popoldneva, ko je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekala razglasitev rezultatov, so si lahko v spremstvu lokal- ne turistične vodnice ogledali Ajdovščino, odprta so bila vrata Pilonove galerije in Muzejske zbirke pri starem mlinu, nekateri pa so si ogledali atraktivno konjeniško prireditev, ki je potekala v bližini srednješolskega centra in v organizaciji Društva Doli. Kulturni program slovesnosti ob razglasitvi rezultatov so oblikovali ŽPZ Večernica, Dramska skupina ŽAR, plesna skupina Ajda, dramska skupina Zarja in učenci iz OŠ Lokavec. Udeleženci so pohvalili dobro organizacijo tekmovanja in obljubili, da se s kolegi snidejo najkasneje čez leto dni, na Majskih igrah DU Ajdovščina 2007. sh Okupščine medobčinskega Kluba Oso se udeležili tudi člani društva Žarek upanja iz Ljubljane ter predstavniki klubov iz Vrhnike, Logatca, Cerknice, Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, Kopra, Nove Gorice, Tolmina, Idrije in Cerknega ter člani ajdovskega društva Pluton. Po pozdravu podpredsednika Gabrijela Birse je o pomenu in nadaljnjem delu Kluba spregovoril Ludvik Curk, vzpodbudne pa so bile besede ajdovskega župana. Osrednja tema večera pa je bilo predavanje terapevtke Alenke Naglost z naslovom Naredi nekaj zase. Marsikaj novega so dodali tudi člani sosednjih klubov. Za dobro voljo je poskrbela frajtonarica Danila ter veseli skeč Društva upokojencev Vipava. Klepet in prigrizek, ki so ga omogočili Fructal. Mlinotest in Mlekarna Vipava (za kar se jim zahvaljujemo), sta zapolnila prijeten večer. Gabrijel Birsa 8 ja krajevna skupnost Krajevna skupnost Zapuže Žapuže, manjša vasica na vzhodnem obrobju Ajdovščine, je stisnjena pod Žepovski hrib. Je srednje velika KS, župnijsko in katastrsko pripada Šturjam. 490 prebivalcev in 130 gospodinjstev je porazdeljeno v šestih zaselkih, od severa, vrha, proti jugu. ^Vaselek Bizjaki je najmlajši in naj-/Limanjši ter urbano že zlit z mestno, ajdovsko krajevno skupnostjo. Sledi centralna Gornja vas, nižje Doljna vas, pa Breclji in nadalje vzhodno razpotegnjeni Kožmani. Vsi pa se stekajo v novo naselje Andlovec, ki je tudi po številu prebivalcev najštevilčnejše. Zaradi novega naselja in bližine mesta je v vasi veliko mladih družin. To botruje izrazito mladi strukturi prebivalstva, saj je kar 35% delež mladih do 30 let. Zgodovinsko jo osvetljuje slučajna najdba mejnika rimskega prokuratorja Valentinijanusa, ki priča, da je bilo področje obljudeno že tedaj. Pozneje je vas kot kmečko zaledje trškega središča Šturje oskrbovala prebivalce s v samem središču vasi, vzidana na domu Jožeta Breclja, ki je, rojen 1921, z vrstnikom Antonom Čibejem najstarejši krajan. Zanimivo, oba gospoda imata štiri potomce, dva sina in dve hčeri. Staroste vasi zaokrožuje gospa Albina Kenda, ki je sicer T minka, a v Žapužah živi že dvajset let. hrano. V začetku prejšnjega stoletja so bili ozaljšani za trgovino in gostilno. Leta 1928 pa pridobili elektrifikacijo. Vendar druga svetovna vojna je tudi od Žapuž terjala svoj davek. 21. junija 1944 so Nemci vas požgali. Ta junijski dan pa je postal nosilec krajevnega praznika Žapužanov. Poleg tega obeležja se v februarju tradicionalno udeležujejo tudi zimskega pohoda na Sinji vrh. Osebnost, ki je zaznamovala preteklost Žepovcev, je zagotovo dr. Anton Brecelj, znan zdravnik, pisec in politik. Hvalo mu poje spominska plošča Osebnost tekočega obdobja rasti Krajevne skupnosti Žapuže pa je zagotovo njen predsednik Zvonko Vidmar, ki bo svoj drugi mandat, če bo ponovno izvoljen, lahko nastopil že novembra letos. Po izobrazbi je strojni tehnik, zaposlen pa v domačem Mlinotestu kot referent za zavarovalništvo. Je načelen in korekten mož, ki mu dobrobit občanov odseva na obrazu. Že na začetku pogovora poudari, da KS Žapuže ni del Ajdovščine, ampak ena izmed krajevnih skupnosti, enaka med enakimi. Odlikuje ga posluh in skrb za mlade, ki temelji v veri v privzgojene vrednote. Predvsem v znanje. ‘Žapužka mladina je zdrava’, poudari tako, kot da bo naredil vse, da taka tudi ostane. Po besedah Zvoneta Vidmarja so odnosi med staro in novoselci presenetljivo zgledni, sodelovanje med njimi dobro, očem je prijetno spoštovanje starejših. Med mladimi delitve ni več zaznati. So eno. Prebivalci se radi združujejo v petju, otroci v dramski igri, odrasli v športu. Registriran športni klub Bor deluje od leta 1997. V kraju je veliko samostojnih podjetnikov različnih obrti in celo dve zaščiteni kmetiji. Med pomembni projekti iztekajočega se mandata, je bil vsekakor vodilni ugodni nakup zemljišča v Gornji vasi leta 2003- Na njem bo zrasel Dom krajanov, imetje katerega ločuje Žapuže od ostalih KS v Občini Ajdovščina. 20. maja je gradbeni odpor KS potrdil idejni načrt, te dni je predan Občini, po dodelanih projektih v sredi junija pa bo razpisan natečaj za izvajalca del. V juliju naj bi se že pričela gradnja, decembra 1.1. pa praznovanje ob otvoritvi. Morda bo potrebno ob gradnji stisniti pas in bo letošnji krajevni praznik skromnejši, a zastave bodo visele in želja po novih prostorih za sproščeno kreativno druženje bo obrodila sadove. V svojem domu bodo krajani pridobili večnamenski prostor površine 102 metra, za prijetna in koristna druženja ter bolj vesela ali manj boleča obeležja, tudi rekreacijo, poleg njega čajna kuhinja in garderoba. Zgoraj še en manjši večnamenski prostor za društva in aktive. Za intimnejše druženje in "dve kolesi za ženske, morda” kot hudomušno zaključi Zvone svoje zavzeto opisovanje nove pridobitve. V planu je tudi odkup dodatnega zemljišča v izmeri 1000 metrov za interno dvorišče in parkirna mesta V letu 2004 je bila uresničena prva nujna investicija, izgradnja male avto- busne postaje pri Andlovcu. Krajevni podmladek tako ne trepeče več na burji in mrazu avtobusa čakajoč. Vmes je bilo še veliko narejenega, urejeno veliko vaških cest, sedaj obzidanih s kamnitimi zidovi. Postavljena je nova javna razsvetljava in v sodelovanju s Komunalo urejen ekološki otok. Že potekajo tudi dela primarnega voda s hubeljsko vodo, kar bo velika pridobitev krajanov starega dela, ki se še vedno oskrbuje z vodo iz zajetij. Vodovod naj bi že zadnji teden v maju dosegel zemljišče bodočega Doma krajanov, kjer bodo dela za letos zaustavili in naredili vodno omrežje. Drugi del projekta po sredinski cesti pa prihodnje leto, obenem z novim kanalizacijskim omrežjem, da ne bodo potrebni dvojni šivi... Pri cerkvici Sv. Martina bo zanka z omrežjem novega naselja sklenjena, staro in noyoselci pa združeni. Med znamenitostmi, ki so vsekakor vredne očesa tudi naključnih mimoidočih, je zagotovo čedno prenovljena 550 let stara cerkvica Sv. Martina, najstarejša tod okoli. Za oltarjem hrani umetniško fresko Kristusa križanega, delo znanega mojstra Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja. Je ena njegovih redkih umetnin, a žal ji strokovnjaki ogledniki še ne vedo rešitve. Njena nosilna stena namreč razpada in obnova naj bi bila neizvedljiva. Velik kamnit oltar sv. Petra je bil izdelan ob koncu 17. stoletja, v njegovi niši stoji svetnikov zgodnje baročni kip. Oltar so prenesli iz grajske kapele, ko so jo v 19. stoletju, porušili. Tako ima cerkev dva plemenita zavetnika. Martina in Petra, a slednji je nosilec šagre, ko prek oltarja pogrnejo preko 120 let star prt, delo gospodične Poljšak, zadnje iz rodbine graščaka Poljšaka. Lesen relief sv. Martina v ospredju je novejši, pred osmimi let* je izšel izpod rok Naglosta iz Vipave. Bogoslužje v prikupni cerkvici poteka vsak prvi ponedeljek v mesecu in ob vseh večjih praznikih, k njemu pa kličejo najmanjši električni zvonov* v Sloveniji. Do zadnjega kotička j° zapolni žegenj velikonočnih jedi, vse bolj pa se mladi krajani v njej tud* poročajo. Zavetje 180 let starih lip je zagotovo močan simbol trdnosti in vztrajnosti, četudi je preostanek ene žal moral prevzeti vlogo naravne mize. Leta 1989 se je dozidal tudi aneks, prizidek po načrtih arhitekta Križaja, ki je dobrodošlo zbirališče ob slabem vremenu. Oskrbnik in upravitelj tega okrasa Žapuž je Aleš Brecelj, eden izmed dveh sinov Jožeta Breclja. Strojni inženir zaposlen pri Komunali v Ajdovščini je tudi predsednik društva zbiralcev znamk in filatelije. Živi čez cesto tik nad cerkvijo in pri njem najdete ključe svetišča ter odgovore na morebitna vprašanja. Posebnost vasi vredna ogleda pa sta tudi dve zajetji pitne vode z lepo Dolnji vasi. Tako ima vas, poleg neštetih izvirkov Žepovskega hriba, tudi dobro in hladno pitno vodo. Lara Samec Nacionalni projekt ali predvolilna poteza? Končno! Prepozno ali še pravočasno? Dejstvo pa je, da je državni zbor Republike Slovenije končno le začel spreminjati tri člene ustave, ki bodo nalagale ustanovitev pokrajin s posebnim zakonom. Predlog je državni zbor z ustavno večino v torek sprejel, neznank okoli regionalizacije pa ostaja toliko, kot še nikoli. Prav zato se realno pojavlja vprašanje, ali parlamentarne - »zvezne« stranke sploh mislijo resno. Postavlja se vprašanje, ali ne gre le za dobro premišljeno predvolilno potezo, ki je v korist prav tem strankam. Spomniti se moramo, da so stranke na zadnjih lokalnih volitvah pred štirimi leti doživele boleč poraz. Volivci so jim prismolili krepko klofuto. Nestrankarske liste in neodvisni kandidati so se pojavljali kot gobe po dežju in doživeli smo njihov nepričakovan uspeh. Ljudje so »stran-kokraciji« jasno povedali, kaj si mislijo o njihovem delu oziroma še bolje, nedelu. Resnici na ljubo so se stranke oddaljile od ljudi in njihovih problemom, zlasti seveda na lokalnem nivoju, ter se šle »visoko« politiko. Očitno so mislile, da bo podpora in posledično oblast večna. Pa so se seveda zmotile, ljudi je mogoče vleči za nos, toda ne v nedogled. Toda ob- last je oblast in očitno je zelo sladka. Maščevanje je prišlo pred kratkim. Državni zbor je ostro zarezal v možnost kandidiranja neodvisnih list in nestrankarskih kandidatov. V praksi je te kandidature onemogočil, razen tistim najbolj zagretim, ki bodo mukotrpno zbirali podpise podpore. In teh je potrebno zbrati celo več, kot kasneje na volitvah glasov za samo izvolitev. Neverjetno, žal pa resnično. Volivci se bodo tako lahko odločali le med kandidati registriranih strank. Uspeh in oblast so si tako pomembno približali, vladanje pa olajšali. Druga resna zamera strankam tiči v dejstvu, da so »uzakonile« brutalno centralizacijo, ki je ne poznajo nikjer v Evropski uniji. Samo čudimo se lahko ljudem, da tako pogumno prenašajo posledice te centralizacije, kjer se prav vse seli v Ljubljano. Lastništvo nad nekoč »našimi« podjetji, uprave podjetij, celoten sistem upravljanja z državo, vsi paradržavni skladi in še in še. Praktično vse!!! Podeželje pa nezadržno propada, izginjajo tisoči delovnih mest, vasi so brez osnovne preskrbe, demografska slika se dramatično slabša - mladi ostajajo v Ljubljani, le tam in samo tam so delovna mesta. Toda glej ga zlomka, vedno pred volitvami se pojavijo aktivnosti in pobude za ustanavljanje pokrajin, za decentralizacijo in skladnejši regionalni razvoj. Pata morgana! Privid! Po volitvah pa je seveda vse po starem. Ali bo tudi tokrat tako? Nas bodo vsemogočni vladarji spet »nategnili«? Vsa leta po osamosvojitvi gledamo »iste face«, tiste v opoziciji in one v poziciji. No, sedaj so vlogo malo zamenjali. Veliko znakov kaže na to, da bo tudi tokrat tako. Po desetletju priprav in govoričenja, bi človek upravičeno pričakoval, da bodo pred nas prišli z vizijo, z celovito rešitvijo. Seveda nič od tega, nič o pristojnostih, ki jih mora država prenesti na bodoče pokrajine. Nič o sredstvih, katerim se mora država odpovedati. Nič in še enkrat nič! Celo število pokrajin bo določil poseben zakon. To bo še veselo! To se bomo še skregali! In prav to je lahko namen vsega. Cirkus! Popolna di-skreditacija in posledično odpor ljudi do bodočih pokrajin. In vse bo ostalo po starem. Ljubljana, kot milijonsko mesto in »uboga gmajna« okoli nje. Tudi prav, če se boste odločili tako! Sam seveda podpiram diametralno nasproten, švicarski model upravljanja z državo. O tem sem v preteklosti že pisal. Na kratko pa je bistvo švicarske ureditve v tem, da davke pobirajo občine, ki imajo tudi skupaj z kantoni / pokrajinami največ pristojnosti in seveda tudi večino proračunskih sredstev. Pri nas je popolnoma nasprotno, davke pobira država, ki ima praktično vse pristojnosti in vsa sredstva tudi sama porabi. No skoraj vsa, nekaj odstotkov velikodušno le pricurlja do razdrobljenih in premajhnih občin, brez vseh pristojnosti. Župani pa so za vsak dodaten tolar postavljeni v vlogo »berača« pri birokratih v Ljubljani. Kaj je potrebno v resnici spremeniti? Regionalizem in decentralizacija ni le formalna ustanovitev pokrajin, temveč je celovito in postopno spreminjanje sistema upravljanja z državo, ki mora temeljiti na treh stebrih sprememb: deregulaciji, demokratizaciji in decentralizaciji. Decentralizacija in deregulacija državne uprave pomeni prenos pomembnega dela upravnih funkcij države na nižje nivoje, to je na občino in pokrajino. Ustrezno novi vlogi države se zmanjša število poslancev državnega zbora, državni svet pa se preoblikuje v zbor občin. Regionalizacija ne sme imeti za osnovno izhodišče sedež pokrajine in velikost birokratskega aparata, temveč demokratizacijo družbe. V odločanje je potrebno pritegnit* čim večje število ljudi in sprostit* ustvarjalne potenciale. Vprašanje centralnih in oskrbnih funkcij p;l se mora reševati na nivoju modela naselbinske mreže, kjer je potrebno zlasti izpostaviti pomen srednje velikih mest in še zlasti občinskih *** krajevnih središč. Decentralizacija naselbinskega omrežja je torej predpogoj zagotavljanja policentričnega razvoja države, seveda pa to pomeni prerazporeditev finančne, gospodarske in kadrovske moči v državi. Cilj je torej uvajanje bolj neposredne oblike demokracije, približevanje upravljanja z državo ljudem *** sprostitev ustvarjalnih resursov na perifernih območjih države. Cilj je torej ohranitev poseljenosti cele države, povečanje rodnosti in izboljšanje starostne strukture prebivalstva. Cilj je torej preživetje naroda in blagostanje prav vseh njegovih članov. Ali mislijo tako tudi naše stranke i*1 poslanci v parlamentu? Ali smo bil* priča zgodovinski prelomnici, ali P*1 gre le za predvolilne populistične poteze? Realnost zahteva prvo! Aleksander Lerriirt ____________gironsidr;:; ^rednja šola Veno Pilon Ajdovščina Središče možnosti in priložnosti za uspeh l_redstav|jam0 se vam z dosežki dijakov v šolskem letu 2005/2006. Najlepši trenutki v našem življenju so tisti, ko se ozremo nazaj na prehojeno pot, ovenčano z od-Na letošnji zaključni prireditvi, v četrtek, 11. maja, v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini, smo predstavili, kaj vse smo dijaki in profesorji Srednje 6 Veno Pilon Ajdovščina počeli in seveda dosegli v tem šolskem letu, letu 2005-06. Dijaki smo bili uspešni na različnih področjih. SpOft; državnem prvenstvu v gorsken pisarjenju v Vnanjih Goricah ji POLONA BATAGELJ zasedla 3- me sto. Na svetovnem prvenstvu v de anju na snegu v kategorij MA)Phstyle je TADEJ SLAMK 0svojil 4- mesto. Sicer pa lahko s po ^°som povemo, da Tadej tekmuje1 , rePrezentanci smučarske zveze ii le v ^tošnjem letu 19. v skupnem se stevku v SLOPESTVLU v Evropi. okviru državnega tekmovanj; jaških domov - DOMIADE 200Č 1 )e potekala na Rogli 21. aprila so naši dijaki izkazali v športi tprvo mesto - namizni tenis - SARy AVdEK in MAJA KRANJEC; tretji mesto - tek ekipno - ŠPEL A OHOJA1 m MELITA LEBAN) in na literarnen Področju (priznanje za literarni pri sPevek - URŠKA GLAŽAR). Na državnem tekmovanju Avidingu je naša dijakinja N) (jRaJŽL v paru s SARO BEVČAR Se8la prvo mesto in bosta letos st°pili na svetovnem prvenstvi Se bo odvijalo v Rimu. , 'es je naslednja disciplina, v k d s° naši dijaki merili moči. No, gre predvsem za dijaki . a svetovnem prvenstvu ples 'n Plesno-navijaških skupin, k Potekalo 5. in 6. novembra 2 v Tokiu, so kot članice slover dprezentance nastopile tudi r mjakinje: NENA M AH M UTO’' NATJa KRAPEŽ, NINA DIET2 RsKa Černigoj. Osvojile si Mesto ter tako uspešno predsta °venijo na tako pomembnem Movanju. Na mednarodnem odprtem p 'Moštvu plesno-navijaških skupi utAMONDCUP v Ljubljani so 1 Oovembra 2005 dijakinje naše šo asedle 3. mesto. Njihova mentoric [e Pr°fesorica Spomenka Lavrenči rMter pa Martin Puš. soboto, 11. marca, se je 7 dij l‘nJ naše šole , LAURA KRIVE' JASMlNA MUSTAFIČ, JASMIN MIJRaTOVIČ, EMA GROŠELJ, TJAŠ ČRNIGOJ, LEA KOVAČ in TIN VČIČ, udeležilo mednarodne^ esnega tekmovanja v Palmanot . astopale so v kategoriji HIP-HC n zasedle 7. mesto v zelo moči /tokurenci 13 skupin. Njiho\ entorica je Aliče Stojko Salin. zPeljali smo tudi smučarski i avalni tečaj. Tukaj moramo pohv 'dpredvsem MATEJA BOLČIN« ti \ ° HVALa> PETRO MARC i IJA PETRIČA, ki so kot učite smučanja in deskanja na snegu neutrudno podajali znanje in veščine svojim sošolcem. Rokometna ekipa pa se je pod mentorstvom profesorja Danila Pudgarja uvrstila v četrtfinale državnega prvenstva v rokometu. Likovno ustvarjanje: Skupina 16 dijakov in dijakinj naše šole je sodelovala na likovnem natečaju Slovenske znanstvene fundacije in podjetja Trimo ter zasedla 1. mesto. Za denarno nagrado, ki so si jo prislužili, so odpotovali v Gardaland. Na likovni natečaj Evropa v šoli - sodelovanje v Evropi različnosti - smo poslali 20 likovnih del. V ožji izbor sta prišla dijaka GREGOR KODRIČ z jedkanico »Glej me«, SEADA DŽUZDANOVIČ s suho iglo z naslovom Destino. Njima je nasvete delila profesorica Damjana Plešnar. Profesorica Tina Vrčon pa je bila mentorica nastajanju fotografije EME GROŠELJ. Čestitamo za dosežke in želimo čim boljšo uvrstitev na državni ravni v Mariboru. Zgodovina V soboto, 25. marca, je na Škofijski gimnaziji v Vipavi potekalo državno tekmovanje iz zgodovine na temo Prva svetovna vojna. MATIC BATIČ je osvojil zlato priznanje. Njegova mentorica je bila profesorica Nežka Mikuž. Dijakinje KATJA BOŽIČ, NINA DIETZ in KRISTINA MALIK so z raziskovalno nalogo z naslovom Aleksandrinke - morje polno solz, na temo Migracije, sodelovale na državnem srečanju srednješolskih raziskovalcev in raziskovalk novejše slovenske zgodovine pod mentorstvom Tatjane Antonac. Priznanja na področju tujih jezikov: Na državnego tekmovanje iz angleščine sta se uvrstili ANJA KOVAČ in TJAŠA ČRNIGOJ. Mentorica jim je bila profesorica Helena Geržina. Nemščina. Na natečaju v kreativnem pisanju za najboljšo basen v nemškem jeziku je MATJAŽ VIDMAR dosegel 1. mesto in si prislužil enodnevni izlet v Benetke. Na tekmovanju Loreley v poznavanju nemškega jezika in deželoznan-stva je, prav tako, MATJAŽ VIDMAR dosegel l.mesto in si prislužil bon za 50.000 Sit za izlet v tujino. PATRICIJA PERDEC pa je osvojila 2.mesto. Na bralnem maratonu Pfiffikus na internetu je med 177 skupinami, skupina iz 3c osvojila l.mesto. Sestavljali so jo ALEKSANDER ANDJELIČ, LEA POLJŠAK in TJAŠA SKUPEKVsem omenjenim dijakom je bila mentorica profesorica Katja Poljšak. Na letošnjem državnem tekmovanju v znanju italijanščine sta si dijaka ROK KOBAL in LUCIJA PIRJEVEC s svojim znanjem italijanščine pridobila srebrno priznanje. V znanju francoščine pa sta se odrezali dijakinji KATJA KRAPEŽ IN ANJA KOVAČ, ki sta prav tako dobili srebrno priznanje. Mentorica francistom je bila profesorica Sonja Škvarč, italijanistom pa profesorica Tatjana Kodelja. Iskrene čestitke. COMENIUS Učenci 2.b razreda, ki jim je francoščina 2. tuj jezik, so bili v letošnjem letu zelo aktivni. Vključili so se namreč v EVROPSKI PROJEKT COMENIUS, z naslovom Voda, vir življenja. Šlo je za projekt, v katerem so sodelovali z dijaki liceja Kerneuzec iz francoske Bretagne. Projekt je zasledoval več ciljev. Jezikovni se je odvijal na ravni komuniciranja v francoskem in angleškem jeziku. Sicer pa so v projektu proučevali in primerjali gospodarski in ekološki vidik voda v obeh okoljih naših šol, hkrati pa spoznavali tudi obveznosti, ki jih v zvezi s stanjem voda narekuje svojim članicam Evropska Unija. V okviru projekta so francoski dijaki marca preživeli pri družinah naših dijakov 14 dni, naši pa so jim obisk v enaki meri vrnili aprila. Mesec, ki so ga skupaj preživeli je bil delaven, hkrati pa so se učili sprejemati drugačnost in predstavljati Slovenijo drugim. Taki projekti so nujni, saj nas učijo obnašanja v večkulturni in večjezični Evropi. Mentorice v projektu so bile profesorice Sonja Škvarč, Nataša Martinuč, Sonja Maršič in Bogomira Žorž. Francoska gledališka skupina Gimnazije Vena Pilona Ajdovščina pod vodstvom njihove mentorice, gospe Anne-Cecille Lamy, je pripravila odlomek gledališke igre francoskega avtorja Tardieu-ja »De quoi il s’agit? - Za kaj gre?« in navdušila so s svojo profesionalnostjo. Nastopali so v Nov Gorici (skupaj s študenti francoščine FF), na Plečnikovi gimnaziji v Ljubljani in v Ajdovščini v Dvorani 1. slovenske vlade.Predstavitev rezultatov na področju slovenščine: Na literarnem natečaju »GLAS ŽENSKE«, ki ga vsako leto razpiše Mestna občina Nova Gorica v so- delovanju z Goriško pokrajino iz Italije, je letos na temo »Mama ... in jaz« dobila prvo nagrado TJAŠA ČRNIGOJ. Z njo se je trudila profesorica Zdenka Blažko. Vseslovensko tekmovanje za Cankarjevo priznanje je potekalo v soboto, 18. marca 2006, na Mostu na Soči. Med gimnazijci je NIKA BAJEC osvojila srebrno priznanje, zlati Cankarjevi priznanji pa KRISTINA BOŽIČ in BRINA GRUDEN na ravni za strokovne srednje šole. Z nasveti in spodbudami so jim stale ob strani profesorice slovenščine: Mateja Ceket Odar, Brigita Slejko in Alenka Vidmar. Vsem dijakinjam čestitke za uspeh, še posebej za srebrno in zlati priznanji, saj so s svojim znanjem in zanimanjem za materinščino ponesle ime naše šole med najboljše ne fe na področju Primorske ampak tudi med najboljše v državi. Radio »ZADNJA KLOP« je v letošnjem letu deloval vsak torek med 16. in 18. uro. Seznanjal nas je z aktualnimi iz zanimivimi temami, ki so se navezovale na dijaško in študentsko življenje. Oddaje RADIA NOVE so bile tako okrepljene z mladostnim navdihom. Pri oblikovanju programa so sode-lovali:TADEJMARC, MARTIN ČIBEJ, PETRA MARC, MATEJ PELICON, TJAŠA ČERNIGOJ, STAŠA BENKO, ANA RUSTJA, HANA KARIM, KLARA UŠAJ IN KAJA PEČNIK. Pevski zbor na naši šoli: Petje marsikateremu dijaku predstavlja sprostitev in uresničitev samega sebe. Toda ljubezen do petja še ni dovolj, potrebna je tudi vztrajnost. Vsa štiri leta sta vztrajno obiskovali vaje in nastopali za našo šolo dijakinji ANJA NAMAR in ADRIJANA PERKON. Dodežki z naravoslovnega področja: Matematično tekmovanje KENGURU: V soboto, 22. aprila 2006, je na Gimnaziji Kočevje in na Tehniškem šolskem centru Kranj potekalo državno tekmovanje za dijake srednjih šol. Kar trije dijaki so dosegli zlato priznanje: JURE GANTAR, NEJC ŠKOFIČ ter MONIKA BEČ. Njihovi mentorji so bili profesorji Ivica Blažko, Jana Koren, Tadeja Marc Kobal, Andrej Rutar in Matjaž Trošt. Biologija. 1. aprila je potekalo državno tekmovanje iz znanja biologije na Gimnaziji Vič v Ljubljani. Udeležili so se ga štirje gimnazijci 4. letnikov naše šole: NEJC ŠKOFIČ si je prislužil srebrno priznanje, LEA KOVAČ pa bronasto. Pripravljali so se pod mentorstvom profesorice Sonje Marušič. Na državnem tekmovanju iz poznavanja sladkorne bolezni so dijakinje HELENA PENKO, MOJCA LESKOVEC in MIRJAM HLADNIK osvojile srebrno priznanje. Čestitamo tudi vsem, ki so dosegli bronasto priznanje. Mentorstvo sta nudili profesorici Nataša Martinuč in Sonja Marušič. DOSP 2006 - DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE Pomembno tekmovanje, na katerem naša šola sodeluje že vrsto let, je letos potekalo 21. aprila v Novi Gorici. Organizirana so bila športna tekmovanja, literarna in likovna delavnica. Naši dijakinji ANJA KOVAČ in KATJA KRAPEŽ sta se odlično sodelovali na temo “Popotnik”. Za svoja literarna izdelka sta prejeli Anja 2., Katja pa 3- nagrado. Na likovni delavnici - tema ”100 let železnice” - pa so likovniki dosegli 2. mesto: KRISTINA BOŽIČ, METKA KOMPARA, SARA TRBIŽAN, JASMINA, MUSTAFIČ, PATRICIJA KOŽUH. V letošnjem šolskem letu smo se udeležili tudi srečanja vzgojiteljskih šol v Sloveniji - VZGOJITELJADE v Ljutomeru. Sodelovali smo na likovni , glasbeni, lutkovni, plesni in novinarski delavnici ter na športnem področju. Predstavili smo se tudi s prodajo Unicefovih punčk, v mesecu decembru pa je potekala zbiralna akcija šolskih pripomočkov za revne otroke v Gomi.Tako smo se izkazali tudi na humanitarnem področju. Igrice za najmlajše: Dijakinje in dijaki četrtih razredov vzgojiteljskega programa so z igricama IZGUBLJENE SANKE in ČUDEŽNI PRAZNIK v prednovoletnem času razveseljevali otroke po vrtcih v občinah Ajdovščina, Idrija, Vipava, Sežana, Nova Gorica, Tolmin in Bovec. Dijakinje in dijaki drugih razredov pa so se predstavili z igricami JEŽEK IN JABOLKO, MUCA COPATARICA in IZGUBLJENI COPATKI. Seveda pa ne smemo pozabiti naših profesorjev. Tudi oni se lahko upravičeno pohvalijo z dosežki. Letos je naš gospod direktor, ALOJZ LIKAR, zaključil podiplomski študij na Fakulteti za manage-ment v Kopru. Profesorici ELIZABETA BRATINA in KARMEN FERJANČIČ pa sta se pred kratkim potrdili s strokovnim izpitom. Vsem iskreno čestitamo. V letošnjem letu se je res veliko dogajalo: veliko plesa, petja, smeha, gibanja, to smo mi, dijaki Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Četudi včasih nekoliko preveč razigrani, vendarle sledimo naukom naših profesorjev in mentorjev Navsezadnje o tem pričajo tudi naši rezultati. Seveda pa ne gre brez staršev. Iskrena hvala tudi njim, da skrbijo za nas in nas spodbujajo. Uživajmo še naprej. Zavrtimo se v vetru, zaplešimo z majem, skratka naj tudi za vas kot nas dijake velja: gibanje je življenje, je energija, ki nas polni. Zapis je nastal po scenariju zaključne prireditve. 10 It ira/ vetrišče Festival dobre glasbe, druženja, športnih iger, kulinaričnih užitkov in ... Njokisummerfestival Predstavniki številnih lokalnih društev in organizacij, ki so se lansko leto združili v želji, da bi s skupnimi močmi organizirali Njoki summer festival, so prepričani, da je tovrstna prireditev najboljša možnost, da se zoperstavijo dolgčasu, ki vlada v Vipavski dolini. Njoki summer festival je bil prvo leto dobro sprejet. Razlog več, da bo letošnji festival še bolje organiziran in bo ponudil še boljši glasbeni in spremljevalni program. m •S* ' : * V: '* 4 c-;* ik/ J-:*- ■ ■ • ##» dl ■ 3 P Danila Žorž: Izkop Novi roman mlade Ajdovke smo bralci spoznali 9. maja v Lavričevi knjižnici. Tudi to delo, ki je znanstveno fantastična kriminalka s pridihom vohunskega romana, je izdala založba Karantanija. TJriprave na festival so se priče-X le kmalu po zaključku prvega. V mesecu marcu sta bila v dveh odlično obiskanih predizborih v klubu KAŠ v Ajdovščini izbrani dve lokalni predskupini: Low Punch in mladi Lutis. Za nagrado jih bomo videli na velikem odru Njoki summer festivala, na katerem se bo v dveh dneh skupaj predstavilo 12 skupin. Letošnji glasbeni program je naravnost izvrsten. V petek, Ib.junija se bo v Ajdovščini prvič predstavili največji raper na Balkanu Edo Maajka s skupino. Predstavljal bo svojo novo, tretjo ploščo in seveda nam vsem dobro poznane hite. Raznolik glasbeni program bodo obogatili nadžanr-ski Moveknowledgement, najboljši in priznani makedonski ska vese- ljaki Superhiks ter na tujem čedalje bolj uveljavljeni nu metalci iz Velenja - Naio Ssaion. Večerno rajanje bodo s ska swing in reggae domislicami sklenili novogoriški The Pokerheads. Za vrhunec festivala in sobotnega večera bodo poskrbeli domači ska punk reaggae in rock heroji Elvis Jackson, za katere bo to eden zadnjih večjih nastopov pred izidom novega, četrtega albuma, na katerega pa bo potrebno čakati še nekaj mesecev. Poskočen in energičen nastop gre tudi pričakovati s strani ljubljanske punk rock zasedbe Backstage in bošnjaške etno dub reggae in crossover zasedbe Dubioza Kolektiv, ki nam bo tokrat predstavila tudi pesmi z novega albuma »Dubnamite«. Rock strasti bodo podžgali čedalje popularnej- ši obalni Tide, festival pa v pravem dub reggae stilu sklenili Radikal Dub Kolektiv, gostje iz Hrvaške. Seveda pa bo Njoki summer festival oba dneva v popoldanskih urah v znamenju športa (košarka - Street bali turnir, srečanje generacij v rokometu, skate contest, board con-test ..), kulinarike, računalniških iger, predavanj in delavnic (ples, glasba, grafiti, umetnost). Posebej velja izpostaviti državno prvenstvo v Fourcrossu (4x), saj je proga v neposredni bližini, cilj razburljivega tekmovanja s kolesi, kjer se na strmi progi z atraktivnimi skoki navzdol podajo štirje kolesarji naenkrat, pa tudi na festivalskem prostoru. V Ajdovščini se bo tako zgodil dvodnevni festival, ki bo ponudil bogat kulturni, kulinarični (na voljo bo pestra izbira njokov in seveda drugih jedi in pijač) in športni program. Poskrbljeno bo za brezplačno kampiranje, organizacija festivala in dekoracija prizorišča festivala ter zaodrja pa bo brez dvoma uporabnikom še prijaznejša in mikav-nejša. Obiščite nas. Vstopnice so od 1. maja v predprodaji na vseh poslovalnicah Eventim (www.eventim. si) po Sloveniji. Za en dan je cena 1.900 sit, za oba dni 3-500 sit, na dan festivala pa 2.400 sit za en dan in 4.300 sit za oba dni. Naj bo Njoki summer festival letos to vaš festival poletja. Več informacij o festivalu najdete na: www.njokifestival.com njoki team TJ oman, dogaja se na nenaselje-AVnem egejskem otoku, kjer skupina Skladovih znanstvenikov, arheologov in zgodovinarjev, poznavalcev pisav, pristašev veljavne zgodovine sveta in dvomljivcev ter iskalcev drugačne resnice raziskuje skrivnostno stavbo, pojavila se je po potresu, je treba prebrati in ob njem uživati. Ne samo zato, ker je spretno napisan, ker nas odlični dialogi tako pritegnejo, da želimo postati sogovorniki, ne samo zato, ker sproti v sebi ustvarjamo film, dinamičen, napet, poln skrivnosti, umorov, kot se za kriminalko spodobi, ne samo zato, ker ves čas živimo napetost in nevarnost, ampak predvsem zato, ker avtorica postavlja vprašanja o našem svetu na nov, zanimiv način. Smo sami v vesolju, je najpogostejše vprašanje znanstvene fantastike. Avtorica se sprašuje, ali smo bili sami na zemlji. Ali so kipi, ki jih najdejo v eni od dvoran, posnetek grških ali so grški posnetek nekih drugih, skrivnostnih, nerazložljivih in zato za Grke božanskih. Kaj hoče Sklad, impozantna združba moči in kapi' tala, ki obvladuje svet in njegov0 mišljenje. Hoče odkriti ali hoče pri' kriti? Kdo so lastniki in ustanovitelji Sklada, kdo so ljudje, ki se igrajo z ljudmi in odločajo o smereh razv°' ja človeške misli. Kaj čaka svet, ki ga obvladuje nekontrolirana moč? Šest dni je Bog ustvarjal svet, pravi Biblija. Sedmi dan je ugotovil, da je delo dobro opravljeno, in je počival Šest dni se pred nami ruši svet, vse manj je ljudi in vse manj je stvari. P° uničenju je Egej čist in miren, ostati' ki prekriti, a trije Sli, bi rekel Smole V svoji Antigoni, so morda živi in dvom lahko preživi. Njegovega življenja ne morejo uničiti nobeni mediji, pa naj poročajo še tako uravnotežen0' Presenetljivo odprt konec, ki obeta nadaljevanje. Prepričana sem, da b° enako napeto, vznemirljivo in imenitno, kot knjiga, ki so jo obiskovalci knjižnice zaslutili in mnogi do danes že prebrali. Enako želim, da bi se zg°' dilo po branju tega kratkega prispevka. Moj namen ni bil natočiti pijačo, ampak vzpodbuditi žejo. iSl Vetrišče Bojan Bizjak Zakaw5ky Maj, čarobni maj. Toliko dogajanj, toliko vshičenj, toliko upajočih, toliko nasmejanih in toliko zazrtih v drugega. Nemalokrat sem se že vprašal: pa, kaj je ta ljubezen, kaj tisto nerodno jecljanje, ko zagledaš bitje, ki ti da vedeti, da si drugače viden. Hja, maj in ljubezen, to je nedvomno posrečena kombinacija, vsaj tako dobra kot origano in paradižnikova omaka. Ljubezen se je skozi zgodovino definirala na različne načine. Pri starih civilizacijah je bržkone imela bolj racionalno osnovo, saj so se zaljubljali le tisti, ki jim je to omogočal poseben družbeni status, vsi ostali pa so bili zgolj paritveni material, da je neka družba sploh obstala. Preprosta biološka reprodukcija se je dogajala še prej, pa tudi po padcu velikih civilizaciji. Zelo malo vemo o resničnih čustvenih vsebinah takratnih navadnih ljudi, pa čeprav zgodnja literatura odkriva, da je bila količina hrepenenja nemara enaka kot pri sodobnih ljudeh, da je slehernik v sebi počuteval tisto silno željo po nasprotnem spolu, po neki osebi, ki bi ga na novo udeja-nila. Ljubezen, kot čustveno stanje, je bilo takorekoč rezervirano za odličnike, vsi ostali pa so se morali zadovoljiti z navadnimi simpatijami, z navadno željo po razplodu. Zdi se, da se je romantična ljubezen razvila nekako v dobi viteštva, ko so se rojevale pesnitve, ko so se vitezi na turnirjih bojevali za naklonjenost grajskih dam. In tudi v tistem obdobju so se morali navadni ljudje znajti po svoje in zaupati svojo nagonskost neki slučajnosti, ki se je kasneje razvila v koristoljubje. Nemalokrat so se dogajala povezovanja imenitnih družin zgolj iz želje, da bi se povečalo imetje, da bi se plemenitilo bogastvo. Psihološka zgodovina ljubezni je dokaj neraziskana in ima le nekaj teoretičnih nasnovokov. Ljubezen, kot emocionalno stanje, nekateri definirajo zgolj s hormonskim dogajanjem, kar seveda odraža le racionalno in skrajno stehnici-rano mišljenje, ki ima sicer globok uvid v biokemijsko dogajanje med zaljubljencema, vendar si ne zna pojasniti sprožilnih elementov. Da sta si dva všeč, je včasih potreben en sam pogled, en sam nevidni magnetizem, ki bi mu zlahka rekli bio-magnetizem. Od tu naprej se začno stvari zapletati do te mere, da se tej osnovni privlačnosti pritakne še nagonskost, ki je prav tako osnova za reproduktivno funkcijo posameznika kot družbe v celoti. Ampak tista osnovna iskra, se zdi, tista je skrivnost, ki naj to ostane. Mnoge civilizacije so ljubezen in nagonskost na nek način regulirale z nekakšnimi družbeno etičnimi zakoni, ki so urejali tudi paritvene procese. Nemalokrat je bilo določeno, kako se smejo ljudje vezati, kako se smejo poročati, kako si smejo zasnovati družine. Stroge hierarhije so pač zahtevale, da se je znotraj neke civilizacijske oblike rodil povsem nov element biološke selektivnosti, katera je povzročala, da so se reproducirale določene kaste le znotraj njih samih. Takšni družbeni normativi so večinoma izumrli, le še v azijskih prostorih najdemo nekaj obrobnih ostankov takšnih zapovedi, predvsem še v Indiji, kjer je kastno poročanje še vedno vtkano v družbeno reproduktivno shemo. Verski sistemi so tudi uvedli pravila povezovanj in poročanj. Ta pravila pa so prisotna še danes in se ne zmenijo za privnskost ljubezni same. Kolikor verskih sistemov, toliko tovrstnih pravil. Tu trčim na prevelik teoretični zalogaj, zato bom to temo obšel, pač pa bi nadaljeval razmišljanje z ugotovitvijo, da je zgodovina tega silnega čustva sooblikovala usodo mnogih civilizacij. Naravna selektivnost, kjer si samec izbori pravico do samice, se je do neke mere prenesla tudi v družbeno socialno konstitucijo modernih civilizacij. Če so stare civilizacije postavljale stroga moralna pravila, se moderna porabniška družba le navidezno obnaša moralno. Pravna normativnost sicer obstaja, a je te nemalokrat kršena zgolj iz koristoljubja in dobičkarstva. Ni ga zakona, ki bi predpisal, na kakšen način se smejo ljudje zaljubljati in s kom smejo deliti svojo reproduktivno radost, pač pa zakoni urejajo le deliktnost na tem področju. To velja predvsem v demokratičnih družbah, kjer zakonodaja ne bazira na verskih dogmatizmih, pa čeprav poznamo tudi hibridne pravno družbene sisteme. Realizacija svobodne zaljubljenosti je predvsem odvisna od posameznika in posameznice, pa čeprav se vmes postavijo privzgojeni vzorci vrednotenja. In tako se rodi eksistenčna osnova za uspešno realizacijo emocionalne energije, ki ji rečemo ljubezen. Seveda pa se je v sodobnem svetu ljubezen močno fetižirala in vtkala v koristoljubne sisteme, če hočete, postala je komercialna kategorija. Nemalo medijev je, ki jo tržijo kot instant čustva: če se spomnimo samo neštetih televizijskih nadaljevank, pa filmska industrija, pa poseben praznik zaljubljencev, cenena raznovrstna literatura. Ker pa je ljubezen nekakšna predfaza seksizma, se je dobičkarstvo nadgradilo tudi s slednjim. Trženje seksizma ni v modernih družbah prav nič moralno etično spornega. Reklamna industrija ima softicirano ponudbo sek- sizma in s pomočjo le tega oglašuj0 mnoge artikle. Javno ponujanje seksizma se je že sprevrglo v agresivne oglaševanje, ki do neke mere p°' življa urbano okolje. Še višja stopnji* prodajanja seksizma pa se pojavi v trženju čiste seksualnosti, ki nima prav nobene zveze z osnovnim čustvom ljubezni, čeprav bi lahko sklepali, da je to le mehanično udejanjanje emocionalne energije, k* se na tak način prežemita in prodaja. Seksualnost je doživela koreni*0 revolucijo in se je kaj hitro znašla v mnogih ekonomijah. Paleta dobi°' karstva je tu zelo velika: od cenene prostitucije, ekskluzivne filmske erotike in masovne pornografije, ki je prisotna tudi že na medmrežju, kar sicer pripomore pri rušitvi nekaterih tabujev v manj demokratičnih shemah, po drugi strani pa t° alternira mnoge zlorabe in že kat sužnjelastniške odnose; kar v civilizacijskem smislu ni nič novega, saj poznamo definicijo za najstarejšo obrt, ki se je dejansko dogajala že v antiki, nemara pa tudi že prej in je kasneje dobivala nove razsežnosti in nove moralno etične preobleke. In če se vam svetijo oči v novem upanju, če v sebi čutite drhtenje, p°J tem... Ja, metuljčki v želodcu, pa tisti na tatujih in veliki računi za telefon in večni izgovori, kam da še morate. E, ja, potem ste zaljubljeni, P11 čeprav samo v sebe, v svoja čustva-Maj, mesec ljubezni. Tak tudi mineva. Metuljčkov ne bo več, položnice pa bodo. In upanje, to je pa zastonj, za zdaj! Imejte se radi, da boste sposobni imeti še koga radi, prav! Bojan Bizjak Zakaivskj 11 oglasi NOVA ŽELEZNINA ^ V AJDOVŠČINI Nova poslovalnica - železnina Metra d.o.o. na Vipavski cesti 17/b v smeri Ajdovščina - Vipava pri odcepu za Žapuže. ’ 90 cm BOGATA PONUDBA ORODJA IN OPREME KOTNI BRUSU F125žeza .444 SH (64,45 EUR) PNEUMATSKO VRTALNO KLADIVO HR2450T J&l SDS + SAMOZATEZNA GLAVA <£>. ^ že za 43.060 SIT (200,55 EUR) ' AKCIJA iTTTfTK INDUSTRIJSKI SESALEC MC 2150 že za >4.708 SIT (103,10 EUR) tlačni čistilec z GRELCEM HDEm 44QHW ZELO UGODNA PONUDBA SDS SVEDROV NABIRALNIK že za 14 990 SIT (62,55 EUR) AKUMULATOR V55 že za 9.600 SIT—.., (40,05 EUR) VELIKA IZBIRA ❖ profilov za konstrukcije ❖ strešne kritine - trapezne pločevine od 2.390 SIT/m2 (9,97 EUR/M2) ❖ termo izolacijskih panelov | ❖ ročnega in električnega orodja 2 ❖ barva WS-plast za kovano železo | ❖ varilnega programa ❖ transportnih trakov ❖ polikarbonatnih ploše c ❖ pocinkana vinogradniška žica ] vseh vrst, benzinal žica | POZOR! OLJA BARDAKL - 5L 10W40 že za 9.720 SIT (40,56 EUR) - 1L SINTRONIC 5W50 za štiritaktna visokozmogljiva mot. kolesa že za 2.415 SIT (10,08 EUR) -1L za dvotaktne motorje že za 3.264 SIT (13,162 EUR) OLJE HUSOARNA l mineralno mazalno za verige žag že za 2.669 SIT (11,14 EUR) m NAJCENEJŠA MREŽA V SLOVENIJI! s ji MREŽA POCINKANA 100/30 6.883 SIT (28,72 EUR) ❖ 120/15 11.618 SIT (48,48 EUR) ❖ 150/50 14.900 SIT (62,16 EUR) STEBER 125 699 SIT (2,92 EUR) Potrošniški kredit do 24 mesecev do zneska 300.000 sit, obrestna mera 6.5% MEtra* d.o.o, Cesta na Lenivec 37 b2l0 Sežana, tel.: 05 73 11 381 6-mail: info@metra~sezana.si PE AJDOVŠČINA, Vipavska cesta 17/b tel.: 05 36 81 030 fax: 05 36 81 031 e-mail: ajdovscina@metra~sezana.si Delovni čas: pon.- pet. 7.30 -17.00, sob. 8.00 -12.00 www.metra-sezana.si Kicajjy|y| LJUBLJANA PESNICA (Maribor) SEŽANA KOZINA AJDOVŠČINA iG ANHOVO Peruzzijeva 165 Pesnica 37 Partizanska 71 istrska 13 Goriška cesta 72 Gasilska 10 Vojkova 1 01 2800 770 02 7295 430 05 7313 480 05 6892 490 05 3671 420 01 2800 776 05 3350 470 KER NI VEČJE DOGODIVŠČINE, KOT IMETI OTROKE. NOVI NISSAN NOTE S KLIMO ŽE OD 2.790.000 SIT Pv-ahs fjrijiva i«wr>?ifc;rswLi7S00fcf»S' L'.3 - V.0, • -fji! • j* si»iiwina. '»vi/vv.niSLsaiv.sS SHIFTJamiiy life Vaš prodajalec: www.trgoabc.si _ PE Koper PE Nova Gorica ||R|~ Istrska cesta 12 Vinka Vodopivca 2 V Koper, 05/663-61-10 Nova Gorica, 05/335-44-00 Ajdovščina, 05/364-33-04 PSL Ajdovščina Goriška cesta 29a Benova sokov in nektarjev blagovne znamke Fructal pri trženju sokov in nektarjev: premium strategijo in strategijo dobre vrednosti. Tej strategiji so prilagodili razvoj in oblikovni izgled dveh linij proizvodov: linijo Fructal Premijum ter linijo Fructal. (SLIKA FRUCTAL PREMIUM)! Fru°Va Poc*0ka sokov in nektarjev BZ Do Zasnovana tako, da že na prvi sok e<^ *zraza vodilo Fructala: najboljše br °Ve se dela iz najboljših, posebej iz-anih sadežev. Zato na njej pritegne oči -elik, sijajen, izbran sadež. S ciljem ba' Se razlidnim željam in potre- [■.. Potrošnikov, so uvedli glamurozno 'l0 Fructal Premium, ki zdužuje sokove prJle|ctarje vrhunske kakovosti ter linijo v al, ki združuje cenovno pristopnej-^ttektarje in pijače. tre ructalu se neprestano prilagajajo ndoin v svetU) saj ie na ta način lahko p'.10 korak z najboljšimi evropskimi Se 12va)alci sokov in nektarjev. Tokrat so kov UsPe®ni preobrazbi programa so-tr^.ln nektarjev v stekleni embalaži, ki se ‘Pftežno v gostinstvu (modra stekle-te a^’ dotaknili kartonske embalaže. Pri Di r- S0.ostaP zvesti svoji viziji: ob sočas-sti in razvoju ostati prepoznavna, za- upanja vredna blagovna znamka, usmerjena v utrjevanje in krepitev pozicij na domačem trgu in na trgih JV Evrope ter v izgradnjo prepoznavne in konkurenčne blagovne znamke v državah Evropske unije. S sokovi in nektarji blagovne znamke Fructal želijo tudi v prihodnje ohranjati partnerski odnos s kupci, dobavitelji in potrošniki in sicer z inovativnimi, profi-tabilnimi in predvsem naravnimi proizvodi v skladu s potrošnikovimi željami in sodobnimi prehranskimi navadami. Ker je z vidika razumevanja odnosa med ceno in kakovostjo, gledano z očmi potrošnika, BZ Fructal pozicionirana zelo visoko: nudi najvišjo kvaliteto za visoko ceno, so si zastavili za cilj, da svojo pozicijo kljub vedno močnejši konkurenci zadržijo oz. celo izboljšajo. Da bi se približali tudi tistim potrošnikom, ki postavljajo ceno ob nakupu na prvo mesto, so uvedli uporabo dveh različnih strategij mm.1 rauLT«,1 mnm. mau. m $ ai Linija Fructal Premium združuje najprestižnejše okuse sokov in nektarjev in se trži v litrski Tetra Prisma embalaži, ki je bila izbrana na testiranju raznih vrst kartonskih embalaž kot absolutno najustreznejša ter v 200-ml Tetra Brik embalaži (porcijska pakiranja). Ta linija že na prvi pogled zagotavlja izbranost, vrhunsko kakovost in najboljši okus. Predstavlja korak naprej v odličnosti in sodobnosti, hkrati pa se s svojo zasnovo poklonja tradiciji Fructala. Modrina zaokroži linijo, ki se vije od modrega traku in nadaljuje pot razvoja, ki jo je začela modra steklenička. Linija Fructal združuje v skladu s strategijo dobre vrednosti (dobra kvaliteta za primerno ceno) cenovno pristopnejše nektarje in pijače. Zato tudi na njej prevladuje izbrani sadež, tokrat postavljen na čisto, belo ozadje, ki izraža izbranost in dober okus. Povezavo z drugim prodajnim programom pa kažejo modre kapljice, ki poudarjajo sočnost, embalažo pa naredijo še zanimivejšo, privlačnejšo in bolj prepoznavno. (SLIKA FRUCTAL 1,5 L s podpisom SADNE PIJAČE V POPOLNOMA NOVI EMBALAŽI: TETRA Briku 1,5 1) Da bi zadržali cenovno dostopnost nakupa najbolj popularnih okusov nektarjev (pomaranča in jabolko), tudi ta dva okusa tržijo v liniji Fructal in to v »običajni, dosedanji« Tetra Brik embalaži volumna 1 1, z novo podobo seveda. OBVEZNO SLIKA JABOLČNEGA IN POMARANČNEGA NEKTARJA). V Fructalu tako upajo, da bodo odslej s prenovljeno embalažo in spremenjeno strategijo trženja sokov, nektarjev in bogatih sadnih pijač še bolj uživali čisto vsi potrošniki ter da bodo skupaj odkrivali najlepše kotičke raja za sadje - Fructal. farna vipava 6 let PRIČAKUJEJO VAS: »NA PLAČI« AJDOVŠČINA MARKET ZAN ŠEMPAS MARKETPODVELB COL CENTER FAMA VIPAVA PARADIŽNIK FAMA V AKCIJI center farna vipava 5 Žet » rono Car RABLJENA VOZILA IN PREPISI Goriška cesta 13, 5271 Vipava, GSM: 070 750 684 www.avto.net/crono •kJP J* ry / iHirmni r^prr «f Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 VELIKA PRODAJNA AKCIJA Zaščitnih sredstev za vinsko trto .-2.Ji____- ' ^ : J ' l»CINSKI POPUSJII mm 14 oglasi Velo d.d., Ljubljana AVTOHIŠA, Ajdovščina Štrancarjeva 3 ALU-ROLO GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA IZDELKI IZ UMETNIH SNOVI PVC : ■ NOVA STANOVANJA OD 45-65 M2 V VIPAVI NA GRADIŠKI ULICI, ZAGOTOVLJENA PARKIRIŠČA, MOŽEN TUDI OGLED TEL.: 36 851 40 041 687 219 e-mail: pannam@siol.net kultura 15 Slikarstvo in oblikovanje Tretji petek v majskem mesecu smo se odzvali povabilu Pilonove galerije. Ob 19.00 je odprla yrata razstavi Walterja Bianchija, ki je živel in ustvarjal med leti 1897 in 1983, bil slikar, poet, a lQvnosti manj poznan po njegovi posebnosti, senčnikih za svetila. Razstava je zagotovo velik do-Pnnos k odkrivanju ustvarjalne osebnosti in preteklosti našega mesteca. ^VTalter Bianchi je bil eden iz-"V med štirih otrok Antona lanchija ml., znanega naravoslov-^a> Johanne Jochmann, hčerke er>2laJochmanna, lastnika stare-§a ajdovskega mlina. Zrasel je ob starejšem bratu Brunu, ki umre Pr* 2l-tih in je ob očetu pokopan 113 ajdovskem pokopališču, takoj na desni kjer redko ustavimo ko-in z dvema mlajšima sestrama, runo in Marsedes. Med temeljni-potezami, ki krojijo njegovo "djenjsko pot, je zagotovo otro- štvo v duhovno izjemno bogatem okolju. Že od najzgodnejših let je prijateljeval z Venom Pilonom, saj sta živela kot neposredna soseda. Walterjev ded, Anton Bianchi, si je namreč postavil gosposko hišo na Prešernovi ulici v Ajdovščini, takratni Cesarski, v bližini glavnega trga. Na drugi strani ulice pa je imel Pilonov oče svojo pekarno. Razstava nosi podnaslov Slikarstvo in oblikovanje. S slikarstvom se je, četudi ni bil akademsko šolan, resno ukvarjal. Svoje krajine upodablja na meji med resničnim in izmišljenim. Njegovo oblikovanje vsebuje skice in vzorce za senčnike. Izhaja iz resničnega sveta in se prepušča svetu idej, v svojih risbah in slikah je z dušo in telesom. Dr. Irene Mislej v knjižici, ki je bila poleg plakata izdana v čast odprtju razstave, zapiše: l’Walter Bianchi se nam - tako v besedi kot v likih predstavi kot tankočuten ustvarjalec in hkrati kot človek z neverjetno inventivnostjo ter širokih kulturnih obzorij. Mnogovrstna osebnost, ki jo bo ta razstava le orisala, nikakor pa ne izčrpno predstavila. Naj bo to prvi korak k natančnejši raziskavi življenja in opusa tega imenitnega Ajdovca, svetovljana in filozofa”. V tem duhu tudi zaključi dobrodošlico razstavi na pot. Povabi k pomoči pri nadaljnjem raziskovanju vse, ki so ga poznali, k pogovoru in kozarcu vina. In tako smo se med deli Walterja Bianchija še enkrat sprehodili s kozarcem in odšli prijetno presenečeni ob razkritju veličine tega Ajdovca, umetnika. Ostala je toplina in domačnost njegovih stvaritev, znotraj. Vabljeni k ogledu. Is Walter Bianchi (1897-1983) J? °dil se je v Ajdovščini 24. ji Vnuarja 1897, tako kot njego nsf’ A'nton Karel Vincec Biancf al,858:1933)’ ki je bil v goriški rt > učenec Frana Erjavca. Ta ga j ^avdušil za naravoslovje, tako d e N oče po maturi vpisal na di a)sko tehniko, a zaradi domači! 'uančnih težav ni dokončal štud a- oročil se je leta 1886 zJohan< 0c ntann, hčerko lastnika vel ega valjčnega mlina. V zakon ® se rodili štirje otroci: Brune s 3 ter’ Blanca in Mercedes. Oč e N ukvarjal tudi z raziskov; ,em kraških jam, kot entomolo pa je doživel znanstveno priznanje, saj je odkril dotlej dva nepoznana hrošča,ki so ju imenovali po njem (Anemadus bianchi in Batyscia bianchi). V domači hiši na Prešernovi cesti je imel dragoceno zbirko hroščev, metuljev in drugih živali. Po smrti prve žene se je drugič poročil z Marijo Mohorčič, pokopan je na ajdovskem pokopališču, tako kot tudi najstarejši sin Bruno. Walter Bianchi je obiskoval osnovno šolo v Ajdovščini (1904-08), pripravnico (1908-09) in tri razrede gimnazije (1909-12) v Gorici, prestopil je na realko v begunstvu v Gradcu leta 1916 in maturiral v Gorici. Odšel je na Dunaj, kjer se je vpisal na univerzo - naravoslovno in filozofsko smer, a se je kmalu vrnil domov. Njegov starejši brat Bruno je prav tako študiral naravoslovje na Dunaju, a je komaj enaindvajsetleten umrl v Ajdovščini leta 1911. Jeseni 1917 je bil Walter vpoklican k vojakom. Služil je pri 17. pešpolku v Judenburgu, od tam pa je odšel v častniško šolo v Slovensko Bistrico. Leta 1919 je na ljubljanski filozofski fakulteti vpisal naravoslovno smer. Študiral je skupaj s Klementom Jugom in Vladimirjem Bartolom, toda kmalu je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral štiri leta, a študija ni zaključil. V naslednjih letih je menjaval najrazličnejše službe: trgovski korespondent v Trstu, plesalec v Grand Hotelu v Opatiji, manager plesnega para po Italiji (Trst, Firence, Rim, Cagliari), pozneje tajnik v nekem hotelu v letovišču Riccione pri Riminiju na jadranski obali. V Švici, v Laussanu, kjer je živela njegova sestra Bianca, se je izučil izdelovanja senčnikov za svetila. Prvič je obiskal Pariz leta 1927, kjer je prijateljeval z Bartolom v popolni bohemi (pozneje, 1935, je grafično oblikoval prvo izdajo Bartolove knjige Al Araf), tam je srečal tudi Mraka (z njim in njegovo ženo Karlo Bulovec je prijateljeval do smrti, ohranil se je lep Walterjev portret v svinčniku, ki ga je Karla Bulovec napravila leta 1949). Po prihodu Vena Pilona (1928) v Pariz sta nadaljevala prijateljske stike. Pilon, avtor imenitnega portreta iz leta 1923, ga je večkrat fotografiral v delavnici, Bianchi pa je pisal o slikarju. V Parizu se je kmalu uveljavil v obrti, senčnike je sam oblikoval, narisal in naslikal ter prepariral tako, da so pritegnili prozornost. Njegovi predmeti so bili razstavljeni na svetovni razstavi v Parizu leta 1937. Veliko je potoval po Italiji in tudi v Beograd. Vzdrževal je stike s primorskimi mladostnimi prijatelji, npr. z Eduardom Stepančičem. Po izbruhu vojne leta 1939 se je vrnil v Ajdovščino. Medvojna leta je preživel doma in v Gorici. Po koncu vojne je odšel v Ljubljano, kjer je najprej delal vgledališki scenografski delavnici. Pozneje se je ponovno ukvarjal z izdelovanjem senčnikov. Postal je član Društva oblikovalcev Slovenije. Leta 1976 se je poročil z gospo Marijo, vdovo slikarja Ivana Čarga. Prvo razstavo gvašev in risb je imel v Mali galeriji v Ljubljani leta 1954. V Pilonovi galeriji je razstavil leta 1980. Umrl je v Ljubljani 15. aprila 1983, pokopan je na Žalah, v Čargovem grobu skupaj s slikarjem in soprogo. im Zaključni koncert najboljših otroških in mladinskih pevskih zborov Primorske Naša pomlad Pod tem naslovom se je v torek, 23. maja odvil drugi od treh koncertov izbranih zborov revije Naša pomlad. T etos je na njej sodelovalo 100 Maje Cilenšek, ki pa jih zar4-.Lrfzborov, za zaključni koncert, di bolezni ni bilo na Zemono, ki je potekal na treh lokacijah, v Visoko srebrna sta bila oba zbo-Izoli, na Zemonu in v Sežani, pa ra, mladinski in otroški, Andreje jih je bilo izbranih 26. V Izoli 18. Rustja. Otroški se je predstavil že maja so se predstavili OPZ OŠ v Izoli, mladinski pa je zapel na Col Pikapolonček, pod vodstvom Zemonu. Zemonski koncert so Lejle Irgl, OPZ OŠ Antona Šibelja obogatili še naslednji zbori: OPZ Stjenka Komen, pod vodstvom OŠ Dekani pod vodstvom Slavice Andreje Rustja, OPZ OŠ Dušana Kleibencetl, OPZ OŠ Solkan z Muniha Most na Soči, ki ga vodi Mojco Jerončič, Pevsko društvo Aleksandar Gradinac, OPZ OŠ Mavrica Postojna, ki ga vodi Draga Bajca Vipava z Zvonko Jelka Bajec in MePZ ŠG Vipava z Starc, Kulturno društvo Fran Loredano Sajovic. Na tretjem pev-Venturini Domjo, pod vodstvom skem večeru pa so nastopili: OPZ Suzane Žerjal, OPZ OŠ Istrskega OŠ Cerkno z Vanjo Lampič, OPZ odredaGračišče, ki ga vodi Vanda OŠ Pivka z Damjano Morel, OPZ Gregorič, OPZ OŠ Livade iz Izole, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, pod vodstvom Andreje Štucin, ki ga vodi Eleonora Ipavec, OPZ MPZ OŠ Črni vrh pod vodstvom OŠ Dobrovo pod vodstvom Damjane Leskovec in MeMPZ tol- Valentine Bevčar, MPZ OŠ Solkan minske gimnazije, pod vodstvom z že zgoraj omenjeno Mojco Mateja Kavčiča. Drugi pevski Jerončič, nastopil je še MPZ OŠ večer je potekal na Zemonu, kjer Pivka z Damjano Morel, MPZ OŠ so se predstavili po večini zbori, Frana Erjavca z Mileno Prinčič in ki so sodelovali na letošnjem tek- nazadnje MPZ OŠ Cerkno z Vanjo movanju otroških in mladinskih Lampič. Tako se je zaključila že še-zborov v Zagorju. Vrnili so se z stintrideseta revija Naša pomlad, lepimi rezultati. Naj jih omenim: ki jo organizira Zveza pevskih MPZ OŠ Draga Bajca Vipava z že zborov Primorske v sodelovanju prej omenjeno Zvonko Starc si je z Javnim skladom RS za kulturne pripel zlato odličje, ki ga je pre- dejavnosti. Predsednik ZPZP go-jel tudi njen v Izoli predstavljeni spod Rudi Šimac je v nagovoru OPZ, prav tako tudi MPZ Danila na zemonskem koncertu tudi po-Lokarja iz Ajdovščine pod vod- udaril kakovost primorskega pet-stvom Marinke Šuštar in OPZ ja in izrazil upanje, da bi se tako Kraški cvet iz Trebč, pod vod- petje še dolgo nadaljevalo, kajti stvom sestre Karmen Koren, le tako se ohranja tudi ljubezen Zlati so bili tudi pevci glasbene do lastnega jezika in kulturne de-šole iz Kopra, pod vodstvom diščine. mag. Lejla Irgl Walter Bianchi Sprememba urnika v Pilonovi galeriji: torek - petek od 10. do 17. ure nedelja od 15. do 18. ure zaprto bo ponedeljkih, sobotah in praznikih 16 kultura Kosovelove! gostili Imperial Male Voice Choir V soboto, 29. 4. 2006, se je v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini predstavil moški pevski zbor Imperial Male Voice Choir, ki je pripotoval v Slovenijo na povabilo ajdovskega MoPZ Srečko Kosovel. oncert se je pričel ob 20. po predhodnem sprejemu gostov pri županu Marjanu Poljšaku. Po kratkem uvodnem nagovoru povezovalca koncerta Ivana Mermolja, ki je med drugimi pozdravil navzočega angleškega veleposlanika g. Tima Simmonsa in njegovo soprogo, so koso-velovci zapeli pet slovenskih pesmi, v katerih se je izrazila slovenska melodika in slovensko čutenje glasbe. Začeli so z Ipavčevo Slovenec sem, nadaljevali z lirično Kancono Walterja Lo Nigra, sledili sta še Zdravljica Ubalda Vrabca in Rijavčeva Ob Kolpi, kot zadnja pa je zazvenela Kangalilejska ohcet Franca Marolta, ki sestavi zbora »leži«, saj zahteva zvok bolj ljudskega tona. V omenjeni pesmi, ki sloni pretežno na solističnem delu, se je izkazal Marjan Troha. Prve štiri so zazvenele »kosovelovsko«, z izrazitimi zaključki. V interpretacijah je bilo čutiti muzikalnost zborovodje, Matjaža Ščeka, ki se počasi, a vztrajno, prenaša tudi na pevce, kar se je potrdilo tudi v skladbi iz muzikala Les mise- rables, s katero so kosovelovci izven svojega koncertnega programa na svojstven način izrekli dobrodošlico gostujočemu zboru. Potem so se predstavili gostje. Sestav 20-ih pevcev, ki so po večini bivši študentje priznane britanske univerze »Imperial College of London«, po kateri se zbor tudi imenuje, vodi gOšpa Deborah Miles-Johnson. V programu, ki so ga razdelili v dva dela, so zapeli 14 pesmi, ki so poslušalcem približale njihovo deželo in okolje, v katerem živijo. Predstavili so ljudske in umetne skladbe, na koncu pa zapeli bolj lahkotno, predstavili so namreč naslovno skladbo filma Titanik. Sestav ima izdelano vokalno tehniko, tako da kljub manjšemu številu članov le-ta zveni zvočno bogato, malce manj pa zborovsko, kar se izraža kot pomanjkanje zlitosti glasov in skupnega muziciranja, kljub vsemu pa je bila interpretacija določenih pesmi močno izrazna. Po zadnji pesmi sta si zbora izmenjala darila in skupaj zapela še Pahorjevo Pa se sliš’ in nadaljevala prijetno druženje na Gočah. mag. Lejla Irgl V Cez mejo... Pihalna godba Vrhpolje - Vipava je trenutno najmlajša amaterska skupina glasbenikov na Primorskem. V štirih letih delovanja so se mladi godbeniki s sodelovanjem na vseh pomembnejših prireditvah že kar dobro predstavili domačemu občinstvu ter tako pomagali oblikovati kulturni program Vipavske doline. Še posebno veliko dela pa jih čaka v prihajajočem poletju. TJihalno godbo Vrhpolje Ji - Vipava sestavlja okrog 50 mladih in tudi malo manj mladih godbenikov, vsekakor pa mladih po srcu, ki svoje znanje izpopolnjujejo ali v glasbeni šoli ali pa v godbeniški šoli, ki jo organizira društvo samo. Prvič so sedli skupaj 29- junija 2002 in že dva meseca pozneje zaigrali na prireditvi »Vipavska trgatev«. Trdo delo godbenikov in dolgoletne izkušnje kapelnika Leandra Pegana so pripomogle k hitremu napredku orkestra in k prvim uspehom. Poleti, natančneje v času od 14. do 16. julija 2006, pa mlade godbenike čaka velika preizkušnja. Odpravili se bodo namreč čez mejo v avstrijski Schladming, kjer se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja mladinskih pihalnih orkestrov in poskušali nadgraditi srebrno plaketo oziroma 90 točk, ki so si jih priigrali v četrti težavnostni stopnji na tekmovanju. Zveze slovenskih godb leta 2004 v Železnikih. Vaje in priprave na tekmovanje v teh že kar poletnih mesecih potekajo zelo intenzivno, prvi preizkus pred tekmovanjem pa glasbenike čaka že 27. maja, ko se bodo udeležili 3-mednarodnega srečanja pihalnih orkestrov v zabavnem programu v Desklah, kjer se bodo srečali s Pihalnim orkestrom Salonit Anhovo, Pihalnim orkestrom Lesce, italijanskim Godbenim društvom Prosek ter hrvaško Limeno glazbo Pazin. Sodelovali bodo tudi pri praznovanju občinskega praznika 23-junija 2006 na Nanosu, dan zatem pa ob praznovanju dneva državnosti na osrednji slovenski prireditvi v Ljubljani. Priredili bodo tudi že tradicionalni koncert v okviru prireditev Podoba Slovenije (Imago Sloveniae) in sicer 8. julija 2006 v Vipavi. S svojo glasbo bodo popestrili tudi številne prireditve in praznovanja, ki se bodo poleti odvijala v naši dolini. ma Cavazza Ti /Tajski koncert Glasbenega XVj.drevoreda je v soboto, 20. maja na odru Dvorane 1. slovenske vlade gostil legendo jugoslovanskega gledališča in filma Borisa Cavazzo, ki se je tokrat s svojim kvartetom samih prekaljenih in v svetu priznanih glas- v Drevoredu benikov, Igor Leonardi, Primož šanje smo dobili tudi par novih, Fleischman, Nino De Gleria in ki čakajo še »nekaj njih«, da jih Aleš Rendla, predstavil, kot poet bo dovolj za naslednico prvenca, in pevec. V dobri uri in pol so nas Po uradnem delu koncerta smo popeljali skozi glasbeni prvenec prisotni izprosili še dodatek v Borisa Cavazze in kvarteta 11 katerem smo bili deležni še dveh korakov in je luč sveta ugledal v starih italijanskih kancon. mesecu maju lansko leto. Na sli- Ksimeroni »Domač« kulturni dogodek Lep glasbeni večer Glasbena šola Vinka Vodopivca je pripravila doživet kulturni dogodek v mesecu pomladi. TJrijeten nedeljski večer (21. maja) je privabil v Dvorano prve slovenske vlade lepo število ljubiteljev klasične glasbe, ki so se ob poslušanju zaključnega nastopa učenke Glasbene šole Petre Tomažič s Ceste in ansambla harmonik iz razreda Vidojke Curk, prijetno razvedrili in naužili pomladnih harmonij, ki so plod dela učiteljev glasbene šole. Ob prijetnem klepetu po kon- certu v avli dvorane, ob kozarčku rujnega in prigrizku, so se starš' in obiskovalci prepričali, da lahko naši otroci ob strokovnefl1 delu učiteljev napolnijo kinodvorano in obogatijo kulturno dogajanje v Ajdovščini. Oživljene so bile tudi ideje za iskanje boljših pogojev za delo Glasbene šole i" več sto njenih učencev. Log pri Vipavi V nedeljo, 14. maja, je v Logu potekal Festival cerkvenih pevskih zborov. V akustični loški cerkvi se je predstavilo pet zborov. Tema letošnjega festivala je bila EVHARISTIJA. ^T^ako torej je vsak zbor v svoj vnebovzetja iz Tolmina z zbo-X program vključil tudi vsaj rovodjem Matejem Kavčičem po eno skladbo evharističnega in MePZ Budanje, ki jih vodi J značaja, vsak je namreč zapel tri Marjan Praček, kot zadnji pa so j pesmi. Petje je strokovno sprem- se predstavili pevci cerkvenega ; Ijal prof. Jože Trošt, da je pote- MePZ Sv. Štefan iz Vipave pod kalo vse gladko, pa je poskrbel vodstvom gospe Martine Vrčon-gospod Bogdan Vovk, ki je vsak Koncert so zaključile skupne zbor tudi napovedal. Na začetku pesmi združenih zborov pod prireditve je gospod Lojze Kobal vodstvom prof. Jožeta Trošta-prebral pismo koprskega škofa Zapeli so Mogočno se dvigni in msg. Metoda Piriha, v katerem O Božji kruh Jožeta Trošta in je ta poudaril pomembnost pet- Premrlovo Pozdravljena mati, ka-ja pri bogoslužju. Kot prvi so se tere prvo kitico so še enkrat za-predstavili pevci MePZ Frančišek peli skupaj s poslušalci. Festival Lampe iz Črnega Vrha pod vod- cerkvenih pevskih zborov po-stvom Katje Bajec Felc, sledil je teka vsaki dve leti, torej čez dve MePZ Angelski spev z zborovod- leti nasvidenje, kinjo Katarino Čibej, potem so Mag. Lejla Irgl nastopili pevci MePZ Marijinega Hitro čas beži, leto se zavrti, spet hitimo ... v pomladne dni. 24. aprila smo imeli na šoli v Vipavskem Križu pomladno pri-reditev.Rdeča nit je bila glasba; petje, ples, igranje na različne instrumente. Obeležili smo tudi 10-letnico prenove šole. Gospod ravnatelj Anton Žagar je v govoru poudaril pomen šole za kraj in željo, da šola dobi zelo potrebno telovadnico, ki si jo otroci \ elijo \e od 1654. Staršem smo na ogled postavili izdelke ročnih del in otroške zgodbice. Prireditev smo zaključili z Gregorčičevo pesmijo Veseli Pastir. Učiteljice iz šole V. Križ kultura angeli so. y Petdi, 12. maja. so v Lični hiši v Ajdovščini odprli razstavo •Karke Emi Vega s pomenljivim aslovom »Angeli? Drugi? Mi.« ^ edate si jo lahko do 10. junija, častitljivi dami je domač domiš-V!!S ' SVet. prijateljuje z angeli in 1 ki domujejo med nami, ^al ažje pa jih začutimo v gozdo-! rrieP drevesi. Njena dela so iz-.^ cutenja sveta izrazito barvita ja Car°bna. Ob njej se človek zave ^ stne majhnosti in neodprtosti za '^manje vzporednih dimenzij. ^ 0jena na Jesenicah, tam živi arh k°nCa Bimnazije> P° študiju lekture v prestolnici postane d)Ubliančanka. Kraševec je kriv, v^daj živi večinoma v Divači. A kocjanu ima svoj atelje, igrivo oudari. Tam se dogajajo najlepše varitve in tudi najboljše letne r°dukcije del, umetniška srečanja. iskati je začela že v študentskih 0ilb- Njen star oče je bil slikar, d i<)i'cvala ga je in od nekdaj ve-e a> da je to tudi njena pot. A živ-^etije gre SVOj to^ potem je imela jed, slike ^ Družina pa je stvar, ki se ji °bro posvetiti v celoti in večje odpadejo. Začela je ilustrirati in tv Pasati. Sedaj so punce večje in Je slikovnemu ustvarjanju po-prepustila. n irnab galeriji se je nabralo kar ekaj ijUcjj jn to jQ veseh čestitke s lskovalcev se vrstijo in težko 111 jo za nekaj trenutkov odteg-^ °d gostov. ako nastaja vaše delo? se pojavijo samodejno. Ne Slike *^ani zato, ker si želim, slikam, ker s e nekaj na nek način vodi. Tako 2°vSe lota 2000, ko sem ponovno j ac^a slikat, pojavile driade. To *;avozanost. Drevesa, drevesna Z JaiVbe’ drevo kot nekaj živega. Pso. Drevesa so zame popolno- ma božanska bitja. In potem se je zgodila Deva s Kurenščka. Deva kot oblika angažmaja, ko je nekaj treba naslikat. Skozi naslikano pa se prevažajo sporočila, informacije, naloge. S slikami se nič ne zaključi, iz tega izhaja še marsikaj. Izrazite barvitosti vaših slik ne moremo obiti. Slike so odraz človeka, ki jih ustvarja. Barve so odraz njegove duše. Ali je morda vse v enem paketu. Ne vem. Vem le, da se dogaja in so to zanimiva potovanja. Posredujete, kar je dostopno zgolj izbranim? Ne vem. To je poklicanost. Jaz to delam. Instinktivno. Po navdihu. To ni moja odločitev. Sem zgolj prevajalka. Je to dolžnost? Ne. Dolžnost je tisto, kar se prevaža skozi zrak, eter. Gre za zavezanost, ko je umetnost oblika prevajanja, posredovanja nečesa nevidnega, božanskega, v neko vidno obliko za ljudi. A vendar, zakaj je tako redkim ta svet dostopen? Če bi ljudje razumeli poklic v primarnem smislu, biti poklican, bi bilo na svetu veliko lepše, lažje. Če bi odkrili za kaj smo poklicani, bi našli stvari, ki smo jih prinesli s seboj in smo sedaj poklicani, da se z njimi ukvarjamo. In tisto je potem dobro, ker je iz srca. To ni nujno umetnost. Lahko je karkoli. Le da je iz ljubezni. Potem vse dobi smisel. V bistvu je enostavno, le krila je potrebno razpreti. Prav to, kako iskati svoje lastno mesto, svojo poklicanost, kako priti k sebi, opisujem v svoji novi knjigi, Dorove sanje, ki že izhaja v nadaljevanjih, v glasilu za duhovno rast mladih. Tudi pisateljica ste. Ob razstavi je moč kupiti knjigo Ključ. Ključ je enostaven. Ključ in slike govorijo isto. Umetnost pojmujete zelo široko. Kako bi jo opredelili? Umetnost je eno samo polje. Prepletanje zvrsti, ki zgolj uporabljajo določene inštrumente za pripovedovanje iste zgodbe. Lahko ponudite nasvet? Kako živeti? Angeli so? Seveda, angeli absolutno so. To je preprosto, saj so včasih rekli ‘imamo angela varuha’ ali ‘angel varuh me je rešil’... Ali niso to zgolj fraze? To je žalostno. Če mislimo, da jih ni, če ostanejo le še fraze, potem odidejo. Gredo drugam, dokler se ne prebudimo. Pa tudi, če nekdo hodi naokrog z onim drugim na rami, hudičkom, potem angel ne more sedeti poleg na drugi rami. Tega se bojim. Ravnokar ste prišla iz slikarske kolonije. Preskok v realni svet je verjetno grob? Tam je kontemplacija. Človek se sprosti. Okoli njega ni motenj, prostor je poln lepih energij. In potem moraš sestopiti. In takrat, če že ne drugače, se zaveš kako strašno narobe je vse skupaj. To norenje, hitenje, lovljenje samega sebe za rep. Saj pravzaprav vsakdanu ne moremo slediti. Kje je potem čas, da bi se popolnoma umiril, posvetil sebi in začel razmišljati? Svet ti tega ne dopusti. Tega se je potrebno zavedati in se upreti. Smo otopeli? Ne, saj ljudje čutijo. Ljudje se sub-tilizirajo, potencial se jim povečuje. A neka druga sila tega noče in želi razvoj preprečiti, zadušiti. To ji danes izredno dobro uspeva s potrošništvom. Tu se sami ujamemo v mrežo. Ta hrup sveta je neverjeten in nas poplavlja. Tako zlahka se je zgubiti. Če ne delaš pravih stvari, slej ali prej iztrošiš svoj akumulator. Če pa delaš tisto, kar je tvoje in pravo, pa se lahko do konca izprazniš, a se do konca tudi znova napolniš. Sicer je pa samo praznjenje. Temu pravim sindrom prazna vreča. Ti lahko trpaš vanjo stvari in ljudi, a vreča bo vedno prazna, če nisi našel. Noben denar je ne zapolni. Se tega ne zavedamo? Seveda se večina ne zaveda, če bi se, bi stvari počeli drugače. Pa še eno stvar bi bilo dobro dodati. Šolski sistem je grozota. Razvija možgane, pomnjenje, ogromno podatkov. Vse v eni smeri, kako si zagotoviti materialni obstoj. A nihče te ne nauči, kako biti starš. To je izjemna odgovornost. Nihče ti tudi ne pove, da imamo poleg telesa, zaradi katerega vse to počnemo, da bi ga preživeli in prehranili, še eno, čutno telo. In potem je tu še Bit. Duša. In v takem sistemu je avantura vsakega posameznika, ali bo našel pot do samega sebe. Ob klepetu se nama pridruži Postojnčanka Polona Škodič, umetnostna kritičarka, ki njena dela v uvodnih besedah ob odprtju razstave predstavi. Je prevajalec med njenimi slikami in ljudmi. Srčni prijateljici sta se seznanili prek razstav. Pobliže šele letošnjo zimo v Škocjanu, kjer ima Emi atelje in svoje letne produkcije. Tam so razstave najlepše. Je težko izstopiti? Dobro je, če je poklicanost in poslanstvo. Potem si našel pot do samega sebe. Seveda je težko, marsikdaj ti zmanjka denarja, a po drugi strani točno veš, da je tako prav. To je sreča. Saj vse dobiš nazaj. Zagotovo, denar je res oblika plačila, a ne edina. Če želiš denar, dobiš denar. A če se ne poteguješ zanj, se odpre nov svet in dogajati se začne marsikaj nepričakovanega. Denar je najmanj. Vse kar je, je po lestvici višje. Je za napačne vrednote kriva družba? To so zakonitosti današnjega virtualnega časa. Vendar resnica je kJred časom sem j * televizijski prenos a- Pianistka je bila E t°mšič. Kako velika j aitia, ki jo cenijo po ce ln smo jo končno zač< . 1 ^°ma. Ko pa govorin porabljamo besedo pot a' Da ni v njeni igri nič ptem bi bilo vseeno, koj mo. Poustvarja, da, ver “stvarja. Njeni prsti so p lenega duha, njenega dc Umetnine. In jaz, ki jo p Prejemam njeno interf s.)0 slišim drugače, kot ’ 1 istega dne posluša l^Ne morem biti E mslc, tudi potrebe ni, < pt ona. Toda: da mi biti Dubravka Tomšič! zanSfTednaknP8' Gm-. L|e m po odi počiti, preden vse pr v° lokacijo. Izločen Biti Dubravka Tomšič malo, da se ne splača izločati in prepuščam odločitev kasnejšim rodovom. Sredi urejanja, številčenja, pisanja, na katero polico kaj sodi, saj sem vendar gospa v zrelih letih in bi novo učenje knjižnice na pamet bilo kar naporno dejanje, trdno sklenem, da ne bom nič več kupila. Do prve sobote, ko sem kupila kar dve knjigi. Najprej na bolšjaku, Baumbachovega Zlatoroga, drugo slovensko izdajo pesnitve, ki je izšla leta 1922. Kupim jo zaradi spomina na Lokavške kulturne dneve in silno energijo otrok, staršev in predvsem učiteljic, ki so delo vodile. Kakšno delo so opravili vsi skupaj! Za celo knjigo, ki bi jo bilo treba kupiti, kljub davku na dodano vrednost ali njemu navkljub. Drugo knjigo sem spravila v torbo popoldne, po polovični ceni (kot zobna pasta v Tušu!): Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski. Nič komunističnega! Slovenski prevod knjige znamenitega diplomata, doma iz Vipave, ki je bil poslanec avstrijskega dvora na ruskem dvoru in je svoje potovanje opisal v latinščini ter potopis izdal v knjigi 1549. Po dolgem času vzamem v roke Kulundžiča, Jara Dolarja in Franceta Vodnika. Predvsem njega, ki opisuje, kako je nastajala njegova knjižnica in kako pomembno je, da jo vsak človek ima. In ob Dubravki Tomšič sem se sama sebi zdela skromna pianistka, ki poustvarja dela drugih, ki bere pisave drugih in z njihovo pomočjo ustvarja po svojih zmožnostih novo umetnino. Mozarta ni, če ga kdo ne »bere«, ga zaigra, Bachove Fuge so neme, če ne zadonijo. Koliko nas je, ki smo glasbeno nepismeni, ki so note za nas neodkriti enajsti planet, a se glasbi, ki jo slišimo, predajamo do ekstatičnosti. Beremo vsi (skoraj): svet besede, predvsem domače, nam je odprt. Lahko se mu predajamo do ekstatičnosti. Dolgo časa sem potrebovala, da sem doumela, da vsak od nas bere tisto, kar je po volji njegovi duši in njegovi misli. Če bere kriminalke, prav, če bere zgodovinske romane, prav, če bere ljubezenske romane, prav, če pravljice, enako prav. Če bere Hesseja, Jančarja, Hamsuna, Hughesa ali Ingebor Bachmann, tudi prav. Spominjam se znamenite osebnosti, Maksa Pirnika, ki je dejal, da dijake pritegne s Čajkovskim. Je na sredi med klasiko in všečnostjo, zato predrami glasbene čute, ki so kasneje pripravljeni slediti zahtevnejšim delom. Tak mojster kot je Pirnik bil, bi danes prav gotovo izbral koga drugega, ki bi mu pomagal utirati pot do ušes mladih ljudi. Spomnim se otroka, ki ni hotel brati. Sorodstvo je imelo srečo, da je takrat izšel Javorov hudič. Ko je na notranji strani platnic videl napisano ime svoje vasi, je postal radoveden. In je začel. In še kar naprej bere. Postal je zahteven bralec, v knjige je stopil skozi vrata ljudske pripovedi. Pogovarjala sem se z mlado profesorico o wal-dorfski šoli in njenih značilnostih ter posebnostih. Ko sem pred leti spoznavala delo te ustanove, me je pritegnil program prvih let, ki temelji na pravljici, mitologiji, poslušanju in branju, na razvijanju domišljije. Spraševala sem se, ali otroci berejo slovenske ali kakšne druge (nemške) pravljice. Logično za razvoj otrokovega slovenskega mišljenja bi se mi zdelo, da slovenske. Je nekoliko drugače, pa vendar: poslušanje, branje, domišljija jih vodi od lažjega k težjemu. Odpira jim nov in drugačen svet zato, da gradijo lastnega. Graditi lastnega, to je važno. Če ga gradiš, ga imaš in si človek s svojo hrbtenico, ki se ne uklanja pred vsako tujo mislijo. Tuje pa ni samo ameriško, ampak tudi sosedovo, uradnikovo, oblastno. Da mi je biti bralna Dubravka Tomšič! Da mi je dano piti besede, z njimi misli, ideje, svetove, sonca in zvezde, da mi je dano čuditi se in uživati, s slastjo izgovarjati verze, stavke, besede, zloge, oživljati mrtve črke, zaprte v knjigi, v svoj, drugje, ne v potrošniških projekcijah. BTC je nova religija, vikend destinacija. Otroci danes poznajo fantastične funkcije na računalniku, a ne vedo, da so naravna bitja, da izhajajo iz narave. Se bomo prebudili? Prebudili ali izničili. Zdi se nam, da smo prišli visoko, a na drugi strani te višine je ogromen padec, ki se že odvija. In rešitev, recept morda? Popolnoma preprosto. Potrebno je iti v gozd. V hribe. Hodit. Po možnosti sam. Potem te začne gozd nagovarjati. Če greš v skupini ljudi je vedno isti hrup, kot bi šel v kavarno. Sprehajaj se med drevesi sam, pa bodo spregovorila in ti pokazala nove svetove. Drevesa so najbolj čarobna bitja. Ne potrebuješ cerkve, če imaš gozd. Naj bo ta resnica darilo tankočutne dame. Pogovor smo zaključile, zase so jo želeli tudi ostali obiskovalci. Jaz pa sem še kar strmela v tiste velike prodorne oči, ki imajo vpogled v zakrite svetove, morda resničnejše kot bi si kdo dovolil priznati. A angeli so. Koliko angelskega je v ljudeh in koliko človeškega v angelih izveste morda v Lični hiši, ko začutite njih toplino. Lara Samec samo moj svet. Kako blizu boga je človek, ki oživlja zaprto, mrtvo, saj knjiga na polici je reč, knjiga v roki raste v človeka. Koliko različnih ljudi koraka po svetu, tudi tem majhnem, ajdovskem. In vsak od nas lahko oživlja tisto, kar sam hoče. Kot v glasbi. Koliko neštetih vrst in zvrsti je! Vsak posluša, kar ga osrečuje, bogati. Vsak ima pravico sam izbirati knjigo zase. Če je to po mojem mnenju pogrošen roman, kaj zato. Oživlja svet in samega sebe z njim. Prebrala sem, kako so Japonci ploskali slovenskim filharmonikom, v vseh mestih, v katerih so nastopali. Kako so stali, ko so mojstri igrali Adamičev in Avsenikov Spomin. Kar sapo mi je vzelo. To so igrali? Da, to so igrali. Po vdihu sem vedela, da je tako prav. Makso Pirnik bi jih pohvalil in on je bil zelo moder, izobražen in vsespre-jemajoč gospod. Tudi zaradi njega vem, da je najlepši travnik tisti, na katerem cvetijo tisoči različnih cvetov: ne samo marjetice, ampak tudi primožki, gladež, detelje. Po knjižnično: poezija, romani vseh vrst, eseji, priročniki. Važno je, da nam je ob različnosti lepo. In potem ni več nujno, da sem bralna Dubravka Tomšič, sem lahko tudi mnogo manj. Ona je ena sama. Ivana Slamič 18 šport, vino Majski tek 2006 V soboto, 13. maja, smo bili deležni tradicionalnega majskega teka, ki šteje za slovenski pokal in prvič letos tudi za pokal Slovenske vojske. Tudi letošnji je potekal v odlični organizaciji. /^\ troci so tekli v desetih katego-VV rijah na progah dolgih od 300 m do 2000 m. Članska pot je štela 10,7 km, začenši pred športnim centrom Police, do Lokavca, prek Gorenj k izviru Hublja in nazaj do štartnega mesta. V absolutni konkurenci je zmagal Tomaž Ferjančič s časom 38.45 min iz ŠD Nanos iz Podnanosa. Tudi med članicami je bila najhitrejša predstavnica ŠD Nanos, Pavlina Ferjančič, ki je progo pretekla v 44.35 min. Majski teki so zgleden doprinos rekreativno športni ponudbi na Primorskem. Letošnjemu je bilo naklonjeno še sončno vreme, ki je botrovalo prijetnemu vzdušju. Tudi morda razpršeni ter v manjšem številu zastopani gledalci in navijači med potekom tekmovanj, so se ob 13.30 združili s čestitkami najboljšim. Teh je bilo kar nekaj iz različnih kategorij. Od spolne in starostnih, do poklicnih in najštevilnejše v družinski udeležbi. Slednjo so podelili, zgledno, petčlanski družini Čufer iz Vipave, ki se je preizkušnje udeležila s popolno zasedbo. Občudovali smo lahko tudi najstarejša udeleženca, 1933 rojenega Franca Levca in Urško Bizjak, ki je blizu šestdesetim. Tekače je pred razglasitvijo nagovoril ajdovski župan Marjan Poljšak in kasneje tudi podelil nagrade najboljšim, se zahvalil vsem nastopajočim, ob zaključku pa poudaril, da le v ‘zdravem telesu domuje zdrav duh’. Potem smo bili seznanjeni z rezultati, udeleženci pa obdarjeni s praktičnimi darili. Zmagovalna tria sta poleg pokalov prejela tudi bone. Podelitev so popestrile mlade dame plesne šole Rebula. Velikega travna naslednje leto ponovno! Is Wada za pokal 2006 , 13-14 maj / PORTOROŽ - SLOVENIJA T Tdogovoru s Fireball Slovenija V smo se pridružili regati Pokal Plaže, ki je bil v Portoroškem zalivu, konec pa v klubskih prostorih JK Pirat. Regate so se udeležile štiri naše posadke, od teh je posadka “UNDER CONSTRUCTION” odstopila zaradi odtrganega tečaja krmila že pred štartom. V sobotni gneči na morju smo z FJ-ji izpeljali dva plova. Naslednji dan nas je dopoldne spremljal dež, ki pa je kasneje ponehal. Posadka “MICE” se je preimenovala v Volk & Humar. Izpeljali smo dva plova, pri prvem je prva prišla v cilj posadka Štancar & Batagelj, v drugem plovu, ki je bil od vseh najbolj zanimiv, saj smo se tesno držali eden drugega, pa je zmagala posadka Volk & Humar, ki sta bila v končni razvrstitvi prva. Druga sta bila Štancar & Batagelj, tretja pa Nemec & Jerko. Vulrok Stari mački prvi Nekdanji ajdovski rokometaši, sedaj veterani, ki nastopajo pod imenom "Stari mački ajdovš^' na", so se med prvomajskimi prazniki udeležili veteranskega turnirja v Izoli. Turnir bolj poznan ko* Rodinov memorial, letos je potekal štirinajstič. Na njem je nastopilo 36 ekip iz šestih držav, ki so pomerile v štirih kategorijah. Ajdovci so nastopili v skupini "nad 40 let" in suvereno zmagali. V predtekmovanju so najprej premagali bivšo italijansko člansko rokometno reprezentanco z rezultatom 8:6, nato veterane Šoštanja z 8:7, v zadnjem krogu predtekmovanja pa so remizirali proti poljski ekipi Zaglebie Lubin z 9:9. V finalu so se nato pomerili z ekipo Tržiča, ter že na začetku z delnim izidom 5:0 pokazali, da jih zanima le prvo mesto. V nadaljevanju so se sicer nasprotniki nekoliko približali, toda zmaga in prvo mesto sta ostala trdno v njihovih rokah. Končni rezultat je bil 9:6. Na podelitvi nagrad so prejeli plaketo za prvo udeležbo na turnirju in pokal za prvo mesto, Tomo Čermelj pa je bil izbran za najboljšega igralca turnirja, db Vipavske vinske zgodbe 2 Tamara Ambrožič Vinorodna cona je največja enota znotraj Evropske unije z enakimi pogoji predelave vina. Sestavljena je iz vinorodnih dežel, te pa naprej iz vinorodnih okolišev. Vinorodni okoliš Vipavska dolina spada v vinorodno deželo Primorsko, kamor spadajo še vinorodni okoliši Goriška brda, Kras in Slovenska Istra. Priporočene sorte v vinorodnem okolišu Vipavska dolina so med belimi sortami naslednje rebula, malvazija, laški rizling, sa-uvignon, pinela, zelen, beli in sivi pinot ter chardonnay. Med rdečimi pa so merlot, barbera cabernet sa-uvignon in modri pinot. Dovoljene sorte pa so refošk, furlanski tokaj, rumeni muškat, pikolit, vitovska grganja, prosecco, cabernet franc, syrah, glera, klarnica, pergulin in poljšakica. Iz priporočenih sort pridelujemo vina z geografskim poreklom, ki predstavljajo osnovo vinogradništva na določenem območju, dovoljene sorte pa so lahko prisotne le v vinskih zvrsteh, kjer so združene različne vinske sorte. Pa naj opišem posamezne sorte, ki veljajo za priporočene v Vipavski dolini. Zelen je avtohtona sorta vipavskega vinorodnega okoliša, ki zahteva tople in sončne lege ter dobra plodna tla. Je srednje močne rasti, brsti zgodaj, zori pa precej pozno. Grozdi so srednje veliki in koničasti, jagode pa okrogle in s tanko kožico. Sorta je precej občutljiva za različne bolezni in pozebo. Vino se odlikuje po slamnato rumeni barvi s poudarjenimi zelenimi odtenki. Ima edinstveno aromo, zato so ga včasih imenovali kar dišava, saj s svojim vonjem napolni prostor. Druga avtohtona vipavska sorta je pinela, ki sodi med najstarejše sorte. Najbolje uspeva na sončnih in vetrovnih legah in v peščenih tleh. Ne gre za občutljivo sorto, saj rodi redno in kljub veliki obremenitvi dosega primeren sladkor. Grozdi so majhni in okrogli, jagode pa srednje debele in nekoliko podolgovate s tanko kožico. Sorta daje kakovostno belo vino rumene barve z nežno aromo. Vino ima poudarjene kisline, kar pripomore k večji svežini. Zaradi rahlo nižjega alkohola pa je vino zelo pitno. Poznamo dve sorti rebule, zeleno in rumeno. Na Vipavskem so starejši vinogradi posajeni z rumeno, novejši pa tudi z zeleno rebulo. Dobro uspeva na sončnih legah in daje lahka odlična bela vina. Grozd je podolgovate oblike, jagode pa imajo debelo kožico. Sorta je manj občutljiva ter rodi dobro in pozno. Vino ima izrazit sadni vonj, je tudi zelo sveže, predvsem ko je še mlado. Malvazije je več vrst, na splošno pa velja, da daje kakovosten pridelek. Grozdi so srednje veliki in valjasti, jagode pa so okrogle s tanko kožico in sočnim mesom. Vino je polnega okusa z bogatim ekstraktom ter dobre kakovosti. Če grozdje dovolj časa pustimo na trsu, lahko pridelujemo tudi sušeno grozdje. Laški rizling dozori v drugi polovici trgatve, rodi obilno in je precej razširjen po celotni Evropi. Grozd je zelo zbit in ima sogrozd, jagode so majhne in zlato rumene barve. Vina so prijetno pitna, s poudarjeno aromo in polnim okusom. Kislina daje vinu svežino, vonj vina pa spominja na limono ali jabolka. Sauvignon zahteva dobro lego, bolj hladne noči, kar mu da intenzivno aromo. Najbolje uspeva na sončnih legah, dozori pa zgodaj. Sorta slovi po svoji odpornosti proti pozebam. Grozd je majhen in zbit, jagode pa so okrogle s sočnim mesom. Vino je polnega okusa, s prijetno svežino in svojevrstno aromo. Karakter vina pa je precej odvisen tudi od vrste zemlje in mikroklime. Beli pinot je zgodnja sorta, ki ji prijajo lahka in zračna tla. Odporna je proti pozebi in raznim boleznim, pridelek pa je kar obilen. Jagode so rumeno zelenkaste in sočne, grozd pa je dokaj majhen in zbit. Vino je po okusu polno, nežno aromatično in z bogatim ekstraktom. V vonju je zaznati sledove vonjev po svežem sadju. Znano je po svojevrstni kislini. Sivi pinot uspeva na globokih rodovitnih tleh in dobrih legah. Grozd je sivkasto rdeče barve in valjaste oblike, jagode pa imajo tanko kožico in so bakreno rdečkaste barve. Vino ima visok alkohol, je sladkega okusa, z zaznavno kislino in značilno aromo. Zaradi sortne specifike ga predelujemo le kot sortno vino. Chardonnay velja za zgodnjo sorto, ki je precej razširjena in cenjena povsod po svetu. Precej je odporen proti pozebi, občutljiv pa je na gnilobo. Grozdi so bolj majhni in koničaste oblike, jagoda pa ima tanko kožico. Vino je krepko in bogato, njegova značilnost pa je tudi ravnovesje med kislino in alkoholom. Kisline mu dajejo svežino, ima pa tudi bogat ekstrakt. Merlot uspeva v zmerni klimi in spada med srednje pozne sorte, ki je sorazmerno dobro odporna proti pozebi in boleznim. Grozd je valjast z raztresenimi jagodami in dolgim pecljem. Jagode so okf°' glaste s čvrstim mesom in sladkih1 sokom. Vino je nežno, z značilfl0 aromo in globoke, živahne rdeče barve. Z leti se barva vina iz rubi' naste pomika proti rjavkastim tonom. Barbera je pozna sorta, ki primof' X v I no rodi in najbolje uspeva na sončnih in gričevnatih legah. Primerna je tudi za zvrščanje z drugimi sortami, ker ima zaokrožen kislinski sestav. Grozd je zbit in srednje velik-Jagode so precej velike in temno modre barve. Vino je prijetnega harmoničnega okusa, prepoznavno je po kislinski sestavi s srednjo stopnjo alkohola. Modri pinot na Primorskem uspeva predvsem na severnejših odprtih legah in ima majhne in zbite grozde s kratkim pecljem, jagode : pa so drobne in sočne. Vino je rubinasto rdeče barve, okus pa postane , po daljšem zorenju nežnejši. Gre za zelo razpoznavno vino, ki imav vseh obdobjih zorenja svojevrstne ; značilnosti. Primeren je tudi kot osnova za pridelavo rose in penečih vin. Cabernet sauvignon je odporen proti suši in mrazu, slana pa je lahko usodna. Dozoreva pozno in daje s dober pridelek. Jagode so drobne in z debelo kožico, grozd pa je precej razvejan. Mlado vino je sveže> ' šele s staranjem pa doseže zrel in poln okus, barva pa ostane rubinasto rdeča. Zaradi bogatosti telesa je zanj primerna tehnologija barriqt>e - vrenje ali zorenje v majhnih sO" j dih za kratek čas, nato pa večletno ! staranje v velikih lesenih posodah- iz naših sredin/ fosili 19 Praznične delavnice 9. maj- dan Evrope Ustvarjalne delavnice, ki jih je Zveza prijateljev mladine organizi-a med prvomajskimi počitnicami, so potekale na temo cirkusa. \ /dvoran i prve slovenske vla-’ de v Ajdovščini se je v petek, in soboto, 29- aprila, 38 otrok ! starosti od 6 do 13 let, učilo z°ngliranja in akrobacij. Glede na to, da smo imeli slabo vreme, s° bile cirkuške delavnice dober t^čin za preganjanje muhastega j^položenja. Otroci so bili nav-Useni nad novimi pristopi in idejami mentoric Mete Rutar in Nike Škofič, še posebej pa nad izdelovanjem pripomočkov za žongliranje, gibalnimi delavnicami in izražanjem s telesom. Sprostili so se ob spoznavanju novih načinov, kako preživljati prosti čas in se z medsebojnim sodelovanjem še bolj povezali. Barbara Tomšič Otroci v DZ Slovenije ^četrtek, 11. maja, smo se odpeljali v Ljubljano na voden ogled držav-l1e9a zbora. Udeležili so se ga učenci, ki sodelujejo v otroškem parla-tT'er'tu osnovnih šol Ajdovščina, Dobravlje, Vipava, Col in Otlica. vPrejel nas je vodja ogledov ^ ^tarij Geč in nam predstavil Sodovino stavbe in delovanje 2avnih organov (poslancev, tank, zbora in sveta). S po-tavnim govorom se nam je pri-ptnžila tudi poslanka iz Vipave Va Itgl. Da bi še dolgo ohranili spomin na ta dogodek, smo se skupaj slikali, Evi pa podarili simbolično darilo. Po ogledu smo se naužili mestnega vrveža na ulicah stare Ljubljane in se zadovoljni pripeljali domov. Barbara Tomšič OŠ Dobravlje je 9. maja 2006 ob dnevu Evrope, rojstnem dnevu Evropske unije v Novi Gorici predstavila njeni državi Litvo in Latvijo s kulturnim programom (pesmi in ples), na dveh stojnicah pa njihovo zgodovino, kulturo, navade, običaje, glasbo, kulinariko in druge značilnosti. Solo je zastopala tudi otroška folklorna skupina ULA iz Litve. jih kot kulinarično posebnost ponudili tudi na stojnici. Za testo potrebujete kozarec mleka, sol, 100g masla, 500g pšenične moke in 25g kvasa. Sestavine vmešate, zgnetete in pustite vzhajati na toplem. Testo razvaljate na centimeter debelo ter izrežete kroge, na katere polagate nadev v kupčkih. Nadev pripravite iz 1 čebule, 300g prekajene slanine, soli in popra. Kupčki naj nekaj časa vzhajajo, premažete jih s stepenim jajcem ter pečete, dokler ne dobijo svetlo rjave barve. (Recept je prevedel Andraž Bone pod mentorstvom Katje Bone). Da je prireditev kljub slabemu vremenu uspela, je potrebno imeti dobre sodelavce, ki jih na naši šoli ne manjka, ter učitelje, ki vodijo in spodbujajo učence. Za učence in mimoidoče je bila prireditev zanimiva, saj so lahko videli vso »barvno« pestrost Evrope, videli in okušali so njene posebnosti, drugačnost in poiskali podobnosti, ki nas povezujejo z drugimi narodi. Škoda, da ni šolam večkrat omogočeno tako povezati se in predstaviti javnosti. Projekt je pripomogel k boljši ozaveščenosti in spoznavanju držav in drugih narodov v Evropski uniji ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete. Tina Bevk, foto: Peter Valič Ti Timoidoči in udeleženci prire-IVJLditve so si lahko na dveh stojnicah, ki so jih naši učenci pripravili pod mentorskim vodstvom šolske koordinatorice Tine Bevk, ogledali značilnosti Litve in Latvije, pokusili tradicionalne jedi, sodelovali v nagradnem kvizu ter si polepšali dan z mislijo o prijateljstvu. Pevski zbor OŠ Dobravlje je pod vodstvom ga. Helene Brataševec zapel latvijsko folklorno pesem, ki govori o dvorjenju fanta dekletu, ki se na koncu z njo poroči. Na pesem zborčka z besedilom, ki govori o tem, kako se mladi zbirajo na zabavi in se pozdravljajo, je pod vodstvom ga. Katje Bone zaplesalo pet parov popularni ples za večerne zabave. V sklopu dejavnosti ob dnevu Evrope je naša šola je gostila litvij-sko otroško folklorno skupino ULA iz Vilnusa. Skupino sestavlja 25 otrok z glasbeniki in spremstvom in zastopajo državo z nacionalnimi folklornimi plesi in uprizoritvami otrok v starosti od 12-14 let. Ime ULA izhaja iz imena reke Ula, ki teče skozi glavno mesto Vilnus. Program gostujoče skupine predstavlja raznolikost običajev, plesov in iger iz vse dežele ter je sestavljen iz folklornega in show programa. Pod vašimi spretnimi rokami in z malce domišljije lahko zadišijo latvijski »Kupčki s slanino«, ki smo Europska unija - moj dom ZPM Ajdovščina je z majem zaključila projekt Evropska unija - moj dom, moja priložnost, pri l< terem so od začetka letošnjega leta sodelovali učenci višjih razredov OS Ajdovščina, prostovol CMD-ja in PUM-ovci. T^rojekt je podprl Urad vla-JL de za informiranje v okviru javnega razpisa za informiranje mladih o EU. ZPM Ajdovščina je s sodelavci izvedla delavnice in predstavitve, na katerih so z udeleženci obnavljali poznavanje zgodovine oblikovanja EU in delovanja njenih institucij. Iskali so prednosti in slabosti, ki jih je prinesla vključitev Slovenije in se pogovarjali o njenih vredno- tah in kulturni raznolikosti. S pomočjo promocijskega gradiva so oblikovali predloge, s katerimi bi izboljšali položaj Slovenije v EU, predvsem na področju varovanja naravne in kulturne dediščine, ekologije, odnosov s Hrvaško, prepoznavnosti in zaposlovanja mladih. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo. Barbara Tomšič RADIO IN^VAI \^AJD O VŠČINA^' 106,9 MHz www. novanova.si ^oša naravna dediščina - 43 dba ena Porncm^na n£ Letošnjega 18. maja sn ) 0vščini »dan odprti rat'<. To pomeni brezpl ?Jno yoden ogled po z ed redkimi obiskova J an Praček, moj nek< c 12 policijskih vrst. a se pogovorila, med V obvestil, da ima neke Pega morskega ježka. je, da ima primerek Andrej Mikuž, sicer zavzet zbiralec predmetov iz 1. svetovne vojne. Ljubeznivo me je povabil, naj si pridem »zadevo« ogledat. Čez dva dni sem odšel v Črniče. Andrej mi je pokazal morskega ježka, ki mu sicer manjka vrh »kupole«, drugače pa je zelo lepo ohranjen. Ježka mi je podaril češ, da on takih stvari ne zbira, meni pa bo prišel prav. Andrej zbira vojaške predmete, predvsem uporabne izdelke iz stekla. Imel je že nekaj priložnosti za razstavljanje, sedaj pa pripravlja za predstavitev zbirko steklenic, stekleničk in drugih steklenih predmetov iz prve vojne. Torej zbiratelj »z dušo in srcem«. To je gotovo tudi vzrok, da je morskega ježka, ki ga je našel v okolici Črnič pred približno dvajsetimi leti, tako skrbno hranil. Primerek morskega ježka je iz geološke dobe eocen, star približno 50 milijonov let. Ježki iz tega časa niso posebej redki. Največ jih je velikosti 2 - 4 cm in jih dobimo v eocenskem konglomeratu. Značilno je, da imajo na zgornjem delu nekakšen »križ« in pri večini so vidna mesta, kjer so ras- le bodice. Ježki so različnih rodov in vrst, vendar jih je razmeroma težko določiti. Določa jih dr. Vasja Mikuž iz Naravbslovno-tehniške fakultete. Na določanju ima med drugim tudi kakih 60 mojih ježkov iz eocena. O njih bom pisal, ko bodo določeni. Ježek iz okolice Črnič je nekaj posebnega, čeprav je rahlo poškodovanje ovalne oblike, velik 10x8 cm, visok pa je 5,5 cm. Tako veliki ježki iz eocena so zelo, zelo redki. Kolikor vem, je bil doslej najden le eden, tisti, ki sem ga našel leta 1999 v Goriških Brdih. Oba ježka sta si na las podobna, tako po velikosti kot po izgledu. »Brica« je dr. Mikuž že določil: gre za morskega ježka Conoclypus ste-faninii. Po podobnosti med obema je ježek iz Črnič nedvomno iz rodu Conoclypus. Ker gre za podobne značilnosti ježkove korone - lupine, gre najbolj verjetno za vrsto stefani-nii. Tako lahko zapišemo, da je ježek, ki mi ga je podaril Andrej Conoclypu cf. stefaninii. Ko bom ježka pravilno restavriral, ga bom odnesel dr. Mikužu na strokovno določitev. Še enkrat se je pokazalo, kako pomembne so lahko naključne najdbe, če jih seveda najditelj zna pravilno ceniti. Andrej Mikuž ga je našel slučajno in čeprav mu dosti ni pomenil, ga je čuval polnih 20 let. Hranil je naravno redkost, ki bo šele sedaj dobila svojo pravo vrednost in pomen - na razstavi. Take najdbe pa dajo tudi znanstvenikom - raziskovalcem nova spoznanja in zato cenijo vsako novo odkritje, ki dopolnjuje sliko življenja v davnih, davnih časih geološke Zemljine zgodovine. Milanu Pračku hvala za pomembno informacijo, Andreju pa za podarjenega ježka in veliko sreče pri zbirateljstvu še naprej. Ker ježek še ni dokončno restavriran, objavljamo fotografijo tistega iz. Goriških Brd, ki mu je na las podoben. Stanislav Bačar - se nadaljuje pisma Vsak konec je tudi nov začetek Šolsko leto se bliža koncu, za nas, četrte letnike pa bo konec šolanja na Srednji šoli Veno Pilon nastopil še prej. Tako so naši profesorji v petek, 195-2006, na redovalni konferenci zaključili ocene iz vseh letošnjih predmetov, mi pa smo odplesali tradicionalno četvorko v Novi Gorici in tudi letos podrli rekord. Za nas pa se bo v naslednjih dneh učenje šele dobro začelo, saj nas čaka še tista zapletena in težka matura, pred tem pa še nekaj lepih trenutkov na naši srednji šoli, saj bomo v sredo, 24.5.2006, predali ključ tretjim letnikom, zažgali cvek in se odpravili na sprehod po Ajdovščini ter se vsem pokazali kot "maturanti”. Tako smo kot novopečeni dijaki leta 2002 vstopili v prvi letnik srednje šole z upanjem, da bomo to v štirih letih zaključili. Nekaterim je to uspelo, drugi se bodo morda morali še malo potruditi, vseh pa nas v naslednjih letih čaka študij na eni od slovenskih ali tujih univerz. V prvem letniku smo bili seveda še nekoliko prestrašeni in nismo vedeli, kaj lahko od šole pričakujemo, sploh pa nismo vedeli, kako naj se v novem okolju obnašamo. Tako si nismo drznili niti eno uro neopravičeno manjkati od pouka in tudi plonkanje nam ni prišlo na pamet. V drugem letniku se je naša drznost povečevala, špricanje nam je preraslo v navado, ko seveda na uro nismo bili pripravljeni in razredniki so že začeli s pisanjem opominov, katere pa smo mi, dijaki, jemali le kot odvečen list papirja. Hkrati pa smo s profesorji vzpostavili pristnejše odnose in lahko bi rekli, da smo jih že poznali in vedeli za vse njihove "finte”. Tretji letnik je bil v nekaterih pogledih odraz prave zrelosti, saj smo se z vso močjo trudili, da bi izboljšali ocene in s tem pripomogli k višjemu številu točk, katere nam bodo omo- gočile lažjo pot na univerze. Po drugi strani pa so se izostanki povečevali, profesorji in razredniki pa so nam, po pravici povedano, kar nekajkrat pogledali skozi prste in nam tako pustili nekaj več svobode, saj so verjeli v naše trezne odločitve. Kmalu za tem smo se začeli odločati o maturitetnih predmetih v četrtem letniku, takoj za tem pa je že nastopil čas za pomembno odločitev v življenju, vpis na univerzo. Mnenja so se kresala in niti sami nismo vedeli, kaj bi od življenja pravzaprav radi. Tako smo se nekako le odločili in sedaj je pred nami le še "finiš”- matura, nato pa odhod iz varnega oklepa, iz naše srednje šole. Ko pa pomislimo, da se bližamo koncu, je gotovo čutiti vsaj nekoliko obžalovanja, da je teh lepih let že konec. Naj vas potolažim, tako kot tolažim sebe, da je vsak konec tudi nov začetek. Res pa je, da nam bo sprva zelo težko. Po vseh lepih trenutkih, ki smo jih preživeli v bližini super sošolcev in še boljših profesorjev, nam bo kar malo žal zapustiti te zidove. Odšli bomo vsak na svoj konec in začeli novo poglavje, kdo ve kje. Četrtošolci! Prepustite se toku življenja in uživajte tudi v naslednjih letih, saj kot pravi Pavček: Na sveta si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce-in da s sveta odganjaš sence. Hodite za soncem, kjerkoli že ste in boste! Petra Marc Nanos - gora upora Letos smo državno praznik Dan upora, 27. april, praznovali na Nanosu pri Vojkovi koči. Kljub slabemu vremenu se je zbralo razmeroma veliko ljudi iz vse Slovenije, ločevali smo jih po sočnem narečnem govorjenju. Zavetje pred dežjem in hladnim vetrom smo našli pod velikimi vojaškimi šotori, kjer smo vedrili pred začetkom uradne slovesnosti. TJohvale vreden je bil tudi JT zgledno organiziran prevoz z vojaškimi vozili iz doline na Plešo in po končani prireditvi nazaj v vipavsko vojašnico. Še bolj so bili občudovanja vredni tisti, ki so se na vrh Nanosa, kljub slabemu vremenu iz Razdrtega odpravili peš. Zgornjevipavcem nam je bilo v posebno čast, da smo v kulturnem programu poslušali tudi našo mladino, pela je v zboru Ipavska in v zboru Janka Premrla - Vojka iz Podnanosa. Naši so bili tudi glasbeniki Pihalne godbe Vrhpolje - Vipava. Njihovim nastopom so prisluhnili tudi naši trije najvišji državniki: predsednik države Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša in predsednik državnega zbora France Cukjati, tokrat tudi slavnostni govornik. To se ne zgodi vsak dan, da »Ljubljana« pride na Nanos. V svojem govoru je Cukjati poudaril, da Slovenci ta dan praznujemo praznik upora, upora proti vsakršnim okupatorjem. In Nanos je simbol našega uporništva, kar potrjujejo vsi trije spomeniki, postavljeni na Pleši, v bližini Vojkove koče. Naš upor je povezan z geslom »Smrt fašizmu - svoboda narodu«. Italijanom smo se upirali 25 let in je gotovo najdaljše obdobje slovenskega uporništva. Na to nas spominja plošča postavljena v spomin na rodoljube in organizacijo Tigr. Streljaj stran stoji pokončen kip našega heroja Janka Premrla - Vojka, ki pooseblja partizanski boj proti okupatorju in je praktično nadaljevanje tigrovskega upora. Nanoška bitka (18. aprila 1942) je zanetila ogenj in hrepe- nenje Primorcev po svobodi. In prav tu je tudi spomenik iz osamosvojitvene vojne 1991, braniteljem oddajnika med letalskim napadom JLA na vrh Nanosa. Pred vsa tri obeležja našega uporništva so z vojaškimi častmi položili vence predstavniki vseh treh uporniških skupin. Seveda v tem zapisu ne smem mimo »upora« proti poitalijančevanju slovenske besede, ko so se že daljnega avgusta 1924 leta pri Blažonu na Nanosu zbrali primorski visokošolci in izvedli tečaj za družinsko učenje slovenskega jezika. Slovenščina je bila takrat z Gentilijevimi reformami prepovedana in v šole uvedena italijanščina. 100 tečajnikov se je usposabljalo za učenje našega materinega jezika, začel se je kulturni boj proti genocidu in italijanizaciji Primorske. Upori so se skozi zgodovino dogajali po vsej Sloveniji, reči je treba, da so Slovenijo ustvarjali in ohranjali slovenski uporniki. Zato se državne proslave morajo seliti iz središča po vsej državi. Uporniki so bili povsod! Vsako uporništvo, ki se rodi zaradi katerihkoli krivic, je visoko moralno dejanje. Ko gre za okupacijo naroda je upor pravica in dolžnost vsakega posameznika. Tega se mora zavedati vsak rod in velja tudi danes. Uporništvo je hrbtenica naše zgodovine in je dejanje pokončnosti. Ne sramujmo se ga. Magda Rodman Usposabljanje za življenjsko uspešnost Moj korak Posameznik, ki se danes želi enakovredno vključiti v socialno oko* Ije, mora svoje temeljne spretnosti in znanja utrjevati in nadgraj®' vati celo življenje. V ta namen se razvijajo različni izobraževalni programi za odrasle, ki so prilagojeni potrebam udeležencev. Tzvajajo se programi za pridobi-Atev izobrazbe, programi usposabljanja, jezikovno izobraževanje, računalniški tečaji, tečaji za osebne potrebe in prosti čas. Programa, ki bi bil namenjen osebam s posebnimi potrebami, ki v vsakdanjih življenjskih situacijah potrebujejo pomoč za doseganje večje samostojnosti in socialne vključenosti, pa v našem prostoru še ni bilo. Zato je ob podpori Ministrstva za šolstvo in šport, Evropskega socialnega sklada in Andragoškega centra Slovenije je Ljudska Univerza v Ajdovščini pripravila program Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Moj korak. Cilj programa je obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, kar bi udeležencem omogočalo lažje obvladovanje situacij v vsakdanjem življenju, večjo samostojnost in odgovornost, vključevanje v različne družbene Občina Ajdovščina zaposli Občinskega redarja Občina Ajdovščina v Uradnem listu RS z dne 26.5.2006 in na Zavodu za zaposlovanje RS objavlja javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto Občinskega redarja. Pogoji ter rok za prijavo so opredeljeni v objavi v Uradnem listu RS. Dodatne informacije je mogoče dobiti na tel. (05) 365 91 22. dejavnosti, dvig samozavesti ><] dvig kakovosti življenja. Program Moj korak je namenje11 vsem, ki želijo spoznati nove prija' telje, se z njimi družiti in zabavati Za bolj samostojno in bolj kakovostno življenje pa se bodo udeleženci naučili delati z računalnikom, sp°' znavali bodo skrite kotičke našegs mesta in okolice, zanimive ljudi> njihova dela, seznanili se bodo s postopki koriščenja uslug na posti, banki in trgovini ter izpolnili kakšno svojo skrito željo. Program se bo izvajal enkrat tedensko v prostorih Ljudske univerze Ajdovščina, Vipavska cesta 1' (bivša vojašnica, stavba ob Upravni enoti). Vse informacije o programe lahko dobite na tel. 040 18 82 8l (Šenka), ali pa se nam pridružite na našem prvem srečanju, ki bo junija 2006 ob l6h (Vipavska cesta 11). Program je brezplačen. Šenka Božič, Liljana Lazeč IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA ZA DELOVNO MESTO VOZNIK - SKLADIŠČNI DELAVEC v PE Ajdovščina Vabimo kandidate z ustrezno izobrazbo, vozn.izpitom C kategorije in veseljem do dela, da nam pošljejo prijave na naslov: TERRA-R.B., d.0.0., Žagarska 11, 1291 ŠKOFLJICA www.volkswagen.si -1 Golf pod ceno. Golf Trendline z bencinskim motorjem napravo proti zdrsu gnanih koles ASR, 1,6 (75 kW/102 KM) vam je na voljo že od radiom s CD predvajalnikom in ostalo 3.390.000 SIT, z dizelskim motorjem 1,9 TDI opremo je Golf ne le ugoden, ampak tudi (66 kW/90 KM) pa že od 3.703.000 SIT dalje. lep, udoben, varen in zanesljiv avto. S klimatsko napravo, 6 zračnimi blazinami, Ajdovižina Gonilo »M 41. Mo 05/36S8300 PE Nova Gorica VoMno cono 49. Mo 05/3313606 Mj3ax 05/3333609 Avto Batič Umik -nek dan od t. ura do 17. ura. ob tobotah od S. ura do 12. ura Porsche Slove 5,1000 Ljubljana. Slika vozila je simbolna, število vozil in modelov je omejeno. Skupna poraba: 5,0 -7,51/100 km. Emisije CO?: 135-175 g/km- 21 ^ obdobju med 19. 4. in 17. 5. 06 so ajdovski policisti obračali sledeče: ATVINE: mobilnega telefona okia 3220 iz jakne v čakalnici Ajdovščina, mobilnega tele-°na znamke Nokia 6020 Live iz že,-dvor Ža epa hlač v slačilnici velike ^ ^tane ŠRC Police; občanu iz aPuž je neznanec iz nezakle-..jene stanovanjske hiše odtu-id okoli 15. 000 SIT; občanu iz ontaža je prijatelj protipravno . V2el osebno vozilo Renault 5 l0 Se z njim 300 metrov od kra-* Odvzema zaletel v zid in ga Poškodoval; v Podnanosu je ne-ani storilec izpred stanovanj-e hiše odtujil osebno vozilo ,namke Audi A6 1.8T; občanu . Jrtovina sta neznanca odtuji-neuporabljen vitel znamke ^ajfun, 4 tonski in 80m jekleni-’ 'astnik sta oškodovala za oko-1 240.000 SIT; na bencinskem ervisu Agip v Ajdovščini je ne-nanec natočil za 17. 300 SIT in ^ozabil poravnati račun; držav-Zastave s stanovanjske hiše Ajdovščini; vaščan iz Podrage navkljub poprejšnjemu opo- PPP zorilu sovaščana, da seka v njegovem gozdu, posekal in domov odpeljal 1.5 m3 mešanih drv; vaščan iz Podkraja je podal prijavo, da so mu sovaščani odtujili kubični meter zemlje, nakar se je ugotovilo, da vaščani uejajo zemljino ob vaškem vodnjaku, glede lastništva pa poteka sodni spor; iz kolesarnice na Bevkovi ulici 4 v Ajdovščini so občanu iz Ajdovščine odtujili moško gorsko kolo znamke ROG, rumene barve na 21 prestav, z dejanjem je lastnik oškodovan za okoli 20.000 SIT. VLOM S TATVINO: neznani osebi sta vlomili v trgovino Farna na Lavričevem trgu v Ajdovščini, kjer sta odvzeli blagajniški minimum in nekaj prehrambenih artiklov, ki pa so pri pobegu ostali pred trgovino; v OŠ Danila Lokarja Ajdovščina od koder je storilec odšel praznih rok; med drugim vlomom v taiste prostore je s storilcem šel glasbeni stolp znamke Sony v vrednosti 100. 000 SIT; tudi iz prostorov podjetja Martin d.o.o. v Žapužah je storilec odšel praznih rok; s pijačo in denarjem si je postregel neznani storilec, ki je na.silo vstopil v Babilon bar v Vipavi. CESTNI PROMET: v minulem obdobju so policisti obravnavali 8 prometnih nesreč v katerih je ena oseba zadobila telesne poškodbe. V dveh primerih sta povzročitelja odpeljala z mesta nesreče in bila kasneje izsledena. Eno je zakrivila burja, dve srni, ki sta skočili na cesto, eno cev hidravlike tovornega vozila, katerega je voznik le tega po- skusil parkirati, cev je udarila po pokrovu osebnega vozila, ki je pripeljalo mimo in je ostale pa nepozorni vozniki, eno pes za katerega lastnik ni ustrezno poskrbel in je skočil pred vozilo. POŠKODOVANJE TUJE LASTNINE: krajanu iz Velikih Žabelj so neznanci v času, ko je le ta obiral češnje poškodovali osebno vozilo, pri čemur je nastalo za okoli 30. 000 SIT materialne škode; po naročilu Občine Ajdovščina je izvajalec del porušil 4 metre grajskega zidu, ki je z odlokom razglašen za kulturni spomenik; neznani vandali so se znesli nad kipcem in rožami na trgu v Vipavi, z dejanjem so povzročili za okoli 300. 000 SIT škode; kljuke na vhodnih vratih kioska cvetličarne v Ajdovščini; kovinskih premičnih dvoriščnih vrat podjetja Avto Ukmar v Vipavi. OGROŽANJE VARNOSTI: V Vrtovinu je po telefonu grozil bivši partner; v Vipavskem križu je občana pretepel moški, ki je pred tem od njega kupil vozilo in ni hotel opraviti prepisa, zato je med njima prišlo do prepira, nakar je kupec fizično napadel prodajalca, med razgovorom je kot razlog kupec navedel, da mu je omenjeni iz vozila vzel denar; v Dobravljah sta vinjena moška na vrtu stanovanjske hiše grozila dvema ženskama. JRM: sprli in stepli sta se mati in hčerka, ki je psihični bolnik, le ta se je ko je zaužila potrebno tableto pomirila in odšla počivat; mladoletnika je pretepel sovrstnik, ki je zmotno misli, da ima le ta njegovo kolo z motorjem; v Ajdovščini je občan hodil po pločniku ob stanovanjskih hišah in vznemirjal občane, ob prihodu policistov se je zatekel v stanovanjsko hišo in se zaklenil v sobo. OSTALO: ob cesti Dobravlje - Cesta so si ogledali povoženo srno; na dvorišču glasbene šole Vinko Vodopivec v Ajdovščini so skupaj z reševalci iz ZD Ajdovščina pomagali onemoglemu znanemu ajdovskemu alkoholiku, ki je zaradi prevelike količine alkohola obležal; s strani občanov Dobravelj so bili obveščeni da je v hiši, ki je zaklenjena z notranje strani obležal moški, policisti so ugotovili, da je le ta najbrž že dan poprej padel in se poškodoval, pomoč so mu nudili reševalci ZD Ajdovščina, ki so ga odpeljali v nadaljnjo oskrbo v bolnišnico Šempeter; odzvali so na klic anonimneža, ki je podal lažno obvestilo, da se v lokalu Babilon pretepajo, na kraju so ugotovili, da je šlo za lažno prijavo; ogledali so si prizorišči dveh požarov: v Ajdovščini je zaradi kratkega stika v napi se je ogenj razširil po kuhinji, ogenj je zadušil lastnik sam, na Planini je zagorelo v dimniku, ogenj so strokovno zadušili gasilci GRC Ajdovščina; v Lozicah je mejni sosed mejašu neznano kam odnesel mejni kamen med parcelama; v okolici Ajdovščine je pri obnovi stanovanjske hiše s strehe padel trinajstletni otrok in se pri tem poškodoval, po nudeni prvi pomoči je bil odpeljan na nadaljnjo oskrbo v bolnišni- co Šempeter; v Velikih Žabljah je občan v strugi potoka opazil bombo, za katero je pirotehnik ugotovil, da gre za koruznico iz L svetovne vojne, ter poskrbel za njeno odstranitev; na cesti med Colom in Črnim vrhom so obravnavali romunske državljane romske narodnosti ki so ustavljali mimoidoče voznike in jim ponujali v prodajo zlat nakit, ki le to ni, ampak gre za baker in ostale primesi. OPOZORILI: Glede na veliko število prometnih nesreč v zadnjem obdobju, i jih je povzročila divjad pri prečkanju vozišča, za udeležence v cestnem prometu velja opozorilo, da vožnjo prilagodijo razmeram na cesti, kar še zlasti velja za odseke cest, ki so označeni s prometnimi znaki za divjad na cesti. V zadnjem obdobju se na različnih lokacijah po Vipavski dolini občasno ob cesti pojavljajo prodajalci zlatnine, ki mimoidoče voznike ustavljajo pod pretvezo, da se jim je pokvaril avto ali pa jim je zmanjkalo goriva, potem pa ponujajo po nizki ceni,»zlatnino«, ki to ni, ampak gre za zmes bakra in drugih primesi. Ksimeroni XClritas - hrana iz intervencijskih zalog V korist ogroženih oseb v EU ^ božico novosti, ki jih je prinesla vključitev Slovenije v EU, sodi tudi izvajanje ukrepa Dobava lik01]6 'Z intervenciiskih zal°9 v korist ogroženih oseb v Skupnosti. V EU se ta ukrep izvaja že ve-Ta° U ^r' naS Prv'^‘ Pobudnica ukrepa je bila Francija, zdaj pa se vanj vključuje že 15 držav. j^reP soc*' me<^ ukrepe tržno-cenovne kmetijske politike EU in je vezan na presežke kmetijskih k 'jelkov na trgu Skupnosti. Presežke kmetijskih pridelkov, ki se zlasti pojavljajo na trgu žit, slad-r|0/ riža ter mleka, skladišči Evropska Komisija v obliki intervencijskih zalog. VA^dnost celotne pomoči, k ki jo je za leto 2006 do-^l a Slovenija je 1,3 mio €. v ^istrstvo za kmetijstvo je s°delovanju z Agencijo za rametijske trge in MDDSZ dalo Pis in med prijavami za raz-J^vanje te pomoči, ki je po-j ^ena z delom prostovoljcev, Zbrala RK in Karitas. • ®nec maja oz. v začetku juni-u v skladišča Karitas prišla i 0 a> testenine, riž, ješprenj v ?.a^kor. Dobili pa bomo tudi ^ecje količine mleka. Samo Šk p.0^ro^e> ki ga pokriva v ,? Karitas Koper je pred-S^h 273.000 litrov mleka. se elavci karitas - prostovoljci ^ Zavedamo, da je ta ukrep za as velik izziv, za katerega bo vo0;rebno veliko moči in dobre li rf’ 'stočasno pa smo vese-’ da bomo lahko na ta način ponudili uvt mleko in ostalo sj anv° tudi družinam, ki do-Ka* Se n*S° Prejemale pomoči h r.ltas’ Pa zaradi nizkih do-v ^ 0v težko shajajo iz meseca Poleg kriterijev Karitas, kjer uD me? drugim šteje, da je tavičena do pomoči družina posameznik, če dohodki ne esegajo zneska 30 000 SIX Secno na družinskega čla- na, čemur se prišteje še 50.000 SIT kot stroške gospodinjstva, veljajo še splošni kriteriji MDDSZ, in sicer: - prejemniki denarne socialne pomoči; - posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu in za katere center za socialno delo oceni, da potrebujejo pomoč; - zaposleni, ki dalj časa niso prejeli plače, npr. stečajniki; - brezposelni, ki so zaključili z javnimi deli in niso upravičeni niti do nadomestila za primer brezposelnosti niti do denarne socialne pomoči; - posamezniki ali družine, če se nenadoma znajdejo v težkih življenjskih, materialnih in socialnih okoliščinah, na katere ne morejo vplivati in zaradi katerih imajo dodatne stroške (starost, bolezen, invalidnost, duševno stanje...); - posamezniki ali družine, prizadete zaradi naravnih ali drugih nesreč večjega ali manjšega obsega; - posamezniki brez statusa, stalnega prebivališča ter tujci in izbrisani; - posamezniki, ki se jim nudi pomoč v zavetiščih, zatočiščih, sprejemališčih, javnih kuhinjah, materinskih in prehodnih domovih in podobnih socialnih institucijah ter posamezniki odvisniki; - posamezniki, ki so udeleženci taborov oz. zdraviliških letovanj namenjenih socialno ogroženim ter - brezdomci. Zato vabimo vse, ki jim tovrstna pomoč nekaj pomeni, da se zglasijo v CENTRU KARITAS V AJDOVŠČINI, Vipavska cesta 11 na dan torka ali četrtka med 17. in 18. uro oz. se pogovorijo s predstavnikom domače Župnijske karitas. Jožica Ličen ZA MORSKE VOLKOVE BESEDNJAK EKVATOR je navidezna linija, ki obkroža svet na enaki razdalji od severnega in južnega tečaja ter deli ocean na severno nevarno morje in južno nevarno morje. GPS je naprava, ki vam pomaga v kraje, kjer ni mogoče kupiti baterij. HAZARD je imeti opravka z 1 a n ELEKTR t>eja n F Podraga O SERVIS u r I a n 18 031/ 659-203 Servis In montaža * hladilnih naprav klima naprav toplotnih črpalk * gosp. aparatov pralnih strojev pomivalnih strojev hladilnikov lp FRIZERSKI SALON 5270 Ajdovščina Tanja 041 251 246 Darja 031 489 015 Nudimo vam vse frizerske storitve tudi podaljševanje las. ,<3^ Terapevtska masaža 0 Velo d.d., Ljubljana Avtohiša Ajdovščina ANTONI izvoz- uvoz -m^smRTdAA Naslov; Rešit< k ev pošljite v kuverti do 20. 05. 2006 na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna anka! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina. &IITIS ■ CO as AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group VIPAVA Izžrebanci križanke iz prejšnje številke: 1. Doroteja Furlan, Manče 20, Vipava 2. Katja Jež, Lokavec 135A, Ajdovščina 3. Dušan Plesničar, Podkraj 49, Col 24 sosed enter tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina 99.000 ,00 SIT 413,12 EUR Regal Stil fiksni sestav, barva bukev-B3 korpus in ličnice, stranice debeline 33 mm in robovi obdelanimi z 1 mm ABS, dim.: 262 x 200 x 57 cm Obiščite nas v Mercator Trgovskem centru v Ajdovščini, Vipavska c. 6, tel.: 05 / 364 48 00, iza 5501 Fagus oval kev MU, češnja B, 145/195 x 105 cm Pridite in se prepričajte ... saj smo za vas pripravili ponudbo raznovrstnih izdelkov iz programov: kuhinje • jedilne garniture... •stoli, mize... • otroške sobe, pisalne mize... • dvevne sobe, predsobe... • sedežne garniture ... • svetila ... • talne obloge ... in se in se ...