m m
Uredništvo in upravništvo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J*
Celoletna naročnina za Zdr. Države in Oanado je $1.00, za inozemstvo $1.50.
WS
LETO—YEAR V.
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
CHICAGO, ILL., 22. MARCA (MARCH) 1912.
“Glasilo” izhaja vsaki
teden v petek. —Cirkula-»cija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Oanadi in stari domovini.
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
Nefrankirama ali premalo frankirana pisma Ise ne sprejemajo.
^ ------------------^
ŠTEV.—NUMBER 9.
Odpoklicno pravo.
Odpoklicno pravo za izvoljene uradnike, eventuelno tudi sodni-' ke je danes v javni razpravi. Sicer se ljudske množice še ne in-teresirajo v tisti meri za to vprašanje, kot je želeti, vendar pa vladajoči sloji že trepetajo, da bo odpoklicno pravo v jesenski volilni borbi igralo važno ulogo.
Taft se je nekoč odločno izrazil proti odpoklicnemu pravu. Njegovi izjavi se je takoj pridružilo vse meščansko časopisje. S temnimi barvami slikajo posledice, ki bi jih rodilo odpoklicno pravo. Demagogom bi bila igračica vplivati na ljudstvo, sodniki bi živeli v vednem strabu za svoje službe in ne bi sodili po zakonu kot sedaj?! Korporacije bi lahko nabirale podpise za odpoklic neljubih sodnikov itd. itd.
Na vsem tem je vsled nevednosti, ki je še globoko vkoreninjena v ljudstvu, res malo resnice. Vob-če pa pomeni tako zaključevanje navadno protislovje.
Ako se sodniki res bojijo za svoje službe, potem so navadni duševni siromaki. Značajen človek se nikdar ne boji za svojo službo. Na tisoče delavcev je že izgubilo delo radi svojega prepričanja. Ako bi se pa sodniki res vdajali 'zunanjim vplivom iz strahu, da zgube službo, tedaj je pa pametno, da se jih odpokliče. ^
Slučaj strežaja Brandta, katerega je sodnik Rosalski obsodil na tridset let ječe, dokazuje določno, da nujno potrebujemo odpoklicno pravo. Sicer Brandtova afera še ni popolnoma razmotana in najbrž tudi nikdar ne bo. S tem %da Brandta danes proglasi nedolžnim se ne more poravnati krivice, ki so mu jo storili! Pet let ječe, katere je presedel, mu ne more nihče nadomestiti v njegovem življenju.
Ako bi priznali vzroke, ki so jih navedli kapitalistični časnikarji proti odpoklicnemu pravu, pravomočnim. tedaj bi morali po isti logiki odstraniti vse ljudske pravice. Odpraviti bi morali svobodo tiska, češ da se s kritiko javnih naprav vstvarja nevarne pre-laicuhe. Omejiti bi morali tudi volilno pravico in jo podeliti le kapitalistom, da bi z manjšimi troski izvolili svoje orodje v po-stavodajne zbore. Zborovalno in združevalno svobodo bi morali odvzeti, ker daje delavcem pravico, da se organizirajo v unijah proti kapitalističnemu izsesavanju, politično pa. za strmoglavljenje načina kapitalistične proizvodnje. Ako bi šli po šepavi logiki kapitalističnih časnikarjev, bi morali biti proti vsem pravicam in svobodščinam, ki jih ima- danes ljudstvo.
Ker se pa kolo časa suče naprej in ne nazaj, ostanejo danes take nazadnjaške želje le skromne želje sovražnikov ljudstva, ki bi radi z višav vladali ljudstvo na ta način, da bi ljudstvo imelo škodo, njegovi sovražniki pa korist.
Ako ima ljudstvo splošno volilno pravo, torej sredstvo, da izvoli javne uradnike, mora logično imet-ti tudi moč. da odpokliče take uradnike, ki ne spolnujejo njim naloženih dolžnosti. Uradniki v javnih službah, katere je izvolilo ljudstvo, so zaupniki ljudstva. Ako se uradniki po izvolitvi izkažejo, da ne zaslužijo podeljenega jim zaupanja, tedaj je popolnoma v redu, če jih ljudstvo radi zanemarjenja dolžnosti odpokliče in izvoli na njih mesto druge, sposobnejše in zaupanja vredne.
Odpoklicno pravo je najboljše jamstvo za ljudstvo, da bodo izvoljeni uradniki izvrševali svoje dolžnosti.
Tudi naše pravosodje bi bilo lahko boljše, kakor je. O tem menda ni dvoma. Ako hočemo, da ostane pravica slepa dama, ki ne vidi, kdo stoji pred njo, tedaj mora ljudstvo imeti odpoklicno pravo. Vsako sredstvo, ki ima namen zboljšati pravosodne razmere, pa moramo pozdraviti z veseljem in zanj agitirati med ljudstvom, da ljudstvo uvidi njega potrebo in ga zahteva vsepovsod, dokler ga ne izvojuje.
Enake pravice In moderno tlačanstvo.
Pravijo, da živimo v svobodni republiki, v kateri imamo vsi enake pravice. V konstituciji jie res zapisano tako. V praksi j e pa d ni-gače. Ako delavec ne dela in nima denarja, nima tudi pravice, da bi jedel, se oblačil in stanoval
v	človeškem stanovanju, Ako delavec zahteva zboljšanje plače, ker ne more izhajati s pičlim zaslužkom, ga dielodajalee lahko spodi, da lahko s praznim želodcem premišljuje o enakih pravicah, ki so zajamčene v ustavi. Ako delavec umrje in ni zapustil cven-ka, ali ni bil pri kakem društvu zavarovan za pogrebščino ali posmrtnino, ga po noči v imenu enakih pravic zagrebejo v kakšnem od sveta pozabljenem kotičku. Če sestraden in brezposelen delavec prosi miloščine, ga aretirajo in opošl.jejo v prisilno delavnico, ker imamo enake pravice zajamčene na papirju. Ako milionar zvrši umo.r, pride v blaznico, na-obratno pa siromak za isto hudodelstvo na vešala. Milionar se vozi v avtomobilu in gleda zaničljivo na delavca, ki hodi peš na delo. Otroci bogatinov hodijo v šolo in imajo priliko izobraziti se, otroci delavcev pa morajo že v nežni mladosti v tvornico, da pomagajo starišem prehraniti svoje mlajše brate in sestre.. Vse to se vrši, ker imamo enake pravice.
Zopet drugi pravijo, da je tlačanstvo odpravljeno. Kar se tiče imena, je to res. A vendar je isti-n-a, da se mase ljudstva, odkar so svobodne, še bolj tlačijo in izkoriščajo, kakor kadarkoli poprej, ker nekoliko privilegiranih pridržuje sebi vijjto večji del sadov njihovega dela, kakoir poprej.
Desetina je n. pr. odpravljena, zato pa si pridrži izkoriščevalec kar dve tretjini tega, kar mu delavci izdelajo,
Ako je bil tlačan prisiljen delati nekoliko dni za svojega gospodarja, pripadajo danes vsi dno-
vi	taikozvanemu delodajalcu, ki jim daje od vsega, kar so izdelali, le najpotrebnejše, plačujoč jim mezdo, katera zadostuje komaj za življenje. --
In to plačo izsesa iz nova druga vrsta parasitičnib prikazni.
Nekdanji tlačan je imel svoje domovanje, katero ni bilo posebej obdavčeno. Sedanji delavni človek mora za dovoljenje, da sme stanovati, ne 16 desetino, temveč povprečno četrtino ali tretjino' svoje palače vreči v žrelo neizprosnemu posestniku.
Seveda, se ne izvaja ta vrst plenitve popolnoma prosto in odprto, temveč le indirektno. Obdavčijo se vsi mogoči predmeti' za največjo potrebo, tako da je skoraj vsak požirek, katerega užije tlačan, z davki okisan in osoljen.
Ako vzamemo vse skupaj, je nekdanji sistem tlačanstva le veliko bolj odkritosrčno zasužnje-vanje ljudstva, kakor kapitalistično izsesavanje naroda v naših časih. V tem ko so nazvali delavca svobodnega človeka, se mu je naložilo veliko več bremen kakor kadarkoli poprej. Njegova teroretič-na svoboda je le roganje za njegovo bedo.
Formalno ni več prikovan na gručo zemlje ker potrebujejo sedanji izkoriščevalci mobilne suženjske narode, katere vabijo neprenehoma iz enega kraja v drugi, ali pa jih, če nimajo več profita od njihove službe, pomečejo na. cesto.
Tlačani so morda bridko občutili, da so bili prikovani na gručo; toda neprostovoljna selitev gotovo tudi ni nič prijetna in ne-pristana nesigurnost obstanka, večni izgled na zanikerno ciganst-vo še manj.
Tlačan ni' imel pravice napram svojemu gospodarju. Sedaj so vsi ljudje pred postavo enaki, ta zakon ni nič druzega kakor pravilo za vladanje, ktero so bogataši prepisali revežem.
Tlačanstvo je pomenilo toliko, kolikor razdelitev v “kaste”, vsled katerih se je hlapčevstvo podaljšalo od generacije do generacije. Dandanašnji delavec ima svobodo, da se spremeni v posestnika — le škoda, da ne razume
umetnosti, kako se iz ničesar kaj naredi. V resnici postanejo bogatini še premožnejši v onem razmerju, kakor je bila poprej njihova posest velika, reveži pa propadajo vedno globokeje v bedo. Kakor stvari stoje, ni torej treba predpisa glede razdelitve v kaste; razredi se podaljšujejo sami od generacije do generacije.
Še dolge ure bi lahko tako raz-motrivali, toda onemu, ki zna in hoče misliti, bi lahko že to zadostovalo, da si razjasni položaj. Situacijo označuje sledeči izrek: Sedanji delavec ne živi v tlačanstvu in vendar ni nič druzega kakor tlačan.
Kolikor se je proletariat tega groznega razmerja bolj ali manj zavedel, se je tudi oživil duh nezadovoljnosti.
In ker je število modernih tlačanov veliko večje kakor je bil trop njihovih prednikov — tudi ako se primerja z drugimi plastmi prebivalstva — ima nameravano raztrganje spon veliko boljši in sigumejši izgled nego so ga imele suženjske in kmečke vojne v starem in srednjem veku.
Ameriške vesti.
* Tri in trideset stavkokazev je našlo svojo smrt, ko je v delavnicah Southern Pacific železnice razpočil kotel lokomotive. Eksplozija je bila tako silna, da; je stavkokaze v bližini narztrgala na kosce, dele mrtvih trupel pa vrgla na vse štiri vetrove. Dvanajst delavcem je tako razmesarjenih, da tvorijo brezoblično zmes. Tudi kosci lokomotive so leteli na vse strani, preko petdeset druzih stavkokazev je pa večalimanj ranjenih. Materialna škoda za železniško družbo znaša nad $200.000. Mrtvi in ranjeni delavci so stavkokazi, ki so pred nekaj meseci zavzeli mesta stavkujočih delavcev.
To strašno katastrofo pa podtika vodstvo družbe nekemu kurjaču, češ, da je razbeljen kotel na-polnil z mrzlo vodo. Ta izgovor je navadna pravljica, v katero lahko verjamejo le laiki, ki nimajo pojma o parnem obratu. Posku-šnje izvedencev na Angleškem so dognale že pred tridesetimi leti, da tako malomarno delo s strani kurjača le- poškoduje kotel, ako je kotel v dobrem stanju, nikdar pa ne provzroči hipne eksplozije. Verojetnejše je drugo poročilo. Lokomotiva je vpravkar prišla iz delavnice in je bila po popravku zakurjena prvič. Ker pa; delajo v delavnici sami skebje, ki o lokomotivah in parnih kotlih razumejo toliko kot zajec o bobnanju, so na parnem kotlu lokomotive pohabili še ono, kar je bilo dobrega na njem. Takozvane stalnike (Stehbo.lzeni so pritrdili le navidezno in posledica tega dela je bila eksplozija s strašnim učinkom.
V tem slučajev ni zakrivil smrt 33. stavkokazev nihče drugi, kot vodstvo železniške družbe, ki je prisililo izvežbane delavce, da so zastavkali, na izpraznjeno mesto je pa pozvalo navadne, profesio-nelne stavkokaške barabe', ki niso imele O' delu niti najmanjšega pojma. Seveda se tem morilcem na debelo ne bo skrivil niti las na glavi, ker pripadajo višjim krogom, katere pravica vedno prijema z glace rokavicami.
* Naš predsednik, dični Taft je na praznik irskega, patrona Pabri-ka mazal Irce okoli usten z maslom. Proslavljal jih je za narod, ki si je stekel največ zaslug za ameriško republiko'. Dejal je, da so Irci vedno za zakon in red.
Ne vemo, če Taft čita časnike
____ posebno vesti v ameriških
dnevnikih. Med cestnimi roparji, ki po noči napadajo mirne pasan-te. najdemo največ irskih imen. Kdo ve, če je Taft tudi te Irce, ki so vitezi svedra in dinamita, štel med ljubitelje zakona in reda?
* Iz zvezne jetnišnice v Lincolnu, Nebraska, so ušli trije kaz-nenci. Na begu iz ječe so umorili štiri jetniške stražnike. Komaj so zvedeli za. njih beg, že so poslali za njimi patrulje, ki so imele na-
log privesti ubegle kaznence žive ali mrtve zopet v roko pravice.
Ko sta dva ubeglih kazneneev prišla do nekega farmarja, sta, njeiga in njegov» ženo prisilila s ■samokresi, da jima izroče strelivo in dajo za jesti. Ko sta pa opa,-zila, da so jima zasledovalci za petami, sta prisilila farmarja, da je napregel. S seboj sta pa vzela njegovega sina kot poroka. Kaz-nenea sta prisilila farmarjevega sina, da je vodil konje, sama sta pa pričela streljati na zasledovalce. Ali zasledovalci so se bližali čimdalje bolj. Nakrat so se približali na streljaj. Prva sta izstrelila kaznenca, na kar so odgovorili stražniki na konjih s salvo. Prvi je bil smrtno zadet Blunt, sin farmarja. Pri drugi salvi je pa dobil bančni ropar Taylor krogljo v glavo, na kar je drugi begun Mun-ley skočil raz voz in se podal.
Ta, dogodek znova priča, koliko je vredno človeško življenjž v Ameriki. Zasledovalci bi bili lahko ustrelili konja, na kar bi se bila roparja morala vdati. Tako je bil pa ustreljen nedolžen človek —- sin farmarja. Dokler se bodo v Ameriki dogajale take si-rovosti s strani čuvajev reda in miru, smo še daleč od prave civilizacije.
* V kongresu se je vršila razprava, o naraščajočem dohodninskem davku. Govorniki obeh kapitalističnih strank —- demokratske in republikanske so priporočali, da se uvede naraščujoči dohodninski davek, da, se s tem obdavči milionarje in socialistom vzame sredstvo za agitacijo.
Demokratični in republikanski gospodje v kongresu prihajajo počasi k pameti. Ako jim bo to spoznanje, ki prihaja zelo pozno, tudi kaj koristilo, je pa drugo vprašanje.
* Unijski delavci v Arizoni so organizirali državno' delavsko zvezo. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Delegatje so sprejeli z ogromno večino resolucijo', v kateri zahtevajo, da preidejo vsa produktivna, razdelivna in konzumna sredstva v splošno ljudsko last. Ako sodimo, da ima Arizona močno strokovno organizacijo, tedaj se kaj lahko dogodi, da bo v Uniji Arizona prva država, ki bo izvolila socialista governerjem.
* V Hillsvillu, Va. se je doigra-la tragedija v sodni dvorani. Neki Floyd Allen, bogat posestnik v virginjskem gorovju je imel biti obsojen v ječo, ker je kuhal žganje, ne da bi ši bil izposloval potrebno dovoljenje. V sodni dvorani so bili vsi njegovi sorodniki, ki so večinoma bogati hribovci. Ko je sodnik vstal, da bi prečital obsodbo, so hribovci potegnili samokrese in pričeli streljati. Brvi je padel sodnik Thornton Massie, za njim državni pravdnik William Foster in šerif Lewis Webb. V dvorani jè nastala zmešnjava, mej katero so hribovci ušli iz sodne dvorane in zasedli svoje konjiče ter odjahali v gorovje.
Zdaj jih zasleduje do osemdeset detektivov, katerim pride še ena stotnija milice na pomoč. Hribovci so se vtaborili v naravnem gorskem skrivališču, kjer jim ne, more nihče do živega.
Ameriško kapitalistično časopisje postopa zelo milostno s temi gorskimi tolovaji. Imenuje jih fevdalce, kot da bi imeli v Ameriki še grajščake in tlačane. Seveda če bi bili navadni delavci, bi jih isto časopisje imenovalo anarhiste. Današnje kapitalistično časopisje pozna povsod dvojno mero.
* Med lastniki premogovnikov mehkega premog«? in zastopniki rudarjev se vrši konferenca v Clevelandu, Danes je še nemogoče povedati, kaj prinese prvi april. Vendar pa nekateri še vedno upajo, da pride do sporazuma.
John P. White, predsednik rudarske organizacije je izjavil, da organizirani premogarji ne bodo odnehali niti za pičico od svojih zahtev.
* Pet tisoč delavcev, ki delajo v glažutah v državah Kansas, Indiana,, Ohio, Pennsylvania in West
Virginia je dobilo obvestilo, da se jim z dnem 15. marca zviša plača za 25 odstotkov.
*	Po proračunu izvedenca Me Raeja je tvrdka Morgan dobila za trud, ki ga je imela, z organizacijo trusta za jeklo in železo 70 milionov dolarjev. Vsled tega pa morajo delavci, ki so zaposleni pri jeklarskem in železarskem trustu delati 84 ur v tednu za $8.90 tedenske plače.
*	Po deset tedenski stavki so pekovski pomočniki pri čikaški tvrdki Shapiro & Navma.n 921 Maxwell St. dosegli popolno zmago. Stavka, je pričela v januarju, ker je delovodja odslovil dva linijska delavca, mesto njiju pa sprejel v delo dva neorganizirana pomočnika.
* V New Mexico so aretirali štiri deželnozborske poslance, ker so sprejeli podkupnino, da bi glasovali, da postane sodnik A. B. Fali zvezni senator. Seveda bodo vsi trdili, da so nedolžni in žrtve zarote nasprotnikov. Doživeli bomo najbrž isto komedijo kot v aferi Lorimer.
* Dr. Harvey W. Wiley, šef kemičnega, oddelka v poljedelskem oddelku je podal ostavko. Wiley je bil 29 let kot prvi kemik v vladni službi. Bil je velik sovražnik ponarejalcev živil. Trudil se je, da bi te vrste lopovom, ki s ponarejenimi živili otrovajo ljudstvo, za vselej vnieil njih podlo obrt. Ali zadnji čas so vestnemu uradniku metali od vseh strani polena pod noge, da se mn je slednjič služba pristudila in je prostovoljno podal ostavko.
* Obravnava proti mesarskim kraljem pred zveznim sodnikom Carpenterjem se bliža koncu. Državni pravdhik James M. She-clian je v stvarnem govoru raz-obložil, da so mesarski kralji grešili zoper Sheirmanov protitrust-janski zakon. Njegov stvaren in nepristranski govor, v katerem je zahteval, da porotniki priznajo mesarske trustovce krivim, je napravil na navzoče poslušalce, med katerimi je bilo mnogo znanih juristov, globok vtis. Obravnava bo najbrž končala še tekom ‘tedna, ako advokatje trustovcev ne bodo izrabili zopet kakšne nove tehnične trike in s: tem zavlekli obravna-vo v nedogleden čas.
* Štrajk v predilnicah in tkalnicah v Lawrence. Mass., je zdaj večinoma končan. Do sedaj štraj-ka še do 6000 tkalcev in prejcev.
Pni je odnehal trust in priznal zahteve štrajkarjev. V pondeljek so ravnatelji . štirih neodvisnih tvomie izjavili, da priznajo zahteve delavcev. Zdaj je še osem trmoglavih in zagrizenih lastnikov tvornic, ki nočejo miru z delavci. Med štrajkujočimi delavci vlada največja solidarnost. Delavci se ne bodo vrnili na delo, dokler ne izvoju.je.jo popolne zmage. Štraj-karji, ki so zmagali in se vrnili na delo, bodo morali delati 14 dni, predno bodo dobili plačo in jim bo mogoče podpirati svoje še štrajkujoče brate.
— Socijalisti na Kitajskem. Ni
dolgo tega, kar se je ustanovila v Šangaju na Kitajskem socialistična1 stranka in takoj pričela živahno delati. Razvila je veliko propagando' za socialistične ideale s tiskano in pisano besedo. Razširja liste, okrožnice, letake in agitira z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. V stranko lahko vstopi vsakdo, ki je dovršil 16. leto. Na Kitajskem kakor sploh na jugu ljudje namreč veliko hitreje dorastejo kakor pri nas. Razen starosti 16 let je potrebno, da se dotičnik sam. vzdržuje in da ima normalno šolsko izobrazbo. V stranko se sprejmejo posamezniki vseh narodnosti, ver in obeh spolov. Program obširno govori o izdaji listov, brošur, o javnih predavanjih. o gradnji bolnic in vzgajališčih za otroke. 'Stranka hoče osnovati zadružne banke. Novo ustavljena stranka stopi v zvezo s ¡socialistično internacionalo.
Mehikanski predsedniki
Med državniki, ki so določevali usodo Mehiki, so nekateri, ki zaslužijo, da jih pozna širša javnost.
Antonio Lopez de Santa Ana, ki je umrl leta 1876 v pregnanstvu, je bil večkrat izvoljen predsednikom. Imel je zelo široko in kosmato vest. Vsako, še tako podlo sredstvo mu je dobrodošlo. Ko je moral v vojni s sedanjo zvezno državo Teksas leta 1836 ostaviti mesto San Antonio pred zmagujočimi Teksanci, je dal otrovati vse vodnjake v mestu. Kasneje je seveda zaman tajil ta nečloveški zločin, vsled katerega je umrlo približno do sto Teksan-cev, ne da bi bilo mogoče zdravnikom v prvem trenotku najti prave vzroke za bolezen, ki je; hipno napadla, zmagovalce v več-' jem številu.
Nekaj tednov kasneje ga je zajela sovražna četica. K sreči pa ni bil njegov zločin še znan, ker drugače bi Teksanci postopali ž njim na kratko.
Antonio Lopez de Santa Ana je bil zelo predrzen človek. Ko je leta 1838 osebno vodil obrambo mesta Veracruz, ga je sovražna kroglja zadela v koleno, dasi 'se mu ni bilo treba izpostavljati nevarnostim. Ko so mu odrezali nogo, ni z očesom trenil. Med operacijo je izpušil škatljico s 50. cigaretami.
Z državnim denarjem je gospodaril, kot bi bil njegova last. Kolikor ga je dosegel, toliko ga je spravil v svoj žep. Z industrijel-nimi koncesijami je delal kupčijo zase. Karol pl. Gagern, nekdanji nemški častnik, ki je vstopil v mehikansko službo, pripoveduje o tem veselo dogodbico. Trije prosilci: Nemec, Francoz in Anglež so se zglasili pri Santa Ani, da bi jim podelil koncesijo za izkoriščanje nekega rudnika. Po vrsti so si izprosili privatno avdi-jenco. Prvi mu je obljubil pet odstotkov čistega dobička, drugi mu je dajal sto tisoč pezov, ko dobi koncesijo, tretji je pa pri avdi-jenci pustil na mizi sveženj bankovcev. Takoj je dal po svojem adjutantu poklicati Angleža v sobo.
“Tu ste pozabili denar”, je dejal.
“Jaz”? je odgovoril Anglež. “Nemogoče — saj ga še pri sebi nisem imel.”
“Ali ti bankovci?”
“Morajo biti vaši, gospod predsednik. Ali me smatrate za tako nepaznega človeka, da bi izgubil tako veliko svoto?”
Dal je klobuk na glavo in zapustil sobo.
Drugi dan je imel koncesijo.
Neki drugi dogodek osvetluje še bolj njegov značaj, za katerega se je zvedelo leta 1844, ko ga je kongres obsodil v večno pregnanstvo. vsled katerega je mnogo političnih kazneneev dobilo zopet svobodo. Med temi ljudmi je bil tudi neki Carlos Benevusto, katerega so svoječasno vrgli v ječo. ne da bi imel zaslišbo in sod-nijsko obravnavo. Benevusto je leta 1842 razkril bogat srebrn rudnik. Šel je k predsedniku in mu ponudil večjo svoto denarja, da bi smel pričeti z delom v rudniku. Predsednik ga je vprašal, če je o svojem razkritju povedal še komu drugemu. Ko je Benevusto zanikal to vprašanje, je predsednik določil dan, da gresta skupaj pogledat rudnik. Do omenjenega dne pa Benevusto ni smel nikomur nič povedati o svojem razkritju. Tako se je predsednik polastil skrivnosti, dan kasneje je pa vka.zal vreči Benevusta v ječo, kjer je zdihoval, dokler ni kongres predsednika obsodil v pregnanstvo. V tem času je pa Santa Ana izkoriščal rudnik in Benevusta goljufal za milione dolarjev.
Pravi čudak je bil tudi Miguel Miraman, ki je bil dne 19. junija 1867 vstreljen s cesarjem Maksi-milianom. Miramon se je kot laj-tenant zaljubil v damo Marijo Bombardo, ki mu je rekla, da naj vpraša za njeno roko, ko bo stotnik. Mladi lajtenant se je kmalu prelevil v štreberja in po petih letih je postal stotnik. Ali Marija
Bombardo ni bila zadovoljna. Rekla mu je, da ne misli na možitev, dokler ne bo major. Ko je po dveh letih postal major, ga je pa odslovila, da mora postati general, kar je Miramon tudi dosegel leta 1852. Zdaj je še le častihlepna dama stopila ž njim v zakon, ki je kasneje s premišljenimi šaho-vimi potezami dosegla, da je postal predsednik.
Kot predsednik je posnemal svojega prednika Santo Ano, ke-dar je bilo treba napolniti svoje žepe. V zimi 1859 so roparji vlomili v mehikansko banko in ukradli za en milion novo kovanega denarja. Splošno se trdi, da je Miramon dovolil roparjem odnesti pete proti izplačilu pol milio-na.
Tudi Indijanec iz rodu Zapo-tekov je bil mehikanski predsednik. Bil je Carlo Benito -Juarez, ki je dal ustreliti Miramona in cesarja Maksimiliana. Juarez ni polnil svojih žepov, ampak je brezvestno postopal pri napolnjevanju državne blagajne. Inozem-cem je prodajal ničvredne zlate in srebrne rudnike, v katerih so v zgornje zemeljske plasti zakopali kosce zlata in srebra.
Predzadnji predsednik je bil Porfirio Diaz pravi krvolok, katerega je strmoglavila revolucija. Kruto je nastopal proti svojim političnim nasprotnikom in vladal je kot pravi samodržec.
Zdaj je predsednik Madero*, ki je vodil revolucijo proti Diazu. Dasi se še ni ogrel na predsedniškem stolu, že je v Mehiki zopet revolucija, ki ima namen odstaviti ga kot predsednika in pomagati kakemu drugemu štreberju do predsedniške časti.
— Koliko velja letalni stroj.
Francoski strokovni list “Aero-phile” objavlja pregled o cenah aeroplanov različnih sistemov. Povprečno so dvokrovni aparati dražji od enoferovnih. Najdražji letalni stroj je motor, ki ima 100 konjskih sil': 36.000 mark. Najdražji enokrovec pa dobiš že za
24.000	mark, seveda ima- le 60 konjskih sil. Cene se ne ravnajo vedno le po jakosti motorja.. Eno-krovni aparati z 80.60 in 50 konjskimi silami imajo .enako ceno po
16.000	mark. Najcenejši izmed navedenih sistemov je dvokrovni a-parat, ki ima 25 konjskih moči in velja 8000 mark, torej ni dražji kakor srednje vrste avtomobil. Povprečno je treba 'računati, da velja aparat brez motorja 8000—12.000 mark. Motor srednje sile, torej 50 konjskih moči, velja prav toliko, tako da lahko račjih namo okolo 20.000 K za potrebni kapital. Najmočnejši dosedanji motor ima 200 konjskih moči, a je s svojimi 390 kilogrami preneroden za porabo. Druge vrste motor ima 140 konjskih sil in je težak samo 130 kilogramov; cena mu je 24.000 mark. Ta motor, ki ga' je zgradil Gnome, je doslej naj- • boljši, ker na eno konjsko silo ne pride niti en kilogram vse teže. ' Najmanjši motor s 25 konjskimi silami še vedno tehta 100 kilogramov in velja 4000 mark. Tem izdatkom je treba prišteti še stroška za gorilo , olj e in poprave. Zategadelj v bližnji bodočnosti še ne 'bo možna splošna poraba aeroplanov, ampak ostane letanje po zraku še šport bogatih ljudi.
— Besne sufragetke. Borilke na žensko volilno pravico, ki jih na Angleškem imenujejo sufragetke, so uprizorile 1. t. m. v Londonu tako hude izgrede, kakor še nikdar doslej. Sufragetke so v velikih skupinah korakale po ulicah in razbile izložbe in okna velikih trgovskih hiš. Ne1-kaj razljučenih sufrag.etk je pridrlo do Asqu'ithovega stanovanja in so razbile hišna okna. Prav tako so se bile lotile tudi oken vladne palače. Aretirali so 152 sufra-getk med njimi gospodično Pank-hurstovo, znano voditeljico angleškega ženskega gibanja. Neka ženska je razsula s strelom iz revolverja v kolonij alnem uradu šipo. Londonske trgovce so nenadni izgredi jako osupnili in vznemirili. Škode so napravile sufragetke za 24.000 dolarjev.
GLASILO
Slovence Narodne Podporne Jednote
Izhaja tadeasko.
Muddyju. Piri njem smo svojedob-no zborovali.
Bratski pozdrav!
S. član štev. 156.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Uhieago, 111.
Velja za vse l«to $1.00.
O R O A. IS or THE
SLOVEN 1C NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Subscription, $1.00 per year.
«
DOPISI.
East Helena, Montana.
Tukaj je precejšnjo število Slovencev, kateri so zaposleni v tlika jšni rudotopilnici. Dela se še precej dobro. Zdaj delajo v treh plavžih, govorijo pa, da bodo kmalu .delali v štirih. Vzlic temu rojakom ne svetujem sem hoditi za delom, ker je še* tukaj mnogo ljudi brez dela; kdor pa ima delo, ga drži toliko časa, dokler lahko dela.
Na društvenem polju pa precej dobro napredujemo: imamo raz lična podporna društva, ki' pripadajo k različnim jednotam in zvezam.
Tudi naše Slovenke ne zaosta jajo na društvenem polju, kajti tudi one imajo svoje društvo — “Narodne Slovenke, štev. 75 S S P Z.
Dne 12. marca je imelo društvo “Slovenski Lovec” mesečno sejo Na te seji je bilo prečitano pismo v katerem tukajšni duhovnik za poveduje, da mora vsak član o-praviti velikonočno spoved in obhajilo. Vsak član naj prispeva tudi 50 c mesečno za cerkev, ker drugače ne sme v cerkev. Katerikoli član društva “Slovenski Lovec”, ne bo spolnil dolžnosti, ki jih zapoveduje duhovnik, pa ne bo pokopan po katoliškem obredu itd. itd.
Nehote silijo človeku ostre besede izpod peresa. Noben član naše jednote se gotovo ne briga za to, kako duhovniki raznih vero-izpovedanj agitirajo izven delokroga naše jednote za svojo cerkev, ker imajo po ustavi Zd. držav do tega pravico in ke*r je to njih privatna zadeva. Nikakor se pa ne more noben zaveden član strinjati1 s tem, da bi se vsaka agitacija zanesla v našo jednoto in tako napravil razkol v naši podporni organizaciji. Ako kateri duhovnik občuti potrebo, da ljudje hodijo v cerkev, tedaj naj za svojo cerkev agitira od hiše do hiše, društva S N P J naj pa pusti s pismi na miru, ki ne1 morejo imeti druzega namena kot napraviti razdor v društvu.
Radovedni smo, kaj hi rekel duhovnik, pa naj že bo katerikoli vereizpovedanja, če bi prišel kateri član naše jednote v cerkev, pa bi agitiral izpred oltarja ali s prižnice za našo jednoto« Gotovo bi mu duhovnik pokazal vrata in povedal, da to ni prostor, kjer se lahko agitira za našo jednoto. _
Vsakdo naj agitira za svojo st\ar tam, kjer je prostor za agitacijo.
Z bratskim pozdravom.
S. R.
Wasson, Ul.
Delavske razmere so še precej ugodne. Delamo vsaki dan in zaslužek je bolj srednji. Slovencev je tukaj še malo naseljenih. Ali živimo pa prav sporazumno med seboj. Včasi se zabavamo pn buteljki nedolžnega ječmenovca. TTpam, da bo prijateljska vez med nami postala še tesnejša, ko na-stopijo neprostovoljne počitnice.
Vsem čitateljem “Glasila je dobro znano, da s prvim aprilom poteče pogodba med rudarji m lastniki rudnikov. Prvi aprili nam torej prinese mir ali vojno. Nekaj pozitivnega že danes izreci, je pa nemogoče. Ako nam prinese prvi april stavko, pojdemo peclarji v prvi vrsti na delo — na ciscenj hiše in shramb. Do sedaj sm vsled vsakdanjega dela tako utrujeni, da preostaja malo časa za
snažen j e.
Seveda bodemo imeli tudi mn -go časa za čitanje dobrih knjig i časnikov. Uredili bodemo lahko tudi društvene razmere, pogovar jali se o prihodnji konvenciji itd.
Brat Louis Grebenjak ni vec v
Pueblo, Colo, 14. marca, 1912.
V deželo prihaja pomlad. Čas cvetja i'n prebujenja narave. Marsikateri dela načrte za prihod-njost. Marsikateri kuje s fanastič-nimi mislimi pot, po kateri upa; hoditi, misleč: še toliko časa, še toliko — in potem bode lepše, udobnejše življenje. Marsikatere-I mu je še cvetelo cvetje v naravi zadnjo pomlad, marsikateri je bil še zdrav, vesel, ki ga- pa sedaj že krije gruda v mrzlem grobu; videl ne; bo več prihajati v deželo cvetoče pomladi, ker umrl je in nam je drag ostal le v spominu. Da, spomin za umrlim, ki nam je bil drag v življenju, je ono čuvst-vo, ki nam ga stisne v našel srce brenotek, ko se ločimo, koi se od njega poslovimo, ki s solzami v očeh zremo krsto v hladnem grobu. —
Potrti1 in s tužnim srcem vračali so se člani dr. “Orel”, štev. 21. S N P J z mirodvora zadnjo nedeljo dne 10. marca; spremili so k zadnjemu počitku zvestega, še mladega, člana dr. “Orel”. Pokojni je bil zvest član našega društva, Rajni Jos. Horvat je umrl 4. marca. Sprevod je odredilo društvo dne 10. marca, katerega so se vdeležila društva : “Orel”, S N P J, “Sv. Peter in Pavel” J S K J, “Majka Božja od Trsata” N H Z in za tem društvo S S P Z Umrli Jos. Horvat je bil doma iz vasi Kal, fare Ambrus na Dolenjskem. Tukaj mu je tudi umrla sestra pred štirimi leti. Doma zapušča brata in tri sestre ter dva brata, Bolehal je mesec dni za le-garjem, katerega narava ni premagala. Bil je še mlad, v najlepši dobi življenja, star 24. let.
Danes meni, jutri tebi . . . Da prijatelj, glej, kolike koristi so podporne organizacije; kolikim preskrbe, da vsaj v najhujši bedi dragim, kojim smrt vtrga rodite lja -—- obriše solze in jim je prva pomoč. Pristopi v naše vrste in bodi naš brat — danes meni, jutri tebi, velja tudi tebi, ti, ki nočeš pristopiti v naše vrste.
Veličasten bil je sprevod, veli časten tembolj, ker so se vsi člani udeležili in izkazali umrlemu bra tu zadnjo čast. Čast gospodičnam Francki Rutar, Aliči Erčulj, Mari ci Erčulj, ki so se potrudile nesti venec pri sprevodu, ki ga je podarilo društvo za napisom: “Ved ni spomin. Bratsko dr. “Orel”!
Pokojni bil je blagega značaja, naprednih idej, ljubil je petje in dramatiko. — Tako, dragi, nepo zabni, umrl si, končal si življenje v najlepšem cvetju mladosti. Ved-ni ti spomin! Mi pa, ki še nam klije življenje, hodili bodemo po začrtani poti z roko v roki v bo ju — do zmage; po poti naše jed note, da bode tudi nam, ko leže mo v grob položila venec: Zvestemu vedni spomin! Blag ti spomin, nezabni prijatelj, ti moj drug mladih let!
Josip Hočevar, član dr. “Orel” štev. 21.
sklep blagohotno na znanje in naj , ro sovraštvo. Ako bi pa poostrili ga vpoštevajo že za prihodnjo sejo.
Na vse brate pa apeliram, da redno posečajo društvene seje in naj nikar ne zaostajajo z mesečnimi prispevki, ker je le tem potom mogoče doseči povoljen napredek za društvo in jednoto. Ako vedno prihajamo vsi redno k društvenim sejam in se ravnamo natančno po pravilih, bo vedno vse v redu.
Bratski pozdrav, vsem bratom in sestram S N P J!
Lucas Zupančič, tajnik.
Razprava o rezervnem fondu.
Breezy Hill, Kans.
Različni nasveti za prihodnjo konvencijo prihajajo v “Glasilo”. Ali malo jih je, s katerimi bi se mogel strinjati. Zategadelj hočem tudi jaz o tem spregovoriti in obelodaniti svoje mišljenje.
Prvi nasvet se je glasil, da naj bi vplačevali po starostnih razredih svoje mesečne prispevke.
Bratje in sestre! Ako bi prihodnja konvencija uresničila ta nasvet, tedaj bi ž njim hudo zadela jednoto.
Naša. jednota je bila vstanov-ljena na podlagi enakih pravic in dolžnosti za vse članei: vsi imamo enake dolžnosti pri vplačevanju mesečnih prispevkov in spolnje-vanju pravic v slučaju smrti, nesreče ali bolezni.
Vpeljal naj bi se rezervni fond? Zakaj zopet to? Danes mora vsako društvo že skrbeti za svoj rezervni fond in kako naj potem diruštvo dobi denar od članov še za glavni rezervni fond? Vsako društvo naj strogo nadzoruje bolnike, da se bolniki strogo ravnaje po pravilih. Pazi naj tudi na one, ki so bolni le na videz, ali so- pa sami zakrivili bolezen. Ako bi vsako društvo .ravnalo strogo smislu pravil, bi v naši glavni
Joliet, 111.
Vse brate društva “Jolietska Zavednost”, štev. 115, ki še kaj dolgujejo na mesečnih prispevkih, opominjam, da poravnajo zaostalo do zadnjega dne v tekočem mesecu, ker -bom potem oddal knjige nadzornemu odboru, da jih pregleda za tri mesece.
Vabim vse člane, da se udeležijo prihodnje seje dne 14. aprila, ker se bo čital na seji tudi račun za tri mesece.
Bratje, ki so spremenili svoje 'bivališče, naj mi blagovolijo naznaniti svoje naslove.
Naš brat, Frank Sterniša, ki je ponesrečil v tvomici za vžigalice, je okreval od hude opekline na obrazu in pojde zopet k svojemu delu.
V Jolietu je še mnogo Slovencev, ki niso pri nobeni podporni organizaciji. Zdaj, ko smo znižali pristopnino, ima vsakdo ugodno priliko, da- pristopi k društvu “Jolietska Zavednost”. Nilcdo se ne more izgovarjati, da je sedaj pristopnina previsoka. Vsakdo se lahko sedaj pridruži podporni organizaciji, ki ima namen skrbeti za se ali za svojce.
Z bratskim pozdravom.
Mike Likovich, tajnik.
Roundup, Mont.
Naznanjam vsem članom društva “Ilirija”, štev. 114 S N P J, da smo na zadnji seji zaključili, da se vprihodnje vršijo društvene seje ob dveh popoldne, mesto dopoldne, kot so se seje vršile do sedaj.
Sicer se bojo seje vršile istega dne in v isti dvorani kot do sedaj. Društveni sklep zvrši le toliko spremembe, da se seje vršijo mesto dopoldne v bodoče popoldne.
Bratje, ki niso bili navzoči na omenjeni seji, naj vzamejo ta
blagajni bilo za tretjino več goto vine, kot jo imamo dandanes. To bi 'bilo najboljše sredstvo za po-množitev rezervnega fonda.
Spregovoriti hočem tudi o domu in farmi. Ako bi naša jednota zgradila dom, vrhutega. pa še kupila farmo, potrebovali bi za to ogromno svoto denarja. Za člane in članice bi ne bilo konca ne kraja povišanih vplačil in jednota bi bila zopet hudo zadeta.
So pa podporne organizacije, ki štejejo nad milion članov, pa nimajo doma za invalide in ne farme za rezervni fond, pa imajo vseeno lepo premoženje v blagajni.
Res lepo se čuje beseda dom za invalide, ker si lahko vsakdo domišlja : Ko bodem star, za delo nesposoben pa pojdem, na dom da odpočijem svoje trudne in izmučene kosti. Ali stvar je drugačna. Nasvet se je glasil, da bi sta ri in onemogli člani delali na far mi.
Bratje in sestre! Ked.a.r bo ka pitalrzem iz nas izsesal zadnji mo-zek, nas pahnil iz rudnikov in tovarn. kam naj obrnemo svoje korake? seveda proti domu, na far mo, kjer bodemo zopet izpostavljeni vročini poleti, po zimi pa mrazu. Priganjačev bi mogoče tu di ne manjkalo, ki bi bili vedno za hrbtom, da bi delali. Godilo bi se nam kot preje, ko smo delali za kapitaliste.
Marsikdo bi bil rad pri svojcih, v stari domovini ali pa kje drugod, kjer bi na stara leta živel po svoje. Seveda bo kateri čla nov rekel, da na bodo silili nikogar oditi na dom. Resnica je tudi, da se ne more tudi nobenega siliti. Ampak preje je bil prisiljen plačevati visoke prispevke za podjetje.
Strinjam se popolnoma z nasvetom br. Somiga, posebno pa z neigovim izrekom: bratje pamet. Pametno moramo prevdariti vsaki stvari, o vsakem predlogu, ki se tiče naše jednote. Premisliti moramo, če predlog koristi ali škodi naši organizaciji. Proč s prispevkom po razredih, proč z re zervnim fondom in domom. Pre pričan sem, da bo naša podporna organizacija cvetela in raistla, ako ostane vse pri- starem.
Pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Rochus Godina, tajnik štev. 65.
nadzorovanje bolnikov, tedaj bi tudi pomnožili sovraštvo.
Ako hočemo ¿boljšati gospodarski položaj jednot, potem delajmo ua to, da se jednote združijo v eni ali pa v dveh jednotah.
Paziti moramo, da se tudi z nami ne zgodi, kot se je zgodilo pri tukajšnem slovaškem društvu, pri katerem je bilo tudi mnogo Slovencev. Prišel je čas konvencije in na konvenciji so vpeljali vplačevanje po razredih. Ta zaključek je rodil, da so pričeli člani odstopati trumoma in pristopati k drugim jednotam.
Jaz mislim, da bi ne bilo dosti nasprotnikov, ako bi naša jednota vstanovila močno osrednjo konzumno zadrugo, iz katere bi se pošiljalo blago za vsakdanje potrebe drugim, manjšim društvom, ki so- se prostovoljno zglasila, da hočejo prejemati blago od centrale. Italijanski naselniki, ki so osnovali nekakšno konsumno centralo, izhajajo prav dobro.
Farmo pa ni priporočati naši jednoti. Ta špekulacija nas spravi prav lahko v prepad. Mnogo slučajev bi lahko nav el, ako bi ne bilo škoda za prostor, da sta po dva vzela farmo za obdelovanje v najem. Kmalu je prišlo do spora ker se je enemu dozdevalo, da mora preveč delati. Razpor se1 je širil. dokler nista bila slednjič primorana v svojo škodo razdvojiti se. In kaj takega se lahko pripeti tudi naši jednoti.
Farma potrebuje predvsem dobrega, izvežbanega in vestnega oskrbnika. Slučaji iz stare domovine govorijo jasno o tem. Dokler je stari oče gospodaril, je rastlo premoženje. Ko je pa zatisnil oči in so začeli gospodariti otroci, je pa šlo premoženje ni-z-dol.
Dobro je, ako posamezni rojaki kupijo farme, ali jih pa vzamejo v najem, ker lahko preskrbijo sebe za stara leta, pa tudi svojo deeo. Do danes še nisem slišal, da bi bil posamezni kaj zgubil, ako je pridno obdelaval svojo farmo. Nikakor pa ni farma za jednoto priporočljivo sredstvo, da bi si ž njo gospodarsko opomogla. Ne priporočam tudi, da bi farmo kupilo več članov skupaj.
Pozdrav vsem bratom in sest ram SNP J!
Fr. Schuster.
farmar in član štev. 19.
jemo še kaj druzega, kar nam za-1 Trstični razred ali v razred de-
Columbus, Kansas.
Skoraj v vsaki izdaji “Glasila” čitamo nasvete za gospodarsko utrditev naše jednote.
V Ameriki imamo Slovenci preveč podpornih jednot in zvez, pa tudi bolniška podpora je previsoka. Ti faktorji pa vplivajo slabo na premoženje jednote. Da bi se temu zlu prišlo v oko-m, se z marsikatere strani priporoča bolj strogo nadzorovanje bolnikov. Sicer je lahko priporočati bolj strogo nadzorovanje bolnikov, a težje ga je izvesti. Že danes obiskovanje bolnikov prinese marsikate-
Girard, O
Ob času, ko se je vršilo splošno glasovanje, kje naj se vrši prihodnja konvencija, se nisem oglasil, zavedajoč se, da bo v korist jed noti, pa naj se že vrši v tem ali onem mestu. Zdaj, ko gre za re zervni fond, pa hočem tudi povedati svoje mnenje v kratkem do pišu.
Z načrtom brata Zakrajška se ne morem strinjati, ker vem, da bi ne koristil njegov načrt naši jednoti, ako bi se uresničil.
Brat Zakrajšek ni premislil, koliko članov in članic bi po njegovem načrtu izgubila naša jednota. In zakaj ? Ker bi mnogo članov ne hotelo plačevati tako visokega prispevka. Zopet drugi člani nimajo denarja — ali so pa brez dela —, da že sedanji asesment plačujejo težko.
Res je, da je treba skrbeti za ostarele člane in članice. Ko raz mišljamo o tem, je treba tudi misliti v kakšnem gospodarskem stanju je bila jednota pred štirimi leti in v kakšnem je danes? Ako to prevdarimo, tedaj lahko mirno gledamo bodočnosti v obraz in se nam ni treba bati za ostarele člane.
V slučaju, da se zopet pripeti kakšna, nezgoda v kakem rudniku, ki bi zadela našo jednoto, sem prepričan, da bi vsak član, ki ima le iskrico ljubezni do svojega bliž-nega v svojem srcu. radovoljno prispeval en dolar ali dva za po nesrečene.
Jaz nikakor nisem nasprotnik rezervnega fonda. Le ne strinjam .se z načrtom br. Zakrajška. Vsekakor pa soglašam s predlogom brata gl. podpredsednika, ki je bil priobčen dne 8. marca.
Pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
Fr. Ban. član štev. 49.
more koristiti.
Z vsemi dopisi, kar sem jih čital do sedaj in imajo namen zboljšati in osigurirati našo jednoto, se strinjam in soglašam le načelno. Ali čital sem tudi dopise, pri katerih je bilo citati med vrsticami, da bi nekateri dopisniki najrajše videli, ako se zaključi debata O' boljšem napredku naše jednote in o večjem napredku na gospodarskem, političnem in izobraževalnem polju za naš narod.
Temu se pa ni čuditi. Tudi v naši jednoti imamo brezbrižne člane, ki se ne brigajo za nobeno stvar. Taki člani niso le v naši jednoti, marveč jih najdemo skoraj v vsaki'organizaciji. Te vrste člani se ne brigajo za napredek, za splošno izobrazbo kakor tudi ne za politiko in gospodarske razmere.
Ako pridem slučajno ž njimi v pogovor, mi' takoj zalučajo v obraz, da je bila sužnost odpravljena že pred 40. -leti, da so jih takrat pretepali z bičem in ravnali ž njimi kot z nemo živino. Danes je pa človek svoboden in gre, kamor hoče, naša podporna društva in jednote pa skrbijo za bolnike in za dostojen pogreb po smrti. Da nekateri ljudje ne poznajo danes sužnosti se nam ni treba čuditi. Danes je sužnost bolj umetna in prikrita. Res je, da kapitalisti nimajo biča, s katerim bi delali stremenasta znamenja, po pašem hrbtu. Današnji priganjači nimajo biča, da bi udrihali po slabotnih delavcih in jih tako prisilili, da bi pri delu napeli svoje zadnje moči. Marsikaterikrat pa danes prileti po delavcu s polenom, ali pa dobi' svinčenko v prša ali v glavo. Sv-ojedobno so morali sužnodržci importirati sužnje iz Afrike ali pa od kje drugod. Danes pa prihajajo delavci sami' od vseh krajev sveta in prosijo pred vratmi tvornice za. delo. Če je v dobi sužnosti vbil sužnodržec sužnja, je bil oškodovan, ker je moral kupiti druzega ali pa sam prijeti za delo. Ako danes vbije de lavca pri delu, morajo pa naše jednote plačati posmrtnino. Ako je sužnodržec poškodoval delavca na1 zdravju, tedaj je moral sam skrbeti, da je zopet ozdravel. Danes imajo to skrb jednote in podporna društva.
Marsikdo bi v-govarjal, da kapitalisti niso krivi vseh nesreč in bolezni. To se razume samo po se bi. Ali če bi imeli pred seboj statistični izkaz vsega leta o vzrokih bolezni in smrti, bi se kmalu pre pričali, da odlpade od vseh slučajev na naravo le dvajset odstotkov, ostalih osemdeset pa na kapitalistični sistem. Ako pa čitamo knjige, ki nas učijo o vzrokih bolezni, tedaj se skrči število, ki odpade na naravo, na deset odstotkov. Da danes živimo ljudje nenaravno življenje, je kriv kapi talistični sistem.
lavcev.
Ako bi imeli le jedno samo močno jednoto, bi bilo bolje za vsta-uovitev konzumnih društev. In če bi slovenski delavci imeli v svojih naselbinah svoje prodajalne, ne bi bilo treba ob času stavke'prosjačiti za podporo. Pa tudi kapitalistom bi bilo nemogoče pritisniti z gladom na delavce, da bi se brez pogojno podvrgli kapitalistom.
Naše združene jednote bi se morale ozirati na točko, ki jo je sprejela italijanska jednota na zadnji konvenciji, ki prepoveduje svojim članom ob času štrajka postati stavkokaz. Ako bi jednote seh narodov imele enako točko
svojih pravilih, bi1 po kratki dobi vsak štrajk končal z zmago za delavce.
Ker se bliža konvencija je treba tudi premisliti, kakšne delegate naj pošljemo na konvencijo. Ako bomo poslali na konvencijo zavedne in napredne delavce, tedaj bodo gledali, koliko imajo žuljev na rokah in iskali bodo sredstva in pota, da se teh žuljev znebijo. Pri volitvah delegatov se ne ozirajmo na premoženje predlaganega kandidata, pač pa vpošte-vajmo njegovo prepričanje in sposobnosti. Razredno zaveden delegat b-o predlagal, govoril in raz pravljal le v korist delavskega razreda. Gledal bo, da pojdejo tudi žulji z rok njegovih tovarišev delavcev.
In takih delegatov potrebujemo na konvenciji — delegatov trdnega prepričanja, ki ne omahujejo, ki gredo trdno in neizprosno pot naprej, ki vodi do prave svobode enakosti in bratstva do rezervnega fonda za vse delavce.
Z bratskim pozdravom.
Joseph Barut.
osnove le drobtinice iz delavskega programa. V Evropi je začetek storjen, led je prebit in prebiti ga bo treba tudi v Ameriki, ako hočemo, da bodemo delavci res kedaj svobodni in lastniki tega, kar smo izdelali.
Bratje zbudimo se. Razmišljajmo o vzrokih sedanje delavske sužnosti in bojujmo se za. odstranitev te sužnosti, pa bodemo vstano-vili najboljši rezervni fond. Bratski pozdrav vsem!
D. Bliimel.
Naznanila in vabila.
So. Lorain, O.
Naznanjam članom društva Bled”, štev. 17. S N P J, da smo vsled velikonočnega praznika prestavili sejo, ki se ima vršiti dne 7. aprila, na 31. marca. Seja se vrši v navadnem zborovalnem prostoru.
Vse člane vabim najuljudneje, da se seje udeleže v polnem številu, ker imamo na dnevnem redu važne točke, katere bo treba rešiti. Z bratskim pozdravom.
Fr. Vevar, tajnik.
Breezy Hill, Kans.
Naznanjam vsem bratom in sestram društva “Prvi Maj,” štev. 65, da se bode odslej pobiral prispevek v prvem mesecu začetkom četrtletja, v mesecih april, julij, oktober itd. za “Glasilo”.
Za vsaki časnik se mora plačati nairočnina naprej. Zategadelj moramo tudi mi to vpoštevati.
Z bratskim pozdravom.
Rochus Godina, tajnik.
St. Louis, Mo.
Pričela je razprava o rezervnem fondu, o nakupu farme in drugih nasvetih, ki imajo stik z rezervnim fondom.
Z razpravo je pričel br. Zakrajšek, ki je predložil svoj načrt o nakupu farme za rezervni fond vsem bratom v razpravo. S tem je brat Zakrajšek zvršil, da pridejo tudi bratje in sestre z dobrimi nasveti na dan in posežejo v razpravo-. Želeti je le, da se vsi bratje še nadalje udeležijo razprave, zberejo svoje misli in jih kot predloge predlože vsem članom in članicam v prevdarek. Pri teh razpravah je treba tudi vedno vpoštevati, če poleg jednote potrebu-
Sodobnih -slučajev, ki govorijo, da živimo v sužnosti, bi lahko naštel mnogo. Pa naj zadostuje!
Vsaka še tako majhna živalica se brani sužno-sti. Ako kdo hoče mučiti živalico, se brani muk vso življensko silo. Ali ljudje, ki radi trdimo, da, smo naj višje bit je na svetu, živimo v sužnosti Mnogo jih je med njami, ki bolehajo na boleznih, katere so prov-zročili kapitalisti v svojem drven ju za večjim p-rofitom. Prepričani smo lahko, da so delavci prisi-jeni opravljati dela, kjer sta njih zdravje in življenje vedno v ne varnosti. Vzlic temu se pa delavci ne brigajo, da bi se odstranile ta ke razmere. Nekateri so celo tako brezbrižni, da pravijo: “No, če me vbije, pa mi ne bo- treba delati.” Zopet drugi pa trdijo-: “Zavare van seim v podpornem društvu za slučaj bolezni in smrti. — Bo že plačala jednota, ako ponesrečim na delu.”
Nekdo naših bratov je pač v svojem dopisu zaklical: “Bratje pamet! Pridite na dan z napakami!” Ako bi vpoštevali ta nasvet, našli bi toliko napak, da bi bilo nas strah in groza.
Mi vemo, da, so bili kapitalisti še pred nekaj leti vsak za sebe. V mislih, za odiranje delavcev so bili složni, ali delali so drug drugemu konkurenco, ker so zapazili, da z medsebojno konkurenco škodujejo drug drugemu, so se združili v trustih, da laglje odirajo delavce in ljudstvo vobče.
Tudi mi imamo več jednot, ki so vstanovljene na -svobodomiselni podlagi. Vse te jednote imajo skoraj jednaka pravila in načela, vendar pa delajo druga drugi konkurenco. Potreba je, da se združijo tudi svobodomiselne jednote, da tembolj in hitreje širijo naša načela, Zveza vseh jednot, pravzaprav združenje vseh jednot v eno, bi mnogo več koristilo za prosveto in probujo našega naroda, kot danes zmorejo posamezne jednote. Vsakdo bi lahko mnogo hitreje spoznal, kam spada: v kapita-
Collinwood, O.
Rezervni fond je res potreben ne le za vsako jednoto, ampak tudi za vsakega delavca. Večkrat se trudimo delavci, da bi vstanovili rezervni fond. Pa je vse zastonj Kapitalisti, katerih sužnji smo pobašejo naš rezervni fond v svoje malhe, nam pa pustijo le za najnujnejše življenske potrebščine. Seveda bi kapitalisti lahko vseeno živeli razkošno, ako hi de lavcem od njih produktov pustili še toliko, kolikor bi delavci potrebovali za svoj rezervni fond.
Zdaj sili vprašanje rezervnega fonda tudi v naši jednoti na dan V “Glasilu” lahko čitamo razpra ve, kako bi prišli do potrebnega denarja ali sredstev za vstanovi tev rezervnega fonda. Na vse do sedaj prečitane predloge pa odgovorim odprto, da se ne strinjam z nobenim, najmanj pa s predlogom brata John Mekinde, ker ne vem kje bi vsaki član, ki bi pristopil v jednoto, vzel 12 dolarjev, da bi jih vplačal. Naša jednota bi ne dobila novih elanov, marveč bi še stari odstopali.
Gotovo sem za rezervni fond. Ne soglašam pa, da bi se za rezervni fond povišali prispevki. Nabirajo naj se v ta namen prostovoljni prispevki. Marsikateri brat, ki je dobro- situiran, v bolj šem življenskem položaju in ima blago srce, bi gotovo posegell v žep za dober namen.
Četrta konvencija v Celevelan-du, je gotovo zv-ršila dobro delo za jednoto, ke-r je povečala “Glasilo” in spravila jednoto v pravi tir. Do danes se je -članstvo skoraj podvojilo. Po tem zgledu naj se ravna tudi prihodnja konvenci ja v Milwaukee.
Poljedelstvo naj se za enkrat opusti, ker bi imeli preveč tro škov. Oskrbnik bi gotovo zahteval dobro plačo in plačati bi bilo treba tudi vse druge zaposlene delavce, kar bi gotovo prekoračilo tudi dohodke. Jednoti bi ostalo le zemljišče.
Ali povečamo lahko “Glasilo”. Naš list bi moral postati bolj političen. Posebno bi moral priporo čati ob volitvah delavske kandidate. Izvojujmo si od države oskrbo onemoglih in invalidnih delavcev. Ako- delavec vse svoje žive dni dela za občni blagor, potem. ima tudi pravico zahtevati od države, da skrbi zanj na stara leta, Država danes skrbi za stare vojake. Zakaj ne bi država skrbela za stare delavce, ki so s svojim umom in delom vstvarili vse bo-gatstvo v državi. Ostaviti je treba ozko gospodarsko polje in stopiti je treba na politično. Danes se odločilne bitke bijejo na političnem polju. Ker pa tvorijo ogromno večino delavci v naši jednoti,-. ne more naš list zagovarjati in priporočati druge politike kot delavske.
V Evropi so si delavci socialno zavarovanje — zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode in starost izv-o-jevali na političnem polju. Izvolili so svoje zastopnike v po-stavodajne zbore, ki so od delavcem neprijaznih vlad izsilili socialne preosnove. Seveda so te pre-
Buxton, Iowia.
Opozarjam vse brate društva “Valvazor”, štev. 163, da se udeležijo prihodnje seje v polnem številu. Na dnevnem redu imamo važne točke v korist društvu.
V nedeljo zjutraj ob dveh je zgorel “šaft”. Nezgoda nam j» vzela petnajst dni pred' prvim aprilom delo-, ko poteče pogodba med delodajalci in rudarji.
Z bratskim pozdravom.
Frank Čerovec.
Johnstown, Pa.
Društvo ‘Triglav”, štev. 82 je znižalo vstopnino na $3.50 za april in maj.
Slovenci, ki ste člani druzih jednot in zvez, ali pa še niste člani nobenega podpornega društva, imate sedaj ugodno priliko 5 majhnimi pristopnimi troski pridružiti se našemu društvu. Človek ne ve, kje in kedaj ga čaka nesreča, zategadelj ne zamudite te prilike..
Z bratskim pozdravom.
F. Šuštaršič.
PROŠNJA.
Dne 13. t. m. me je obiskal gl. tajnik br. John Verderbar, da se prepriča o mojem položaju. Pri odhodu mi je sporočil, da naj se obrnem za- pomoč do vseh bratov in sester, ker mi je glavni odbor svoječasno dovolil prositi za pomoč.
Moj položaj je strašen. -Bolan sem že petnajst mesecev, imam pa sedem nedoraslih otrok, med katerimi niti še eden ni sposoben za delo. V teh kratkih besedah je moje gorje zapisano določno in jasno. Še zdravemu delavcu, ako ima delo, je težko preživeti sedmero otrok. S kom naj jih preživi delavec, ki je petnajst mesecev bolan ?
Bratje in sestre! Ne prosim za sebe podpore. Usmilite se mojih otrok, ki morajo brez zajuterka v šolo, pa brez večerje v postelj. To kar imajo na sebi, se ne more več imenovati obleka. Vsakemu očetu gotovo žalosti srce, ko vidi, da mora njegova nedolžna deca stradati, prezebati le radi tega, ker je njih oče delavec in si je vsled današnjega izkoriščanja nakopal bolezen, ki mu razjeda njeL govo zdravje.
Vem, da gre vsakemu delavcu trda za denar. Ali do katerega, se naj delavec v sili obme za pomoč kot zopet do svojega brata delavca. Kapitalisti ne poznajo milosti. Oni nas izrabijo, dokler imajo dobiček od nas. Ko pa postanejo nezmožni za delo, ko nimajo od naše delovne moči nobene koristi, se pa tudi ne brigajo za nas.
Vsak še tako majhen dar bom hvaležno sprejel. Vsak nikel — vsak cent b-o pomagal znižati moje gorje, omiliti bedo mojih nedolžnih otrok. Vse darove bom izkazal v “Glasilu”, zaeno pa. obljubim, če se mi še kedaj vrne zdravje in bom zmožen zopet sukati kladivo, da ne bom nikdar pozabil, kaj so storili bratje in sestre za me v stiski, in bom vedno pripravljen priskočiti na pomoč vsakemu članu- naše jednote, ki bo prišel v bedo in retvščino.
Bratski pozdrav vsem bratom in sestram S N P J!
Ladislav Kovasz,
1144 W. Division St.
South Bend, Ind.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Pr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc. Cajnkar, 4939 Hunt ave., St. Louis, Mo.
Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
ir «		k ■>!š
« « »	IZ GLAVNEGA URADA	s a »
«		«
SPREMEMBE
pri krajevnih društvih za mesec februar 1912.
Slavija, št. 1. Zopet sprejeti : Alois Baškovič, c. 4762, Ant. Pen-gal, s. 8866. Prvi mesec suspen-dovan : Alois Kolarič, c. 8168. Drugi mesec suspendovani : And. Erjavec, c. 5358, Ant. Dogan, c. 11429.
Triglav, št. 2. Prvi mesec suspendovani :	Martin Urbanč, c.
9907, Mike Klobučar, c. 11430, Ant. Tomažič, c. 12384, John Pan-geršič, c. 8046, Hen. Figorin, e. 2950.
Adrija, št. 3. Izobčen : Gustav Malleky, c. 4627. Novo pristopil: Joseph Polanc, c. 12718.
Bratstvo, št. 4. Zopet sprejeti : Fr. Bataiček, c. 141, Jno. Srama, c. 4308, Val. Podlaščak, c. 4432, Aug. Arščevski, c. 4848, Stan. Pitlih, c. 5261, Gotlib Rilla, c. 6208, Jos. Matuška, c. 6707, Jos. Grikovski, c. 11095, John Tigar, c. 12234, Felix Rackovski, c. (11). Prvi mesec suspendovani:	Alex
Gorni, c. 794, John Ritzinski, c. 1109, Mike Jans, c. 1153, Julian Kalenkowski, c. 2623, Ant. Ritzinski, c. 4431, Ant. Bogažinski, c. 5684, Jno. Kalenkowski, c. 5687, Fr. Stainert, e. 7664, Jno. Stai-nert, e, 9827, Gregor Pavlenda, c. 10293. Drugi mesec suspendovani : Mary Bogajevski, c. 3081, Mihael Grlicki, e. 4427, Fr. Kočf, c. 5431, Ant. Skuzinski, e. 8835, Jos, Sajer, c. 8838. Izobčen: Peter Demski, c. 10690. Novo pristopil : John McLeach, c. 12719, Andrej Brelih, c. 12720.
Naprej, št. 5. Zopet sprejeti: Jno. Hribar, c. 446, Fr. Dolar, c. 2628, Alois Semič, c. 2801, Jos. Novak, c. 3380, Iv. Zamljen, c. 4065, Jos. Gorjup, c. 7554, Mike Kopač, c. 7832, Matt Korošec, c. 10694, Jos. Tratar, c. 11100, Joseph Pižem, c. 11107, Gaspar Urbančič, c. 11903. Prvi mesec suspendovani: Jos. Augustinčič, c. 2803, John Zakrajšek, c. 6838, John Peček, c. 8034, John Vihte-lič, c. 8543, John Zorman, c. 8872, John Zupančič, c. 9647, John Paulin, c. 10301, John Srnel, c. 10499, John Škulj, c. 10695, Jos. Šalegar, c. 10886, Ant. Gradišar, e. 11108, Ant. Cimperman, c. 11724, Fr. Kastelic, c. 12056. Drugi mesec suspendovani: Fr Vesel, c. 5439, Jos. Česnik, c. 8848, Iv. Pozarelli, c. 11097, Alois Pirc, c. 11109, Mike Zarnik, c. 11439. Izbočen: Štefan Perše, c. 9395. Novo pristopli: Jacob Škufca, c. 12721, Bernard Berlan, c. 12722, John Mlakar, c. 12723, John Ru-banovič, c. 12724, Štefan Gabor, c. 12725.
Bratstvo, št. 6. Prvi mesec sus-pendovan :	Anton Potočnik, c.
7684. Novo pristopui:	Jernej
Valentinčič, c. 2726, Fračiška' Rovan, c. 12727, Kristina Kvar-tič, c. 12728.
Bratoljub, št. 7. Zopet sprejeti: John Močnik, c. 587, Karol Močnik, e. 1772. Novo pristopil: John Kosteliç, c. 12729.
Delavec, št. 8. Zopet sprejet : John Žirovnik, e. 9848.
Bratstvo Naprej, št. 9. Zopet sprejeti:	John Pročko, c. 6948,
Anton Kotnik, c. 8770. Prvi mesec suspendovan : John Malli, c. 5515. Drugi mesec suspendovan: Blaž Bogataj, c/ 269. Novo pristopli : John Menhard, c. 12730,
Jacob Ovijač, e. 2731, Vincenc Ločinskar, c. 12732.
Trdnjava, št. 10. Drugi mesec suspendovan:	Martin Stalick, c.
5985. Izbočen: Matt Stalick, c. 10307. Novo pristopli:	Frank
Potočnik, e. 2733, Frančiška Kuhelj, c. 2734, Anton Hren, c. 12735.
Sokol, št. 11. Drugi mesec suspendovan :	Jovo Juraškovič, c.
9855.
Edinost, št. 2. Izobčen: Martin Podbevšek, e. 9201. Novo pristopli : Matt Trontel, c. 12736, Ignac Okoren, c. 12737.
Edinost, št. 13. Zopet sprejeti: Fr. Primovič, c. 8997, D. Trebo-vec, c. 11581, Steve Stefanič, c. 12066, Vinc. Ilaž, c. 10363, John Žume, c. 11620. Prvi mesec suspendovani : John Šaus, c. 341, John Močan, c. 9668. Novo pristopil : Štefan Kolar, c. 12738.
Sloga, št. 14. Prvi mesec suspendovani : John Stržinar, c. 9014, Jacob Štalčar, c. 11589.
Sloga, št. 16. Zopet sprejeti: Joseph Cetelj, c. 5714, Jacob Valant, c. 11740. Prvi mesec suspendovani : Andrej Golob, c. 7167, Fr. Luzar, c. 11309, John Dobnik, c. 10568, Frank Grimšič, c. 6954. Drugi mesec suspendova: John Jankovič, c. 11739. Novo pristopli : Marija Schenk, c. 12739, Marija Kramar, c. 12740, Frank Krivec, c. 12741.
Bled, št. 17. Novo pristopil: Joseph Zeželina, c. 12742.
Orel, št. 19. Zopet sprejeti: John Horvat, c. 627, Andreas Horvat, c. 673, Joe Luestik, c. 1692, Fr. Golle, c. 1737, Geo. Judič, c. 2516. Novo pristopil:	Anton
Pirnat, c. 12743.
Sokol, št. 20. Zopet sprejeti: John Knap, c. 6981, Thomas Šega, e. 6855. Drugi mesec suspendovan : Anton Jenko, c. 6513.
Danica, št. 22. Zopet sprejet: Geo. Bukovec, e. 6970. Prvi mesec suspendovani: Geo. A. Klobučar, c. 3585, John Butkovich, c. 8567. Odstopli: Joseph Jerman, c. 5932, Peter Romšek, c. 7853. Novo pristopli: Joseph Žitnik, e. 12745, Matt Žandar, c. 12746.
Edinost, št. 23. Novo pristopli: Martin Horvat, c. 12747, Joseph Volk, c. 12748, Frank Ser jun, c. 12749.
Šmarnica, št. 24. Zopet sprejet: John Logaj, c. 4136. Drugi mesec suspendovani: Anton Hribar, c. 8411, Matt Močnik, c. 7390.
Bratje Svobode, št. 26. Novo pristopil. Frank Čadež, c. 12750.
Celje, št. 27. Zopet sprejeti: John Mraz, c. 3208, And. Branž, c. 7405. Prvi mesec suspendovan: Fr. Žnidaršič, c. 4576. Drugi mesec suspendovan: Jos. Jerman, c. 8220. Izobčeni: Fr. Kus, c. 11327, Ant. Jenko, c. 11330.
Popotnik, št. 30. Novo pristopila : Marija Stefančič, c. 12751.
Naš Dom, št. 33. Odstopil. Sava Dželalija, c. 4157. Novo pristopli : John Geči, c. 12752, Frank Rozenberger, c. 12753, Paul Rok-nič, c. 12754, John Ban, c. 12755, Matt Latin, c. 12756, Dmitar Sta-nisavljevič, c. 12757.
France Prešeren, št. 34. Zopet sprejeti:	Jos. Faletich, c. 8225,
Frančiška Faletič, e. 11932. Prvi mesec suspendovan: John Peternel, c. 8024. Drugi mesec sus pendovan: Anton Rutar, e. 5937.
Zvestoba, št. 35. Prvi mesec suspendovan: Jos. Januš c. 7461.
Zveza, št. 36. Zopet sprejet: John Sregel, c. 4162. Prvi mesec suspendovani: Giovani Albertini, c. 10922, Jos. Slovenski, e. 4574. Drugi mesec suspendovan: John Primožič, c. 5632. Izobčen: Fred. Šregel, c. 4572.
Ilirija, št. 38. Zopet sprejeti: Ant. Raunih, c. 5483, Frančiška Raunih, c. 9688.
Narodni Viteži, št. 39. Zopet sprejeti: Ant. Marn, c. 1909, Fr? Bahovec, c. 1910, Fr. Mravlja, c. 1920, Marie Marn, e. 2553, Jera Bahovec, c. 2554, Peter Porenta, c. 3051, Fr. Čeh, c. 3238, Geo. Vol-čanšek, c. 8421, Ant. Filipčič, c. 9690. Prvi mesec suspendovani: Mike Knapič, c. 6978, Martin Škvorc, c. 7589, Ant. Filipčič, c. 9690. Drugi mesec .suspendovani : Fr. Penca, c. 1911, Sil. Rešek, c. 2908.
Zvon, št. 40. Prvi mesec suspendovan : Jos. Ružič, c. 7878.
Slovenija, št. 41. Prvi mesec suspendovan :	Mihael Kotar, c.
5877.
Večernica, št. 42. Odstopil: Dominic Milavec, c. 6008.
Aurora, št. 43. Zopet sprejet: Jos. Kolenc, c. 8726. Prvi mesec suspendovan:	Fr. Tomašič, c.
8984. Drugi mesec suspendovan: Frank Franeel, c. 4012. Izobčeni : Joseph Pangrc, c. 9434, Alois Rogaj. c. 8725. Novo pristopli: Joseph Petek, c. 12758, Joseph Ora-žen, c. 12759, Anton Bošnar, c. 12760.
M. Danica, št. 44. Prvi mesec suspendovani:	Matt Pirc, e.
2732, Frank Hercog, c. 6273. Novo pristopil: Anton Arh, c. 12761.
Illinoi-s, št. 47. Prvi mesec suspendovan :	Steve Mihelčič, c.
8245. Drugi mesec suspendovan : William Trohar, c. 8031.
Triglav, št. 48. Izobčen : Jos. Mravlja, c. 10938. Novo pristopil : George Kanzel, e. 12762.
Ljubljana, št. 49. Novo pristopli: John Rome, c. 12763, Mary Strah, c. 12764.
Narodni Dom, št. 51. Drugi mesec suspendovan : Anton Mlakar, c. 6991.
V Boj, št,- 53. Prvi mesec suspendovani : John Mesec, c. 8696, Joseph Judež. c. 9242, Matt Cimperman, c. 11135. Novo pristopli : Peter Jamšek, c. 12765, Matt Intihar, c. 12766.
Jutranja Zora, št. 54. Drugi mesec suspendovan : Jos. Benkovič, c. 8592.
Planinar, št. 57. Zopet sprejet: Frank Štiglic, c. 2176. Izobčen : Frank Cerar, c. 9455. Novo pri-stople : Marija Potočnik, e. 12767, Katarina Potočnik, c. 12768, Marija Kralj, c. 12769.
Litija, št. 58. Zopet sprejet: Joseph Smuk, e. 11944. Novo pristopil : Jacob Grabol, c. 12770.
Zavednost, št. 59. Novo pristopli: Terezija Dolinšek, c. 12771, Anton Kuhar, c. 12772.
Simon Gregorčič, št. 60. Izobčen : Gregor Zvone, c. 7891.
Sparta, št. 61. Prvi mesec suspendovan :	Frank Zalokar, c.
7895. Novo pristopli: Jernej Markič, c. 12773, Alex Smolnikar, c. 12774, Frančiška Zupančič, c. 12775, Anton Zupančič, c. 12776.
Bratska Sloga, št. 62. Prvi mesec suspendovan : George Brajdič, e. 11141. Drugi mesec suspendovan : John Kren, c. 5330. Izobčen : John Medoš, c. 9249, Peter Milje-vič, c. 11350. Novo pristopli: Joseph Prodan, c. 12777, Matt Sprajcer, c. 12778, Matt Svetič, c. 12779, John Kocjan, c. 12780, Matt Matkovič, c. 12781, Jacob Bukovec, e. 12782.
Bistrica, št. 63. Izobčen:	Jo-
seph Hren, c. 9724.
Slovenska Zastava, št. 64. Prvi mesec suspendovan: Jos. Gentar, e. 9256. Drugi mesec suspendo-an : Frank Lončar, c. 9800. Novo pristopil: Rudolph Počivalnik, c. 12783.
Prvi Maj, št. 65. Zopet sprejeti : Frank Božič, c. 5755, Anton Kunšek, c. 7688, Vid Podbelšek, c. 3396, Leo Urabič, c. 3143. Novo pristopli: Frančiška Topolov-šek, c. 12784, Valentin Homec, c. 12785, John Pulhlopek, c. 12786, Fr. Dolinar, c. 12787, Rudolph Pulhlopek, c. 12788.
Prosveta, št. 66. Prvi mesec suspendovan : Rudolph Krajnc, c. 4253. Novo pristopli:	Paulina
Prudieh, c. 12789, John Strukel, c. 12790.
Dolenec, št. 67. Zopet sprejet; Matt Plavonic, c. 10140.
Elovenec, št. 68. Nevo pristopli:	Frank Pogačnik, c. 12791
Peter Rostan, c. 12792, Anton Pečnik, e. 12793.
Napredek, štev. 69. Novo pristopil: Ant. Mihalič, e. 12794.
Spoznanej, štev. 72. Zopet sprejet : J. Selak, c. 8060. Prvi mesec suspendovan: Al. Vossel, c. 4284.
Slovenec, štev. 75. Novo pristop-li : Ant. Jakovac, c. 12795, J. Pleše c. 12796, And. Grgurich, c. 12797.
Prijatelj, štev. 76. Prvi mesec suspendovani: Fr. Zgonc, c. 8758, Katt Kraker, c. 10753. Novo pristopila: Agnes Malle, c. 12798.
Bratstvo, štev. 77. Prvi mesec suspendovani: Ant. Ceneta], c. 74-39, Frances Cendol, c. 8144. Drugi mesec suspendovan: T. Stefanič. c. 10955.
Delavska Zveza, štev. 78. Prvi
mesec suspendovan : Matt Furlan, c. 11130.
Dobrodošli, štev. 79. Prvi mesec suspendovan: John Verdinek, c. 191. Drugi mesec suspendovan :■ T. Turkovieh, c. 9928.
Svoboda, štev. 80. Zopet sprejeti: Mike Frankovski, c. 10385, Sim. Mihelčič, c. 10386, Martin Miigda, c, 10387, Jos. Drintz, c, 6771, Geo Radoševič, c. 6749, St. Radoševič, c. 6750. Novo pristopil : William Drahaim, c. 12799.
Sobice, štev. 81. Prvi mesec suspendovan :	Marko Stojnich, c.
5281. ovo prNistopli : Fred Raz-boršek, .c. 12800, George Bravec, c. 12801.
Triglav, štev. 82. Izobčeni: Fr. Lovše, c. 7930, Ant. Hočevar, c. 8678, Fr. Vavtar, c. 10967.
Planina, štev. 83. Drugi mesec suspendovan: John Žužek, e. 10-161. Novo pristopil: Jos. Blažič, c. 12802.
Slovenski Delavec, štev. 85. Izobčen: John Pevec, c. 7500.
Slovenski Dom. štev. 86. Zopeit sprejeti: Jacob Grilc, c. 11168, Fr. Aubelj, e. 5784, Fr. Škedelj, c. 10156, Ant. Eržen, c. 7501. Novo pristopli: Štefan Marich, c. 12803, John Hodacs, c, 12804.
Pro-stomisleci, štev. 87. Zopet sprejeti: Al. Mihac, c. 6898, John Shappek, c. 1853. Izobčen: Frank Sotošek, c. 11507. Odstopii: Mike Stercula, c. 6335. Novo pristopli: Fr. Govčar, c, 12805, Mike Žagar, c. 12806, John Delabjunka, c. 12-807, Jos. Pergar, e. 12808, Terezija Uršič, c. 12809, Pr. Osolnik, c. 12-810, John Gaber, e. 12811.
Dobri Bratje, štev. 88. Izobčen: Kar. Telban, c. 6100. Novo pristopil: John Leskovar, c. 12812.
Glas Naroda, štev. 89. Izobčen: Mike Bokolič, c. 6040. Novo pristopli : Mary Keršinar, c. 12813, Matt Keršinar, c. 12814. Ant. Škafar, c. 12815.
Rdeči Prapor, štev. 90. Zopet sprejet : Fr. Eržen, c. 7131. Prvi mesec suspendovan : Ant. Bizjak, c. 7380. Novo pristopli: Fr. Keršič c. 12816, Lov. Mrak, c. 12817.
Rožna Dolina, štev. 92. Zopet sprejeti: John Žingel, c. 690, Fr. Prebalski, c. 6250. Prvi mesec suspendovan : K. Cofuta, c. 4858. Novo pristopli: Ant. Bregar, c. 12-818, George Žibert, c. 12819.
Zarja Svobode, štev. 93. Novo pristopil: Fr. Česnik, c. 12820.
Triglav, štev. 94. Novo pristopil: John Horvat, c. 12821.
Lilija, štev. 95. Zopet sprejet: Jos. Jorkas, c. 9094. Prvi mesec suspendovan: John Skubec, c. 74-74. Izobčeni : Ant. Mencak, c. 63-53, Fr. Zagožen, c. 9453. Novo pristopil : Fr. Peterlin, c. 12822.
Krim, štev. 97. Novo pristopli: Jos. Glavan, c. 12823, Jos. Kregelj, c. 12824.
Sokol, štev. 98. Zopet sprejet: Karl Skornog, c. 11508. Drugi mesec suspendovan : John Kovač, c. 10982. Novo pristopil: Ant. Smolnikar, c. 12825.
Golobček, štev. 100. Prvi mesec suspendovan: Frank Rus, c. 7791.
Trdnjava, štev. 101. Novo pristopil: Vlad. Milecki, c. 12826.
Nada, jštev. 102. Zopet sprejeti: Jožefa Ceh, c. 6812, Mary Ceh, 6801, Mary Bertoncelj, c. 11386.
Jutranja Zora, štev. 103. Drugi mesec suspendovana : Joz. Krulc, c. Novo pristopila : Marija Kustra c. 12827.
Studenček, štev. 105. Prvi mesec suspendovani: Jacob Šekli, c. 1405, Stefan Bizjak, c. 11389. Drugi mesec suspendovan: Jak. Perenič, c. 10186. Novo pristopil: Ant. Čermelj, c. 12828.
Prostost, štev. 106. Prvi mesec suspendovani: Jer Oblak, eer. — Barth. Gergold, c. — Novo pristopila: Francis Dolinar, c. 12829.
Jutranja Zora, štev. 108. Zopet sprejeta : Mary Marhar, c. 8934. Izobčena Barbara Matkovič, c. 10-996. Novo pristopila : Anna Jud-nich, c. 12830.
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet- sprejeti: John Kren, c. 9501, Fr. Cvar, c. 7256. Prvi mesec su-spendovani : Fr. Košmrl, c. 10815, Gregor Urban, c. 10417, J. Vintar, c. 11518. Drugi mesec suspendovani: John Rijavec, c. 7454, Mary Rijavec, c. 7459.
Slovenski Sinovi, štev. 112. Zopet sprejet: Fr. Mihevc, c. 8496. Drugi mesec suspendovan: Thom. Kajfes, c. 11820.
Živila Ilirija, štev. 114. Novo pristopli: Jos. Krabat, e. 12831, Fr. Novak, c. 12-832.
Jolietska Zavednost, štev. 115. Prvi mesec suspendovani: Mike Korbar, c. 11399, Ignac Pretnar, c. 11253.
Zagorski Zvonovi, štev. 116. Prvi mesec suspendovan: H. Opihz, c. 8783.
Novi Dom, štev. 117. Prvi mesec suspendovani: Ant. Golobič, c. 11822, John Branstetar, c. 87-84, Jos. Koračin, ‘c. 8641. Novo pristopil: Fr. Zaveršnik, c. 12833.
Slovenski Sokol, štev. 118. Zo pet sprejet: And. Vrh, c. 10707.
Gorenjec, štev. 120. Zopet spre-
j et: Fr. Malnar, c. 11659. Prvi mesec suspendovani: Fred Šulin, c. 8157, Jos. Štefančič, c. 11405, Jos. Žagar, c. 11406, Ant. Tomac, c. 11660. Drugi mesec suspendovani : John Gašparac, c. 11830, Matt Ivanovič, c. 11204. Izobčen: John Golobič, e. 6559.
Zveza Detroitskih Slovencev, štev. 121. Zopet sprejeti: Vinko čeme, c. 11829, John Giutziger, c. 11828, Paul Mlinarek, e. 8788, J. Eček, c. 9767. Prvi mesec suspendovani: Matt Čop, c. 11254, Jos. Mantony, c. 3095. Novo pristopil: John Kaučič, c. 12834.
Grozd, štev. 122. Novo pristopil: Paul Mežnar, c. 12835.
Vipava, štev. 123. Prvi mesec suspendovani: John Valant, c. 11-207, Lad. Kovač, c. 8325.
Mednarodna Zveza, štev. 124. Drulgi mesec: suspendovan: Jos. Kolar, e. 11662.
Hibbing, štev. 125. Zopet sprejeti: Fr. Turk, c. 8646, Luka Kal-lanj, c. 10841. Pryi mesec suspendovan:	Geo Mihelčič, c. 12654.
Drugi mesec suspendovan: Peter Mravinc, c. 10217. Novo pristopli: Antonija Pintar, c. 12836, Mary Glad, c. 12837, John Strojan, c. 12838.
Primož Trubar, štev. 126. Zopet sprejeti: Ant. Hočevar, c. 93-05, Fl. Mesojedec, c. 9306, Lov. Oblak, c. 12328. Prvi mesec suspendovani: Jos. Hren, c. 12326, Jos. Zaletel, c. 12331, Ant. Hren, e. 12337. Drugi mesec suspendovani: Fr. Kužnik, c. 8522, Ant. Marolt, c. 11217. Novo pristopli: Fr. Truder, c. 12839, Fr. Dej-ak, c. 12840, John Krašivee, c. 12841, Jrnej Koss, c. 12842, Ant. Grdina, c. 12843, Ant. Strle, e. 12844.
V Slogi je Moč, štev. 127. Zo-pt sprejet : Martin Bajuk, c. 8651. Drugi mesec suspendovan:	Jer.
Oblak, c. 9510. Novo pristopil: John Slavic, c. 12845.
Narodne Slovenke, štev. 128. Zopet sprejeta: Alojzija Tomac, c. 9777. Novo pristopila: Katarina Tomac, c. 12846.
Lipa. štev. 129. Prvi mesec suspendovani: John Koren, c. 10844, Ant. Kržič, c. 8809, And. Hren, c. 9780. Izobčen: Ant. Kovač, c. 97-79. Novo pristopli: John Breskvar c. 12847, Ant. Hočevar, c. 12848.
Eveleth, štev. 130. Zopet sprejeta: Francis Čampa, c. 8826. Drugi mesec suspendovana: Marija Virant, c. 9782.
Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejeti: Milan Hegji, c. 8963, Anka Hegji, c. 11031, John Valant, c. 3945, Izidor Steiner, c. 10221, Mohor Mladič, c. 25. Prvi mesec suspendovani: And. Trstenjak, c. 8964, John Hočevar, c. 89-69, Frank Stonič, c. 41, Geo Novak, c. 10619, Filip Schoenwald, c. 12343, Fr. Bsenič, c. 12344. Drugi mesec suspendovan: Iv. Vrba-nac, c. 12345. Novo pristopil: Henry Deles, c. 12849.
Slovenski Napredek, štev. 132. Novo pristopli: Matt Vertin, c. 12850, Thom. Režen, c. 12851.
Balkan, štev. 133. Zopet sprejeti: Martin Marinc, c. 11671, Geto Grgurič, e. 9784, Jos. Mišmaš, c. 11669, Jos. Pugelj, c. 11667. Novo pristopil: Mike Mišmiš, c. 12852.
Napredne Slovenke, štev. 137. Zopet sprejeti: Fanny Oblak, c. 9521, Mary Stefančič, c. 10459. Prvi mesec suspendovani: Ivana August in čič, c. 4994, Mary Jug, 12009. Novo pristopila: Rozalija) Ogrin, c. 12853.
Postojnska.Jama, štev. 138. Zopet sprejeti:	Val. Lukančič, c.
1807, Karoline Lukančič, c. 2063. Drugi mesec suspendovan: John Klančar, e. 10832. Novo pristopli: Jacob Kocjan, c. 12854, Alb. Rozman, c. 12855, Martin Kulovic, c. 12856, John Oklešen, c. 12857, Antonija Ribarich, c. 12858, Fr. Drenik, c. 12859.
Tabor, štev. 139. Novo pristopli: Jos. Gregorčič, c. 12860, Fr. Mirtič, c. 12861, Jos. Kristančič, c. 12862, Frank Straus, c. 12863, Jacob Fabijančič, c. 12864, Jos. Simčič, c. 12865, Aug. Markijoli, c. 12866, Ant. Pušner, c. 12867, Jos. Pule, c. 12868.
Bratska Zveza, štev. 140. Prvi mesec suspendovan: John Fabijan c. 12181. Novo pristopli:	Leo
Štrukelj, c. 12869, Milan Konti, c. 12870, Ant. Kovač, c. 12871, Mirko Trušnowez. c. 12872, Paškvali Kuzmič, c. 12873, Mary Vogelnik, c. 12874.
Mir, štev. 142. Drugi mesec suspendovan: Tony Gantar, c. 10-460. Izobčeni: J. Demšar, c. 9585, J. Dežman, c. 11417, F. Strmšnik. c. 9589. Novo pristopli: Lovrenc Burger, e. 12875, Lud. Brezar, c. 12876, James Nanjgar, c. 12877. (kadar predloži izkaz starost;.)
Slovenski Lovec, štev. 143. Izobčen: Karol Skulc, c. 12199. Novo pristopil: John Mole, c. 12878.
Slovenci in Horvati, štev. 144. Prvi mesec suspendovan:	Ahac
IThernik, c. 9627. Novo pristopli: Peter Krivokuča, c. 12879, Paul J Dukmanovič, c. 12880, Peter Knoi-tek, c. 12881, Janko Breberina, c.
12882, Gajo Dragič, c. 12883, Luka Forštnar, c. 12884, Vinko Breberina, c. 12885, Stanko Krivokuča, c. 12886.
Kanarček, štev. 146. Novo pristopli: Antonija Brgoč, c. 12887, Karl Furman, c. 12888, Frank Rudolf, e. 12889.
Vodnikov Venec, -štev. 147. Zopet sprejeti: L. Erste, c. 10638, Frank Nahtigal, c. 10465, Anton Maček, c. 4320. Prvi mesec suspendovan: Fr. Kavsča, c. 12019. Novo pristopli: John Maizel, c. 12890, John Štritof, c. 12891, Val-Zbačnik, c. 12892, Jos. Komin, c. 12893.
Zorislavâ, štev. 148. Zopet sprejeta : Frančiška Bizjak, cert. — Prvi mesec suspendovana: Roiza-lija Markovič, c. —
Bratje Edinost, štev. 151. Prvi mesec suspendovan : John Jenko, c. 10272.
Slovenski Narod. štev. 153. Zopet sprejet : Matt Wittime, c. 11-060. Novo pristopil: Ant. Zakrajšek, c. 12894.
Vrtnica, štev. 155. Drugi mesec suspendovana :	Uršula Mrak, c.
10646.
Kras, štev. 156. Novo pristopil: Steve Jakopič, c. 12895.
Bodočnost, štev. 157. Izobčen: Alex Samsa. c. 10669.
Ferrer, štev. 159. Zopet sprejeti : J. Šwarzkoblar, c. 10872, Mary Šwarzkoblar, c. 12367. Novo pristopil : Vin. Bobo-th, c. 12896.
Valvazor, štev. 163. Izobčen: Fr. Acinger, e. 11426.
Spomladanska Vijolica, štev. 164. Izobčeni : Mary Kerne, c. 11-276, Mary Jarec, c. 11261. Novo pristople :	Margareta Jenko, c.
12897, Antonija Čikada, c. 12898, Marija Selak, c. 12899.
Lunder Adamič, štev. 165. Novo pristopli:	Ivanka Hribar, c.
12900, John Vavpotič, c. 12901, Mirko Coven, e. 12902, Louis Božič, c. 12903, Anna Hribar, c. 12-904, Marko Hassan, c. 12905, Terezija Prah, c. 12906, Marija Marčič, c. 12907.
Slovenski Prijatelj, štev. 171. Novo pristopila : Frančiška Rožič, c. 12908.
Dobri Prijatelji, štev. 172. Prvi mesec suspendovan: Matt Jan, c. 12378. Novo pristopil: Simon Vuj-novič, c. 12909.
Slava. štev. 173. Novo pristopil: Anton Tratnik, c. 12910.
McKinley, štev. 175. Novo pristopil: John Grahek, c. 12911.
Novo društvo: Mars, štev. 177. v Rock Springs, Wyo. Pristopili so: Stefan Jakub, c. 12912, Matt Margon, c. 12913, Frank Majde, c. 12914, Frank Seljak, c. 12915, John Sedušak, c. 12916. Marijana Maček, c. 12917, (Leonard Potočnik, c. 12918, Frančiška Ostanek, e. 12919. kadar predložijo izkaz starosti.)
Novo društvo : Adrijanska Vila, štev. 178, v Cleveland, Ohio. Pristopili so:	Frank Natlačen, c.
12920, Frank Vadnal, c. 12921, Peter Smrdel, e. 29122, Ant. -Stanonik, c. 12928, And. Srenšček, e. 12924, John Ogrizek, c. 12925, Mihael Mlač, c. 12926, Jos. Mato, e. 12927, Frank Škul, c. 12928, John Resino-vich, c. 12929, Frank Bigs. c. 12930, Matt Klemen, c. 12931, Karl Bauzon, c. 12932, Ant. Abram, c. 12933, Ant. Samsa, e. 12934, Frank Franc, e. 12935, Fr. Valenčič, c. 12936, Frank Rovere, c. 12937, Jacob Čiž, c. 12938, Fr. Hvala, c. 12939, Matt Žejn, c. 12-940, Andrej Boštjančič, c. 12941, Hinko Bolle, c. 12942.
Od' dr. štev. 63. Jos. Zupančič, c. 6661, Alois ersnik. c. 10744 k dr. štev. 85.
Od dr. štev. 64. Vin. Ilaz, c. 10363, John Žumer, c. 11620 k dr. štev. 13. Frank Rope, c. 3743 k dr. štev. 87. John Sabec, c. 8294 k dr. štev. 101. Paul Serjan, e. 9810 k dr. štev. 23.
Od dr. štev. 65. John Sepec, c. 1457 k dr. štev. 19. John Augusta, e. 12289 k dr. štev. 92.
Od dr. štev. 72. Ant. Žurgo, c. 11149, Nikolaj Supiea, c. 10953 k dr. štev. 91.
Od dr. štev. 80. Jos. Kolesa, c. 4647 k dr. štev. 96.
Od dr. štev. 87. Jernej Petach, e. 3786 k dr. štev. 165. Ant. Koželj c. 10505 k dr. štev. 169.
Od dr. štev. 88. Alois Kolenc, c. 10391 k dr. štev. 13. Mary Mrak, c. 11364 k dr. štev. 166. Marija Košir, c. 9264 k dr. štev. 137.
Od dr. štev. 98. Matt Vodišek, c. 7956 k dr. štev. 91.
Od dr. štev. 100. Drag. Pogorelec, c. 2998 k dr. štev. 21.
Od dr. štev. 102. Lucija Maria-cher, c. 8505 k dr. štev. 131.
Od dr. štev. 103. Amalija Vinter, c. 9752 k dr. štev. 2._ Terezija Ferko-1, c. 11512 k dr. štev. 150.
Od dr. štev. 106. John Jerep, e. 12016 k dr. štev. 13.
Od dr. štev. 112. Frank Gabrovšek, c. 6185 k dr. štev. 94.
Od dr. štev. 131. Mary Kostrun c. 8971 k dr. štev. 1.
Od dr. štev. 134. Paul Hribar, c. 5453, Jožefa Hribar, c. 9656, Jernej Bajda, c. 10309 k dr. štev. 10.
Od dr. štev. 138. Karoline Lukančič, c. 2063 k dr. štev. 7. John Batich, c. 215 k dr. štev. 156. Fr. Zajc, c. 6617 k dr. štev. 41.
Od' dr. štev. 169. Jos. Sumer, c. 11896 k dr. štev. 64.
Od dr. štev. 170. Ant. Salomon, c. 12035 k dr. štev. 126.
PRESTOPILI SO:
Od dr. štev. 1. Ant. Zajc, c. 3779 k dr. štev. 39.
Od dr. štev. 2. Ant. Maček, c. 4320 k dr. štev. 147.
Od dr. štev. 6. Martin Delae, c. 926, Jos. Delac, c. 927, Fr. Kranjc,
. 3132, Marija Delac, c. 4075, J. Bower, c. 7685, Ant. Delac, e. 10-055, Marija Kranjc, c. 11729 k dr štev. 172. Jacob Ribarich, c. 8762 k dr. štev. 78.
Od dr. štev., 7. Lov. Zupančič, c. 4484, Lov. Zupančič, c. 12063 k dr. štev. 41.
Od dr. štev. 9. Fr. Strukel, c.
11912,	Karl Strukel, c. 11911, John Eržen, c. 4662, Helena Štrukelj, c.
11913,	Fr. Zveglich, c. 12245 k dr. štev. 65.
Od dr. štev. 11. John Malinsek, c. 326, John Petrich, c. 1281,-Ant-Berger, c. 4671, Grga Konjer, c. 4678 k -dr. štev. 75.
Od dr. štev. 14. John Maurich, c. 9011 k dr. štev. 43.
Od dr. štev. 23. Alois Tome, c. 4416, Aug. Okorn, c. 1160 k dr. štev. 6. Ant. Kuna, c. 4293 k dr. štev. 172.
Od dr. štev. 36. Frank Ostrog, c. 1882 k dr. štev. 171.
Od dr. štev. 43. Frank Saie, c. 8904 k dr. štev. 16. Bratol Brank, c. 9228 k dr. štev. 61. Jos. Škerl, c. 10356 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 52. And. Špik, c. 3428 k dr. štev. 23.
Od dr. štev. 62, Mihael Barich, c. 5649 k dr. štev. 28.
Glasovi iz slov. naselbin.
Barberton, O. Tukajšni župnik rimsko - katoliške cerkve Sv. Avguština, znani rev. Vitus Hribar je prišel pri svojih faranah v nemilost. Kaj je temu vzrok, ne morem povedati, ker se ne brigam za notranje zadeve v cerkvi. Resnice je le toliko, da so angleški farani poslali prošnjo do škofa, da naj župnika premesti in jim da dru-zega dušnega pastirja.
Hribar ima v resnici smolo s svojim pastirovanjem. Hudomušni Clev-elandčani so ga gonili od Pilata do Heirodeža,' dokler ga ni škof premestil v Barberton, da bi živel mimo življenje. Ali tudi tukaj nima miru. Ako bi bil župnik Hribar pameten, bi se kmalu izognil preganjanju. S tisočaki, ki jih je prinesel iz Clevelanda, bi v Barbertonu zgradil svojo -cerkev, pa bi postal neodvisen od škofa. Seveda bi to ne vgajalo hudomušnim Clevelandčanom, ker bi se s clevelandskimi tisočaki gradila cerkev v Barbertonu. Ker pa noben človek ne more vstreči vsem ljudem, ne more tudi župnik zvr-ševati takih čudežev.
Tukajšna “American Sewer Pipe” družba se prav pridno zalaga s premogom. Zaloga premoga raste z vsakim dnem. Kapitalistom gotovo nekaj diši.
Nekaj zanimivega smo doživeli pretečeni teden v Barbertonu. Umrla je neka Poljakinja. Stariši sol pa hoteli, da se jo pokoplje po starokrajsketa običaju. Ko so pred hišo opravili mrtvaške ceremonije, so prenesli rajnko v cer. kev, kjer se je imela peti zadušni-ca v latinščini. Duhovnik je imel le eno knjigo. Ali v zadregi si jč znal pomagati. Po strežniku je poslal knjigoi cerkovniku' na kor. Ko pa je cerkovnik odpel, mu je pa namignil, da naj mu pošlje knjigo pred oltar. Tako je šlo, dokler niso bili mrtvaški obredi končani.
Stari Ben Akiba s svojim izrekom, da je bilo že vse na svetu, je zopet ob veljavo. V Ameriki — v deželi vsakovrstnih čudežev se tudi vsaki dan kaj novega doživi.
Martin Železnikar.
— Operacija ranjenih pljuč.
Na Dunaju je zavarovalni agent Reinhold Rosch, ki so ga bili izpustili iz blaznice, svojo ženo zabodel v prša in jo težko ranil. Prepeljali so jo na rešilno postajo profesorja Eiselsberga, ki je rano operiral. Operacija se je popolnoma posrečila in čez osem dni je bila smrtno ranjena bolnica popolnoma zdrava. Odkar -obstoji rešilna postaja profesorja Eiselsberga, so zdravili v njej 42 pacientov, ki so imelis ranjena pljuča, in sicer je bilo 23 ranjenih od strelov, 19 od bodal; umrl je samo en ranjenec. V treh slučajih so ranjenca operirali.
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
To naj zadostuje za resničnost opisanega prizora.
Štiri in dvajseto poglavje.
Med preje opisanimi dogodki je čakala Židinja Rebeka svoje na-daljne osode v oddaljenem in dobro zavarovanem stolpu. Ko so jo beriiči pripeljali sem, je našla v celici staro šibilo, ki je mrmrala saksonske verze, dat je preganjala dolg čas pri kolovratu.
Pri vstopu Rebeke je čarovnica dvignila glavo in pogledala le-po Židinjo z nevoščljivim pogledom, s katerim navadno starost gleda mladino.
“Poberi se od tod”, je rekel nekdo izmed beričev. “Naš gospod zapoveduje — umakniti se moraš in to sobo prepustiti bolj lepemu gostu”.
“Da, da”, je godrnjala starka. “Tako se plačuje zvesto delo. Bila je doba, ko je zadostovala ena; mojih besedi, da je šel najboljši Vojščak iz službe. Zdaj pa moram vbogati takega hlapca, kot si ti.”
“Dobra, že dobro daftna. Urfri-da”, je odgovoril hlapec. “Imela si -dobre čase, zdaj je pa tvoje solnce zašlo. Podobna si staremu bojnemu konju, katerega spodijo na slab pašnik. — V svoji dobi si
'bila tudi ponosna. Zdaj pa pojdi
? 1 .
“Huda ura naj vam sledi!” je zaklicala starka. “Pasja uta naj vam služi za. pokopališče. Zli demon Cernebok naj mi trga ud za udom, ako preje zapustim celico, dokler imam še predivo na kolovratu. ’ ’
“Vzemi odgovornost nase, star hišni zmaj”, so rekli hlapci in odšli.
“Kakšno vražje delo jim je prišlo zopet na um?” je mrmrala starka, gledajoč včasi od strani Rebeko. “Hm — lahko je uganiti. — Žive oči, črni lasje, pa koža kot papir. — Da — že vem, zakaj so poslali golobico v stolp, iz katerega ni čuti klicev. — Lepo dekle! Imela boš sove za sosedinje. — Hm, prihaja od daleč, iz tuje dežele”, je rekla in opazovala obleko in turban Rebeke. “Od kod prihajaš? Ali si Saracenka? — Ali Egipčanka?” — Zakaj ne odgovoriš? — Plakati znaš, ali ne znaš govoriti?
“Ne bodite hudi, dobra mati”, je rekla Rebeka.
“Teh par besedi zadostuje”, je odgovorila ITrfrida. “Lisico se pozna po repu, Židinjo pa po jeziku”.
“Povejte mi iz usmiljenja”, je
pričela Rebeka, “kakšna nasilst-va me še čakajo'. Akoj hočejo moje življenje radi moje vere, tedaj ga dam prostovoljno.”
“Tvoje življenje, srček?” je odgovorila šibila: Ne gre za tvoje življenje. Doživela boš usodo, kakeršno je nekoč doživela plemenita saksonska mladenka. — Bila sem mlada in dvakrat tako lepa kot ti, ko je oče Renigalda Front de Boeufa z Normani osvojil grad. Moj oče in sedem njegovih sinov so branili nadstropje za nadstropjem, sobo za sobo. V hiši ni bilo sobe in stopnjie, ki niso postale spolzle vsled njih krvi! Vsi so umrli — umrli so vsi in še predno se je kri ohladila v njih truplih, sem bila njih jetnica!”
“Ali ni pričakovati pomoči od nikod ? — Ali nobena pot ne vodi v prostost?” je rekla Rebeka. “Nagradila te bom bogato za tvojo pomoč.”
“Ne razmišljaj o tem”, je odgovorila čarovnica — od “tukaj se uide le skozi vrata smrti; dotlej bo treba pa še čakati — predno se nama odpro, da bodeva naredili onim prostor, ki naj živijo tako bedno življenje kot midve. Židinja srečno — Židinja ali nevernica, tvoja osoda bo ostala nespremenjena, ko imaš opraviti z ljudmi, ki ne poznajo usmiljenja in očitkov vesti. Srečno — moja nit se je iztekla — tvoja naloga še le pričenja.”
“Ostani, ostani, za božjo voljo! zakliče Rebeka, pa če me vprav zaničuješ in proklinjaš — tvoja navzočnost mi daje vsaj nekoliko obrambe.”
“Tudi navzočnost matere božje bi te varovala na tem mestu!” je odgovorila stara ženica. Tu je, in pokazala je na sirovo izrezljano podobo v kotu, “poskusi, ako zamore odvrniti osodo od tebe, ki ti preti.”
Z zasmehujočimi potezami na obrazu, ki so. dajale njenemu obrazu strašen izraz, je odšla in zaprla vrata za seboj. Rebeka je še dolgo cula, kako je na vsaki stop-njici p.roklinjala, ko je stopala po stopnjicah v stolpu nizdol.
Rebeko je pričakovala strašnej-ša osoda kot Roveno, kajti, kdo bi se obnašal vljudno napram Židinji? Vzlic temu je bila Židinja na boljšem kot saksonska krist-
janka, ker je bila vajena misliti in naravna duševna moč je bila njen najboljši ščit proti vsaki nevarnosti. Že v mladih letih se je v njeni duši razvil energičen značaj.
Rebeka je občutila kot Damoklej pri onem znanem banketu vedno meč, ki je na lasu visel nad glavami njenega nairoda. Ti prev-darki so ukrotili njen značaj, ki se je nagibal samosvojstvu in o-šabnosti, da je vedno prevdarno razmišljala o vsaki stvari.
Iz očetovih zgledov se je naučila srečavati vse s spoštovanjem, ki so se ji bližali. V njegovi pretirani ponižnosti ga ni mogla posnemati, ker ni imela nizke duše in ni poznala večne bojazni, ki sta jo provzročali pri Izaku. Ali diči-la jo je ponosna skromnost, kot da bi se vdajala nepovoljnemu položaju, v katerem je tičala kot hči zaničevanega rodu, dasi se je v svoji notranjosti zavedala, da ji po njenih lastnih zaslugah gre’ višje mesto, kot ga ji dovoljeval samovoljni despotizem, ki je izhajal iz verskih predsodkov.
Neugodne živi jenske razmere so ji dajale potrebno značajno silo, da se je umela kretati in obnašati v njih.
Najprvo je sobo preiskala natančno — ali našla je malo sredstev za beg in obrambo. Našla ni nobenega skrivišča, sobe, ne prožnih vrat. Edina vrata od zno traj so imela ključavnico. Edino okence je pa vodilo na majhen prizidek, ki je segal preko stolpo vega. zidovja in ni bil v zvezi z nobeno streho, tem več je služil k večjem strelcem z lokom za ob rambo.
Nji ni ostalo drugo upanje kot zanašati se na. pasivno silo in v božjo pomoč, v katero radi zaupa jo plemeniti značaji. Rebeka je bila vzgojena v zmoti, da je svoje ljudstvo smatrala za izvoljeno ljudstvo ih to dobo za dobo sku šnje, po kateri bodo nekoč otroci Ziona zbrani pri svojih očakih.
Po njenih mislih je bila v dobi skušnje; zategadelj je morala vstrajati in trpeti brez greha. Navajena sama sebe vedno smatrati za otroka nesreče, je Rebeka pričela globoko premišljevati o svojem položaju in vežbati svojo dušo, da bo kos nevarnostim, ki ji mogoče pretijo.
Vzlic temu se je jetnica stresla in pobledela, bo je začula korake in so se odprla vrata, skozi katere je vstopil človek v obleki roparjev, katerim se ima zahvaliti za svojo nesrečo. Čepico je imel po-tegneno na obraz, da mn je pokrivala gornji del obraza, s plaščem je pa zakrival zopet doljno polovico obraza.
Tak je stal pred prestrašeno jetnico, kot da bi razmišljal o lopovščini, katere se sramuje. Omahoval je, kot da ne bi vedel, zakaj je prišel, da je imela Rebeka toliko časa. da je prišla prva s svo-,jo' izjavo na dan.
Hitro je snela dragoceno ovratnico in zapestnici in jih ponudila dozdevnemu izobčencu, da bi ga z darom pridobila za sebe.
“Vzemite, prijatelj”, je rekla, “pa bodite usmiljeni napram mojemu očetu in meni! Ta nakit je dragocen, pa vendar še nič v primeri s plačilom, ki vas pričakuje, ako pomagate, da postaneva svobodna.” Krasna cvetka iz Palestine,” je odgovoril izobčenec. Ti biseri so pravi, ali umikajo se pred belo-bo tvojih zob; diamanti lesketajo, pa niso enaki tvojim očem. Odkar sem se oprijel te obrti, sem prisegel, da bom višje cenil lepoto kot bogatstvo.”
“Ne opehari samega- sebe”, je dejala Rebeka. “Vzemi odkupnino, pa bodi usmiljen. Za denar lahko vživaš veselje — po slabih činih te bo pa pekla vest. Moj oče bode rad izpolnil tvoje želje, ako se boš pametno obnaišal. Z denarjem se zopet- lahko vrneš v človeško družbo, kupiš si lahko odpuščanje za storjena hudodelstva
—	zaeno ti pa ni treba zvršiti drugih”.
“Dobro si odgovorila”, je odgovoril izobčenec. “Ali lepa sa-ronska lilija, tvoj oče je že v rokah mogočnega alkimista, ki razume rjave železne palice spremeniti v zlato in srebro. Častitljivi Izak je v kotlu za destilacijo, iz katerega bodo vse iztisnili, kar je dobiti iz njega. Odkupnino za te je pa treba plačati z ljubeznijo.”
“Ti nisi izobčenec”, je rekla Rebeka. “Noben izobčenec bi ne odklonil take ponudbe. Noben izobčenec ne govori francoščine kot ti. Ti nisi izobčenec, ampak si Norman — mogoče še plemič po rojstvu — Bodi v svojih dejanjih plemenit in vrzi od sebe krinko nasilja.”
“Ti razumeš reševati uganke!” je odgovoril Brian pl. Bois - Guil-bert in potegnil plašč ralz obraz. “Ti nisi prava izraelska hči — izvzemši tvoje mladosti in lepote
—	si prava čarovnica iz Endora.
Nisem izobčenec; pač pa lahko nakitim tvoj vrat in roke z dragulji in diamanti, ki te krasijo.” “Kaj pa hočeš druzega od mane kot moje zaklade?” je vprašala Rebeka. “Ti si kristjan, jaz Židinja — najina poroka bi bila proti postavam cerkve in sinagoge.” “Tako je!” je zaklical templar smejoč se. “Jaz bi oženil židovskega dekleta? — — — ne, pa naj bi bila sebanska kraljica. Pač pa spoznavaj zionsko dekle, da se ne morem oženiti s hčerjo najbolj krščanskega kralja, če bi mi jo ponudil kralj. To bi bilo proti moji prisegi.-------Ne smem se že-
niti, ali vidiš znamenje križa. Jaz sem templar.”
V Nadaljevanje.)
Zmes.
—	Rast človeka. Po preiskavah Franca Schwär ca se je izkazalo, da so dečki od šestega do enajstega leta večji nego deklice te starosti. Od dvanajstega do petnajstega leta pa prekašajo deklice svoje moške sovrstnike. Po 16. letu starosti moški spol zopet hitreje raste kakor ženski: dečki prvič močno zrastejo medi 9. in 10. letom, deklice pa v 10. letu, kar je pa več v zvezi z menjavo zob. Druga nagla rast moškega spola je v 14., ženskega pa v ,13. letu, ko se pričneta obadva spola razvijati v zrelost. Okolica in mir vplivata na dolžino telesa in ves njegov razvitek. Otroci premožnih staršev so večji kakor njih ubožni sovrstniki. Otroci severnih rodov so večji kakor alpskih in srednjeevropskih. Z ozirom na težo so deklice od 12. do 16. leta težje od dečkov. Pred 12. in po 16. letu so pa dečki težji od otrok proletarcev. Glava je pri dečkih večja kakor pri deklicah. Odrast-li imajo' bolj podolgasto glavo kakor otroci in nedorasli, ker se glava vedno bolj daljša z leti. Dečki imajo večji obraz kakor deklice, moški spol ima daljši in ožji obraz od ženskega.
* Zveza rodbin z bogatim otroškim blagoslovom. Francoska trpi za nazadovanejm porodov, zategadelj so storili že najrazličnejše korake, da bi prišli temu zlu v okom. Pred kratkim so ustanovili zvezo družin z bogatim otroškim blagoslovom, ki zahteva od države, da pospešuje boj proti raznarodovanju z olajšajo usode rodbin, ki imajo mnogo otrok. Zlasti zahtevajo ,da uživajo družine s .štirimi ali več otroci davčno olajšavo in da naj se vsak sedmi otrok v družini vgoji za državne stroške. Otroci družin z mnogoštevilnim naraščajem naj vživajo posebne olajšave glede na dobavo štipendij in pa neposredno podporo pri svojih študijah. Nadalje nameravajo take družine ščititi pred sovražnostmi hišnih posestnikov. ki se na vse kriplje brani jo' strank z mnogimi otroci. V tej smeri postopa tudi zveza najemnikov iz delavskih slojev. Zveza najemnikov zahteva odredbe za zdravstveno ureditev cenili stanovanj. Predevsem bodo pozvali pariško mestno občino, da zgradi delavske hiše, kjer bo plačevala družina po 320 frankov najemnine. Obed ve. društvi imata mnogo upanja na uspeh, ker je na Francoskem mnogo prizadevanja, da prepričijo to silno nazadovanje porodov.
* •
■* Najstarejši narod na zemlji.
Maori na Novi Zelandiji uživajo slavo najstarejšega naroda na zemlji. Žal, da so že skoro izumrli: zategadelj je zadnji čas, da se Zb ero podatki o njih življenju. Zares dragoceno zbirko različnih maorskih predmetov je podaril Leo Buller državnemu muzeju v Wellingtonu na Novi Zelandiji. Vsega- vkup je okolo 700 predmetov neprecenljive vrednosti. Zbirka obsega okraske in orožje iz zelenega kamna ter lepe iz lesa. izrezane predmete. Nadalje majhen, zelo lepo oblikovan lehak čolnič. Zbirka obstoji tudi iz predmetov, največjih in najlepših od vseh doslej znamih. Naj-veeje vrednosti pa so maorske obleke, med njimi dve iz pasjih kož od leta 1838. V zbirki je tudi vrsta orodja, ki ga rabijo Maori pri svojih delih. Večinoma je zbral orodje Bullerov oče, ki mu gre velika zasluga, da je raziskal novozelandske tiče. Novozelandski vladi je napravila zbirka povsem umljivo veselje, ki je našlo odmev v parlamentu. Zbirko shranijo v posebnem muzeju, ki jo skrbno zavarujejo proti požaru.
* #
—	Ruska justica. V Peteirsbur-gu so obdolžili kmeta, da je ui-kradel suknjo. Peterbimki policaji so ga pretepali z železnimi drogovi in ščipali z razbeljenimi kleščami. Kmet je seveda priznal tatvino, samo da bi se rešil hudih muk; vendar je bil nedolžen. Po-
vedal je.^da je skril suknjo na kozolcu. Šli so jo iskat in ko je niso našli, ga je policijska sodrga zopet začela mučiti, tako da je umrl v strašnih mukah. Štirinajstletni deček je zagrešil majhno tatvino: iz strahu pred mučenjem se je obesil.
# #
—	Kmečki upor v ruski vasi.
V ruski vasi Biialstoku so pobirali od kmetov davek. Ob tej priliki je prišlo do pravcate bitke med kmeti in policaji. Štirje kmetje so bili mrtvi, mnogo pa nevarno ranjenih. Ostali kmetje so pobegnili. Ko je prišel v vas namestnik, ni našel nikogar razen otrok in žensk.
—	Ubijalec alkohol. Jožef Torkar, 22 let star, tesarski vajenec v Vaščah je bil prijatelj z Miho Zupancem, 221etnim mizarskem pomočnikom. Oba. navedena, kakor tudi bratranec France Zupanc, so pili dne 12. novembra zvečer v vaški gostilni. Vsi so se ga bili dobro navlekli. O 8. uri zvečer so pa zapustili gostiltno. Med potjo se je Torkar sporekel z Miho Zupancem, ker mu je ta baje očital, da je berač. Oba Zupanca sta krenila na Lancevo, kjer je nameraval Miha Zupanc obiskati Dežmanovega hlapca. Trkala sta pri dotični hiši, med tem pa, ko jima je prišla domača dekla odpirat vežna vrat.a ; naskočil je s polenom oboroženi Torkar oba Zupanca, ki jima je bil sledil ter je najprvo udaril Franceta od zadej čez desno ramo, nato pa še Miho po glavi s tako silo, da se je takoj zgrudil na tla. Vsled te poškodbe je M. Zupanc po preteku 13 dni umrl. Bil je pa še pred svojo smrtjo zaprisežen kot priča, ter je odločno označil Torkarja za storilca. Po zdravniških izvedencih se je dognalo, da je Torkar s tako silo udaril Zupančiča po glavi, da mu je razbil desno čelnico, vsled česar je nastopila krvavitev možganov ter povzročila njegovo smrt. Obdolženec se zagovarja, da ga ni mislil tako udariti ter da je bil ob ealsu tepeža popolnoma pijan, kar pa zaslišane priče oporekajo. Josip Torkar je bil oproščen hudodelstva uboja, pač pa je bil spoznan za krivega prestopka zoper telesno varnost, nakar ga je sodišče obsodilo na teden dni zapora.
* *
—	Uspehi z Erlichivim salvar-sanom. V frankobrodskim “Kli-nisehe Wochense'h'rift” piše: dr. Zimmer o uspehih Ehrlichovega, salvarsana. Brezuspešnih je bil od 900 slučajev samo 36, torej le 7 odstotkov od skupnega števila. Dr. Zimmer izjavlja, da mnogo boljše učinkuje vbrizgavanje v žile kakor v mišice in pod kožo : bolečina in nervoznost odpadeti. Število uspehov je s tem jako naraslo vendar je dosedanje število injekcij še pnapičlo za končno sodbo.
Breezy Hill, Kans.
Zdola.j podpisani se zahvaljujem vsem omenjenim bratom in društvom S N P J za izkazano dobrosrčnost. Od društva Slovenec, štev. 68. Racine Wis. so darovali: J. Werbich $1.00. if. Bojuh 50 c, J. Pucelj 50 c, T. Pogačnik 25 e, M. Pugelj 25 c, F. Kompergar 25 c, Ct. Zore 25 c, J. Shebenik,25 c, F. Zupančič 25 c, F. Rosttam 25 c, F. Gorjup 25 e, F. Jelens 10 c, J. Pajniš 10 c. V. Mikuš 10 e, Mary Gewiser 50c, Ant. Pečnik 50 e, J. Čertolich 25 e, J. Alič 20 c, M. čertolich 15 c, L. Gorjanc 15 c. Skupaj $6.50.
Društvo Slovenski Dom, štev. 31. Sharon, Pa., oziroma člani $6.45. Društvo Zvestoba, štev. 35. Chiseopee, Kans, $2.50; Šmarnica štev. 24. Jenv Lind, Ark $4.00; Spoznanje, štev. 72 Radley, Kans. $5.00; V Boj, štev. 53. Goli in woo d O. $8.70; Danica, štev. 44. Cone-maugh, Pa. $4.60; Slovenija, štev. 56. New York $3.20; Popotnik, štev. 30. Weir, Kans. $5.00 ; Rožna Dolina, štev. 92. Franklin, Kans. $5.00; Sokol. štev. 98. La Salle,
111.	$5.50; Lilija, štev. 95 Oglesby,
111. $5.00.
Od društva Bratstvo, štev. 77.
De Kalb, 111. so darovali: John Inkovec 25 c, M. Komovc 25 e, F. Zokelj 25 c, Ig. Koss 25 c, Ant. Gantar 25.e, M. Madžar 25 e, Ant. Komove 25 e, Ant. Osredkar 25 c, F. Mrlak 25 e, J. Rupnik 25 c, J. Mikuž 25 c, Fr. »Mlinar, 25 c, Fr. Rep 25 c, Fr. Kokalj 25 c, John Dobravc iz Franklin, Kans. $1.00.
Od dr. Simon Gregorčič, štev. 60. Lloydell, Pa. so darovali1: J. Jereb 25 c, K. Papež 25 c, Amb. Zalar 25 c, J. Klarsič 25 c, Fr. Šebal 25 c, M. Hočevar 25 c Fr. Naglič 10 e, M. Volčjak 25 e, J. Naglič 25 c, Jos. Naglič 25 c, J. Švigel 25 c. Fr. Arhar 25 c, P. Krpan 25 e, Jak. Debevc 10 e G. Kovšca 25 c, Jos. Sernel 40 c in Jak. Kovšca. 25 c. Skupaj $4.10.
Od dr. Mednarodna Zveza, štev. 124. Forest City, Pa. so darovali: Fr. Ratajc 50 c. Fr. Verbajs 25 c, J. Povhe 25 c, P. Zupančič 25 c, J. Jaki 25 e, Ant. Gemovšek 25 c, Ig. Verbajs 2o Cj Er. Kral 25 c, J. Potrebuješ 25 c, St. Vuga 25 c, Ant. Novak 25 c Jos. Germ 25 e. Jer. Cirar 25 c, Mar. Grose! 25 c in Jos. Perrovšek 25 c. Skupaj $4.00. Še enkrat presrčna hvala vsem darovalcem.
Karol Drgan, Breezy Hill, Kans.
Iz uredništva in upravništva.
Dopise, ki so prišli prepozno za to izdajo, bodemo priobčili prihodnjič. Brate tajnike, ki še niso poslali imena in naslove izobčenih, odstoplih in umrlih članov za mesec marec, prosimo, da to zvršijo nemudoma.
KJE JE Frank Smuk, doma iz Vrhnike nad Ljubljano? Pri meni je bil pred kakima dvema, mesecema in neznano je, kam je odšel. Skrbi me, da se mu je pripetila kakšna nezgoda. Pro sim cenjene rojake, če kateri med njimi ve za njegov naslov, da mi ga sporoči, ali naj se pa sam naznani.
Frank Slana, 460 N. Halsted St Chicago, 111.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
Ivan Kaker,
22014 Grove St.
MILWAUKEE, WIS.
RAZPRODAJA! RAZPRODAJA RAZPRODAJA!
vsakovrstnih zlatnin kakor: ure, verižice, prstane itd., za polovico cene, nekatere reči še manj kakor polovico dobite samo tako dolgo, dokler traja razprodaja.
Pišite po cenik, katerega pošljem zalstonj in poštnine prosto. Z. Jakslie, 418 E. 70th St. New York City, N. Y.
Kdorkoli
bo poslal znamko za en cent Cunard Steamship Co. Ltd. 21—24 State Street New York; ali Cor. Dearborn & Eandolf Sts., Chicago, 111.; ali Metropolitan Bldg., Minneapolis, Minn., bo dobil knjižico z dragocenimi informacijami z? potnike, kador tudi s slikami pokrajin na Kranjskem, štajerskem, Koroškem in Avstriji vobče.
m iiiiiiiiiimiiimii m um m nun 1 «1 iniii 11
BRATOM SLOVENCOM IN * HRVATOM
naznanjam, da imam na prodej veliko zalogo svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravni čistoti in okusu vsa druga vina. Naročila pod 27 ali 28 galonov se ne sprejmejo.
Belo vino s posodo stane 45c galon.
Rdeče vino s posodo stane 35c galon.
Vozne troske plača naročnik.
Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina.
Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov
FRANK STEFANICH,
R. R. F., Box 124, FRESNO, California.
Ta ženska ura je prevlečena s 14 karatnim zlatom (gold filled) z dvema p ukrovama. Velikost O. Jamči za dvajset let. Kolesev je najhol-še vrste (Elgin Waitham). Cena je sedaj varno za malo časa $12.50.
POZOR!
ROJAKI!
Ta prstan je iz 14 karat. zlata in stane......$6.00
Medaljon k verižici
je rudi le 14 karat zlata in stane $5.00 Jednak prevlečen z zlatom........ *2.5C
Nekaj za članice S N. P. J. Krasno izdelana broška ali naprsna igla — priponka za uro na prsih. Zlata od spredaj — jamčena za 20 let. Stane le $2.15. Ako se naroči Sest ali več stane $2.00 poštnine prosto.
Ta ura Je prevlečena s 4 karat, zlatom (gold filled) z dvema pokrovoma size 16 jamči e za 25 let. Kolesovje j najboljše vrste (Elgin Waltham. Spi’ingfield). Ima 15 kamnov (lena senaj je sano................ $18.50
Za obila naročila se priporočam spoštovanjem
JOHN STONICH,
2622 Homan Av.. Chicago. III.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lavvndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.


POZOR!
POZOR!
SLOVENCI V BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno BRIVNICO. Delo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merda, 110 N. 2nd Str.
BARBERTON, O.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotojfrafično stroko spadajoča dela dob o in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro* brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania.
Dne 20. aprila t. I. odpluje brzoparnii Kaiser Franz Joseph I. prvič iz NVw Yorka v Trst.
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.-Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetja-vo in so moderno urejeni.—Hrana je domača,—Mornariji in zdravnik govo rijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
Phelps Bros. & Co.
Gen’l Agt’s, 2 WASHINGTON ST . NEW TORI.
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno v rejeno
GOSTI L IVO
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne < smotke in razni likerji vedbo naj razpolago.
427 Norm 2nd St.
BARBETON. O.
Štiri in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena največjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
5 MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St.
cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko najamete hranilni predal (box) iz Armorje-vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami.


kkk *kkkk k kkkkkkknkkk kkkkkk* kkkkk• kk*kkk*kkkkkk kkkk vkirK+kkkk *k*kkkk *k kkk* kkkk±kkkkkkkk *kk*k^kkkkkk* kkkk kkk+r+k
N
AJLEPŠE, najcenejše in najbolj trpežne tiskovine dobijo slavna društva vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstopnice in vse druge tiskovine. SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA!
Clevelandska Ameriu
6119 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
-knifirtr-K
■k-k *kkkk*kk-xkk kkkkkkkkkkkkk
.	.......................................kkkk+irkkkkkkk
kk *kkkkkkkkkkkk k*kk*nkkkkkk•kkk*kkkkkkkkkkkkKkkkkk * kkkkkk*k*k~kk ■ ★★★■»★**'*★★★ - kk-^kkkkk* kk-» kkkkkkk *■ > ~k -^kk^k - ■+k-*-kkk*k-»kkkkkkklr*kkkkiirkki? 'k*kirk^kk + kk+
vb
\\ W /
M/

EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, III,
Naj več ja slovanska tvornica za ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski	'^TTTiTiHi
\ in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je ustanovila.	y
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
?
t
f
v
f
f
T
t
i
f
Narodna Tiskarna
2/46.50 Blue IslanU Jtve., Chicago, lil
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, ,eškem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni bančni posli.	Posojila na žemljišča im drug«
55. cesta i« St. Clair Ave.	Huron Road in Prospect Ave.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajamo par» brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Gundnr, preds. Harley B. Gibbs, podpreds. H. W. King, podpredz J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in Goorge F. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago, IDinoi