ŠT. 2 1933/34 V R T E C LETNIK 64 Vaclav Benes TfVidiš, tamle je bil grad, zclaj je tam dvor, kjer bivata oskrbnik in njegov pomočnik. Ali miiogo let je že preteklo, odkar so grad porušili Švedd, odkar so zgracKU ta dvor in odkar se je tamle v lirib mučila baba s košem na hrbtu, tako mi je pravil oče, ko sva sla v gore po brezovje.* ^Katcra baba, oeka?« sem g& vprašai. »No, stara baba, kaj ti še uisem pravil o njej in o majhnih deckih, ki jih je hotela utopiti?« Samo z glavo sem zamajaJ. >Ej. cj. dečko, ti Šc nialo veš, Ko sem bi\ jaz v tvojin Ictih. sem že vse to vedel. Pazi torej! Tam doli v Neprobilieih je pred davnirai leti vladal vitez. Gospod Bog mu ni podelil nikakih otrok iu vitez se je že bal, da ne bo imel iiikogar, ki bi uiu zapustil grad in v Bysni dvor. Takrat so bile č-esto vojne s Turki in muogokrat je bilo treba proti ujim v boj. Zopet so /.hirali vojeko po vsej Ceški. Tudi \itex i\eprobiliški je moral odviniti; oJi iii se mu hotelo iti, kajti čakal je, da mu vrane prineso majhnega dečka: toda vrane niso prileiele »1 dečka mu niso prinesle. Foslovil se je od ženc in v iraenu božjem odsel. Ali Še preden je dospel v Prago, so ponoči nad gradom zakrakaJe vrane, se zaletavale v oluia in trkale na šipe z ostrJmi 17 kljuni. Pet jih je bilo dn vsaka izmed njih je priuesla čisto majhnega dečka, lepega kakor droben cvet. 2P0 Kuklico pojdi! Takoj naj pride sem!« je narocila gospa pestunji Mari. ki je urno polihela. Kuklica je bila stara baba in hudobna čarovnica. Ker so priletele po polnoči, se vitez z njimi ni srecal. Odprld so okna in vzeli dečke. Vitezova žeua se je ustraŠila, ker jih je bilo pei. sZasme-hovali me bodo, češ, da so nni vrane prioesle toliko dečkov in nobene cie-klice. In potein, kaj bi dali revčkom? Iraamo samo grad in dvor: eden bi ju podedoval, drugi bi pa bili reveži. Drugega za drugim bi morali pestovati in zibati!« je žalostno govorila mati. Kakor da bi bili revcki razumeli. so vsi hkraiu zajokali in stegnili roke po materi, ki se je obrnila od njih vstran, da jili ne bi videla, ki si je zakrila ušesa, da ne ba slisala njiho-vega joka. s-Pet otrok iinazn, Kuklica, samih deckov in nohenega. dekleta,* je gospa povedala babi. »Kaj naj dam revčkom, ko odrastejo, eden bo podedoval grad in dvor, drugi pa bodo niorali biti revezi. Dragega za drugim bi morali pestovaii in zibati,« je mati jokaje tožila babi. »V nebesa jih pošljemo, gospa! Tam jim bo najbol.je, Angeli postanejo iz njah, a ko bi ostali živi in bi odrasli, bi lahko postali iz njih UudiČi. V ribnik, ki je tam za lipaini, jih pouesem,« je hitro govorila čarovuica. $Ko jutri zvečer vzidejo zvezde in se zasvetijo v votli, položim v vsako zvezdo po enega dečka.^ Mati je zajokala, ker ji jc bilo revčkov žal, saj so bili tako lepi in čisto drug drugemu podobni. Nasinehnili so se, z ročieami so mahali in silili v materino naroČje. >V nebesih vam bo bolje!« je sepetaje govorila gospa, nato pa je odŠla v drugo sobo, da bi jii ne bilo tako hudo pri srcu. Ko se je drugega dne začelo mračiti, je prišla baba v grad, ua hrbiu je imela koš in v rokali palico kakor beračica. Mati je dečke zaporedoma poijubila na sveže, rdeče ustuice, jih po-križala in oblekla v lepe bele srajčke. da ne bi izgledalo, kakor da so iz koČe. Ko je bila mati gotova, je baba zavezala koš s plahto, v katero je nabirala gobe in korenje, ter si ga dala na hrbet. Pred solnčnim zaht>dom je odšla baba iz gradu: hodila je pocasi, kcr je bilo breme težko, težje kakor gobe ali praprot in čarovno koreuje. Na vsako mejo je baba sedla; v košu so decki tožili po materi in jokali; ali Kuklica je vsakokrat aamo zavrešcala in revčki so takoj utihnili. Baba je bila že blizu Trpomehov in je ravno stapila s klanca na ce^to. Do ribnikov ni bilo niti Četrt ure več, Seveda ni bilo! Ali komaj je bila pri lipah, je pridirjalo proti njej nekoliko jezdecev; konji so veselo rezgetali, pozuali so cesto in vedeli, da se vračajo domov v Neprobilice. Na Duiiaju so placali Turkom nekaj vreč zlatinikov in vojne je bilo konec. Kuklica je poznala viteza, zato se je skrila v cestni jarek, da bi je ne opazil in vpraŠal, kaj ima v kosu zavezanega. Čisto k zemlji se je sklonila in se je tiho plazila po jarku. ?Kam, Kuklica, kam tako pozno?t jo je vpraŠal gospod, ki je dobro pozjial staro čarovnico. *A kaj nosis na hrbtu, da se tako pripogibaš, kakor da bi imela v košu stot?« >Pa kaj nosim, psičke nosim, milostljivi gospod; pet jih je v kosu ijj^H jih nesem, da jih utopim. Nimam jih s čim prehraniti. ker niti sama nimai^^H kaj jesti.-i; je hitro pripovedovala baba. ^H »Pet psičkov neses? Enega si pa hočem izbrati?« ^H jfčisto majhni so še, milostljivi gospod, in slepi,« se je babura izgo-varjala. ^Ne govori, babaf« je odvruil vitez in ponovii svojo željo. Vojaki so babi vzeli koš ter razvezali plahto; pet majlmib. dečk&v se je sladko zasmejaJo vitezn v obraz. Baba je padla na kolena pred viteza, inu objela noge in poljubljala prašne čevlje; izgovarjala se je, da je gospa poslala po njo in da ji je naročila, naj decke utopi, čeŠ, da bi samo eden izme*l njib podedoval grad, dočim bi drugi morali biti reveži. Vitez ni rekcl Kuklioi niti besede, ainpak je nagubančil čelo in ukazal slugom, naj molce kakor grob. Dvema izmed njih je izročil dečke in jima ,je naročil, naj pojahata z njimi na dvor v Bysno, kjer naj oataneta, dokler ju ne poklice. Babo je tudi izročil dvema slugoma z naročilom, naj jo zapreta v teniui kleti, V Neprobilicit so se usirašili gospodovega prihoda, a najtezje je bilo žeoi. GosikmJ se ji ni niti zahvalil, ko ga je pozdravila, niti izpregovordl M iii z njo. ¦ Drugega dne je zjutraj poslal po sosede, viteze in kmečke plemi^e, in I jih povabil za naslednji dan k svečanemu obedu; javljal je, da ga hoče I prirediti, ker je za clolgo dobo sklenjeu mir. ^ Sešli so se vitezi in kmecki plemiČi, polna soba jih je bila, dobto so jedli in pili in ko so se do sita najedli in napili, je vstal goslitelj, da bi /vedel od njlh, kako kazen bi po ujihovem mnenju zaslužila žena, ki bi ]nstne oiroke, lepe dečke, dala utopiti. "I Vitezi in kmečki pleiniči so se čudili gostiteljevi domislici, kar v^rjeti M niso mogli, da bi se našla taka mati in podgorski gospod je izrekel takole 1 sodbo: "Ako bi bila resnicno kaka mati taka vrana, bi jo morali zapTeii I v temno klei in jo z gladom umoriti.i: 1 Vsi gosije so Tatali in s tem potrdili, da soglašajo s sodbo podgorskega gospoda. Vitez gostitelj jcprebledel ko zid, nato je vstal xd je govoril zbranim I gostom; 19 | »Moja žena je hotela utopiti pet otrok, iiovorojenčkov, samih Ijubkih dečkov. Kukllci ]ih je dala v koš in ji je naročila, naj jih utopi v ribuiku za lipami; ako bi jo kdo na potu vprašal, kaj nese, naj odgovori, da ima v kosu pet psičkov. Vi sami ste izrekli sodbo uad njo in jaz se hočem po ujej ravnati.« Žena, ki je sedela na vitezovi -desnici, je omahnila in morali so jo od-nesti iz sobe. Gostje niso mogli verjeti. -Sveto resnico vain pravim, tako, kakor se bo naŠ r(wl, dokler bo živel, imenoval rod Petpesjakoveev1,« je rekel vitez. Ko je konČal. so se duri odprle in sluge so prinesli pet dečkov v pernicah, pt*t Ijubkih deckov. Ali tokrat se niso sinejali, vsi hkrati so zajokaU, zastokali: da l>i jih ne slišal, si je oče ti.ščal ušesu, kakor je bila pred dvema dncvoina napravila mati. Zaman so prosili gosti viteza, zaman so ga rotili pri časti rodu iin vsega viteškega stanu, da ne bi izvrŠil okrutne obsodbe, češ, da bodo potem s prstom kazali na gospode in jim ocitali grdobije. Toda Neprobiliški gospod je bil ponosen in neizprosen. Svojo zeno je zaprl v »ajglobljo ječo, ai ji^a) jiiti griŽljaja krulia in je odŠel z Neprobilic. Kuklieo so odvedli k ribniku, in jo na vrvi in oblečeno spustili v vodo. fco se je dovojj dolgo naniakala. so jo izvlekli, ter jo privezali na steber sredi visoke grmade. Nato «o grmado zažgali iu ko so plameni švigali okrog KukJice, so s ponvami prilivali vodo v ogenj, da se je babaica počasi pekla. ?.Ali so ae zdaj tam ribniki. očka?« sem vprasal oceta po kratkein molku. ^Še zdaj so tam, dečko; ali v sedanjih časih je ra.alc>kdaj voda v njih. Zato je taica dragin-ja. Starodavno prerokovanje govori o ieli ribnikih. Za-pomni si ga! Ako so brez vode. tarcta narod draginja in beda, kadar iraajo mnogo vodt:, priuašajo spiosno izobilji*. Ko pojdeva v Slano, tl jiti pokažein; na desni strani pota jih bova vjdela; blizu njih je prepad, kjer je, kakor pravijo, izginil nekoč v glolračini vozjiik z vozom in konji. 1'akrat jo vodila tam mimo še cesta; Še danes stoji ob močvirju ruzpadel kamenit kniž. A jaz sem se veduo, kadarkoli sem šel miuio ribnikov in močvirja, spomnil n.a Kuklico in na voznika in za živ svet ue bi bil zlezel na močvirje, niti tedaj ne. kadar je bilo trdo ko cesta. Zato so pravili Ncprobiliškim vitczom ; Petpeajakovci«. Danes so že izuinrLi. Vidis pa lahko v zvoniku v Neprobilicih dva vzidana kamena, eden je že tako prcperel, da se ne spozna reč, čigav je. na dru^rem pa se dobro vidi vitez, ki je eden izmed njili. 1 čpško: Pčtipeskove.