Stev. 21.
V Mariboru 23. maja 1895.
Tečaj XXIX.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in i Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta HS kr. — Naročnina se pošilja nprarnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Fo»aiAezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po S kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 1C kr.
I)ve imenitni spremembi.
Sv. oče imajo v večjih krščanskih državah svojega poslanika, ki se navadno imenuje nuncij. Za našo avstro-ogersko državo je papežev poslanik dunajski nuncij, sedaj nuncij Agliardi. Ta je pred mesecem dnij potoval po Ogerskem, da se je na lastne oči podučil o ogerskih razmerah. Po besedah primasa Vaszarvja nuncij ni ničesar storil, kar ne bi odgovarjalo njegovi nalogi in kar bi moglo vzbujati le videz, kakor da je hotel politično nastopiti. Vspodbujal je k ljubezni in zvestobi do cesarja in domovine.
Ker nuncij ni mogel in hotel ljudstva vnemati za sedanjo ogersko liberalno vlado, zaradi tega ga je oger-ski ministerski predsednik, baron Banffy, v poslanski zbornici prav neotesano napadel, češ, da se je nuncij viikal v ogerske rtotranje zadeve in da ga je torej treba odstraniti. Ker se je Banffy sklicaval na ministra vna-njih zadev, grofa Kalnokyja, spravil je tega v tako zadrego, da se je le-ta kar hotel odpovedati ministerstvu; ali svetli cesar niso odpovedi sprejeli.
Toda ogerski liberalci niso mirovali. Banffy je pred tednom naznanil poslancem, da bode nuncij Agliardi odpozvan. Ker je BanfTy s tem zopet posegel v delokrog ministra za vnanje zadeve, naveličal se je grof Kalnoky teh homatij ter se je odpovedal ministerstvu. Svetli cesar so pisali Kalnokyju jako naklonjeno pismo in mu podelili veliki križec reda sv. Štefana.
Po tem izidu je zavladalo med ogerskimi liberalci nepopisno veselje. Toda to veselje je bilo kratko. Svetli cesar so namreč imenovali za ministra vnanjih zadev Poljaka grofa Agenorja Goluchovvskega, ki je bil več let avstrijski poslanik v Bukarešti na Rumunskem. Grof Agenor Golr.chowski šteje 46 let, je odločen katoličan in zvest svetlemu cesarju. Gotovo bode svoje opravke opravljal spretno in ne bode dopustil, da bi mu ogerski ministerski predsednik zapovedoval ali ž njim celo pometal.
Da so ogerski liberalci grofa Kalnokyja odpravili, ler se zdaj hvalijo s svojo zmago, to kaže, da židovskemu liberalizmu na Ogerskem lepo cvete pšenica. Ali kako dolgo? Krščanska ljudska stranka se vedno bolj krepi. Ta tudi lahko zajema pogum od dunajskih združenih kristjanov, ki so v občinskih zadevah na Dunaju liberalce popolnoma v kot potisnili.
Zadnji petek je bila v občinskem zaslopu volitev mestnih svetovalcev. Voliti je bilo osem svetovalcev. Omagali so kristjani, ker so ž njimi potegnili neodvisni odborniki. Ako bodo le-ti še zanaprej zvesti ostali kristjanom, potem bode gotovo sedanji prvi podžupan in J°<lja županstva, dr. Karol Lueger, ljubljenec krščanskih "unajčanov, izvoljen dunajskim županom. — Prav. je govoril isti Lueger na velikem zborovanju dne 16. t. m.:
»Avstrijci nimamo Košuta, nimamo Wekerla, nimamo Banffyja; mi nikdar ne bi trpeli takih mož! . . . Volitve v občinski zastop dunajski so žareče znamenje, ki oznanja, da se slovanskim in nemškim bratom bliža dan osvobojenja, in je s tem minola dolga noč liberalnega gospodstva!«
Gospodarska knjiga.
(Dalje.)
Vsak, ki sodi gospodarske stroške le na pogled, ne more jih prav presoditi; kajti dandanes zadene kmeta le premnoga in vsakovrstna reč; kakor prej rečeno, .srednje, ali slabo posestvo dela navadno več stroškov, kakor daje dohodkov. Tu je treba krpati poslopje in zamašiti ali obnoviti streho, ondi popravljati orodje, zopet plačevati tega ali onega rokodelca; sploh čakajo kmeta le premnogi stroški, katere naj si v šesto vrsto med razne stroške zapiše. Varčen kmet si tudi tu mnogo prihrani s tem, da razno gospodarsko orodje p. vozove, sani, grablje, jerbase in takšno lesenino ob zimskem času sam napravi. Previden kmet pa tudi popravljanje poslopij odlaga na boljše čase, boječ se, da bi z dragim stavljanjem se preveč ne zadolžil in bi mu potem novo in lepo poslopje upniki s posestvom vred vzeli. Ker se je to že tolikrat zgodilo, zato svetujem kmetom, naj bodo rajši zadovoljni z revnimi kočami, v katerih so pa vsaj sami gospodarji, kakor pa bi stavili lepa in draga poslopja — za druge!
Vsak človek ima svoje potrebščine, katerih se ne more izogniti; tako tudi naš kmet potrosi za sebe in svoje družine obleko in druge drobnosti precej denarja, in to je zadnja, sedma vrsta gospodarskih stroškov. Pri tej vrsti se najprej in najložje vidi, kakšen je kmet, je-li varčen ali zapravljiv in razločno se lahko pozna, če in kateri razvadi ali strasti je najbolj udan. Ta vrsta bo marsikateremu kmetu pokazala, da je dostikrat on sam kriv, če mu ide slabo, ker po raznih razvadah mnogokrat veliko potrosi. Mislim, da ravno to ga bo najprej nagnilo, da se bo v prihodnje varoval onega brezna, ki mu spodjeda ali znabiti celó uničuje blagostanje — in tako se, upam, bo marsikateri poboljšal.
Pregledali smo tako jedno stran gospodarske knjige in spoznali nekoliko, koliki in kako mnogovrstni so stroški gospodarstva. Pokazali smo tudi, kako si more tu pa tam kmet kaj prištediti, posebno če mu gre slabo za denar. Res, marsikateri kmetič včasih obupava, ko pregleduje velike stroške gospodarstva, ali eno tolažbo še ima v tem, da mu — vsaj ob boljših letinah —- s stroški vred rastejo tudi dohodki gospodarstva. Tudi te si'more natanko zapisati na drugo stran knjige, prvič
zato, da ve, katera stroka kmetijstva mu največ dobička nese in je najbolj vredna, da se je poprime z vso marljivostjo; drugič pa zato, da more konečno dohodke primerjati s stroški in tako spoznati, kako je napredoval ali propadal z gospodarstvom.
Ne bom natanko popisoval raznih dohodkov navadnega posestva, kajti mislim, da se vsak kmet iz lastne skušnje in branja podučnih knjig najbolj nauči, kateri pridelki so za njegovo posestvo najprikladnejši in mu po legi kraja največ dobička nesejo za kupčijo in domače potrebe. Gospodarska knjiga ga bo pa dobro podpirala s tem, da bo mu ob koncu leta razločno pokazala, kateri pridelki so mu največ dohodkov vrgli, kateri pa le komaj delo poplačali. Seveda razdeliti si niora tudi dohodke v vrste, in sicer po strokah kmetijstva: gozdarstvo ali pridelki od lesa, živinarstvo, poljedelstvo, vinarstvo, sadjarstvo, čebelarstvo in tudi drugi še tako neznatni dohodki. Le tako, če jih razdeli v vrste, more kmet natanko razvideti. kje in kako on najložje in največje dohodke dobiva, in si jih more v prihodnje še bolj pomnožiti.
Zdaj torej, ko tako razdeli vse stroške in dohodke, zdaj ima kmet pred seboj ogledalo, katero mu jasno kaže, kako je gospodaril. In to je za kmeta, ki si prizadeva zboljšati svoje stanje, veliko vredno. Prvič mu knjiga kaže slabe nasledke njegovih pomanjkljivostij ali razvad, ki, če so za čpsa še tako nedolžne, postanejo mu lahko čedalje bolj škodljive, ako se jih ne odvadi. Pred vsemi najbolj škodljiva razvada je gotovo pijančevanje, katera mnogim kmetom tu pa tam več škode dela na blagostanju, nego vsi drugi stroški. Kmet si za časa misli: »Kaj dene, če zapijem v nedeljo par desetič, bodem pa potem zopet bolj pridno delal«. Toda kmalu postanejo iz desetič goldinarji, iz majhne nedolžne navade pa velika in najbolj škodljiva strast — pijančevanje! V tem pa je ravno gospodarska knjiga veliko vredna, ker kmetu pokaže ob koncu leta, koliko mu je požrla ta razvada, če tudi se mu zdi tako majhna, in če ji še ni popolnoma udan, bode se ji odpovedal. Jed-nako kakor s pijančevanjem, je tudi z mnogo drugo razvado in pomanjkljivostjo kmeta; knjiga bo mu kazala natanko, koliko mu škodujejo, in tako ga morebiti navadila našemu kmetu najbolj potrebne čednosti — varčnosti.	(Konec prih.)
Cerkvene zadeve.
Prelat Fran Košar.
(Dalje.)
X. Kosarja blažena smrt.
„Človek ne vé svojega konca ; ampak kakor lové ribe s trnkom in kakor sač.ijo ptice v zanjko: taki' se lové ljudje ob hudem času."
(Prid. 9, 12.)
Najboljša priprava na blaženo smrt je lepo krščansko .življenje. »Kakoršno življenje, takšna smrt«, pravi pregovor. Košar je bil duhovnik po srcu božjem vse žive dni, zatô pa je bila blažena tudi njegova smrt. Umrl je res nagle smrti; toda kdor bedi, njega tudi nagla smrt ne preseneti, kajti sv. Duh govori: »Blagor t i-stemu hlapcu, katerega Gospod, kadarpride, najde čuječega.«1) Veliki Spiritual slovenskega ljudstva je dobro poznal besedo sv. papeža Gregorija Veli-cega, da Gospod tačas, kadar nam pošlje bolezen, že trka 1er nam naznanja, da je smrt že blizu in da bode naskorem prišel po nas. Ko je tedaj huda bolezen zad-
njih sedem let prelata vedno hujše prijemala, spoznal je lahko prst božji in da Gospod že trka. Zalo pa je če-stokrat zdihoval: »Že res, da nam nobeden ne ve ne dneva, ne uro; toda moje bolenje je tako, da se noči vedno bojim, ker ne vem, bom-li še jutri uslal ali ne..< V tem obziru zanima nas izrezek iz nekega časnika, kalerega je pokojnik hranil v svojem molitveniku. Na tem listku poroča časnik o nagli smrli rajnega škofa v Neversu na Francoskem. Žalostna novica je tako opisana: »Škof je še prejšnji dan (22. julija 1885) v neki župnijski cerkvi delil zakrament sv. birme, ne da bi ga to posebno strudilo; tožil se je le, da mu ni prav dobro. Drugi dan maševal je v svoji škofovski kapelici in je še prisrčno nagovoril neko osebo, katero je menil po sv. maši birmati. Po sv. obhajilu pri sv. maši molil je škof: »Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil«. Pri teh besedah škof obtiči in so zgrudi. Duhovniki bi mu radi pomagali na noge, a podpirali so mrtveca. Škofovo sveto življenje in njegova lepa smrt nam dajeta upanje, da ga je dobri Pastir, čegar namestnik je škof bil na svetu, v nebesih sprejel z nadaljšnimi besedami one molitve, katero mu je smrt presekala: »Dobro, vrli in zvesti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavim te nad veliko, pojdi v veselje svojega Gospoda!« Je-li Košar slutil, da ga bo smrt naglo pokosila, kakor tega škofa?
Ob smrtni uri pač ni boljše tolažnice za otroka, kakor je dobra mati. Zato je Košar vse dni svojega življenja prosil Marijo, da mu pride zadnjo uro na pomoč. »Vzami me v svoje varstvo, o Devica, spoznaj me za svojega sina! Tebi izročim vse pridige, vse sv. maše, vse pastirovanje. Stoj mi na strani na prižnici, pri oltarju, v spovednici, ob smrtni uri!«'1) Čeprav ljudje niso zapazili trenolka, ko se je njegova duša ločila od telesa, pa Marija prav gotovo ni pozabila svojega sina, ki je trdno zaupal na njeno pomoč v smrtni uri.
Ko je po celem katoliškem svelu zaslovela Lurška božja pot, in so se verni kristjani povsodi vzdigali, ter od vseh stranij prihajali, da obiščejo blaženi kraj, kjer se je Marija brez madeža spočeta prikazala, se odloči 1. 1886. tudi Košar za daljno pot ter se poda z avstrijskimi romarji v Lurd. Še zdaj v duhu gledamo prelata na leči poleg Lurške dupljine, kako je mladeniški ogenj gibal njegovo srce in sveto navdušenje vodilo njegov jezik, ko se je sicer skromno število slovenskih romarjev zbralo okoli njega, da jim je oznanjal čast in slavo čudodelne Lurške Matere božje! Rekel je: »Kar nas zadeva, bila je naša želja, z lastnimi očmi gledati Ltirško dupljino, tako silna in neugasljiva, da smo sodili, da Marija tudi nas vabi na Lurško božjo pot. Vzdignili se smo in šli. Marijino sladko ime v srcu in na jeziku, v molitvi in sv. petju smo srečno potovali, in zdaj smo tukaj, o Marija! Večna za to bodi ti hvala! . . . Izlijmo tedaj najpoprej pred Marijo svoje obteženo srce, potožimo Mariji svoje dušne in telesne nadloge. Saj je bilo naše vsestransko uboštvo na duši in na telesu prvi in najmogočnejši nagibek, da smo bežali revni otroci Eve k prebogati Kraljici nebeški .... Ali smo pa zato semkaj prišli, da bi tukaj učakali čudežev sami nad seboj, ali da bi čudeže gledali nad drugimi? Ali mislimo, da so čudeži poglavitna reč pri Lurški dupljini? Nikakor ne; kajti ako bi tako mislili, bi še imena romarjev Lurške Matere božje ne zaslužili. Po nauku sv. Pavla so čudeži od Boga dani zavoljo nevernikov; kakor je že Kristus nevernim Judom očital, rekoč: »Ako znamenj in čudežev ne vidite, ne verujete«....
»Porečete: ah tedaj res ne smemo tukaj za noben čudež prositi? Tega tudi ne, moji ljubi! mi smemo in
celo moramo za take čudeže Marijo prositi, ki so nam po nauku naše vere k izveličanju duše potrebni. Taki čudeži so: odpuščenje grehov in sprava z Bogom, — rast v čednostih in dobrih delih — stanovitnost do konca in srečna smrt v milosti božji. Ti čudeži so nam zares potrebni, brez njih ne moremo v nebesa. — Kar mene zadeva, vam nič ne prikrivam, ampak kar očitno povem: Moj zasebni poglavitni namen, da sem se, ako-ravno že postaran, na to daljno in težavno pot podal, je ta, da si pri Mariji izprosim srečno smrtno uro. Ako je človek star že nad GO let, kaj ne, je pač zares že čas, da resno misli na smrt? Vi ste sicer večji del mlajši od mene, pa prej ali slej bo tudi po vas vsaeega segla smrtna mrzla roka. Menim torej da bo prav, ako mi danes pred vsem in nad vse za sebe in za one, ki so nas za molitev prosili, Lurško Mater prosimo za srečno smrtno uro«. . . -1)
Iz ravno istega namena je romal Košar že 1. 1881. v Loreto. L. 1891. in 1894. se je podal na jug iskat ljubega zdravja in toplega zraka, vendar je obekrati se prej oglasil pri Materi božji v Trsatu, da se jej priporoči za srečno zadnjo uro, če bi ga na potovanju utegnila nagla smrt zadeti. Res, nič ne dvomimo, da je bila Marija sama — usmiljena sestra — usmiljena Mali pri smrtni postelji ranjcega!
31 i 1 i darovi za družbo vednega češčenja: Celje 15 11. 50 kr., Sv. Ropert v Slov. gor. 14 il., Sv. Peter pri Radgoni 12 II, Rečica 3 II. 90 kr., Solčava 12 fl., Svetinje 9 il. 74 kr., Pameče 5 11., Kozje 10 II., Podsreda 3 li. 2 kr., Sv. Peter pod Sv. gorami 11 fl.
Gospodarske stvari.
Vez gorice.
Tam goraj za hramom En trsek stoji;
Je z grozdjem obložen, Da komaj drži.
Bistro je poglavitna romarska cerkev Marije Device na Hrvaškem; odvsod se kristjani ondi zbirajo: Črni Ogri, Graničarji, Medžimurci in tudi Štajarci, posebno od hrvaške meje. Nimam izraza za to čudovito prikazen; tudi tiste pobožnosti popisavati ne kanim. Ko smo se s procesijo iz Lepoglave sukali proti Ivanšici gori, videli smo v znožju gorice, kjer je rastlo trsovje za roko ali nogo debelo vsled posebne izgoje. Tak trs lahko nese težke grozde; ni mu treba kola ali podpore, na katero bi se naslanjal ali privezal.
Pri nas pa, kjer je trs mali in slab, treba ga je podpreti in rozgo privezati, ali je z grozdjem obložena ali prazna, da je veter ne ulomi. Vez gorice je tudi zato, da se nepotrebne rozge polomijo — oplejejo, naj bi druge za plod ložje rastle. Eno rozgo pusti pri zemlji za čepek ali menda za vlačenko, živico; drugo rozgo pusti za reznik, tretjo rozgo pusti za ločen; vse nepotrebne pa brez usmiljenja polomi, odrezi ali izpiplji, Tako oplete rozge na kolek lepo privezi, da ti jih nevihta ne polomi. Pri vezi goric pazi, da grozda v goščavo ne poviješ, temuč ga lepo proti solncu obrneš. Na jeden kol več trsov ne navezuj, razun v največji sili, ali kadar trseki grozdekov nimajo. V novejši dobi se nam rana vez priporočuje; kadar grodje cvete, pusti rozge pri miru, kolikor ti je mogoče. Dober viničar hodi vedno po goricah, in kjer vidi dolgo rozgo, jo brž poveže, ter ne čaka povelja gospodarjevega.
Kako imaš vez goric opravljati, kaže zdrava pamet, in te uči tvoja lastna izkušnja. Pri vezi goric hočemo pa dve reči še skupno pomislili. 1. Na kaj, 2. s čem se naj veže rozga?
1. V divji rasti se trs ali po zemlji širi, ali pa se na drevo spusti ter med vejami ovija, kakor srabotje. Udomačena in obdelovana rozga pa se mora lepo privezati; in sicer prvič:
a) Na brajde. Kaj neki je ta beseda — sem že mnogokrat premišljeval? Morda je brajda namesto vrajda t. j. v vrsto ali rajdo zasajen trs ? Menda je to prvotna podoba goric. Kmetic si je pred hišo v vrsti nasadil in napeljal na svislje nekatere rozge; ko je pa videl dober uspeh, določil je poseben prostor, katerega je s trsom zasadil in ogradil, da jo postal — vinograd. Vinogradniki so bili nekdaj brajde več ali manj popustili. Nekaj let sem pa so si gospodarji zopet začeli brajde staviti, in trs na nje navezavati. Ne delaj si pa brajd v gorici, če tudi je rejava, ker ti še druge trse zadušijo. Rejave zasadi, brajde pa si napravi zunaj okoli goric, na jutranji strani; ali tako, da njihova senca ne bo tebi, ne mejašu kvara delala. Naredi si tudi utico ali špalir, kjer boš poleti v senci počival, čital »Slov. Gospodarja«, skrit, da le ne najde — hudir, ki bi te v krčmo med nem-škutarje vlekel! Za brajde ali utico vzami dobre sohe ali stebre iz hrastovega ali kostanjevega lesa; ožgi spodnji del v ognju ali ga s lerom ali karbolinejem namoči ter s kamenjem močno v zemljo zapši. Povprek pribij late ali napelji drot, močno napet; po njem pa razpelji rozge, ter jih lepo povezi.
Na brajdah slehrna sorta Irsja ne rodi dobro. Mozlovca ali šipona menda nihče na brajde ne sili, ker le v gorici na vroči peči rad čepi in obilno rodi. Navadno najdemo na brajdah drobno črnino, katere kupec med vinom nima rad; tudi izabela se na brajde napeljava, katere se pa kupec kar boji. Trgaj jo posebej — za domači napitek. Tudi je brajdno grozdje kiselejše ko goričko, ker ovo je visoko v zraku, in ga veter ložje najde; to pa je blizu zemlje, kjer je večja gorkota.
(Dalje prih.)
Žitne cene v Mariboru od 11. do 18. maja Po hektolitrih: pšenica 5 il. 70 kr., rž 5 11. ječmen 4 fl., 90 kr., oves 4 fl. 15 kr., turšica ali koruza 5 fl. 60 kr., proso 4 fl. 90 kr. in ajda 4 fl. 70 kr.
Sejmovi. Dne 25. maja v Ivnici, Jarenini, Slivnici pri Mariboru, Poličanah (svinjski sejem), Ormožu, pri Sv. Filipu v Veračah, Vitanju, pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v Rogatcu in na Ptujski gori. Dne 27. maja v Središču, Olimju, Rajhenburgu in Velenju. Dne 29. maja v Imenem (svinjski sejem). Dne 30. maja v Artičah in na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 31. maja na
Rečici in v Cirkovicah.
---
Dopisi.
Iz Ljutomera. (Politično in gospodarsko društvo.) Te dni je dovolilo visoko nameslništvo ustanovitev društva z imenom: »Slovensko politično in gospodarsko društvo za politični okraj ljutomerski«. Namen toga društva bode: a) na podlagi naukov katoliške vere podučevati v političnih in gospodarskih zadevah in braniti narodne in državljanske pravice Slovencev; b) skrbeti za povzdigo gospodarskega blagostanja. Ta-cega društva nam je bilo že dolgo potreba; zato so vsi rodoljubi z veseljem sprejeli načrt pravil, katerega je izdelal g. dr. Rosina, odvetnik v Ljutomeru. Društvo
bode imelo mnogo javnih zborov in pri teh se bode marsikatera premišljena beseda o politiki povedala. Skrbelo pa se bode tudi za gospodarski poduk. Saj ima ravno Mursko polje celo vrsto gospodarskih potreb, recimo : pospeševanje konjereje, govedoreje, vinarstva, za-branjenje povodnji itd. Naj se vsak Slovenec v našem političnem okraju z zaupanjem obrne do tega društva in dobil bode dober svet in drugo pomoč. V kratkem se bode sestavil odbor. Bog pomozi dalje!
Iz Celja. (Zopet naša društva.) Zaspano vreme, zaspani mi! Društva se gibljejo le zunaj okrog, da je veselje, in mi izletamo, — seveda, ne korpora-tivno — ven, ali pa se doma tako sladko spi! Blaženo spanje, kako si mednarodno; za tebe niti treba ni podobnega §., kakor je v naši novopoživljeni čitalnici. Živel § 1.! •—žal, da te je treba! Vidite, gospod urednik, Vaš list je postal iz prostega poročevalca zanesljiv prerok. Poročali ste o nekem sklepu nekdaj, in čez nekaj časa se uresniči, — sedaj se črni krasni žalpotrebni § 1. s čitalnične stene. Večeri so torej zaspani. Tem ve-selejša pa so jutra, ko se množica raduje s cveticami vred svoje vladarke ter časti kraljico majnika. V pre-blaženi Devici proslavljamo vseh krepostij popolnost. — Ta mesec smo imeli tudi v nemški cerkvi misijon, kateri je gotovo bil prirejen ob najpripravnejšem času. Upajmo, da obrodi in javno pokaže svoj sad ! —s—
Izpred Spodnjega Dravograda. (Razne vesti.) Naš dopis v 9. štv. »Slov. Gospodarja« je nem-čurčke in tiste, ki ž njimi kimajo, tako razburil, kakor ose, če jim v gnezdo požokaš. Seveda jim ni bilo ljubo, da so drugod ljudje zvedeli njihove komedije. V tistem dopisu je bilo tudi poročilo o volitvi v Št. Janu. Nato je poslal v št. 13. nekdo »pojasnilo« (boljše bi se reklo: »potemnilo«). Marsikaj bi se dalo na to pojasni!o odgovoriti. Ker pa je stvar precej zastarela, zato samo hočem omeniti »nepostavnostij«, ki so se bojda p:i onih volitvah godile. Nepostavnost se nobena ni godila, pač pa je neumnost nekaterih imela veliko besedo; tista vložena pritožba je pa smešna in kaže, kako prebrisani so njeni kovači; in uzroki, ki se tam zoper volitev naštevajo, so deloma prazni, deloma neresnični. Da bo pritožba uslišana, je samo tedaj mogoče, če visoka na-mestnija ne bo nič natančneje pozvedavala. Sploh mora tisti rekurz v Gradcu čudno všeč biti, ker ga že tako dolgo (4 mesece) »žehtajo«! — Potres v tem kraju, hvala Bogu, ni velike škode napravil; le v Spodnjem Dravogradu je proštija dobila več razpoklin. — V nedeljo, 12. maja so mil. knezoškof iz Celovca v Spodnjem Dravogradu delili zakrament sv. birme 322 otrokom. — V četrtek, 23. maja bo v Pamečah shod slo-venjgraške podružnice sv. Cirila in Metoda, kjer bode govoril znani govornik č. g. J. Rozman.
Iz Polic pri Radgoni. (Slabe občinske voli t v e.) Tudi tukaj so že bile občinske volitve. Pa kako ? G. občinski predstojnik je volitev razpisa! na 4. svečana, na zunanji »Gris« v neko gostilnico, tedaj zunaj občinskega okrožja, ne v občini. Zakaj pa občinski predstojnik volitve tako suče? Zato, ker imajo nekateri volilci, ki imajo v občini posestva, pred durmi volitve, pa tudi volilno olajšavo; nekaj pa zato, ker ve, da naš kmet in želar ne gresta rada daleč, še manj pa svojih volilnih pravic iskat v tujo občino. Zato pa tudi ni bilo več, kakor v občini stanujočih volilcev; blizo 40 volilcev se pa volitve ni udeležilo. Paragraf 4. obč. vol. reda točka 3. pravi: »Ravno tako smejo taki, kateri imajo v občini nepremično posestvo ali obrt, če sami stanujejo v kaki drugi občini, pooblastiti svojega poslovodjo ali oskrbnika, da voli v njihovem imenu«. Ta točka naravnost pove, kje mora volitev biti. Zato pa je tudi stranka vložila pritožbo na okrajno glavarstvo in visoko na-
mestništvo. To pa nam gori omenjenega paragrafa ni ugodno rešilo. Zato nam je zdaj v paragrafu 4. točka 3. prava uganka. Naj bodo prihodnje volitve za naš obč. zastop v Gradcu, saj so tudi tam nekateri, ki imajo pri nas posestva!
Iz Škofje vasi. (»Edinost«), naše tako potrebno politično društvo, začenja vendar-le raztezavati svoje peruti, da se povspne v prostore, kjer bi naj krožila in delovala. V nedeljo, dne 12. t. m. je priredila shod v Škofji vesi, kjer se je predavalo o političnih, gospodar-stvenih in drugih potrebnih zadevah vpričo obilo zbranega občinstva, ki se je po šaljivi loteriji še dolgo zabavalo pri znani šegavosti »naših ljudij«. Kaže se, da bode »Edinost« sčasoma pod vodstvom takega odbora, ka-koršen je sedaj, vendar-le dosegla svoj obširni smoter, česar ne moremo lahko trditi o mnogih drugih društvih. Naprej po poti tej! — Isti dan je poživela tudi j naša že dolgo speča moška podružnica sv. Cirila in Metoda, katera bo v kratkem zopet zborovala, možno, da skupno z žensko. Sedaj pričakujemo, da še top, kateri je nastavljen pri nas, večkrat da slišat1 svoj glas, ko se je sprožil pravi čas. — Pri nas že poznamo svoje in nesvoje. Ali ravno tisti, kateri so nam nasprotni, imajo že itak pri narodu najmanj ugleda, katerega si niti pritožiti ne morejo, in če bi vsa nedolžna dekleta spravili v kazen, kakor se je jedni primerilo, katera je na prošnjo gostov prečitala javno pesem Falelajevo. Pravijo pa, da je »špas« že vreden tistih 5 gold. Prihodnjič bodo pa tudi vsi vedeli, da se taka reč ne sme javno pisati ali čitali. Vendar take kazni usmiljenega človeka pretresejo bolj, kakor velikonočni potres, kateri, hvala Bogu, pri nas ni mnogo škodoval. Malgaj.
S Prihove. (Bodimo odločni!) Letos se je neki naš mladenič pritož 1 pri c. kr. trgovinskem mini-sterstvu (pritožbo je napravil po slovensko, ker drugače ne zna), zoper konjiško c. kr. poštno upraviteljstvo, ker mu je isto na slovensko priporočeno pismo dalo nemško tiskovino. Na to pritožbo mu je c. kr. pošlno ravnateljstvo v Gradcu odgovorilo sicer povoljno, toda ne-postavno, tako, da bi se tudi zoper to ravnateljstvo po pravici bilo trebalo pritožiti, ker je odgovorilo nemški, česar omenjeni slovenski mladenič ne razume. Zato hodi zdaj mladenič od Poncija do Pilata, da bi mu kdo to pismo razložil. Sicer pa ta mladenič, ki je toliko prebrisan, da je staknil toliko, da se je znal pritožili celo pri c. kr. trg. ministerstvu, pravi: »Vem, da bi mi v Gradcu morali slovenski odgovoriti, ko bi jih hotel siliti; toda tem gospodom nečem s tem delati opravkov, nazadnje bi še mislili, da jih dražim«. To je se ve, da miroljubna beseda, ki izrazuje blag značaj, toda pre-mehka je, kakor je sploh pri nas Slovencih ta navada v našo škodo, kajti ravno popustljivost je največ kriva, da ne dosežemo tega, kar bi morali doseči že pred polovico sedanjega stoletja!
--*-
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so imenovali novega ministra vnanjih zadev, grofa Goluchowskega, tajnim svetovalcem. — Krščanski socijalisti so imeli dne 16. t. m. izredno dobro obiskan shod na Dunaju. Dr. Lueger, dr. Pattai in knez Liechtenstein so govonli. Izrekla se je nevolja, da se je razžalil papežev nuncij, in pričakovanje, da se mu da zadoščenje, kakoršno mu gre.
Šlezijsko. Šlezijski Poljaki so nameravali že le-
tošnjo jesen odpreti gimnazijo v Tešinu, ali oblastva jim delajo ovire. Tudi je tešinski mestni zastop opustil misel, da bi vpeljal obvezni poduk poljščine v ljudske šole.
Štajarsko. Dne 4. junija pridejo svetli cesar v Gradec, kjer se bode istega dne slovesno odprlo novo vseučilišče. Cesar ostanejo v Gradcu dva dni. — C. kr. kmetijska družba napravi letos tri razstavo in sicer v Judenburgu, Radgoni in na Ptuju.
Koroško. Odbor nemškega kal. političnega društva je izrekel nunciju Agliardiju svojo udanost in so-žalje zbok drznih napadov od Kalnoky-Banlfyja. — Za okr. glavarja v smohoru je imenovan minislerijalni tajnik von Gothen na Dunaju.
Kranjsko. Svetli cesar so podelili deželnemu predsedniku baronu Heinu red železne krone II. vrste in njegovi soprogi zlati zaslužni križec s krono. — V Ljubljani bodo dopolnilne občinske volitve dne 27., 29. in 31. maja. — Katol. politično društvo za Dolenjsko napravi ljudski shod dne 26. t. m. v Kostanjevici.
Primorsko. Delavsko podporno društvo v Trstu je imelo ono nedeljo občni zbor. Ima 1170 udov, in je lani razdelilo podpore 9331 gld. 19 kr. — Dne 16. t. m. so bile v Istri volitve deželnih poslancev v kmečkih občinah. Slovenci in Hrvatje so zmagali z osmimi kandidati, štirje italijanski poslanci so pa bili izvoljeni v poreškem in puljskem okraju.
Ogersko. Magnatska ali gosposka zbornica je žal, vsprejela postavo o jednakopravnosti Židov; le drugi paragraf te postave se je odklonil, ki določa, da sme kristijan k židovski veri prestopiti. — Madjari slabo gospodarijo, zlasti letos. Državna blagajnica je izkazala v prvem četrtletju 104,388.184 gld. dohodkov, skupnih stroškov pa 130,619.618 gld. Manjka torej blizu 25 milijonov.
Vnanje države.
R i m. Dne 16. t. m. so sv. oče vsprejeli nad 1000 avstrijskih romarjev, večinoma iz Istre in Dalmacije. Romarje so vodili škof krški, Anlrej Šlerk.
Italijansko. Dasi je lani Crispi s kruto silo odpravil vsa socijalistična društva, vendar se socijalisli upajo na dan ter za volitve v poslansko zbornico kan-didujejo v 77 okrajih. — V Florenci in okolici je v noči od 18. do 19. t. m. bil strahovit potres. Nad 200 hiš je poškodovanih, dve cerkvi' sta podrti. Mnogo oseb je težko ranjenih, nekaj ubitih.
Francosko. Zbornica je pričela 14. t. m. zborovati. Čaka jo ogromno delo, namreč preosnova davka na pijače in na dedištvo ter o izvanrednem davku za 1. 1896. Vse to mora bili dognano do avgusta, ker takrat že bode shod generalnega sveta.
Nemško. Vlada misli predložiti pruski zbornici poslancev načrt društvene postave, s katero bi se precej omejila društvena in zborovalna svoboda. — Prusi še vedno zatirajo Poljake. Oni dan je naučni minister ukazal, da morajo vsi poljski dijaki izstopiti iz poljskega znanstvenega društva, sicer bodo izključeni iz visokih Sol. Prusi ne poznajo veliko svobode.
Rusko. V jeseni bode razstava ruskih ročnih del v Teheranu. — Rudarstvo je v Rusiji večinoma v rokah nemških doseljencev. Najbogatejši premogokopi so prešli v last tujcev.
Srbsko. V skupščini sprejeto postavo o plači razkralja Milana (letnih 360 tisoč frankov) je kralj že potrdil. — Skupščina je postavo o velikanskem posojilu zavrgla, in to je bojda vladi prav ljubo, ker ne more Posojila dobiti. — Nedavno je kralj Aleksander vsprejel Nikolaja Pašiča, ki je vodja radikaicev, in se več ur ž njim pogovarjal. Rržčas bode kmalu zopet Pašič mini-sterski predsednik.
Turško. Vlada je poslala bolgarski vladi dopis, v katerem zahteva, naj bi bolgarska vlada nemudoma razpustila vsa bolgarska društva v Makedoniji. Bolgarska vlada je pomirila turško, češ, makedonski Bolgari nikakor ne mislijo na prekucijo.
Za poduk in kratek čas.
Snomini na mojo pokojno mamico.
C '¿ki spisat Vaclav Kosmak; poslov. Ciriljev.
Prod kratkim časom sem bil jako nevoljen in težkomiseln. Ulegel sem so zvečer in ugasnil luč. Temna noč je mali temnih'mislij. Premišljal sem o tem, da bi najboljše bilo, da nisem rojen. Po dolgem mučnem premišljevanju sem zaspal. Dozdevalo sc mi je, da som srečal svojo mamico. Nesla je na hrbtu veliko rjuho travo. Bila je celo sključena pod bremenom in pot ji je tekal s čela. Ustavila se je pred menoj. Govorila ni besede, ali pomenljivo me je pogledala s svojim materinim očesom. O oko materino! — Prebudil sem se. Ta sen napolnil mi je celo mojo dušo. Mislil sem si: »Mati tvoja so toliko za to prestali, delali, trpeli in niso nikdar tožili — in ti — ti pa godrnjaš?« Zmolil sem »Oče naš« in zaspal. Zjutraj sem ustni kakor prerojen. V grobu pa neki sprli ni vsaka vez, ki nas je mtdsobno vezala tukaj na svetu.
Nekoč je umrl v mojem rodišču star, tuj berač. Občina mu je dala rakev in gospod župnik so obljubili dostojen pogreb. Hoteli pa so ga v njegovih cunjah položiti v ral.ev. Ko so moja mati to slišali, prebirali so po svojem maloštevilnem perilu, izbrali srajc >, jo zašili in zanesli mrtvemu beraču.
»Ali mamica, zakaj mu ne dajo bogatejši — mi imamo sami malo srajc!«
»Seveda, dete moje; bogati dajejo bogatim — ubogim moramo dajati mi ubogi.«
Bif sem menda v prvem ali drugem gimnazijskem razredu: Ljudje so mi pravili »študent« in nekateri bili bi jako veseli nad tem, ako bi me nagnali iz šole.
Šel sem po polju. Srečal sem klapca, — šel je z voli orat. Pozabil pa je nekaj doma. »Ti, me je poklical, pojdi, pasi mi te vole nekoliko na meji, da mi no ujdojo — moram še skočiti domov!« — Jaz sem vzel bič, stal pri volih ter klical čez nekaj časa »oha!« Šel je mimo mizar ter me je vprašal zaničljivo : »No, že nisi več študent? Si pastir?« — Jaz sem prišel v joku domov ter sem se pritožil materi. Mater je rudečica oblila —• ali takoj so rekli: »Pusti to! O pastirjih je vsako leto evangelj v cerkvi — o mizarjih še tam ničesar nisem slišala.« — Jaz sem se zasmejal in minila me je bridkost. Ako sem kdaj potem srečal mizarja, sem si mislil: »Nisi v evangelju.«
Šel sem z mamico v Novo Rišo. Šla sva po gozdu, ki se imenuje »gora«. V sredi lesa na hribčku, na križ-poti so mati pokleknili in mi namignili, da tudi jaz pokleknem in molim. Pokleknil sem k njim in sklenil roke. Ko sva ustala, sem vprašal: »Mamica, zakaj sva tukaj molila?«
»Vedi, da so tukaj bili pokopani obešenci. Ko bodeš velik in pojdeš tukaj mimo, ne pozabi nikdar moliti za nje! Teh nesrečnežev se malokdo spomni.«
Smešnica. Sosed vpraša soseda: »Kje si pil, da si tako pijan?« — Sosed odgovori: »Pil sem jeden prst pod nosom!«
Eazne stvari.
(V čast Bogu sv. Duhu.) Verniki, ki devet dnij pred binkoštmi molijo kake posebne molitve v čast sv. Duhu, dobijo vsak dan odpustek 7 let in 7 kvadra-gen, popolni odpustek pa, ako v tem času ali v osmini pozneje sprejmejo sv. zakramenta in molijo na papežev namen. Kateri to store osem dnij po binkoštib, dobijo znovič obojne odpustke, ki se lahko obrnejo tudi v prid dušam v vicah. —• To dovoljuje najnovejša papeževa okrožnica z dne 5. maja.
(Zakrament sv. birme) bodo mil. knczoškof delili na binkoštno nedeljo v stolni cerkvi v Mariboru. Kdaj bode birma v dekanijah Maribor desni breg, Velika Nedelja in Zavrče, bode se pravočasno naznanilo.
(Imenovanja.) Milostlj. knezoškof so imenovali preč. gg. kanonike: Dr. J. Križaniča prisednikom kn. šk. sodišča in braniteljcm zakona ter zaobljube; Karola Hribovšeka kanonikom-spovednikom; dr. Jožefa Pajeka kononikom-bogoslovskiin in dr. Ivana Mlakarja izpraševalcem pri župnijskih izpitih.
(Izkušnjo) za meščanske šole in sicer iz zgodovine sta prve dni maja prav dobro napravili v Kopru častila s. Angelina Križanič, prednica čč. šolskih sester mariborskih, in č. s. Benedikta Zupančič.
(Ormoška čitalnica) priredi dne 23. t. m. na \rlu gostilnice »k Solncu« koncert in prosto zabavo. Začetek ob 5. uri popoldne. Med posameznimi točkami s vira ptujska godba. Vstopnina 40 kr., za kmetske osebe po 20 kr.
(Podružničen shod.) Podružnica sv. Cirila-in Metoda za Tolsti Vrh in okolico ima v nedeljo, dne 26. maja 1895, ob 3. uri popoludne, v gostilni gosp. Jos. Kurlcu-a p. d. Sitarja na Brodu pri Spod. Dravogradu shod po tem-le sporedu: 1. Podrav in govor o namenu društva. 2. Govor o verski in narodni šoli. 3. Gospodarski govor. 4. Bazni govori in nasveti ter prosta zabava. — Načelništvo podružnice uljudno vabi zavedne Slovence, da se važnega zborovanja v prav velikem številu udeleže!
(S nog z dne 16. t. m.) je napravil veliko škode na drevju, po vinogradih in na njivah. Ker je sneg pozneje jako hitro kopnel, nastale so v nekaterih krajih povodnji.
(Zmrznil) je v noči od 16. do 17. t. m. v Veliki gori priletni fant Valentin Vesel. Šel je po kupčiji v Jelenov žleb zaradi lesa; ali ko se je večer vračal domov, oslabel je na potu, padel v sneg in zmrznil.
(Vogelni kamen) za novo župnijsko cerkev sv. Križa v Poličanah se bode položil in blagoslovil ta četrtek, dne 23'. t. m. Cerkveno opravilo bodo imeli preč. gosp. kanonik dr. Ivan Križanič.
(Nove orgije) s štirimi registri je dobila kapela M. B. sedem žalostij na Lembaški gorici. Največ je za nje daroval bi. g. Pahernik iz Vuhreda. Orgije, izvrstno delo mariborskega orgljarja Jož. Brandlna, so se blagoslovile preteklo nedeljo dopoldne ob 10. uri. Pridigo in slovesno sv. mašo je imel č. g. prefekt Fr. Korošec; orgljal pa je znani g. Ivan Mikložič, in pela se je njegova še vedno krasna maša.
(Štajarska odvetniška zbornica) jo svojc-časno odklonila v slov. jeziku pisano ulogo odvetniškega kandidata g. dr. .lanežiča v Celju. G. dr. Janežič so je zaradi tega pritožil na državno sodišče, ki pa je pritožbo odklonilo, češ, da se ni krčil § 19. drž. osnovnih postav.
(Redni občnizbor) slovenjebistriške podružnice sv. Cirila in Metoda bode prih. nedeljo, dne 26. t. m. popoldne ob 4. uri v Studenicah v gostilnici g. Jož. Koropeca. Kakor čujemo, bode se tudi več gospodov iz Maribora tega shoda udeležilo.
(Potres v Celju.) Dne 14. maja ob 3. uri 8 m. zjutraj je bil v Celju lahek potres, katerega je spremljalo podzemsko bobnenj). Trajal je pet sekund. Nadal-nji sunki so bili ob 4. uri 5 min. in ob 6. uri 45 min. zjutraj ter ob 1. uri 38 min. popoldne. Škode ti sunki niso napravili.
(V Ilumu pri Ormožu) je bila občinska volitev. Ormoški Nemci so si najeli nekatere kimovce, da bi podrli narodnega župana lvanuša. Ko so pa na dan volitve nemškutuji videli, da ne gre po njih želji, vrgli so puške v žito.
(Za Ljubljančane.) C g. Moravcc je nabral pri udih km. bral. društva v Gornji Radgoni 12 gld., sp. g. Nerat, nadučitelj, nabral med gg. učitelji 12 gld. 50 kr. liog plati!
(Koncert) mariborske podružnice sv. Cirila in Metoda v prid velikovske šole se je v nedeljo izvrstno J obnesel. Pelo in sviralo se je izbrano. Po koncertu se je č. g. podružničin predsednik v navdušenih besedah zahvalil vsem, ki so k temu uspehu kaj pripomogli. Bog jim obilno poplati trud!
(Novi okrajni ž i v i n oz dr a v n i k i.) Od dež. odbora štajarskega so za okrajne živinozdravnike imenovani gg.: Alojz Komers za Laško, Janez Smrekar za Sevnico in Anton Coufalik za Kozje.
(Strela) je udarila v Podvinu na Polzeli dne 13. t. m. v nekega kmeta, ko je pod kozolcem kolesa mazal. Prišel še je potem v hišo, toda ondi se je mrtev zgrudil na tla.
(V bolnišnici) usmiljenih bratov v Gradcu je bilo lani 2048 bolnikov, med njimi 1328 Štajarcev, 101 Korošec, 97 Ogrov, 61 Čehov, 44 Kranjcev itd. Ozdravljenih je bilo 1335, zboljšanih 391, umrlo jih je 136, v oskrbi ostalo 126.
(Čujte surovost!) Neka ljutomerska pokveka piše v zadnji »Wachterici«, da so slov. volilci pri zadnji občinski volitvi v Ljutomeru vina in žganja smrdeli, ko jih je g. dr. Rosina na volišče »privlekel« (?), in da slov. volilci samo 4 kr. davka plačujejo.
(O vrže ne volitve.) Namestništvo je ovrglo občinske volitve v Ivanjcih in pri Kapeli blizu Radgone na priziv »nemških prijateljev« (drugod: nemškutarjev). Slov. možjp, ne udajte se!
(Osemleten ub.ijalec.) V Levovu je udaril 81etni deček 71etno deklico, s katero se je igral, tako nesrečno s kamenjem po glavi, da je kmalu umrla.
(Silna vročina) in sicer okoli 40° C. je pred 10 dnevi nastala v Novem Jorku. Mnogo oseb je zbolelo za solnčarico, konji mestnega tramvaja (konjske železnice) so pa kar cepali.
(Sv. m i si j on) bodo imeli v Loki pri Zidanem mostu. Pričel se bode prav pred binkoštmi, in vodili ga bodo čč. gg. lazaristi iz Celja.
(Plaz) je odtrgal posestniku Fr. Ivačiču v Rajhen-steinu nad Rajhenburgom dne 17. t. m. skoro ves lepo obdelovan in nepozebljen vinograd. Okoli 40»« široki plaz je potegnil po rodovitnem travniku 600 m na daleč. Vinograd je za zmirom uničen.
Bažnata obleka iz surove svile fl. 8 65
do 42'75 za popolno obleko — Tussors in Shantungs-Fongees — ter črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damasti itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, vzorcev itd._ itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Ziirich.
T..otei-ijne številke.
Gradec 18. maja 1895: 7, 33, 42, 22, 74
Dunaj »	» 62, 55, 49, 15, 41
Naznanilo.
C. kr. sodišče v Ptuju naznanja:
Iz zapuščine Franceta in Marije Kuhar iz Spuhlje se bode zemljišče vi. štev. 50 kat. obč. Kar če vina pri P t u j u, obstoječe iz stanovalnega hrama štev. 49 v Orešji s ¡»ospodarstvenimi poslopji posebej s kletjo in prežo obsegajoče l'/3 orala vinograda, sadji vrt, njivo, travnik, les in pašnik skupaj okoli r,'z, or. pri.jedinem dnevu
ti. junija 1«»5
dopoldne ob 9. uri v Orešji vi. 49 prostovoljno prodalo.
Zemljišče leži blizo Drave in kake pol ure hoda od Ptuja.
Izklicna in najnižja cena 2500 gld., va-(lium 250 gold. Kupec prevzame hranilnični dolg 400 gld., lahko pusti 400 gld. na zemljišču vknjižiti in ima polovico ostalka v enem in štiri mesecih tusodno položiti.
Natančneje se poizve tusodno soba št. G ali 17.
C. kr. okrajno sodišče v Ptuju,
dne 7. maja 1895.
Najboljše molitvenih \
v slovenskem in nemškem jeziku, različno vezane, svilnat papir v 80 barvah, bli-ščeč papir eno- in dvobarven, zlat papir gladek in stiskan, cvetlični listi in drugi deli umetnih cvetlic, manehete za cvetlice in papir s čipkami priporoča na izbiro po nizki ceni 6-37
Atuh-eJ fltilser,
(prej Edv. Ferlinc.) gosposke ulice štv. 3, v liuriliorii.
Organist,
1-3
ki je ob enem tudi mežnar, se sprejme takoj v službo. Prednost ima vešč rokodelstva. Cerkv. predstojništvo na Breznem (Fresen.)
Izvrstne c. kr. izklj. pri v.
Škropilnice proti peronospori
inženirja Ž i vi ca,
katere so se splošno uvedle vled njih preprostosti, tr-pežnosti, lahke uporabe za vsako rejo trt itd. prodajajo, da-si so mnogo zbolj-šane, vendar po dosedanjih nizkih cenah.
Živic in družb, v Trstu.
Cenike oUposiljajo na zaJilevanje franko.
Na vse c. kr. poštne urade pošiljajo Popolne škropilnice franko, proti povzetju 10 gold.	0-10
Izdelujejo tudi stroje za prašenje z žveplom, neprestano delujoče stiskalnice itd.
ZAHVALA.
Tužnega srca, zavolj prevelike nesreče, ker sem zgu-PJ bila po ognju vse pohištvo, pa tudi moža in tri otroke, 0] izrekam zavarovalnemu društvu
JJ
North British"
iskreno zahvalo, ker mi je tako hitro in popolno celo za- ^ varovano svoto izplačalo.
Hof ing, 12. majnika 1895.
Marija Loidl.
Zgornje potrjuje: ii| Občinski urad Blaindorf, 13. majnika 1895.
Urad. pečat IJ občine Blaindorf.
Karol Falke,
obč. predstojnik.
Oton Knaiis na Ptuju
ponuja svoje najboljše škropilnic« BIy-iSronct za vinograde. Nikoli se ne pokvarijo in tudi za drevesa veljajo. Tedaj prosim, kdor misli kupiti, naj si na skorem naroči, pozneje bodo pa zmanjkale. 3-3
7 o vsako faro, za vsaki poštno-uradni okraj in za vsako okolico, kjerkoli je ljudska šola, se razumna, spoštovana in krepostna oseba kot
opravnik in posrednik
proti ozira vrednemu postranskemu zaslužku od nekega avstrijskega finančnega zavoda prve vrste nastavlja. Ponudbe pod „111.895" Gradcc poste restante.	16-25
Vinofivuil
v Cvejniku pri Mariboru, obsegajoč 4 orale 1136[HsPŽn., s gosposko hišo, viničarijo in prešo se prostovoljno proda za 3000 gld. — Posebno pripravno za penzijoniste. Več pove upravn. „Slov. Gosp."	2-2
'J
katero je prav mastno in se jako dobro na-rase, se prodaja prav po ceni v vsaki množini in vsakem času pri stalni apnenci
Jo/.. Š» ajjrer v Postojni. 4
iLep rvunee
15 pestnic in 2 črti visok, 4—5 let star se kupi. Ponudbe so naj pošiljajo: Wolf, Te-getthof-ove ulice, štv. 18. Maribor. 2-2
ton]!
Crez 3000 komadov je v rabi!
-
m
©
Znano izvrstne
Ljutomerske
škropilnice
proti peronospori
naj se izvolijo naročiti naravnost pri
A. lluher»ju
v Ljutomeru.
(Vtin zri filfu '.oiiiik/:
z leseno puto ... II. lO-s kuferno puto . . .. I-4"— Za otovorjenje škropilnic s kuferno puto se računi :tO Kr., z le-eno puto —•— Pošilja se franro (Poštnina brezplatno) do vsake pošte avslr.
ogerske države. 1-5
C
09
m
«v
Velik» potrdil izvrstne ranljivosti! |
OZBiaBBilO.
Dne 31. maja 1895 se bo vršila ob 10. uri predpoldne v gostilni g. Ju rak a minuendo-dražba zaradi zidanja nove šole v Olimju pri Podčetrtku.
Stroški so nastavljeni na 7775 gld. 75 kr. Kdor se vdeleži dražbe mora 10°/o od tega zneska kot vadij položiti.
Prospekti in pogoji se laliko uvidijo pri krajnem šolskem svetu v Olimju.
Krajni šolski svet v Olimju, dne 18. maja 1895.
želi vzeti nekdo na račuti v takem kraju, kjer bi bilo dosti posla. Tudi trgovina se vzame na račun. Ponudbe pod F. C. paste restante Faal pri Mariboru.	1
Sojem v CirkovcaH
na Drav. polju.
V petek, dne 31. maja t. 1. bode v Cir-kovcah živinski in kramarski sejem. Vabijo se kupci in prodajalci. Zarad živahne trgovine z živino nadejamo se obilne udeležbe; postrežba bode povoljna.
Jožef Napast, župan.
je najmočnejša 111 naj-zdravejša primes h kavi. Dobiva se v J vsaki prodajalnici.
Štajerska deželna zdravilnica
logaška slatina
Južne železnice postaja: Poličane. Sezona od I. maja do I. oktobra.
Zdravite? s pitno, topliško in stndeno vodo, s sirotko in z elektriko.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo.
Slavnoznano glavberjevosolno slatino priporočajo najimenitniši zdravniki pri boleznih prebavnih in dihalnih organov in sicer:
Te m I j ~ i z i i se li $!yi*iA-izvirek
kot najboljšo svežilno pijačo, kot dobro zdravilo.

Svežo napolnjeno slatino razpošilja 3-10	Slntium *lvo v ltogatru-Slaliiii.
Priporočam svoje doma izdelane, 4 V2 kilo težke, bakrene
vakuum
komad g'I<l. Kdor|vzamej6 komadov, dobi 7°/0 odpustka.'; I200j|komadov že v rabi.
Bakrene plošče, cevi, izdelaniTjiotli za žganje in pranje vedno v zalogi.
A. Fiebigfer,
kotlar lioi-ošlio vilioo 6, v M A It I lil O IS t. 4
Kot nadomestilo za bobovo kavo ee priporoča | Nujoknsnejia, edino zdrava in ob es«i 50<«dravnikih ženskam, otrokom in bolnikom: j: naJcenejS« prime* k bobovi kavi j«t