99. številka. i teh 3. maja I9ZI cnr. leto OfENSKI Iahaja rmak dan popoldne, tirsamil aedelje ln praulke, tnaoratl i Prostor 1 m/m X 54 ml m xa male oglase do 27 «//n višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijskt in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Dpr?YnUtvo „Slov. Naroda« in ^Naroda? Tlssiraa11 Snatlova ulica št 5, pritlično. — Telefon it Z 4. M8IOffen9*l Narod* vel|a v Jugoilav.il t celoletno naprej plaćan . K 300*— polletno ...«••«„ 150"— 3 mesečno. »••••„ 75*— 1 n • • Pri morebitnem povijanja se ima daljna naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič aaročaiaa vedno GV po nakjunid. Na samo pismena naročila brez oosiatve. denarja se ne moremo ozirati. t LJubljani ln po p o« d i ¥ lnOMaaalvo t celoletno...... K 480*— polletno.......w240-— 3 mesečno ...... m 120-— 40_ Uredništvo „81ov. Naroda1' Knaflova nlioa «L 9, I« nad« tropi« Telefon atev. 34. Dopise sprejema le podpisane In zadostno hrankovane. PJPffT Rokopisov no vrata. Posamezna Številka velja 1*20 K PoStnins platana v gotovini. Francifa in Jugoslaoija. (Avtentični podatki o protijugoslovenski politiki Francije.) Znani francoski novinar in >mat, delegat francoske vlade lemenceaujeva desna roka na pev\»kl mirovni konferenci, Andrej T a t d i e u je izdal knjigo pod na* )m »L a P a i x«, v kateri npr a* 3'o\anje uiT^vne ivonf^rcice v Parizu. Knjigi je napisal predgovor Clemenceau. Ta knjija je za nas Juooslove-no velike važnosti. Marsikaj, kar je odanil Tardieu v tej knjigi, ne Seč temu ali onemu, toda dej* so dejstva in nihče jih ne more ti. Tardieu — za časa mirovne erence se je pisalo v našem •pisju, da je celo naš prijatelj i storil slabo uslugo gotovim n krogom ter brezdvomno ni lal z našo — hvaležnostjo, in ar mu moramo biti hvaležni za egovo knjigo. Naša hvaležnost icer ne bo posebno ljuba, toda 0 ljubša so nam njegova raz* a. 3re namreč za našo zapadno >, za naše neodrešene brate. Tardieu je posvetil v svoji knji* osebno poglavje Italiji. Iz tega ivja naj sledijo tu brez opazk ažnejša izvajanja. Predvsem pravi Tardieu, da z javila Clemenceau in Llovd -ge itaijanskim delegatom: Če svate izvedbo londonske po* r z obojestranskimi koncesi* . Tudi v tem slučaju morete ra* iti na našo prijateljsko pomoč. Po tej izjavi, ki je ostala po* jena, ni Francija pozabila nik* na Italijo. Nato opisuje Tardieu dogod* ki so povzročili odhod italiian* delegacije, in pravi, da je Cle* iceau ostal zvest svojemu na* glede londonske pogodbe. Po tvi italijanskih delegatov v Pa* je Tardieu po izrecnem naročilu istrskega predsednika deloval z ni močmi v prilog Italije. 27. ma* 919 je pričel svoje diplomatično U > proti Jugoslaviji. Zvečer ob 10. je izročil v hotelu Edvard Vil. svoj znani načrt za rešitev Jadran* skesa vprašanja, Crespiju, s kate* rim je razpravljal do treh zjutraj. Orlando ni bil navzoč, toda Crespi je šel k njemu štirikrat po instruk* cije. Ob pol 2. zjutraj je izjavil Orlando, da vsebuje Tardieujev na* črt zelo resno podlago in da se mo* re pričeti s pogajanji z Jugoslavijo. Zjutraj ob 8. je Clemenceau privo* HI v pogajanja. Ob 10. dopoldne je privolil Llovd George, opoldne pa je House telefoniral, da se nadeva ugodno rešuje. Popoldne ob 5. je NVilson obljubil, da bo vplival na Jugoslovene. Vprašanje se je zdelo rešeno. Takoj drugi aan pa so pri* šle nove ovire. Orlando z novimi zahtevami, NVilson, ki se je bal, da je šel predaleč, in Jugosloveni, ki bi se bili udali splošnemu sporaz* umu, ki so pa vsled nesoglasja med zavezniki vztrajali na svojem sta* lišču. Tardieu silno obžaluje, da se ni že takrat rešilo jadransko vpra* Sanje v škodo Jugoslavije. V avgu* stu so prišle zopet nove ovire: D' Annunzio in Wilsonova bole* zen. Tardieu pravi, da omenja te dogodke zato, ker je njegov načrt od 27. maja 1919 zagotovil Italiji vse one prednosti, ki jih je dobila Italija šele po dvajsetih mesecih 12. novembra 1920 v rapallski po* godbi. Njegov načrt da je nudil Ita* liji še več, nego rapallska pogodba. Njegov načrt je priznaval Jugoslo* venom Dalmacijo, Italiji pa samo mesto Zader. toda skupno z otokom Uglijanom, ki je pripadel po ra» pallski pogodbi Jugoslovenom. Nje* gov načrt je priznaval Italiji tudi vse otoke v smislu londonske po* godbe, dočim so po rapallski po* 2odbi samo štirje otoki italijanski. Z ozirom na reško državo prizna* va Tardieu prednost rapallski po* godbi, ki je zasigurala Italiji želez* niško križišče Št. Peter in nepo* sredno teritorijalno zvezo z Reko. Končno je njegov načrt priznaval Italiji mandat v Albaniji, o kate* rem ni v rapallski pogodbi niti črke. Poleg vseh teh izvajanj pa še vprašuje Tardieu, ali ni vse to j a* sen dokaz, da jo pariška mirovna konferenca pod Clemenceau j evim (a Govekarjeva: S sestrami k sestram. Ob 12. prvega dne naših sej smo ^stvovale svečanemu zborovanju )brotvore zadruge Srr> »ja Novosadkinja«, ki je inovala 401etnico svojega obstoja, ato, požrtvovalno in raznovrstno >ilo delo te dobrodelne zadruge, ki je duša in glavna delavna sila nje-podpredsednicsi, ga. Zora Stefano-jva. »Dobrotvorna Zadruga Srpki-Novosadkinja« je na tem svojem občnem zboru imenovala za častne lice predsednico Saveza go. Danico Ptičevo ter obe podpredsednici, go. to Kovačević - Lopašičevo in go. njo Tavčarjevo. V imenu Slovenk ie zahvalila za to čast ga. Majstro-Naglašala je, da se čutimo s poča-niem svoje voditeljice počaščene vse Slovenke. Poleg »Dobrotvorne Zadruge1oMoned**!fe1c ponoldne so nas odpeljale gostoljubne Novosadkinje zopet vodstvom storila vse, da se reši j a* dransko vprašanje ugodno za Ita* lijo. Tardieu končuje svoje poglav* je o Italiji: Francija ni samo ščitila potrebne intimnosti med dvema latinskima narodoma, ampak je tudi aktivno delovala za rešitev, ki bi služila italijanskim interesom, ne da bi jih kompromitirali, ako bi se bila sprejela ta rešitev pred enim letom. Vojna, ki je dala Ita* lili mejo na Alpah. Trident, Trst, Zader in nekaj jadranskih otokov, je bila plodonosna in pravična. Iz teh zaključnih besed se jas* no kaže francoska politika napram Jugoslaviji. Clemenceaujev duh ži* vi še vedno in bo živel, dokler ne zadene francoskega imperializma usoda predvojne Nemčije. Franco* ska politika je ravno tako sovražna Slovanom, kakor je bila nemška. Prijateljsko razmerje med Francijo in Češkoslovaško je le plod vojnih rezultatov. Da ni med Francijo in Češkoslovaško 80 milijonov Nem* cev, o katerih pravi Nitti, da imiio čudovito življenjsko moč, bi bili odnošaji med obema republikama n. pr. taki, kakor so v najbolj* šem slučaju med Londonom in Prago. Francosko razmerje do Polj* ske pa je še bolj oportunistično. Tu gre za veliko slovansko Rusijo, brez katere skuša Francija uvelja* viti svoje zmagovnJske pravice. Seveda moramo pri vsem tem po* magati tudi mi, ubogi slovanski Benjamini, ker tako hoče Pariz, in kar hoče Pariz, se mora po volji naših frankofilskih diplomatov iz* vršiti. Tako se godi danes in tako se je godilo tudi pri rešitvi Jadran* skega vprašanja. Gotovi naši dr* žavniki pozabljajo, da ima tudi hvaležnost svoje meje. Ni vsak do* brotnik. ki izkazuje dobrote! Tardieu jeva »razkritja« so nam v bistvu sicer znana, toda tu gre za avtentične dokaze, ki jih ne smemo prezreti. Dokler bodo uglc* dni in vplivni francoski politiki iz* dajali take knjige, je znamenje, da nas Francija prezira in omalova/u* je in da ne računa z našo bodoč* nostjo. Francosko prijateljstvo je le krinka za egoistično izkorišča* nje naših duševnih in materijalnih zakladov. To potrjuje najbrž nehote tudi Tardieu, ker bi drugače kot priznan diplomat ki je že pred svetovno vojno zamislil zvezo zapadnih dr* žav in konferenco v Algeciras, ne riskiral eventuelnih bodočih fran* coskih klicev proti slovanskemu Balkanu, kamor spadajo tudi naši Lratje onkraj meit ki jo je posta* * ila po njegovem sodelovan j »plo. douosna in pravic.it,« vojna. Norus. Politične oestl. = Politični klnb JDS ima ?e«t?-nek v torek, dne 3. maja 1921. v tajništvu JDS, Narodni dom, ob 20. zvečer. Člani se vabi o na polnooj volilce za občinski svet. ne pa v ustavodaino skupščino. Kot tujec o občinskem gospodarstvu seveda tudi govoriti ni mogel. Na izvajanja obeh govorniKov SLS je od^o>. voril pristaš Gospodi.ske stranke, dr« L. kratko, a Jasno in led m* tO, — Pogum, pa tudi ts dosedai trdna klerik«!' na posto anKa se bo zrušila! = Rekonstrukcija vlade. Kako* poroča, o iz L^ograda, bo pri Slo takoi po pravoslavni veliki noči do rekonstrukcije vlade. Domneva se, da br« imenovan Vclizar Jankovič za. zunanjega ministra. Razven tega naj se iz-enači število radikalnih ministrov s številom demokratskih, tako da bodo dobili demokrati najbrže še eno minU strstvo. =s Kako poročalo klerikalci o izidu občinskih volitev. Zagrebška »Na-rodna Politika« je prinesla o izidu občinskih volitev v Ljubljani in v štajer* skih avtonomnih mestih Izvirna poro* čila lz Ljubljane. Ta poročila govoro o porazu centralistov, t. L demokratov in samostojnih kmetov, o avtonomlstio-ni večini itd. »Riječ« piše k tem poro-« čilom, da je klerikalno veselje popol*< noma neumestno, ker je lz volilnih re~ zultatov razvidno, da bodo tvorili kle** rikalci v vseh mestnih zastopih neznatno manjšino in da bodo vodili občinsko politiko ali demokrati ali pa sporasv umno z obema socialističnima stranka*1 ma proti klerikalcem. Lažnjlvo klerikalno poročanje v Zagreb na noben način ne bo ugodno vplivalo na izid volitev v ostalih občinah, ker tam Itak preveč dobro poznajo razmere, v Zagreb pa bo prišla resnica naknadno tudi do bralcev »Narodne Politike«, = P očuh za Jugoslavijo. »Baranjski Glasnik« poroča, da se Je v Pečuhu obdržala se; a mestnega občinskega sveta, kateri se pripisu.1 e historični značaj. Prečltal se je memorandum. * katerem se prosijo vlade male antante, v prvi vrsti pa vlada SHS. naj z vsa eneržijo intervenirajo, da Madžarska1 izpolni vse obveze trianonskega mirov nega dogovora. Meščanstvo Pečuha protestira proti povratku Habsburža* nov in proti priklopitvi k Madžarski tn prosi, da se okupacija kot garancijska sredstvo podaljša na pet let. NadalJ^ se v memorandumu prosi beogradski vlada, da naj uredi valutno vprašanje in vprašanje samouprave pod njenim k Dunavu, da si ogledamo dunavsko flotiljo. Potem smo se odpeljale z ladjo »Kasija Miletiče v Kamenico. Kasija Milefčeva je bila za časa svetovne vojne nad vse požrtvovalna bolničarka. V Valjeviu kjer ie bilo pravo gnezdo pegastega legarja je stregla vojakom noč in dan. Stoterim je rešila življenje, končno pa je sama podlegla epidemiji. Srbski narod jei kaže svoje spoštovan e in hvaležnost s tem, da je imenoval eno največjih ladij po njej. . . V Kamenici je sredi parka stara, impozantna graščina, ki je danes še last madžarskega plemiča, a je pod sekvestrom. V park" se igra vse polno zdravih, lepih srbskih otrok. To so prve sirote, ki so Jih našli v vojni brez zaščite.. Starši so Um v vojni padli aH umrli, ali so bili od sovražnika obešeni. Najmanjše dete je bilo staro dva meseca, ko so ga orinesli v to odlično oprem beno sirotišnico. Vzdržuje ves zavod Amerik a nec Forthingham. ki žrtvuje za te srbske sirote vsak mesec 40.000 din. Nedavno pa le poslal 5 milijone*'' dinariev. da kuni Srbila vse to po nam nrl ^'»nH stre^H. peli m plesali srbsko »PaTankr>« ter angleški otroški balet. Poleg materin- skega jezika govore otroci angleški in francoski. Teh sirot je v zavodu okoli 100. Posečajo vaško ššolo. a imajo še posebej učiteljice. Zavod skrbi za njihovo izobrazbo, dokler ne prideio do kakeoa poklica. Dobra. ljubezniva prisrčna odgojiteljica jim ie gdčna. Grujičeva, ali kakor jo kličejo otroci »mama Grujič«. Nekatere udeleženke tega prelepega, instinktivnega izleta so bile tudi na grobu srbskega pesnika Zmaja Jovana Jovanoviča. Zvečer istega dne so nam priredile Novosadkinje večerjo v hotelu ^Sloboda«. Oa*?te je pozdravila predsednica Dobrotvorne Zadruge ga. Zora Stefanovićeva. Pilo je seveda več govorov. V imenu Slovenk sem Izrekla par besed laz. Igrala je vojaška godba in — plesale smo kolo. V snlosuem moram naarlašati. da užlvario Slovenke pri Srbih Povsod nrav posebne sJmnatije. Ginljivo le, kako so naše mile gosnodinie skrbele za nas In nam stregle . . . Nai omenim S<» leno mfrodo. H nriča. da na« imalo Novosadklnle m rade. Oosnodlnii, ki le Imela dve SlovenM na stanovaniu, 'e darovala porvr^adska mesarica len Vos mesa S rrHnombo: *Priora\nte lim dober ob<*d! Ker ne morem Vrl ž nii-ml. n*l Hm vsaj tako pokažem svole slmn^rlie!« V torek zvečer smo MV v gled*!!-StovaMuie. H Hfi le v Novem Sadu nr»*«H ln se r^rP ?e organfrlraM. so se nb1*VJ* nam na catt v svof^ r»»»i#*nfv n**tre s'iko^te narodne no** ni*»d?H-Iče atoji na dvorišču nekega hotela. Je nekoliko manjše kot naše operno, a jd stavba sama na sebi kakor tudi no* tranja oprema dokai skromnejša. Vp deli smo ^Molitvo«. pripo*e$t lz srh^ skega robovanja pod Turki Brane Cvet-kovica. »Cavallerio rustJeano-r in bale4 (Chopinov valček ln Rublnsteinovo »Noč«). Moči so dobre. Uprava zna g majhnimi sredstvi doseči lepe uspeha. ZlaiSti me je zanimal temperamentni kapelnik vojaške godbe, ki je dirigiral kar po klavirskem izvlečku. Pomagal si ie na vse možne načine, pel zdai s tem. zdal ? O'im, a nj vendar ves ča* srečno vozil. Zbor štele samo 8 moSkfli in 8 žensk, a so vsi vrt! pevci, da po** vsem rado^aio. Med rrffmi 1e več Ptu sov. Tudi glavne baletne sile so ruske> prav dobre. V sredo dopoldne smo napravila s Srbkinlaml tn Slovaklnlaml Izlet v dobro nam znani Petrovaradin. Sa| smo se učiti v IfndsMh Mah. da Id rmd! opne J!vgen Savovskl l. 1716. premagal Turke. Petrovaradin pa le tud! roistnl kraj većega hrvatsVeva bana5 Telač*l**a, kar pn\xa v nie^ovl ro^rni fcl-Š"1 vzMaua spominska nloSoa. P^cm s?mr>stn\nr\ mestece veže lep ?Mprert most preko Pimava z Novim Sadom, T,e*l v «rem«H nMrr«Urrt na strm? «en-nenfnsk! ne^lM Fm?Vp f*ore VSaHti so ga nazivati »ogrski OtKrafar«. T« fe tnrn kanlanoval poznedšl vladika I« Jura' St^ossmavr. Oh 4. oonojdne: šmo se morale 1** WH rv^ dor^rPi ttpTUi se^tVr Hovmj»6% Hnl. ^1ovo le bilo HVo nW«;rčno. Obdarit** nas s rvpMframf *er na« 1e w>-idravil in obsipal s cvetjem celo n&- 36 2 stran »SLOVENSKI NAROD*, dne 3. maja 1921. yy Ste v. protektoratom ter se konstatira, da te dosedanja politika Pečuha tekla paralelno s politiko male antante. Med či-tnjem tega memoranduma je vladala grobna tišina, ko pa je bH ta akt izvršen, je nastal po dvorani buren aplavz. Memorandum je bil soglasno sprejet, obenem s predlogom, da se ga takoj izroči pristojnim oblastem. = Finančni minister na potovanja. V Osijek je došel finančni minister dr. Kumanudi, ki potuje v Baranjo. Ostal je v Osijeku in se udeležil Zrinjeko-Frankopanske slavnostl ter prisostvoval slovesni maši v cerkvi Sv. Petra in Pavla, zvečer pa se je udeležil svečane predstave v gledališču in komer* za v Hrvatskem domu v dolnjem mestu. — Radićeve konfuznosti. Kakor poroča subotiški »Neven«, je Radić dal sledečo izjavo: Mi priznamo jugo-slovensko uedinjenje ter se ravno v tem razlikujemo od frankovcev. To uedinjenje je naš definitivni cilj in mi ga nočemo porušiti. Naš spor s Srbijo $e internega značaja. Srbi ln Hrvati r sicer ena in ista etnografska grupa niso isti narod. Mogoče, da v bodočn'-sti postanemo en narod, a sedaj Še ni smo. Mi ne gremo proti Srbiji, a tudi ž njo nismo, želimo pa, da smo poleg nje. Vprašanje obstoja samo v tem: ali hoče Srbija podjarmiti Hrvatsko ali ne. Mi se tega boja ne strašimo, ker smo močnejši. Srbija bi morala ostati monarhija, prestolonaslednik Aleksander pa obenem kralj Srbije hl šef jugoslavenske federacije. Mi nimamo ničesar proti nJemu in ne maramo rešiti naš spor s Srbi potom revolucije, ker pomeni revolucija vojno, mi pa smo proti vojni. Iz teh razlogov sem tudi jaz proti vsaki revoluciji kmetov. Če bi nastala na Hrvatskem revolucija, bilo bi to proti moji volji in bi odgovornost ne padla name. Mi najbrže ne bomo odšli v koristi tu anto. Jaz predlagam, da za ustavo glasnie kvalificirana srbska, hrvatska in slovenska večina. Beograd očividno tega mojega predloga ne bo sprejel. Ako konstituanta sprejme ustavni načrt g. Pašlča, mi te ustave ne bomo priznali, a se j! bomo pokoravali. Počakali bomo na prihodnje volitve in takrat se bo videlo, ali ie ori nas večina Hrvatov ali pa večina Srbov in Slovencev. Takrat bomo izmenjali ustavo po naših željah. Ml smo prepustili narodu, da si sam reši svoie notranie zadeve, samo vodstvo zunanje politike mole stranke je poverjena meni. V tem oziru pa ie mol program, da stavim nrorl zvezi francosko-angle-sld zvezo Slovanov z Nemci! = Vprašanje odkupa Južne železnice. Z Dunaia poročalo, da je avstrijska vlada dala privoljenje provizorlČ-nemu režimu na južni železnici, tako -la je sedal potrebno samo Še privol^e-ije Jugoslovenske vlade. Na Dunaju ipaio, da bo naša vlada v najkrajšem času dala to prlvoljenie. Kolikor Je dosjei znano, pa naša vlada do sedaj še nI storila v tem pogledu nobenega de-flnitivnega sklepa. Načrt, da bi se odkupil na našo državo odpadajoči del južne železnice je padel v vodo, ker so s tem zvezane velike finančne težkoče. = O trgovskih pogajanjih z Italijo piše »Beogradski Dnevnik«: Prihod italijanske delegacije v Beograd v svrho sklepanja trgovinske pogodbe med Italijo in našo kraljevino je bil od vsega tiska sprejet z gotovo skepso. Vzrok temu je bilo nezaupanje, ker službena Italija Še ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi rapallske pogodbe, po katerih bi morala dva meseca po ratifikaciji izprazniti južno Dalmacijo in vse otoke. Medtem pa drži Italija zasedeno vso severno Dalmacijo z najvažnejšimi in največjimi mesti Šibenikom, Kninom, Biogradom, Stradl-nom, Bukovcem itd. Naša vlada je pričela trgovinska pogajanja z Italijo v nadi, d abo Italija med pogajanji nadaljevala evakuacijo. Italija je radi nepričakovanih razlogov ustavila evakuacijo. Odgovor na to postopanje je mogel biti samo ta. da se z naše strani red šolskih otrok. Ena izmed učenk je imela dolg nagovor, vse pa so pele naše pesmi. Tako vzgaja srbska žena svojo deco v ljubezni iugoslovenskih plemen. Težko smo se ločile od lepega, gostoljubnega Novega Sada. Toda beogradske Srbkinje so nas povabile v prav tako gostoljubni Beograd k najboljšim sestram. Rade smo šle in pridružile so se nam tudi Hrvatice. Kola-šice so nas nastanile v naiodličnejše hiše. Hodile smo prav malo, ker smo imele vedno avtomobile na razpolago. Zastopnice »Kola srpskih sestara« so nas na našo žel'o najprej odpeljale na grob vojvode Mišića. Tam je ga. Mara Maistrova v imenu Slovenk Iz-pregovorila prisrčno posmrtnico v spomin tega velikega jugoslovanskega vojskovodje. Na njegov grob in na grob nesrečne Ruže Stojanovićeve smo položile šopke cvetlic ter prižgale sveče. Beogradsko pokopališče je prav okusen park, poln lepih nasadov ln bogatih nagrobnih spomenikov. Zlasti so mi ugajale grobnice z nagrobniki večinoma iz črnega marmorja, Na potu proti Kallmegdanu pa smo mogle spoznati, kako ceni Srbija zaslužne sestre »Kola«. Trdnjava ni nikomur dostopna, a Kolašice so si s par besedami pridobile dohod. In stale smo na zgodovinskih tleh ob kamenitem spomeniku, kjer sta leta 1916. triumflrala avstrijski in nemški cesar nad premagano Srbijo ln Mer so še danes vklesane besede »19. Jan-ner 1916« . . • (Konec Brtbodnjfftjfi prekinejo pogađanja. Mi no moreno dovoliti otvoritev novih računov Italiji, dokler ne uredi poslednjih računov, podpisanih v Rapallu. Predsednik italijanske misije Lucioli je odpotoval v Rim in bo imel priliko, opisati Italijanski vladi razpoloženje našega naroda. Pričakujemo, da bo njegova navzočnost v Rimu uplivala, da bo Italija evakuirala naše ozemlje, nakar bomo ra-devolje nadaljevali z Italijo pričeta pogajanja. = Italijanski konznll v Splitu. V Split ie prispel g. A. Virgili, dosedanji tajnik pri italijanskem poslaništvu v Beogradu. Govori se, da je iskren prijatelj sporazuma med Italijani in Ju-goslovenl ter da je v vojnem času tudi publicistično deloval v tej smeri. = O ameriškem admirali AnBellevue< \ndrew8 napil kralju, regentu In n«7oc;laviji, povdarjajoč, da nese s sezoni najlepše spomine. Ko je potoval po npši državi, si je prepričal, da je narod navdušen za državno edinstvo. Nadeja se, da poseti po 2—3 letih zopet našo državo. Ko je odhajala ameriška >01ynipia<, je pohitel ve3 Split na breg. ^Olvmpia« je izvesila jugoslo-vensko zastavo in odplula, pozdravljao mesto s topovskimi salvami. 35 Pobožaj na Reki. V Bakar je prišlo kakih 130 uglednih Članov Za-nellove reške avton orni stične stranke, med katerimi je tudi veliko število poslancev, ki so bili izvolieni v reško konstiruanto. Prvi je došel v Bakar uradnik reške kvesture Benusi. Kakor se doznava, je bil tudi Zanella prisiljen pobegniti v Jugoslavijo, ker so razpisali fašisti za njegovo arlavo 20.000 lir nagrade. Glede nadaljnih namer CZa-nulle) doznavaj©, da namerava v Bakru dalje delovati za osvobojenje in za ukinjenje nasilnega režima na Keki. = Rimska konferenca. Konferenca nasledstvenih držav je imela 29. aprila sejo. Odsek, ki se bavi z vora-šanjem pokojnin, je nadaljeval redakcijo členov, ki se nanašajo na pokojnine uradnikov skupne uprave bivše avstro-ogrske monarh!!e. = Stavka v Italijanskem ministrstvu. Nameščenci finančnega in za-kladnega ministrstva v Rimu so nri-Čeli iz gospodarskih razlogov pasivno resistenco. Popoldne pa so našli poslopje ministrstva zasedeno po redarjih, ki so dovolili vstop samo onim. ki se gibanju niso pridružili. Nato so Šli nameščenci k ministrstvu za iavna dela ter za pošto in brzolav in pozvali svoie tovariše, nai zapuste službo. Tovariši so to odklonili. Policija je razgnala skupino manifestantov . = Nova razkritja o pa»>e*evem mirovnem poskusu I. 1917. Filip Schei-demann je Izdal v Berlinu knjigo, ki vsebuje dosedaj še nepoznane dokumente o papeževem mirovnem poskusu. V začetku julija 1917. se ie vršil med nuncijem Paccelli jem in Vilemom tozadevni razgovor. Viljem je bil napram papeževemu odposlancu zadovoljen, Istočasno pa je v nekem pismu z Dunaja napravil opazko »pes«, ki se je tikala nekega državnega poslanca, ki je tudi vedel za ta mirovni poskus. Ko je Paccelli omenil Viljemu, da bi mogla masa naskočiti Vatikan v slučaju poraza Anglije in Italije, je odgovoril Viljem, da je to skoraj izključeno, ker bi se potrebovali 15 cm topovi za naskok na vatikansko trdnjavo. Sicer pa se je Vatikan preskrbel s 30.000 puškami, 25 strojnicami in enim milijonom patron. Paccellija je Viljemov odgovor presenetil, toda ni ugovarjal. 22. avgusta 1917. je brzojavil državni kancelar Michaelis dunajskemu poslaniku We-delu, da je angleški kralj sprejel papeževo ponudbo. Obenem pa Je izjavil, da se mora zadeva zavlečl Wedel je odgovoril, da je Kari odločno na papeževi strani. Medtem pa je ameriška vlada sporočila, da se z Viljemom sploh ne pogaja, ker se ne more smatrati njegova beseda za poroštvo, da bo nemški narod izvršil, kar obljublja Viljem. Ameriška vlada bi se pogajala samo z nemškim narodom. Viljem je k tej noti pripomnil, da mora VVilson pač reslgnirati, ker bi njegovega sporazumnega miru ne akceptirale niti nemška vojska, niti nemški cesar. Pri tem papeževem mirovnem poskusu je šl ov prvi vrsti za Belgijo, dasiravno je Vatikan izrecno želel, da se o Belgiji ne sme javno govoriti. 6. septembra je sporočil Paccelli strogo zaupno v Berlin, da vztraja Vatikan na svoji zahtevi glede Belgije. 21. septembra Je poskusil papež zadnjič, da bi pripravil Nemčijo k uklonitvi. Toda zaman, 2e naslednji dan je brzojavil državni tajnik Kflhlmann v Monakovo, sedež papeževega nuncija, da Nemci ne želijo mini. = češke strokovne organizacije proti sankcijam. »Pravo Lldu« objavlja sklep osrednjega sveta čeških strokovnih organizacij glede udeležbe česTcoslovaške mi sankcijah. V tem sklepu se Izjavlja, da se strinjalo s stališčem mednarodne zveze strokovnih organizacij, češka vlada se pozivlje, naj nastopi zoper sankcije. = Službeni jezik na Čehoslovas-kent. Deželni upravni odbor sa češko le izdal naredbo, po kateri Je službeni Jezik povsod češki. V okrajih, kjer znaša nemško prebivalstvo po zadnjem štetja 20%, so bodo reševali nemški I akti tudi m nemškem jeziku. as Italijanski nacionalisti za Habs-buržane. Ob priliki nemirov v Boznu je pisala rimska »Idea Nazionale«, da bi bilo neumno podpirati Avstrijo v njeni težnji po združitvi z Nemčijo. Italija tudi ne sme dovoliti, da in se Bavarska združila z Avstrijo, Edina pravilna politika bi bila, dati Avstriji sredstva, da se osvobodi. To pa je samo tedaj mogoče, ako se privoli omejena restavracija Habsburžanov in da se združi mala Avstrija z Madžarsko. — Torej je imela beogradska »Epoha« popolnoma prav, ko je trdila v svojem Članku »Culukafri«, da so italijanski nacionalisti, oziroma fašisti v službi Habsburžanov. = Italija ne priznava sevreške mirovne pogodbe. Kakor poroča »Jour-nalov« dopisnik iz Rima, izgleda, da se je Italija obvezala napram Kemalovi vladi, da bo podpirala turške aspira-j cije v Smirni in Traciii. Kot kompen-i zacijo dobi Italija ugodnosti v Anato-liji, zlasti v pasu Hernkleje. Iz tega bi se moglo sklepati, da smatra Italija sevreško mirovno pogodbo za neveljavno. = Preselitev reparacijske komisije z Dunaja v Pariz. Reparacijska komisiia objavlja to noto: Kakor seje poročalo dne 2. aprila, se avstrijska sekcija reparaciiske komisije preseli z Dunaia in bo imela v preosnovani obliki izza I. maja svoj sedež v Parizu. Komisiia je danes oficijelno sklepala o novi sestavi sekcije. Nadomestni delegati Velike Britanije. Franci;e, Itaii-ie in Jugoslavije in prisedniki OrSke, Poliske. Romunske in Češkoslovaške so bili imenovani za zastopnike v sekciji, pri čemer obdrze pooblastila, ki jim nristnie v zadevah, nanašajočih se na versaiHsko pogodbo. Oddelkom komike v Parizu bodo noveriena vsa tehnična dela, katerih ni treba izdelati v Avstriii. Na Dunau ostane torei le iako omejen del osebja prejšnje organizacije. Iz nase Itralfgoin®. — Povratek regenta v Beograd. V nedelo dopoldne se je povrnil regent Aleksander v Beograd iz Srem-skih Karlovcev, kjer ie opravil svoje verske dolžnosti. V družbi ž njim je prišel tudi kraljevič Pavle. — Zrinjsko s Frankopanska slavnost v Zagrebu. V soboto, 30. aorila se je v Zagrebu vršila Zrini* sko * Frankopanska slavnost, ki se ie pričela že ob devetih dopoldne. Slavnostnega izprevoda so se udele* žili šolski otroci, gimnazijci, Sokoli, akademska omladina, vojska z god* bo, mnogo društev in korporacij ter množica občinstva. Ob 9.30 je nadškof dr. Ante Bauer z veliko asistenco opravil slovesno službo božjo, katere so se udeležili ban dr. Tomi j eno vi č s poverjeniki in vodji deželnih uradov, povelinik armije general Hadžić s častniškim zbo* rom, župan z mestnimi svetovalci, mnogobrojna društva in kulturne institucije. Po službi božji je imel Milan Marjanovič slavnostno pre? davanje v dvorani Sokola. Pred* sedniku konstituante je bila ob tej priliki odposlana brzojavka, v ka* teri se energično zahteva, naj za» stopniki naroda delujejo na to, da se proti vsakemu, ki še danes zatis ra naš narod, energično nastopi, pa najsi bi to bila tudi naša zavez? niča Italija. — Proslava poljskega narodnega praznika (3. maja) se vrši v Zagrebu danes rine 2. maja. Priredi se veliki konrert poljskih umetnikov, ljubljanskih opernih pevcev gg. Romanowske-ga in Zatheva in zagrebškega opernega pevca Skupjevskega; znamenita varšavska tragedka Včisocka, bo rece-tirala nekaj poljskih tekstov. Uvodoma bo pomen 3. maja v poljski zgodovini potolmncil prof. 11 e š i č. — Ustava preiskave proti biv* šemu ruskemu konzulu. Iz Bcogrn? da poročajo: Bivši ruski poslanik Stradman se je obrnil na ministra za zunanje stvari s prošnjo, naj se izvede kazenska preiskava proti bivšemu ruskemu konzulu Emil i a* novu, kateri naj se izroči sodišču zaradi zlorabe poverjenih mu dolž* nosti. Ker je med tem finančni minister podal poročilo, da v tej zadevi naša država ni bila direktno materielno oškodovana, ie mini* ster za zunanje stvari, vodeč o tej stvari račun, smatral tudi iz politič* nih ozirov za potrebno, da zahteva preko ministra pravde ukinjenje preiskave. — Tranzit naseljencev opro* šč>n carine. Gospodarska finančni odbor ministrov je sklenil, da se oprosti plačeva 1 j* ravne ***ansit stvari onih oseb, ki M naseljujejo in prinašajo s seboj svoje hišne po? trebščine, ako so dobvs dovoljenje da se smejo naseliti v naši državi. — Ustanovitev metalurgične lole. V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravila načrt za osnovanje metalurgične Sole v Va* rešu. — Regemtovo sočntje. Z Dunaja poročajo, da je odpravnik našega poslaništva g. Raeič, na željo regenta Aleksandra poeetil bivšega narodnega , poslanika Iva Grisogona, katerega so bili divjaški fašisti v Trstu napadli. G. Grisogonu, ki se nahaja v neki dunajski bolnici, je g. Raiič imenom re- * g en ta zaželel, da skoro ozdravi. Dneune uesfl. *—1 Somišljenike po deželi prosimo, da nam rezultate občinskih volitev takoj s po roče brzojavnim ali telefonskim potom. Vse stroške jim povrnemo. — Uredništvo. — nPABOl 1ABHII yCKPC. Hamu* •jMraouana uPABocjiaBHe Bepe cpjaSHO ie-craTaMO in nrmur BacHPece&a. VpeuflunTBo. — Odložitev mandata. Doseda? nji ljubljanski podžupan dr. Karel T r i 11 e r nam sporoča, da mu nje* govo zdravsteno stanje žal ne do* pušča nadaffnega sodelovanja v cb* Činskem svetu in da mora vsled tega odi;j. Jat, katerega mu je stranka pri volitvi dne 26. ni. m. vnovič poverila. Iz istega razloga je že prej v strankinem načelstvu od« klonil rudi kandidaturo za mesto župana. Na njegovo mesto vstopi v občinski svet prvi izvolieni namestnik inšpektor južne železnice g. Fran Planinšck. — O obč. voHtvah na kmetih. Z Dolenjskega nam pišejo: Pri je* senskih volitvah v konst'tuanto sc ie marsikdo začudeno vprašal, od? kod to, da so v kmetskih občinah, posebno po Dolenjskem, dobili ko? munisti tako veliko število glasov. No, čudno ni bilo to čisto nič, ker vlada ni početkom ničesar ukreni? la, da bi prepovedala no kmetih komunistično propagando, agitacijo in shode. Šele kake 3 do 4 dni pred volitvami je prepovedala vlada vse komunistične shode in letake, toda bilo je že prepozno. Strun se je bil V Ljubljani. 2. maja 1921. organov, ki na podlagi odredbe, da se morajo vlaki pregledati Šele na obmejni postaji in ne več n ed vož* njo, skrupolozno izvajajo svoje pra* vice. Ekspresni vlak je stal torej ce* lih 5 ur v Maribora, carinarnic pa je dobila za to celih 1000 dinarj v! Ta odredba carinske uprave na* sprotuje dogovoru na mednarodni konferenci leta 1(>19 v Gradcu, kjer je bila zastopana tudi naša dri Vsled teh šikan naše carinske l ve grozi nevarnost, da se ukine promet skozi našo državo. Avs že izvaja konsekvence in tudi lija že i^rozi. Sicer pa je ta st kontrola tudi s prakrićneca sta odveč, ker sc kontrolira vsak nik na postaji, kjer izstopi. .— Vrana vrani ne izkljuje Janez Kalan se je oglasil na klic pa pravi v »Slovencu«, da sc»a pijanost in surovost pov najbolj pa v lastnem stanu. P Ali Janez Kalan krene nato I na krivo pot pa meni: »Ko bi jali nasprotni listi samo resn naše napake in ko bi ne pretin in lagali'« Aha! Čitatelj »Slovel mora imeti iz Janez Kalanove d ne novice utis. da je »Slov. Nai pretiraval ali lagal. Pa ni ne p raval in ne lagal, ampak resnic govoril, da je bil g. Krušič v 1 onu hudo pijan in da je crdo za ljal. Žc verjetno, dd »Slovencu Kalanu Krušičeva nerodnost di všeč. Zato pa se toliko bolj r že razlezel po kmetih potoni leta? » bata na drugo stran, m »Slovel kov in shodov. Zares, zgražali smo se, da je bilo sploh mogoče brez kazni hujskati neuko ljudstvo. Tu? di klerikalci niso bili tozadevno nič boljši. Pa kaj opazujemo sedaj pred obč. volitvami? Prav isto huiskanje potom letakov in tajnih shodov, a na čelu te agitacije stoie ' Oblasti vse to mirno trpe in ne ukrenejo ničesar, da bi prenrečile protidržavno propagando. Orožni* ki vidijo vse to, a ne morejo niče* sar ukreniti, ker nimajo baje še no? benih navodil in ukazov. — Praznovanje 1. maja. Majski praznik so proslavile delavske organizacije v Ljubljani in ostali Sloveniii z dopoldanskimi shodi ln popoldanskimi prireditvami. Dan je potekel povsem mirno. Deževanje je motilo prireditve. Takisto popolnoma mirno je potekel včerajšnji dan tudi v Beogradu. Dopoldne so hoteli prirediti komunisti, 1000 po številu, zborovanje na Topčideru. ko je prišla policija so se zborovalci na prvi poziv razšli. — Tudi v Mariboru ie bilo včeraj vse mirno. Popoldne so bili tamkaj hudi nalivi, pomešani z drobno točo, da so se na več krajih mesta zamašili kanali ter je voda drla kakor v potokih. Vsled deževja že dopoldne se je moral manifestacijski shod narodnih stanovskih organizacij namestu na dvorišču Narodnega doma vršiti v veži. Na shodu, kateremu je predsedoval predsednik ZJ2 Kejžar, so govorili: Škerjanc Dekleva, dr. Pe-čovnik, Mohorko. — Socialni demokrati so zborovali v veliki Gotzovi dvorani ob natlačeno polni udeležbi. Govorili so: dr. 2ivko Topalovič in njegova žena Milica ter Etbin Kristan. Dr. Topalovič je pričel svoj skoro dveurni Kovor srbsko in ga je nadaljeval ter končal nemško; njegova žena je govorila nemški. Krščanski socialcl so imeli določen izlet na Goro nad Sv. Petrom, pa jih je skoro gotovo preirnal dež. — Dr. Alojzij Franko t. V noči od sobote na nedeljo je preminul v Ljubljani gosp. dr. Alojzij Fran. k o, odvetnik iz Gorice. Pokojnik, tolminski rojak, je po odlično ab? solviranih juridičnih študijah vsto = pil kot koncipijent v pisarno dr. Krisperja v Ljubljani in se po kon* čani praksi nastanil v Gorici. Kot odvetnik je bil na jako dobrem glasu. V Solkanu, kjer je bival na Dol j ako vem domu, poročen s hčer* jo iz znane ugledne rodbine, je de* loval v Sokolu. V politično vrvenje ga je privedlo agrarno gibanje v goriški okolici, in ko se je to pole* glo, je ostal v nadaljnem političnem toku, ki je stremi!, po prestanih iz* kušnjah, intenzivno po vsestran* ski povzdigi goriških Slovencev. Bil je deželni poslanec, deželni odbornik in namestnik deželnega glavar* ja. Ko je izbruhnila vojna, so bili pograbili tudi njega in vrgb* v za?* por ali so ga izpustili na interven* cijo deželnega glavarja. Ob izbru* hu vojne z Italijo je moral bežati, na kar je bival v Ljubljani, pa se je povrnil v Gorico in tam zopet od* vetnikoval v novih razmerah z veli? ko boljo v srcu. Za Velikonoč je prišel v Ljubljano, tu ostal in umrl vsled bolezni na ledicah. Časten mu spomin! Žalujočim preostalim naše sožalje. — Obmejno carinsko poslova« nje ogrožaje veš nas promet z ino= zemstvom. Iz Maribora nam poro? čajo: Nedeljski ekspresni vlak Praga — Beograd je moral stati na tukajšnjem kolodvoru celih 5 ur. Potniki so bili silno vznemirjeni kriči na vse grlo o »divjanju sz stojnežev«, da bi prevpil velike janost onega gospoda in grdo govo zabavljanje na državo. P bilo v redu, ako bi ^Slovenec Kalan to pot malo natančr premišljevala škandal, ki jiuu je napravil — gospod od Sv. I pod Sv. Gorami! — Vsem kršČanskomisl učiteljem! V nedeljo je na ja\ shodu v Poljanah nad Skofjo 1 udaril klerikalni govornik dr. novnik po učiteljstvu z nazi »šomaštri« in se izpodtikal nad teljsko plačo, ki je mnogo pre . ka. Trdil je, da ne znajo mob da ne znajo veronauka itd. te imej duhovnik prvo in zadnjo sedo pri šoli! Nastopal jc ce pretnjo, da bodo že Še drug ko pridejo zopet o n i do moči! no je, da je klerikalcem le za v šoli in nad učiteljstvom. On čejo imeti nekdanje Šusteršu petove čase, učitelja?sužnj a po rovškim podplatom. Kaj pore temu krščansko ? mislece uč stvo, »Slomškarjicc, ali se Btrii s takimi govori? Kaj pravij< pram takemu hujskaču iz nji stranke? — Pevski sbor Rusov iz Ser priredi v sredo dne 4. majnika v G vi koncertni dvorani v Maribora vodstvom zborovodjo £. polko-Pograničnega koncert. Xa spore* 8taroske cerkvene pesmi, rus k« ukrajinske narodne pesmi, msk ukrajinski plesi. Zbor sestoji iz 26 cev in pevk, večinoma častniki ii hčerke. Ker je Cisti dobiček nanc ruskim beguncem, ki so brez vse namili sredstev in so ceno razm( nizko nastavljene. Jo dolžnost v« Slovenca, dri početi ta kon^rt. — Časopis za novinarj« Beograda poročajo, da prične t kratkem izhajati glasilo jugoel skega novinarskega udruženja imenom »Novinar«, ki bo prin društvene ve^ti in strokovne čl nt — Smrtna kosa Umrla je v liani, v Krakovski ulici št. 19 jra. t S e d e jf stara 74 let. mati našega nega stavca g. Josipa Sede j a. P bo v torek ob 3. popoldne. Bodi j spomin! — i'rarla je v nedeljo zve* Marija S e d e j v 74. letu starosti je zelo priljubljena ženica. N. v 1 — Stavka v stavbeni s Stavka zidariev se je jela k Kakor nam poročajo, se je t mnogo delavcev >e javilo na Delodajalci doslej odklanjajo ko kakršnokoli koncesijo. — »Karnničan«. V Slatn tiskarni v Kamniku je jel za č: lilne borbe za občinske volir hajati »Kamničrn« kot gladil dotne organizacije demoki stranke. Dos!cj so izšle tri šte Kakor posnemamo iz »Kamni je nositelj demokratske kan ne liste v Kamniku sodni svetnik Josip Janša. Na kandidatski listi so tile gospodje: Fran Stare, kolar; dr. Rihard Karba, lekarnar: Anton Slatnar. tiskarnar; Karel Skala, tr* govec; Fran Mornar, zidarski moj« ster; Rudolf Dcbevc, gostilničar; Ernest Skof, sodavičar; Alojzij Ošabnik, železniški p oduradnik; Ivan Potočnik, gostilničar; Ivan Hudobilnik. pos2Stnik; Tomaž Ho* mar, uradni sluga; Tramte Ignacij, šolski vodja; Josip Vanosi, kavar* nar; Matej Iskra, zidarski mojster: vsled najnovejših šikan carinskih 1 Anton Vivoda, klobučar; Anton 99. štev. ^SLOVENSKI NAKOD\ One 3. maja 1921 Zore, kovač; Josip Grčar, strojnik; Josip Pavlic, posestnik; Josip Roz* man, pismonoša; Fran Jagodic, gostilničar; Martin Verhovnik, go» stilničar; dr. Alojzij Kraut, odvet* nik in Pirnat Ljudevit, oficijant, Kakor poroča »Kamničan«, so se kamniški klerikalci zvezali s komu« nisti, da bi obdržali mestno občino še nadalje v svojih rokah. — Kdo povzroča draginjo? Ca* rnica v Zagrebu je računala za boje navadnega galanterijskega a v teži 603 kg vse to*le: 3361 rjev 60 par, za posredovalca dinarjev, za blagajnika pri ca« ;i upravi 13 dinarjev in za iterja 789 dinarjev 75 par. a skupaj v naših kronah okoli ■0 K! — Posredovanje za carinske iracije prevzame v kratkem, i železnica, — Uvedb selske službe. Z dnem taja 1921. se uvede pri poštnem . Apače dostavLianie poštnih po-po selškem pismonošu v nastop-rajih: I. okraj: Segovci, Mali Se- Plitvica in Lešane. II. okraj: d e Juž bo 0 \\ sv Freudenau, Crnci, Mahcvci, Janin Nasova. Dostavljalo se bo v I. u vsak pondeljek, sredo, petek, v craju pa vsak torek, četrtek in o. - Nova epidemična očesna bole-V Celju in okolici se je pojavila a bolezen >konjunktivitis«. Gelj-lestni fizikat je odredil, da ne » zahajati v šolo otroci, ki trpe na )lezni. Bolniki ne smejo opravljati službe po prodajalnah. Zdravniki jo vsak slučaj takoj naznaniti metru magistratu. Bolezen se spozna sm, da postaneto očesni veznici da se oko solzi in da ima bolnik tek, kakor da mu je nekaj padlo v c ko. — Zdravilišče za bedne na pljučih »lšiea, Z dovolj eni em ministrstva arodno zdravje se oskrbovalnina v vi liscu od 1. junija 1921 dalje zvi-I. razredu na 150 K in v II. raz-i na 120 K na dan. V Zdravilišče >rejemajo edino le pacijenti z lahko ičetno tuberkulozo, ki so sposobni limatično zdravljenje v srednje-čkem podnebju. Vsak pacijent mora ?sti vsaj dvoje garnitur telesnega • ,a s seboj. Oskrbovalnino je plačati i paciienfcom brez iz?eme 14dnevno ej. Z vstopom v zdravilišče se pacijent obveže, da se bo ravnal redpisih zdraviliškega hišnega re-n posebnih zdravnikovih navodlL isprotnem slučaju se paciient brez-)jno odpusti iz zdravilišča. Prošnje prejem je nasloviti na >TJpravitelj-zdravilišča za bolne na pljučih To-ica pri Šoštanju. Prošnji Je prilo-zdravniško spričevalo po vzorcu, a je dobiti pri upraviteljetvu zdra-^ča ali pa pri zdravstvenem odseku Slovenijo v Liubliani. Pacijenti, ki . da se jim oskrbovalnina primemo a. morajo svoji prošnji priložiti tu-latančen, uradno potrjen izkaz o ih premoženjskih in pridobninslrih nerah. Na podlagi prošenj obvesti aviteljstvo zdravilišča pacijente, ali prejet i ali ne in kdaj naj se zglase iravilišču. Radi občutnega pomanj-ia prostora se nesprejeti, oziroma 0 zvani pacijenti načeloma ne more-prejomati v zdravilišče. — Iz klerikalne Gospodarske za-?e v Križevcih. V Gospodarski zari v Križevcih 6e je izvršil tako >den vlom, da je takoj padel sum poslovodjo in trgovskega po-nika Ignaca I^vrenčiča. Orožnik DolinČek je pri obeh izvršil hišno preiskavo. I>oČim Je poslovodja to mirno p~e~ieeel, se je Lovrenčič zagrozil, da so Toašeuje nad orožnikom. Kmalu nato obilo orožniško poveljstvo v Ljub-1 jar i anonimno ovadbo, v kateri se orožni J- Dolinšek dolži poleg pijančevanja raz lih drugih grozodejstev. Ker ta oba ni nič izdala, je sledila druga rr podrejeno poveljstvo v Ptuju in nato ie ena zopet v Ljubljano. Orožniško ■ i >ljstvo je dalo vse v ovadbi nave-rer. 1 obdolžitve natančno preiskati in l i i dognalo, da je bilo vse izmišljeno, fca malo se je seveda tudi za anoninv 1 pisca. Sled jo peljala preko Lov-ičevih groženj tudi na dve Orlov-veselici, kjer se je po policijski uri in plesalo. Nadalje se ie ugotovilo da je bil Lovrenčič sodelujoči klerikalne druhali, ki ie nekemu \ tasu SKS prsko noči vso hišo po-a z žaljivimi lepaki ln pobila ok-Kljub vsem tem težkim sumom so renčiču poverili Gospodarska za* t ?o v Zor. Radgoni, za katero se zanimajo oblasti. Profes. CotJč Je izvedenec z vso gotovostjo potrdil, je Lovrenčič anonimni pisec težkih ovanj orožnika Dolinska, Lovrenčič je bil obsojen 14 dni ostrega zapora. — »JDS električna zadruga v Sp. Šiški«. Pišejo nam: Pod tem naslovom je prinesla nedeljska »Ju* goslavija« notico, ki je polna neres* nic. Da bo javnost obveščena, zakaj da je bil Orehek kot član izključen iz zadruge, podajemo to#le pojas« nilo: Orehek je o zadrugi trosil ne« resnične vesti, katerih na poziv na* čelstva pri občnem zboru ni mogel dokazati; zadrugi je škodoval tako na ugledu kakor gmotno. Če trdi Orehek, da je bil izključen zaradi tega, ker je zahteval revizijo bi* lance, ugotavljamo, da je to laž. Glasom pravil Električne zadruge ima načelstvo pravico člana izklju* čili, ki škoduje ugledu ladnufo. ia te pravice se je načelstvo tudi po* služilo ter Orehka izključilo. G, Orehek ni več član zadruge, ker se proti izključitvi v roku ni pritožil, vsled česar je njegovo rovarjenje proti zadrugi golo strankarstvo. Učinkovitejši odgovor bo dobil Orehek, ko se bo izkazalo, da so vsa njegova natolcevanja neresnic* na, ker načelstvo zadruge se Oreh« ka niti najmanje ne boji, saj so minuli oni časi, ko je imel pri dr. Šusteršiču, Lampetu, dr. Peganu in Štefetu zaslombo. —■ Iz Most nam pišejo: Jutri v torek imamo občinske volitve, pri katerih se ima odločiti, dadi bo v Mostah še nadalje gospodarila kle* likalna Oražmova klika ali možje vseh strank, ki jim je v resnici pri srcu blagor moščanske občine. No* sitelj klerikalne liste je prosluli Jo* že Oražem, ki je kot župan in kot skriti gerent spravil občino na rob gmotnega propada. Na njegovi \u sti so vsi njegovi sinovi, njegov zet in hlapec, poleg njih pa tudi sedanji občinski gerent Karpe, ki ga Mo* ščani upravičeno imenujejo »slam* natega moža«, ker pač vedo, da je Karpe samo Oražmov slamorezec, ne pa gerent. Včeraj so imeli klerikalci v Ljudskem domu v Mostah shod. Na tem shodu so priznali, da ima moščanska občina 360.000 K dolga. Od te svote je izdala občina za zgradbo šolskega poslopja le 122.000 K, 240.000 K pa je lerikaini občinski odbor z žunanom Oraž* mom na čelu »zagospodarila. Kako, tega klerikalci niso povedali. Na shodu je govoril tudi gerent Karpe. Vezal je samo otrobe, pametnega pa ni povedal ničesar. Da označi* mo tega moža povemo, da je skušal zavrniti uspešne kritike o klerikab nem gospodarstvu s tole originalno izjavo: »Jaz sem dal za vojsko vo* la, Vi pa ste dali duše«. Klerikalni volilni shod ni imel mnogo uspeha. Za Oražma v boj bodo šli samo maloštevilni klerikalni backi, ki so na ta ali oni način odvisni od Oražma in klerikalne stranke. Vsi zavedni MoŠčani, ki imajo srce za blagor občine, pa bodo šli v boj za Združeno gospodarsko stranko, ki daje s svojimi kandidati jamstvo, da se bo v občinskem odboru pa=* merno in pošteno gospodarilo in se ne bo zapravljalo občinsko premo* žen je, Volilci, ki želite, da bo konec Oražmovi diktaturi v moščanski občini, vrzite kroglico v tretjo skris njico! — Iz zaporov pobegnila. Včeraj je med delom pri varnostni straži pobegnila 24letna Frančiška Đajde, ki je bila obsojena radi pijanosti na 14 dni zapora. Bajdetova je iz Ljubljane izgnana. — Razglas. Državne željeznice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca, Direkcija Zagreb, razpisala je za dan 16. maja 1921. u 10 sati >Jeitimbeni natječaj« za gradnju dviju trokatnica, koje će sadržavati 32 stana. Jeftimbe-ni oglas izašao je u svim službenim novinama. Podaci o jeftimbi dobivaju se kod Direkcije drž. željeznica u Zagrebu, odjeljenje D soba broj 77. — Podružnica »Slov. eskomptne banke se je otvorila v Novem mestu. Položnice prilagamo danes vsem onim cenjenim naročnikom, kate* rim poteče naročnina ta mesec. Pros simo pravočasne obnovitve* Apel na merodajne oblasti. (Dopis iz Maribora.) S splošnim odobravanjem smo čitali v Mariboru pred kratkim dopis pod gornjim naslovom in pridejati bi imeli le to, da je tu še mnogo, mnogo slučajev, na katere bi bilo treba opozoriti merodajne oblasti, da jim posvetijo več pozornosti. Pričnimo pri mariborskem šolstvu, tu se že zadnjič omenja upokojeno nemško učiteljstvo. Tu se ne trpi poleg onih grešnikov, ki nimajo tu pod milim nebom drugega opravka kot opravljati in hujskati proti državi, v kateri žive. ampak tu je še celo nastavljenih cela kopica nemškutarskih učiteljic iz prejšnjih časov, ki se jih je pridržalo Iz raznih ozirov do njih mater, ubogih vdov, ker so jim te hčere v podporo. Te gospodične pa ne znajo slovenščine in se jih je zato nastavilo po nemških oddelkih. Tam nam pa te zaoTizene nemškutarVe vzgojujejo že Itak potujčeno mladino v naravnost p roti državnem duhu. Prvakmja med temi je neka Sehneider, o kateri bi lahko napisali cel članek. Ta učiteljica je tako predrzna, da si upa kazati svoje nemško-nacijonalno mišljenje 1 v službi in napram predpostavljenim. Tako poučuje ona proti predpisom samo nemško petje v svojem razredu ter se je celo izrazila, da ona ne bo nikoli učila svojih deklic srbske himne in jo v resnici tudi ni. Svoj rarred si vzgo-juje v nemško-nacijonalnem duhu z nado na vrnitev nemških časov, kar deklice že očito hočejo in so tako n. pr. prišle lani ob obletnici januarskih mariborskih dogodkov s črnimi kokarda-nri v Sob. Če ji ravnateljica ukaže napraviti slovenski napis, napravi ona klubovalno nemškega. Kakor nam je znano so bili njeni prestopki enkrat Že javljen! pristojnim oblastim, a se je vsa reč nekako zavlekla ln pozneje izginila nekje v koš in sicer baje za to, ker ima ta ffflč. Scfeaeider* odroma zelo ozke stike z gotovimi krogi. Dejstvo je, da se ji ni skrhal niti las, do-čim je na isti šoli bil izrečen slovenski učiteljici ukor, ko je prejela od svoje bivše nemškutarske učenke pismo, v katerem znaša ta otrok vso svojo mržnjo na slovensko učiteljico s primernimi izrazi, med katerimi je morda eden lepših »VVindische Sam, ter se je radi tega pritožila mestnemu Šolskemu svetu. Učenki se ni zgodilo nič — učiteljico se je pa karalo, češ, da je otrok gotovo imel povod k temu pisanju radi učiteliičhega ravnanja z učenko. — Na isti šoli se je ena teh gospodičen K., ki ima že itak sitnosti s policijo radi drugih deliktov, izrazila ob neki priliki: »Man sieht Marburg war deutsch. ist deutsch und wird deutsch bleiben!« Enakega mišljenja so vse te gospodične in mi to mirno gledamo ter milostno trpimo, dočim imajo one najožje stike z Gradcem, kamor jo tudi odpihajo, ko si poiščejo tam primerno mesto in sicer ne da bi smatrale za potrebno javiti tu svoj odstop. Tako je pred kratkim neka Fontana počakala prvega v mesec", potegmila plačo in odšla brez slov« tako, da jo je ravnateljstvo več dni kalo v Šolo in Šele po drugih potili vedelo, da je nastopila službo v Gradcu. Neka Lukeschtifz ie napravila še bolj prefrigano. Ta si je vzela tu večmesečen dopust, v resnici pa nastopila službo v Gradcu, tu si pa pustila še vse one mesece nakazovati plačo na svoje stanovanje v Mariboru, kar se ji je Izplačalo. Naše oblasti jo sedaj bale išče-jo, da izterjajo nazai, kar je omenie-na protizakonito prejemala. Iz teh slučajev se vidi. da so edina privlačna sila za te učiteljice naše jugo slovenske kronlce, a srce iim sili le tja v nih nemški Gradec, kamor jih nai naše oblasti čimpreje odpošlleio. da ne bo mo redili gadov na lastnih prsih, ki nam zastrupljajo našo tukajšno itak potujčeno mladina_ Kultura. Prpertoir Narodnega gledališč" v "Liubliani. Drama. Ponedeljek, 2. maja« Androkltis in 'cv. Red D. Torek, 3. maja« Zaprto. Opera. Ponedeljek, 2. maja: Zaprto. — Za koncert Glasbene Mati« ce, ki se bo vršil v ponedeljek dne 9. maja t. L, se prično vstopnice da* nes prodajati. Poleg najnovejšega Sattnerjevega dela »V pepelnični noči« bo moški zbor izvajal tudi Rubinsteinovo krasno skladbo »Ju« tro« s spremljevanjem orkestra. Sattnerjeva »V pepelnični noči« in a capeila zbori: Pavčičev »Na Kr» ki«, Šantlov »Aganče Boži j«, Ada mičev »April« in Lajovičev »Lan« se bodo v tem koncertu sploh prvič javno izvajali. Bogastvo ustvarja« joče in izvajajoče umetnosti pri Slovencih mogočno raste. Opozar jamo občinstvo, da si preskrbi pra« vočasno vstopnice. — Trije najznamenitejši kon* certi v Ljubljani bodo v mesecu maju tekočega leta, in sicer pevske« ga zbora »Glasbene Matice« dne 9. maja, češkega pevskega zbora »Hla« hola« iz Prage 14. maja in hrvatske^ ga pevskega zbora »Lisinskega« iz Zagreba dne 24. maja t. L, vselej v Unionski dvorani. Nastopijo torej najznamenitejši zbori Ljubljane, Prage in Zagreba tekom 1 meseca v Ljubljani. — »Lisinski«, naj odličnejši kon« certni pevski zbor hrvatski poseti Slovence in Ljubljano dne 24. maja t. 1. ter priredi v Unionski dvorani velik koncert. — Celjsko dramatično društvo priredi v sredo 4. mnia Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. — Beogfradvki »Trgovinski Glasnik« o Fr. Prešernu. V velikonočni številki je prinesel beosrradski >Trg. Gl.s v cirilici obširno študijo o F. Ks. Prešernu (po uvodu A. Aškerčevih Prešernovih poezii) ter v latinici Prešernovi pesmi >Nezakonska mati< in >Izgubljena vera<. — Pogreb opernega pevca Ja* strzebskega. 26. t. m. popoldne so pokopali na rimsko«katoliškem po* kopališču v OsijcKu opernega pevs ca Jastrzebskega. Pri odprtem gro? bu je govoril intendant osješkega gledališča Gjuro Prejac, nakar je gledališki pevski zbor zapel pesmi žalostinke. Pogreba sc je udeležilo vkljub slabemu vremenu par tisoč ljudi. Zastopane so bile razne kul* turne korporacije, druga društva ter vojaške in civilne oblasti. — Pokojni Jastrzebski zapušča v Lvovu svojo mater, kateri je redno vsak mesec pošiljal polovico svoje plače. — Krklec Gustav: Beskućnici. Roman izgubljenog naraštaja. Na* klada St. Kugli, Zagreb 1921, Str. 17i — Medved Anton: Stari ta mladi. Ljudska igra v štirih deja* njih. Ljudski oder: zbirka ljudskih iger. Str. 81. Cena 16 K, po pošti 2 K več. — O snagi srnca. Plotnikov Ivan dr. phil. et chem: Fotokemij* ska studija. Naklada St. Kugli, Za* greb. Str. 40. flalnouelša porsOfe. VOJAŠKA ZVEZA MED ČEŠKO; SLOVAŠKO IN ROMUNIJO. — d Praga, 1. maja. Dogovor, ki j v. bil sklenjen med Češkcslova* ško in Romunijo za bivanja češko« slovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Bukarešti in romunskega zunanjega ministra Take Jonesca v Pragi se je sedaj razširil v vojaško« politični dogovor med obema drža« vama. Ta dogovor potrjuje in oja* čuje prijateljstvo h dr/av ter naj jamči iz ved! vnih po* godb. ROMUNSKA L\ MALA AN. TANTA. — d Pariz, 30. ap:i;a. VVolffov urad poroča: Kakor javlja i-CLic:* go Tribune« iz Beograda, je ro« munska vlada koncuw\ uij^vno odločila pristopiti k mi antanti. TEŽIŠČE REŠKI; p : ITIKE — BAKE - —d Bakar, 1. i i a. Semkaj so dospeli na posebni torpedovki delezati z;i razmejitev reške države. Italijanski delegati se sestane Čimprej z Jugo-slovenskimi odposh -»-d Bakar, 1. m i a. Težišče re iz-vršene. BRIAND O SANKCIJAM. — dPariz, 1. maja. Agence HavasT javlja iz Londona: Na včerajšnji popoldanski seji vrhovnega sveta >e Briand natančno obrazložil svoje stališče glede takojšnje odločitve o ank-cijah ter je zlasti glede razrc^iuo izjavil, da potnenja zlasti za Franciio m Belgijo vo.aško ogrožanje, ako se Nemčija ne razoroži. Italijanski minister za zunanje posle jrrof Sforz i j je strinja z izjavo Brianda, zbsti srlcde razorožitve, in je predlagal, naj se poveri reparacijski komisiii. da naznani Nemčiji ugotovljene kršitve mirovne pogodbe in sankcije, ki so vsled teh kršitev postale potrebne. Belgijski zunanji minister Jaspar se je pridružil francoskemu stali-ću glede takojšnja izvedbe sankcij. PRAZNOVANJE 1. MAJA V MARIBORU, —d Maribor. 1. maja. 1. maj Mariboru ie potekel povsem mirno« Razne delavske organizacije so pri* redile sestanke, dočim so f I^kom popoldneva vršile razne društven« prireditve. Do kakeqa incidenta n$ prišlo. PRAZNOVANJU, t. MaTA V AVSTRI« JI IN NEMČIJI. — Dunaj, 2. maja. K ornimi sti po, praznovali včeraj 1. maj pred votivno rerkvi>>. Med zborovanjem jo nek2ivel ^sor Ksr^!!* K^miini* sti do predrznega izzivača hudo Btol-kli. Po zborovanju te od^el dol zl^oro-valcev. povečini madžarski konninifitic/ ni begunci pred pošlopjo mad'..irskega poslaništva, kjer bo demonstrirali proti Hortvjevim nasilstvom. Prodno je S» prišla policija, bo dotn^nstninti pobili vsa okna. Policiia jo nato demonstrant ie razgnala ter več aretirala. — Berlin, 2. maja. Pri praznovanju 1. maja Jo prišlo med konumisti in policijo do krvavih spopadov. Nekfvpa redarja go komunisti hudo zdelali z nMor« gen« poroča iz dobro informirmega vira, da ge bo v slučaju, da se likvidacija avstro - ogr>ke banko vr£i zelo počasi, odcepila od nje podania devizna banka ter osnovala kot samostojna ban-, ka za izdajanie bankovcev. DVE NOVI BANKI NA DUNAJU. — Dunaj, 2. maja. Kakor poročal »Montagszeitunjr* se bosta izdali tekom prihodnjega tedna dve novi barn črn" koncesiji. Prvo snuje sin bivsejra ministra Alberta Gessmanna v zvezi a petrogradskim bankirjem Rubinsteinom, ki vloži v novo banko kapital v znesku 40 milijonov krom Drugo banko osnujejo socialni demokrati s kapitalom 300 milijonov kron.Ta banka naj sluli v pr-. vi vrsti povzdijri socialno - demokratskih delavskih konzumov. Za ravnatelja te banke je imenovan bivši državni kancler dr. Ren ne r. Turist I ka in spori. — Rezultati nogometnih tekem v Pragi. Praga. 1. maja. Pn današnji nogometni tekmi Sparta oroti Deutscher Fnssballklub je zmagala Sparta z Z:h v polčasu i : 1. Nosrometra tekma Sla-vija proti VViener Atlctic Sport Klub je končala z zmaso Slavije in sicer S : 0» v polčasu 2 t 0.___ Gospodarske ocsfi. BORZE. —d Praga. 30. aprila. Devize: Amsterdam 2618.50, Berlin 112, Curih 1301, Milan 363, Pariz 575.50. London 293.50, Newyork 74, Beograd 205.50, BukareSta 118.25, Sofija 86.50, Dunaj 10.75, Varšava 8.20, Zagreb 51.12. Bu-dimpeita 31.87. Valute: Nemške marke 112, švicarski franki 1296, italijanske lire 350, francoski franki 572.50. angleški sunti 291.50, dolarji 72.50. dinarji 199. leji 118.25, levi 82.75. avstrijske krone 10.675, poljske marke 8.20. —d Curih, 30. aprila. Devize: Ber-hn 8^5,Holandiia 200.75, Newyork 571- London 22.57, Pariz 44.25, Milan 27.15, Bruselj 44.25, Kodanj 104, Stock-hohn 133, Kristijamja 88.50. Madrid 79.75. Buenos Alres 185, Praga 7.70, Varšava 0.68, Zagreb 4, Budimpešta j 2.52. Bukarešta 920, Dunaj 1.475, av- 1 striiske krone 094. 1 —g Licenciran je bikople-menjako*** V zmlslu zakona o povzdigi goveje Živino, naj vsi živinorejci v mestnem oko*, lisu ljubljanskem svoje bike, ki jih na-, mera vajo vporabljati za plomenitev ta-, jih krav in telic, pismeno ali ustno na*^ znanijjo mestnemu magistrata (gospo* j darski oddelek) do 3. maja 1921. Pism*-: na naznanila morajo obsegati ime, pri*, imek in bivališče bikovega posestnika* popis in pasmo naznanjenega bika ter napoved, če je bil bik že Ucentiran (datum in št. dopustnega lista). Vse te mestnemu magistratu naznanjene bik« bo potem dno 13. maja 1921 ob 9. uri' dopoldne pri crn ari pred licenco valno komisijo v mestno klavnico (živinjski sejem), kjer so bo po omenjeni komist ji določila visokost nagrado in pogoji^ pod katerimi se razdeli nagrada za pri-» poznano najboljšo licencirane bike. —g Ilirija, lesna trgovska in indu-strijaHna družba z o. z. so je vpisala v trgovski register. Obratni predmet družbe bo predvsem izvrševanje trgovine z lesom, izvrševanje industrije lesa in trgovina z vsakovrstnimi lednimi izdelki. Družba ima svoj sedež v Ljubljani, industrijski obrat pa se nahaja na Rodici pri Domžalah. Družabniki podjetja so gg. Fran Smon, Fran Uran in Fran Skerlep. '—^ .SLuvfcNSKJ NAKOL)*, diu: 3. maja itrJl. 99. stev. 4. stran. j« ■ Raznoterosti. • Škoda. povzročera po komunistih. Kakor poročajo iz Halleja na Saksonskem, znaša po ugotovitvi višjega predsedstva pokrajine Saksonske škoda, nastala med komunističnim uporom v pokrajini, nad 9 milijard mark. *:: Smrt Čudaka. V Neapolju je umrl pred kratkim potomec stare bolonjske patricijske rodbine, ki je bil pravi ču-4ak. V Neapolju je živel nad 25 let, a ga ni bilo nikdar v mesto. Imel je fiksno idejo, da se z vsemi stvarmi, ki jih ; vzame v roko, okuži. V svoji velikanski palači je živel v eni &ami sobi, v kateri ni bilo druge oprave, kakor samo postelj in umivalnik. V ta umivalnik je tekla dan in noc voda, tako da si je tudi sredi noči lahko opral roke. Nihče mu ni smel stisniti roke, niti mu dati v roko kako stvar. Časopise in knjige mu je moral sluga pripeti z žebljem ob zid, samo da mu jih ni bilo treba vzeti v roke. Svojo obleko je skrbno zaklepal v poseben predal, do katerega ni imel nihče pristopa* Ključ predala jo nosil na posebni vrvici okrog vratu. Nikdar ni potreboval niti čev- ljev, niti nogavic, marveč je hodil bosonog v galošah. Kadar je v prejšnjih letih potoval, vzel je stvari s seboj samo v kartonastem zavitku, ki ga je po vrnitvi vedno vrgel proč. * Govoreči fihni. izvrstni kinematografi po velikih mestih, kjer ne uporabljajo že neštetokrat izkoriščanih in raztrganih filmov in ler so mehaniki izobraženci, delajo danes gledališčem veliko konkui a. inzener Be-ritv v Londonu pa jc po petletnem trudu izumel aparat, ki omogoča, da se na gramofonsko ploščo ujeti govori, dialogi in razgovori natančno skladajo s slikanu hi gestami na filmu. Tako bo poslej kino-graniofonska predstava nudila popoln vtisi ive gledališke predstave govorečih igralcev. Nedolgo še in kino bo docela riadomeščal gledališče. * Slepar?**,-* j>ri •■■.vini. Na I»una* ju je bil art-tira! Pavel Freihlieh, bivši špedijski uradnik, ker je oškodoval državo s ponarejenimi carinskimi dokumenti za 5 milijonov kron. ima več so krivcev. Folznedbc. — fzirubilo se je uradne pl^mo v rukavi kuverti. Kdor ga i'' našel se naproša, da ga odda proti nagradi v Hi U eerjevi ulici I. nad. — DotierJk, ki je v kavarni S'on zamenjal dežnik (crn in rujavo kluko) — naj ga prinese zopet nazaj v ko« varno. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Voden. Manufakturna trgovin:: trn prodaja vse vrste manufakture po konkurenčnih cenah V zalogi ima tudi sukanec po K 110'—. Potrta neizmerne žalosti naznanjava Josip in Ivan, sinova, vsem sorodnikom in znancem prežalostno ves*, da je najina srčnoljubljena mama, stara mama, gospa v nedeljo, dne 1. maja t. L ob pol 8. uri zvečer po mučni bolezni v 74. letu izdihnila svojo preblago dušo. Pogreb nepozabne se bo vršil v torek^ dne 3. maja ob 3. pop. iz hiše žalosti, Krakovska ul. 19. V LJUBLJANI, dne 1. maja 1921. Žalujoči sorodniki. ■t Dražba sv. Cirila in Metoda v LJubljani naznanja tužno vest, da je njen marljivi odbornik, gospod dr. Alojzij Franko odvetnik in posestnik v Gorici včeraj, dne 30. aprila t. 1. ob 11. uri zvečer, preminul. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 2. maja t. 1., ob 5. uri popoldne. V LJUBLJANI, dne 1. maja 1921. - Zahvala. Za vse dokaze prisrčnega sožalja, ki so nam došli oh priliki prerane smrti naše nepozabne matere, gospe se tem potom iskreno zahvaljujeta roiiai Žerjav in PsčKar. V LJUBLJANI, 2. maja 1921. 1 Brei posebnega obvestila. V nedopovedljivi žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 30. aprila zvečer odšel prerano od nas po kratki bolezni, previden s tolažili vere, naš prisrčno ljubljeni, predobri soprog, oče, sin, svak in stric V ponedeljek ob 5. popoldne ga spremimo k zadnjemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, i. maja 1921. Wm % lil ipi Heblovono sobo Ml proti dobri najemnini 27 leten dobro ituiran, soliden, inteligenten Ljubljančan. Ponudbe pod .Miren 3049* na upravo Slov. Naroda. 3049 Posojila prosi soliden podjeten mlad trgovec proti dobrim obrestim in vknjižbi na posestvo. Ponudbe pod .Svota K 80 000" poštno ležeče Radovljica, Gorenjsko 3060 Kdor preskrbi ToU^ff obstoječe vsaj iz ene ali dveh sob za maj ali juni. Pod nagrado. Ponudbe pod .Junij 3059" na upravo Sloven. Naroda. 3059 3 Posestvo sestoječe iz hiše, hleva, svinjakov, kozolca in dveh parcel njive in sadnega vrta v Bršlinu, 10 minut oddaljeno od nostaje Novo mesto in od Novega mesta 20 minut se prodi. Več se poizve pri Alojzijo Rozloa, Kandija št. 68, pri postaji Kandija. 3040 lok?! za trgovino se da v najem v prometnem kraju tik farne cerkve na Dolenjskem z vso trgovsko opravo. Pojasnila ria?e Pavel Zapet, isesar v Š očitanu pri Mokronogu. 2992 Tovarna za iepenVo na Količevem, pošta Dob prt Domžalah, sprejme ključavničarja, ki se razume na parne in električne stroje in ki samostojno izvr§i vsaka popravila, 4 delavce, ki so že delali v tovarnah za lepenko, ali papir Ponudbe "ismeno aH ustmeno na gornjo tovarno. Špedic!*sba firma I miMjam. itioritEv iimh pottim j Upravni svet Slovenske eskomptne banke v Ljubljani naznanja, da otvori s 1. majem t. L svojo podružnico ? Rim isto. I v hiši trgovca g. Alfonza Oblaka na Glavnem trgu. Podružnica j se bode bavila z vsemi v bančno stroko 3padajočimi posli, Upravni svet. ; iz nepremočljivega angleškega .,Waterproof Clotba, kakor rav-; no takega blaga na metre, po zelo znižanih cenah priporoča tvrdka . & E. SKABERNL iri milijone kron zadene v najbolj srečnem slučaju igralec Državne razredne loterije. Premijo 320.000 kron v tretjem razredu in premijo v četrtem 400.000 kron sta zadeli srečki kupljeni prt Zadružni gospodarski banki- Novo žrebanje se vrši od 12. maja do 2. junija. Kdor je dosedaj igral, a se ni zadel, mora zamenjati srečke 4. razreda za nove srečke 5, razreda do 7. maja. Nova srečka stane kolikor stan : cela K 192, polovica K 96, četrtinka K 48, osmlnka K 24. Kdor Še ni igral, a hoće igrati v 5 razredu, mora plačati srečke vseh petih razredov, torej petkratni iznos. — Nekaj srečk ima še na razpolago. Zadružna oosnodarsRa banka i d. v LiiMjaD], tajsfta i UL Zadnja prilika! Zadnja prilika! urundsehuh na Tvornica krmil (KraftfuftenverNe) v TOerndorfu, poŠta Nemikem Štajerskem proda 2 parnokotelni lokomobili vsaka z 10 m2 kurilne ploščine z 8 oz. 10 atm. pritiska, izdelek Hoihrer & Schrantz na Dunaju, oz. Umrath & Co., Praga, izdelani 1. 1915 oz. 1918. Ena lokomobila popolnoma neporabljena. Kompletna naprava za izrabljanje kadavrov po sistemu Heiss-Niessen, Praga-MUnchen, in sicer 4 kotli za kuhanje kadavron vsak z enim posnemalcem maščobe in recipientom limovice, vse samo najmodernejši aparati, ki se lahko vporabljajo tudi ločeno. Aparati so izredno norabni v bližino večjih krajev. Ponudbe na Kra!tlatterwerke Werndorl, ?osž Wundschuh Steienn&rk. Ogled kadarkoli. 3063 tsk inseratni del odgovoren Valentin Kopitar. *E 70 3