XV. letnik.
V Gorici, 17. jamivarja 1007.
3. številka.
Tiska „Naro<lnn Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v
Izhaja vsakjetrtek ob 10. uri dopoldne. Rokopisi se no vra-««jO. Nefrankovana pisma so no kspre-jomajo.
Cona listu znaša . ■ celo leto i krone, u pol lota 2 krom. Za manj premožne aa celo loto S krone, za pol lota K 160. Z« Nemčijo je cona listu 6 K, za drugo dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" ▼ Gorici, ulica Vet-t urini it. 9.
; 'nji i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Narofinino in naznanila s p r i'j c in a upravniStvo, Gorica, Semeniška ulica št. l(i. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kališču nasproti mestnem vrlu, pri Vaclavu Bnunigartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Itiva Corno) št. 11. po K vin.
Oglasi in poslanic« se računijo po potit vrslab in sicer: če se liska enkrat I I v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
Svobodno bomo volili!
Svobodno bomo volili po novi postavi, kogar bo kdor hotel. Tadi sedaj smo imeli svobodne volitve, a kaj ko ni bilo nikogar, ki bi bil to svobodo varoval. Ta je prišel k kmetiča njegov upnik liberalni oderuh pa mu je dejal:	Ti
Janez, danes so volitve, pojdi z menoj in glasuj za tega in tega.“ Kmetič Janez je navadno brez ugovora ubogal in šel volit morda tistega, ki je bil po njegovem prepričanju najmanj sposoben, o katerem je vedel, da ne bo delal tako, kakor bi on rad. Če pa se je Janez kaj pomišljal, takoj mu je zagrozil oderuh: No, no I Glej, jaz rabim denar, skrbi, da ga kmalu vrneš, sicer..." Janez je šel volit, le da je potolažil upnika. — Drugod, je zopet sklical tovarnar svoje delavce skupaj in dejal: „Delavci 1 Danes so volitveI Jaz vam režem kruh, zato bodete volili tako, kakor vam rečem.1'
— Zopet po drugih krajih kjer je veliko socialistov, je moral vsak delavec iti ž njimi, sicer so ga toliko časa preganjali, se norčevali iz njega, ga tožili, da je bil primoran iti drugam iskat si — kruha.
— Kjer pa so se našli možje, ki bo niso udali svojih delodajalcev, terorizmu svojih rdečih tovarišev, so ti možje morali mnogo prestati. Upniki so jih tirjali, boben je zapel, tovarnar je delavce odpuščal i. t- d. Tako se je godilo doslej. Odslej se pa to ne bo več godilo, ker bo vsak ostro kaznovan, kdor bi hotel kaj takega delati.
Državni zbor je b splošno in enako volilno pravico sklenil postavo, po kateri bo lahko vsak volil svobodno,
LISTEK.
Za ciljem.
Di.
(Nadaljevanje.)
Z g. župnikom uta se lepo razumela. Cerkveno orgljanje je prišlo v učiteljeve roke. Iz početka se niso mogli ljudje priučiti strogo cerkveni glazbi, šumele so jim še vedno one poskučnice starega organista; toda vide, kako ravno taka glazba povzdiguje in oživljuje svetost opravia zlasti ko bo zadoneli raz kor krepki in ubrani glasovi in se razlili po cerkvici liki šumeč hudournik, ali bistri potok ali mirno tekoča reka — tedaj je nastala ena sodba — tako smo želeli imeti. In g. župnik se je veselil tega napredka. Kjer je mogel je g. učitelja priporočal in mu šel povsod na roko. Bila sta si iskrena prijatelja, |koja je vezala iBta vez: dušni in telesni blagor so-občanov. Učitelj Pavel je tudi vedel ceniti tako prijateljstvo. Nikdar se ni postavil po robu g. župniku. Ako bi prišlo do kakega nesoglasja, tedaj sta preluhlala vzroke za jedno in drugo stvar in kamor bi se nagnila skledica — to bi obveljalo. Razmerje med obema je bilo presrčno.
Ali poleg orgljanja je dobil gosp.
po svoji vesti in prepričanju. Postava je bila vsprejeta v soboto in se v glavnih točkah glasi tako-le :
Zakon ima namen, zagotoviti proste volitve v državni in deželni zbor, v občinske, okrajne in druge zustope, ki imajo posle z javnimi zadevami (§ 2.).
Podkupovanje — § 3.
En do šest mesecev strogega zapora dobi, kdor ponudi, obljubi, izplača ali pa vzame darilo, da bi s tem vplival na izid volitve v določenem smisla.
Pijača — § 4.
Skoraj povsod ee je udomačila razvada, da stranke s pijačo in jedjo vabijo volivce v <jvoj tabor. Zato je odBek za volivno preosnovo odločno zahteval, da mora zakon prepovedati to sredstvo agitacije, ki je v i s t i n i mnogokje postalo že ostudna korupcija ljudstva. Zato je odsek sklenil nov paragraf, ki strogo prepoveduje na dan volitve v gostilnah ali dragih javnih prostorih brezplačno ali le za navidezno plačilo volivcem deliti pijačo ali jedila. Prestopke kaznuje politična oblast z globo 10 do 200 K. Ako se dokaže, da je dotičnik imel namen, vplivati na volitev, pristojno je v smislu § 3. kazensko sodišče; politična oblast pa razsoja, ako ni jasen namen podkupovanja. Na dan volitve bode torej v bodoče izključena vsaka neplačana pijača in pojedina.
Prisiljevanje.
Paragraf 5. določa strog zapor do šest mesecev, kdor vpliva na volivce, kdor jih sili z obljubami in grožnjami,
učitelj tudi tajništvo. Župan, ne toliko izveden v uradnih stvareh in poleg skrbij za lastno premoženje, je predlagal v občinski seji, naj se mu doda pomoč v uradovanja. Možje so soglasno sklenili, naj bi g. učitelj sprejel to nalogo.
G. Pavel se je z radostjo poslužil te priložnosti saj se mu je tako z nova nudila prilika, da tudi v socijalnem oziru pomaga njemu naklonjenim soobčinarjem. In res I Nikdar se niso občinski možje pokesali, da so poverili to službo učitelju, ki tako vestno skrbi za blagostanje občine. Koliko podpor bodisi državnih ali deželnih, je priboril domačinom, koliko doklad in davkov se je znižalo za njegovega uzornega tajnikovanja. In vse to je bilo delo vestnega učitelja-tajnika. Zato pa žanje danes obilo hvalo svojih soobčanov za tolik trud in naklonjenost.
Med delom in trudom je hitro potekel čas g. učitelju.
Tekom leta mu povije soproga hčerko — Ljudmilo. Oče se ni mogel dovolj naveselili te obitejsk« sreče. Sedaj je začel delati z podvojeno silo, z podvojeno pridnostjo. In vse mu je šlo lepo izpod rok. Dnevi so brzo ginevali, meseci, leta......
Le nekaj mu je ležalo na srca, nekaj težkega kot kamen, soproga mu je
da ali ne volijo ali pa določenega kandidata. Kaznjiv je torej že poizkus vplivanja z grožnjo volivcu, dt. bi on ali tretja oseba trpela na svoji časti, prostosti, premoženju ali dohodkih. Ako pa to prisiljevanje ali strahovanje doseže svoj namen, ako je torej volivec ali njegov somišljenik imel v isti ni kako škodo, more se kazen raztegniti ludi na eno lete zapora. Ista kazen je določena tudi za osebo, ki po volitvi v označenem smislu škodi volivcu, ii ni volil po njegovi želji.
Pri tej priliki je poslanec dr. Ferjančič hotel vriniti znani kancelparagraf, ki bi kaznoval z globo do 1000 K vsakega duhovnika, ki bi pred volitvami ali na dan volitev sploh odprl ustaaliopra-vil sveto mašo za dober izid volitev. Celo Bocialnim demokratom se je zdela ti zahteva prebodasta. Duhovnik in izključno le duhovnik bi nosil ob času volitev cele tedne ključavnico na jeziku. Tako „svobodjaštvo“ so poznali francoski teroristi, ki bo končno drug drugemu zavili vratove. Večina odsekova je tadi odklonila Ferjančičev predlog, ki pa je bil oglašen kot predlog manjšine
—	Ferjančič, Choc in Vogler. No v petek je dr. Ferjančič pismeno naznanil predsedniku, da umakne svoj predlog.
Napačne vesti.
Zaprt more biti en teden do treh mesecev, kdor z namenom širi napačne vesti o kraju	ali	času volitev,	o	kandidatu ali sploh o	stvareh, ki morejo vpli-
vati na izid volitev. — V tem oziru so zvite buče izamile neverjetna sredstva agitacije, da je kandidat nmrl, da se je
začela bolehati. To ga je težilo, to ga je močilo. Ali vsako črno misel o kaki nesreči je skušal potlačiti v sebi z vso silo. In slednjič oglobljen v svoje resno in težavno delo, ni niti imel časa, da bi resno premislil in prevdaril pretečo nevarnost. Sedaj v šoli, sedaj v uradu, sedaj pri prijatelju — čas je potekal, in komaj je vstal od mize, ga je vže čakalo kako delo.
Le zvečer si je mogel toliko časa ukrasti, da vzel malo Milico v naročje, jo popestoval	nekoliko, veseleč	se	njenih
kodrastih las	in	modrih oči,	na	rahlo
pobožkal njeno nežno llčice, poljubil rubinaste ustnice, ki so se mu tako ljubko smejala, in vrr.il svoj zaklad soprogi. Kratek, prijazen razgovor z soprogo je mu olajšal trud prošlega dne — ter s« zadovoljen vlegel k potrebnem počitku.
III.
Hišni mir je največja sreča za družino. In tega je bilo v obilju pri uči-teljivih. Mimica, Ljudmilina mati, je bila vže od narave tiha, mirna, mehkega srca, čuvatnega značaja. V njej nisi zapazil one preširne veselosti m poredne nagajivosti niti prej, ko je bila ša dekle, a kaj sedaj kot materi. Delavne in pridne roke so jej bile vedao polne dela;
odpovedal, da je Jože in ne Janez, da je volitev preložena itd.
Drugi prestopki.
Stroga kazen zadene, kdor nalašč ponaredi ali pretvori glasovanje, glasovnice, legitimacije (§ 6.), kdor kakor-li ovira volivno pravico, da si n. pr. pridrži glasovnico ali legitimacijo (§ 7.) kdor voli mesto drugega ali kdor dovoli, da drug voli z njegovo legitimacijo (§ 9.), kdor glasovnice odstrani, raztrese ali raztrga, da prepreči uspeh volitve (§ 10.), kdor izve z nepoštenimi sredstvi, kako so volili dragi (3 11.), kdor protizakonito zapreti kandidatu s škodo na telesu, časti, prostosti, premoženju, da se odpove kandidaturi (§ 12.),
Vsi člani volivne komisije in zapisnikarji so uradniki v smislu § 101. kaz. zak. in uživajo zakonito varstvo
(§ 14.).
Kdor je kaznovan v naštetih slučajih (izvzemši § 4.), izgubi aktivno in pasivno volivno pravico za pet let.
Volivui shodi.
Važne so ludi določbe glede na volivne shode. Kdor hoče sam ali z drugimi preprečiti kandidata ali poslanca, da govori ali poroča na javnem shoda, kdor brani na s hod upravičenim osebam, kdor moti na shodu ali se upira rediteljem, mora dobiti tudi tri mesece zapora; kadar pa sam ali z drugimi prepreči shod, more dobiti ludi šest mesecev.
Globa od 10 do 200 kron pa je določena sitnežu, ki se nepozvan, neopravičen vtihotapi na shod volivcev, po-
red in čistost sta se zrcalila v vsem priprostem stanovanju, zapaziti ni bilo niti najmanjšega praška ali smetja po sobni opravi — in to je ugajalo gosp. učitelju ter ob enem blagodejno uplivalo na krepko se razvijajočo I, udmilo.
Mimica bh je vže za rana lotila z vso vnemo Ljudmiline vzgoje. S krepko roko in materinsko ljubeznijo je vodila ta biser od stopinje do stopinje, — od čednosti do čednosti. Kot zapira skrben vrtnar po zimi svoje ljubljenke — cvetke, v steklene hišice, da jih ne pomori ledeni zimski mraz, tako je ona čuvala nad Ljudmilino nežnostjo, da jej ne bi duh posvetnosti zamoril onih nežnih čustev, katere jej je ona z toliko skrbjo vcepila. Čuvala jo je pred slabo druščino, saj je dobro vedela, da ena sama slaba beseda lahko poruši vse njene vspehe, en sHtn slab vzgled bi lahko bil osodepoln za Ljudmilo.
Ljudmila je podedovala po materi ono nežnost in mehkost, ki se tako pogosto razvija v nežni mladini, a se potem vsled nezadostne pažnje razvije v odurno bahatost in ošabnost. Bila je bistre glavice in dobrega sprmina. Vže v svojem petem letu je znsla ona več molitvic na painet in več krščanskega nauka kot marsikateri šolski porednež.
vabljenih gostov ali Članov kakega d rušiva z namenom, da bi motil zborovanje, ali če se upre rediteljem.
Ko so razpisane volitve za državni ali deželni zbor, mora se la zakon javno razglasiti v vseh občinah volivnega okraja in stopi tedaj takoj v veljavo.
Kaj hočejo liberalci s »Svobodno šolo4*?
Zadnjič smo razkrinkali namene „Svo-bodne Sole'1. To pa „Soči“ ni bilo prav, ker ona je vneta zagovornica ..Svobodne šole". Ker nameni liberalcev niso čisti, zato liberalcem ni prav, da ljudstvu razjasnjujemo njih namere. Te dni je sv. oče izdal pismo, ki je jako speklo vse „svobodomi-seljce", med katere se prištevajo pri nas liberalci in socialni dcmokratje. V tem pismu govori papež tudi o ,.Svobodni šoli" in pravi: „Svobodna šola“ kriče sovražniki cerkve, v resnici pa hočejo šolo odtujiti veri in z nasiljem iztrgati otrokom iz src Boga. Liberalci pravijo, da hočejo pravi in čist poduk brez predsodkov, sami pa delajo na toi da bi vstoličili v šoli sovraštvo do vsake vere.
—	Na tak način je označil papež namene naših svobodomiseljcev. Da so nameni „Svo-bodne šole" res taki, nam dokazuje to le: Med Nemci izhaja brezverski list „Wage“ in ta piše v svoji letošnji novoletni številki, kako naj podučuje ..Svobodna šola“. O Bogu naj bi se pisalo tako, kakor da bi bile to le sanjarije ljudi. Dobesedno pravi ta list: „Le-sena klada zamorcev (Zamorci namreč časte v svoji zmoti lesene klade po božje. op. ur.), živalski bogovi Egipčanov, ljudožrske božanske pošasti Feničanov  troedini bog
krščanstva, to so vse le izrodki bolne, razburjene domisljšje, plodovi strahu, ki jih je rodil strah pred nevidnim— Tako naj bi se torej poučevalo s „svobodni šoli“ o Bogu in o veri v Boga.
Naši liberalci in socialisti zahtevajo tako svobodno šolo. Gotovo ne vedo vsi, ki gredo za liberalci, kaj to pomeni. Zato je takim revežem treba odpirati oči. Drugim pa je treba napovedati neizprosen boj. Pri volitvah bodo skušali dobiti moči, da bi v državnem zboru dosegli tako „Svobodno šolo“. Kdor je mož, bo šel v boj proti njim, ki so sužnji laži in teme.
Dopisi.
IL Rihcnberga. — Naš nčitelj Bric se je v 50. številki „Primorca“ lanskega leta sic-r nekaj opravičeval, kar mu je očital ,1’rirn. List'1, a se je še bolj oamešil. Vsi Občinarji lahko do-kašemo, da ga res ni bilo pri sv. maši na dan godu rajno cesarice, kar bi bila pa njegova dolžnost. — Na vse mogočo načine se hvali in pravi, da je vrl učitelj. Res, vrl je, a ne za nas, ampak za Gabrščeka. Hvale, ki je daje gospodu Ponižu in ki jo je gospod Poniž res vreden, Bric ne bo v naši občini nikdar zaslužil. N,egovi pevci se slabo obnašajo in celo s tepežem prete katoliškim Občinarjem, ki nočejo trobiti v Gabrščekov
A nato je skrbela mati, da jej vcepi vže za rana ljubezen do molitve v mlado srce, ker, kar enkrat tj e useješ, ne izruje noben vihar, ne pokonča nobena slana. Ljubezen do Boga, do lepega, vzvišenega ukorinjena v mladem srcu ne ugasne več.
Milica je skrbno čuvala nauke predobre matere. Saj je vedela, da jo ona vodi po pravi poti do časne in večne sreče, vedela je, da čuva skrbna materina roka nad njo kot angelj varuh in zato se je potrudila, da jej v vsem vstreže, manjšujoč tako trud za njeno vzgojo.
Milica je dorasla šoli. Sedaj še le je začela za skrbno mater velika težava. Dasi so stanovali blizu šole, vendar bi lahko kedaj prišla Milica v dotiko s kako poredno učenko, slišala slabo besedo, navzela se duha upornosti ter tako zadela materi smrtno rano.
Ali tu je pristopil sam oče na pomoč preskrbni materi. Vodil je vsaki-krat Milico v šolo in iz šole, s sokolovim očesom pazil, da se jej ne bi kaj ue-všečnega pripetilo bodisi na cesti, bodisi v šoli. Njegovo budno oko je vedno počivalo na ljubljeni hčerki, katera je bila v izpodbujevalen vzgled vsem svojim seučenkam m učencem, starišem pa v veliko veselje.
(Dalje pride.)
rog. Ali je to omika? Ali jih tako uči učitelj, Bric? Saj poprej ni bilo tega pri nas. Če misli, da bo z onimi neizkušenimi fanti, ki jih ima okrog sebe, strahoval jelo občino, se moti I Dokler je pri nas, naj le lepo .molči, sicer se drugače pomenimo, ali naj gre pa drugam. Naj hodi orgljat k;svojemu Bertoldu ! Mi hočemo vsako nedeljo in praznik trikrat lepo orgljanje, pa ne le dvakrat, kakor on hoče I Sicer se pa še pomenimo ! Rihenberški Občinarji.
(»jibrije na Vipavskem. — Sv. misijon smo imeli v Gabriji od 29. decembra do Sv. Treh kraljev, o kterem ni še nobeden poročal v javnost. Vodila sta ga preč. gg. Eitak in Šporn, misijonarja Lazarista iz Ljubljane, štajerska Slovenca, ktera v dražbi s tretjim sobratom delujeta ravno sedaj v Škrbini na Krasu. Bil je misijon sila potreben, pa tudi božji blagoslov nenavadno obilen. Pred misijonom so ga mnogi željno pričakovali, ker [ga v tej duhovniji še ni bilo nikoli; mnogi pa so bo ga bali in stavljali ovire. Ali božja roka je bila ta koj s prvega začetka; ovire so bile premagane z lahkoto, kakor da bi pihnil; udeležba je bila obilna kar iz prvega začetka, kar pa pri misijonih navadno ni, ker večkrat je v začetka neka mrzlo-ta; proti konca so vrele v vedno večem številu množice iz bližnje okolice; misijonarja pa sta imela silno dosti opravila na prižnici in v spovednici, še trenutka nista imela prostega; in kar sicer ne priznavam, da bi se jima Gabrije v čem zamerilo, bi se moglo edino zameriti v tem, da sta bila z delom preobložena, in sta preveč trpela; pa prepričan sem, da te težave so jima v veliko veselje, ker njih delo je rodilo obilen sad, da morda malokje tako obilen. Najbolj je ljudstvo pretresla do kosti pridiga o spravi s svojim nasprotnikom; ljudje ao hodili po hišah prosit eden druzega odpuščenja ne le tisti dan, ampak tudi naslednje dni. Vrhunec slovesnosti je bil na praznik sv. Treh kraljev po poldan ob sklepa misijona. Naša cerkev je razmeroma velika in prostorna, ali tisti dan je bila premajhna; procesija z misijonskim križem pa je bila tako velikanska, da Gabrije no pomni enakih muožic. Pondeljek drugo jutro sta opravila še molitve za ranjke te duhovnije, šli smo v procesijj tudi na pokopališče še po temi, le zvezde so nam svetile, in še pred 7. uro sta nas že zapustila. Hvaležno ljudstvo je s solznimi očmi konec vasi klicalo za njima ginljivi „Z Bogom!“ „Bog povrni 1“
Po odhodu njihovem se čuti ljudstvo vse korenito prerojeno, ali zapuščeno; in ravno oni, ki so se misijona bali, mu stavljali ovire in bili v začetku nekako uporni, najbolj obžalujejo, da jo bil misijon še prekratek; in ko bi se gospoda misijonarja spet vrnila, bi jih radostno poslušali še nadalje.
Ta dopis ima svojo vrednost v tem, da je pri tem misijonu bil božji blagoslov obilen nad vsako pričakovanje. Bog daj da bi ta blagoslov tudi pri nas ostal trajno 1 A gotovo ostal bo, pa pod pogojem, ako tudi mi ostanemo stanovitvi v dobrih sklepih in obljubah, storjenih pri sv. misijona.
Evropske vlade, koliko hudodelstev bi one preprečile, koliko milijonov de-nara bi one prihranile, kako bi narode osrečile, ako bi bolj cerkev katoliško podpirale! Ti tužna Francija, kaj delaš?
Izpod Črne prsti. — Žalosten sem bil, ko sem čital zadnjo številko »Primorskega lista11 pod naslovom »Dopisniki na noge'1. Ta berem, da so fare ia vasi, iz katerih ni leto in dan nobenega dopisa ali poročila. Res je to I Kaj je vzrok temu? Izobrazbe manjka na kmetih I j Poglejmo na primer pri nas, kjer je v fari okrog 700 duš, pa ga skoro ne najdeš človeka, ki bi mogel sestaviti dopis za „Primorski list”, razun našega gospoda vikarja. Po imenu Bicer imamo šolo v Stržišču, a od nje nimamo dosti. Sola brez dobrega učitelja ne velja nič. Otroci pridejo iz šole taki, kakoršni so šli vanjo niti tega se ne nanče, da bi spoznali pozneje važnost in potrebo šole. Žito ni čuda, če manjka izobrazbe pri nas pod Črno prstjo.
Iz Oneka. — Maločislani modrijan iz Vitovelj št. 87 se je oglasil v „Soči“ in se celo podpisal; pokazal pa je s tem javno, da zajema svojo modrost iz „Soče“ in „Pri-morca“. Dobro, da se je pokazal in razodel, da ga bo vedlo ljudstvo potem soditi! Da pa ne postane preveč imenitna oseba, opravimo ž njim ob kratkem. Da! Podpisali smo vsi prošnjo na knezonadškofijski ordinarijat, ali nobeden izmed nas se ni toliko osmelil,
da bi kar naravnost trdil, da je hira črni-i škega gospoda dekana krivičen davek. To ste trdil menda samo vi! Mi smo vas pozivali, da dokažete, v čem je ta davek krivičen! To dokažite! Kaj se boste prali v umazani „Soči". Vi pravite, da čislate g. župana — toda vemo že kako! Seveda, modrosti pravite, se ne boste hodili k nam učit; vi gotovo ne, ker je imate preveč. O županskem srolčku?! Kako je že bilo takrat, ko se je nekdo odpovedal, — ali ni nekdo rekel: „Saj sem jaz tu“?l No, no,
— saj se poznamo; grozdje je prekislo! Neumnosti, — pravi.e — so v našem dopisu, ne poveste pa katere! Le na dan ž njimi, pokažite jih nam, potem se hočemo še pomeniti! Sicer pa, kaj bi se toliko ukvarjali z „ modrijanom11 ! — je brez pomena. Kričanje o krivičnem davku ponehuje, ker ljudstvo samo spoznava, da je stvar preneumna in je vse kvakanje postalo že zoperno, Sami vemo prav dobro, da se tukajšnji duhovnjani zelo obešajo v Črničah. Več ko, polovica ljudstva je pri sv. maši v Črničah in prejema sv. zakramente, ko je maša pri sv. Petru ali na Vitovljah. Poslušajmo glas svojega višjega pastirja, ki nam je svetoval, naj se obrnemo s prošnjo do c. kr. naučnega ministerstva, da bi nam radi revščine in vsakoletnih vremenskih nezgod prevzel to breme in da bi po milosti zana prej plačeval verski zalog č. g. dekana v Črničah. To je edina prava pot — Vse drugo bi bilo le hujskanje!
Pretečeno nedeljo doe 13. t. m. je imelo „Bralno društvo11 v Oseku občni zbor. Dolgoletni predsednik g. I. Faganel se je vsled svoje starosti odpovedal, dasiravno so udje želeli, da bi še nadalje načeloval društvu, Bodi mu tu izrečena zahvala za njegov trud iri vnemo, katero je kazal ves čas svojega načelovanja. Izvolilo se je na to za predsednika Fr. Kosovela iz Oseka, odborniki pa so ostali večinoma stari. Sklenilo se je, da se hoče zanaprej upoštevati posebno točko 3. in 4. društvenih pravil, namreč, da hoče društvo prirejati podučna predavanja o kmetijstvu in zadružništvu ter tudi skrbeti za to, da se prirede nedolžne veselice. Pristopilo je k društvu tudi precej mladeničev in se pričakuje, da jih še pristopi. Tako je prav, naj bi se le našlo dovolj posnemovalcev. Dandanes je potreba posebno mladini blažilnega poduka, in vspeh tega naj bi bil, da bi znala tudi mladina med možmi možato nastopati. Naj bi torej društvo s svojim lepim namenom uspevalo in ne, kot se je bilo bati, da bi propalo!
Iz Lokovca pri Čepovann. —
Naš preč. gosp. kurat bi imel imeti na Božič običajno darovanje. Ker je pa ležal bolan, je imel darovanje gospod iz Gorice, ki je prišel maševat. Vse se ga je udeležilo in položilo na oltar darove za bolnega gosp. kurata. Nekaj mladeničev je bilo ta dan zadržanih, da se niso mogli udeležiti darovanja. Pa tudi ti bi bili radi darovali kaj svojemu ljubljenemu dušnemu pastirju. In kaj storijo ? Napravijo se na dan sv. Štefana popoldne ter gredo obiskat bolnega gospoda. Pri slovesu izpregovori eden izmed njih tako-le: „Gospud, včeraj nismo mogli iti k darovanju, prinesli smo Vam pa sem k postelji vsak svoj dar11. S solzami v očeh je oddal vsak svoj obili dar, a tudi gospodu so se lesketale solze v očeh nad tako ljubeznijo mladenčev do njega.
Ta vzgled ljubezni do dušnega pastirja pa tudi ni ostal brez vpliva. Mnogo mož, žen in deklet, je prineslo bolnemu gospodu, kar domov svoje darove z voščilom, da bi mu podelil Bog ljubo zdravje. Sploh se pa trudimo Lokovčani na vse načine, da olajšamo ljubljenemu gospodu njegovo težko bolezen, pa tudi njegovo potrebo. Maševat ob nedeljah nam hodi neki gospod iz Gorice. Za to mu bodi srčna h v a I a.
S Pečin. — Ali me še prištevate med dopisnike „Prim. Lista11? — Oprostite! Dolgo se res nisem oglasil. Z novim letom se poboljšam — še nisem šel — v „pokoj“.
— E, g. urednik, zima, zima nas pritiska. Sneg in mraz se vrstita, pa kljub temu so se vendar obč. volitve vršile dne 9. t. m. v „zametenem“ Rokavcu. Čudno! kako mirno so se približale in skoro bi se bile tako mirno tudi — izvršile. — Nekak atentat se je pripravljal nad Pečani, radi tega se je v zadnjih dneh nekaj zganilo. V takih slučajih — v zadnjem trenutku navadno nastopijo tudi politični „šušmari“, kateri se razumejo s politiko, kakor opica na kitaro. Radi teh bi se bilo kmalu nekaj pripetilo, kar bi bilo imelo gotovo zlč nasledke, posebno z ozirom na „duh časa“ (!?). — Hrumelo je nekaj časa, a tu potegne močno
— krivec ter pomete „figomoštvo“ preko „lepe gorice11 v klavžarski „tunel“, tako, da se je volitev zvršila vsaj deloma povoljno.
Novih mož čaka mnogo dela: Razdelitev obč. zemljišča, naprava dveh obč. vodnjakov, poprava stare zanemarjene ceste, naprava novih in poprava vikarjišča itd. Upamo in tudi pričakujemo, da bodo novi možje poznali potrebe in koristi občine in tudi delali v prospeh in blagor iste. —
Kdo bo novi župan ? — Stari, se govori, da gre v — „pokoj". — No, naj že bo Peter ali Pavel, le da bi deloval tako, da bi ga bilo mogoče ceniti kot vestnega, natančnega in vzornega prvostojnika. — Vaš stari znanec —
Iz Kreplje". — Tukajšnje „Bralno, vinogradsko in sadjarsko društvo11 je 1. t. m. imelo svoj občni zbor v lastnem poslopju. Udeležilo se ga je veliko udov in občinstva. Zborovanje je otvoril predsednik g. Viktor Širca ter govoril o delovanju društva, za njim jim je ob veliki pohvali navzočih poročal tajnik g. France Tavčar, račune pa je predložil blagajnik g. Andrej Tavčar. Ko so bili potrjeni računi zal. 1906, se je izvršila volitev odbora. Izvoljeni so sledeči: Josip Tavčar št. 10 za predsednika, Aloiz Brundula št. 22 in Vinko Kompare št. 5 za podpredsednika, France Tavčar št. 4 za tajnika, Henrik Tavčar št. 9 za blagajnika, Andrej Tavčar št. 13, Andrej Brundula št. 26 za odbornika, vsi ti iz Herpelj, in Franc Vendarmin, nadučitelj v Dutovljah, za odbornika. Upamo, da bo društvo pod novim odborom dobro delovalo in marsikaj koristnega storilo za svoje člane. Treba je le pridnega dela!
Politični pregled.
Nove volitve.
Sedaj se čaje, da bodo prihodnje volitve v državni zbor najbrže med 24. in 30. aprilom. N >vi državni zbor se snide v drugi polovici maja.
Državni zbor.
Poslanska zbornica zopet zboraje. V soboto je sklenila postavo o volilni svobodi. Ta teden pa je sklenil državni zbor povišati plače profasorjem.
Volilna reforma.
Gmr bo p?trdli volilno reformo najbrže 27. t. m. Dragi teden jo zaeni obravnavati gosposka zbornica.
Papeževa okrožnica na francoske škofe
Papež je izdal na francoske škofe krasno okrožnico, ki je vzbudila pozornost celega sveta in ki bo imela velike, nedo-gledne posledice. Papež najprvo tolaži francoske vernike. Zmagala bo vendar cerkev.
—	Cerkev ne želi verskega boja, ker njeno poslanstvo je poslanstvo miru. Boj je povzročila francoska vlada. — Vlada je od cerkve zahtevala naj se pripozna za navadno društvo, kar pa je proti božji ustanovi cerke. Ker tega cerkev ni hotela storiti, ji je država vzela premoženje. Morda bi bila cerkev priznala zborovalni zakon iz I. 1881, ko bi vlada ne bila izjavila, da duhovniki v cerkvi nimajo nobene pravice, ampak le komisar.
Prekrasen je konec okrožnice. Papež se sklicuje na sodbo zgodovine, ki bo nekoč izpričala, da sveta stolica ni nameravala bojevati se proti civilni oblasti, ampak ohraniti delo božjega ustanovitelja, Jezusa Kristusa, na zemlji in da je hotela uveljaviti povsod načelo, da je največja vekotrajna blaženost človeške duše na zemlji, izpolnjevati svoje nadnaravne dolžnosti vkljub vsem žrtvam. S tem spoštujemo Boga, mu služimo in ga sredi vseh preganjanj ljubimo na veke.
Nato podeli papež svoj apostolski blagoslov. Ni pač treba pripomniti, da bodo posledice te okrožnice nedogledno velike. Kako se bore proti cerkvi na Francoskem.
Kako se bojujejo Francoski liberalci in socialisti proti cerkvi, nam dokazujejo sledeči vzgledi: Neko sainostanko kapelico v Parizu so spremenili v gledišče, kjer plešejo in se zvirajo plačane plesalske in druge ničvredne babe.
V okraju Val d’Ajolo je učitelj zahteval od deklic, ki nosijo okoli vratu križce, naj jih takoj odstranijo, ker to žali ..nevtralnost šole". Ker deklice tega niso hotele storiti, so jih za en mesec izključili iz šole. — Tako dela ..svobodna šola11, ki je tudi cilj naših liberalcev. — Včeraj so francoski škofje imeli shod; udeležilo se ga je od 85 škofov 78 drugi so se opravičili, ker so bolni.
Znani Comb, ki je začel protiverski boj na Francoskem, sedaj izjavlja, da je zakon o ločitvi cerkve od države krivičen in da ga je zato papež po pravici zavrnil.
Prilila .PriURtmi Lista" šl. 3 dne 17. jamarja 1907
Razkrinkani načrfi socialistov in liberalcev.
Dva shoda	sta se	vršila	v Miran
zadnje tedne in oba sta poučna za nas, ker nam jasno kažeta namene naših socialistov in liberalcev.
Skrit shod.
Prvi shod sc	je	vršil	na dan	sv. Stefana.	Toda shod	ni	bil	javen,	kakor so
poprej demokratje obetali, ampak zaupen, poleg tega zelo previdno in strahopetno na tihem	sklican, da	so	naši	šele zadnji čas
izvedeli, da je zaupni shod. Najbolj smo se čudili, ko smo izvedeli, da se ho vršil shod na najskrajnetn koncu vasi. S tem so pokazali, da nimajo najboljših namenov, ker se skrivajo v najmanj obljudene dele v vasi.
Vseeno smo se potrudili, da smo jim šli napolnit sobico, ker brez nas bi bila skoro prazna. Mi lahko rečemo, ako bi bili le hoteli, da bi leliko izvolili predsednika iz naše srede, toda smilili so se nam; zato smo jim pustili svobodno dihati in tudi zato, da smo imeli priliko od blizu si jili ogledati in stehtati njih vrednost, s katero se toliko ponašajo.
Volilna reforma in kancelparagraf.
Shodu je predsedoval Elija Batistič, kateri hoče veljati za najbolj rdečega demokrata. V resnici pa je prava bilka mej demokrati. Lokavi Urbančič ga je že stokrat ovil okoli prsta. Potolažil je njegovo rdeče navdušenje samo s tem, da mu je pripomogel do izvolitve pregledovalca — nobenih računov —. Besedo je dobil sodrug Ropaš ki se je lotil obdelovati točki dnevnega reda namreč: o volilni reformi in politični organizaciji.
O boju za volilno prcosnovo ni povedal nič novega, pač pa si je na vse mogoče načine prizadeval dokazati, da so le demokrati z dr. Adlerjem na čelu izvojevali volilno prcosnovo. O poslancih slovenske ljudske stranke z dr. Šušteršičem na čelu, ki so jo z vso močjo in odločnostjo zahtevali je previdno zamolčal. To pa od demokratov, ki hočejo veljati za poštene, ni lepo. Pa, kaj sc hoče, vsaj jih poznamo, da so le navadni bahači.
Govornik omeni tudi kancelparagraf, i katerega so hoteli liberalci vriniti mej do-[ ločbe volilne preosnovc in je izjavil, da so ' demokrati proti temu, da bi sc duhovnikom prepovedalo v cerkvi govoriti o politiki ob času volitve, ampak, da oni hočejo pustiti duhovnikom prosto besedo, sami pa sc tudi poslužiti prostega ugovarjanja v cerkvi.
Liberalci in socialisti v laseh.
Zato se je oglasil k besedi g. stud. fil. Bobič. Rekel je: To sc pravi delavce hujskati in jih spravljati v nesrečo, ako sc jim namiguje, naj v cerkvi duhovniku mej pridigo odgovarjajo, to je kaznjivo itd. Ropaš je hotel svoje besede nekako popravljati, pa se mu ni posrečilo.
Seveda, Bobič ni ugovarjal zato, da se je potegnil za svobodo duhovnikov v cerkvi, ampak zato, ker se mu je ponudila prilika lopniti po demokratih, katere on kot narodni radikalec sovraži, ker se slovenski delavci vsedajo na polimano demokratsko frazo o mejnarodnosti. V tem oziru tudi mi soglašamo z g. Bobičem in pravimo: Kakor ne moremo sedaj Slovenci dobiti svojih pravic po naših kapitalističnih zastopnikih od nemških in laških kapitalistov, ravno tako ne bodemo mogli jih dobiti po naših demokratičnih zastopnikih od nemških in laških demokratov.
Liberalci trhel štor.
O	Gabrščekovi liberalni stranki pa sc je na shodu govorilo kakor o trhlem štoru. Ropaš je lopnil po nji brezobzirno, posebno, ker je mislil, da je Bobič pristaš te stranke. Toda Bobič se je izjavil, da z Gabrščekovo stranko nima nič skupnega. Zato je svoja prša zastavil zanjo Ja kilo v pisač v družbi učitelja Ferlata in še par drugih: Rekel je: Napredna stranka ima tudi v svojem programu zboljšanje delavskih razmer. Tukaj pa mu je tovariš Vuk zasolil rekoč: Vaš gospod Jakil in opekarnar Jos. Pavletič izvršujeta delavsko točko v Vašem programu s tem, da sta one svoje delavce, ki niso hoteli iti na shod tulit za Gabrščka, izgnala koj drugi dan iz dela in iz stanovanj. To je svobodomiselnost! — To je tisti napredni programi!!
Socialist čna kasa — žre!
Tudi neki Pahor p. d. peta kurja je j usul iz sebe cel kup neumnosti. Rekel je, da so klerikalci krivi, da je morala razpasti pred par leti demokratična podružnica du-
najske centrale. To nas veseli, da nam daje takšno priznanje, toda resnici na ljubo moramo izjaviti, da to nismo mi zakrivili. Pač pa so sami krivi razpada njih društva. Mirenski delavci niso tako neumni, da bi oni-katerih je tristo po številu uplačevali v društvo 30 vin na teden, kar bi znašalo letno od vseh skupaj okoli 6000 kron, katere bi skoro vse romale iz Mirna na Dunaj v centralo in bi se nikdar več ne povrnile. Torej, delavska, previdnost, katero smo mi zbudili je bila prvi vzrok njih razpada. Drugi vzrok pa je bil, ker je društveni odbor skrbel le zato, da je društvo prirejalo veselice s plesi. S tem je društvo zagazilo v blato pufa, da je tam poginilo in segnilo kakor vsa druga društva, katerih glavna skrb je prirejati plese.
Kdo je neumen ?
„ Slovensko ljudsko stranko “ je govornik Ropaš označil kot prebrisano klerikalno in hinavsko in za katero stoji ogromna večina ljudstva na Kranjskem in najbrž tudi na Goriškem. „Ta stranka" je dejal, znala si je pridobiti ugled in zaupanje ljudstva. Toda ljudstvo verjame tej stranki samo, dokler je še neumno — hotel je reči — „verno“. Nato pa je začel se bahati in po stari navadi mej zvezde kovati svojo demokratično stranko in njih poslance. Tukaj je povzel besedo tudi neki Janez Cotič, ki je v svojih mladih letih študiral za gospoda in udaril po slovenskih poslancih, da niso še nič naredili za slovenski 'narod. Hotel je reči, ako bi ti slovenski poslanci bili demokrati, bi vse dosegli, kar bi hoteli. Tako govoriti pa se pravi ljudi z lažmi krmiti. Vsak otrok ve prvič, da državni zbor vsled narodnih bojev skoro nič ne deluje in drugič, ako bi tudi deloval, so slovenski poslanci v državnem zboru v tako veliki manjšini, da tudi, ko bi ti poslanci bili res sami demokrati, bi dobivali ravno takšne drobtince pravic z državne mjze, kakor dosedanji poslanci. — S tem je govornik pokazal le velik kos n e u m n o s t i.
Kdor hoče biti demokrat — no sme biti katoličan.
Sodrug Ropaš tudi tukaj ni pozabil povedati demokratične fraze, da je pri njih vera zasebna 'stvar. Priznal je, da je mej demokrati mnogo nevernikov ali pa tacih, kateri verujejo samo to, o čemur so prepričana, da je res. Sicer pa, da se oni s tem ne prepirajo, kaj kdo veruje in kaj ne veruje. Toda mi vemo, da temu ni tako! Še so v Mirnu klesarji, ki so bili iz dela v Nabrežini bojkotirani samo zato, ker so bili udje tukajšnjega kat. del. društva. In kaj je rekel sodrug Cenkovič v privatnem pogovru z enim naših po javnem shodu? Rekel je: Kdor hoče biti demokrat ne sme biti katoličan. In kaj odmeva iz vsega deniokratčnega časopisja ? ali ne klic po brezverstvu? Mi bi zahtevali od demokratov, naj se javno na vsakem shodu izjavijo proti vsaki veri, toda, vemo da oni za sedaj tega ne smejo storiti kar tako tje v en dan. on* so lisjaki, ki dobro vedo, da bi jim ljudje povsod vrata pokazali, ako bi koj v začetku se izdali. Zato pa bodemo mi jih pred ljudstvom razkrinkavali in jih kazali kot volkove v ovčjih oblačilih. Ne bodemo jih razkrinkavali samo radi vere same na sebi, ampak zato, ker vidimo, kako strašne posledice nastanejo tam, kjer se vera uničuje. —
Poglejmo na Francosko!
Sodrug Ropaš je bahato izjavil, da so demokrati začetniki in steher francoske republike. - Nas ne briga mnogo, ah je na Francoskem republikanska vlada ali cesarska. Nas briga samo to, kako se tam vlada in na kakšni stopinji sreče je ljudstvo pod ono vlado.
Odkar so na Francoskem demokrati steber vlade, so tam vrgli križ iz šol, t. j. prepovedali so vsak verski in zapovedali popolnoma brezverski poduk v vseh šolah. Križ, znamenje vere so vrgli tudi iz vseh sodnij in javnih prostorov. Dovolili so tudi razporoko, t. j. zakon, kateri dovoljuje, da sc smeta zakonska tudi razporočiti, ako navedeta gotove vzroke. Seve vzrokov ne manjka, ako jih kateri zakonskih le hoče najti za razporoko. Zato pa je na Francoskem skoro toliko razporok kolikor porok. Zato je tudi nravno čednostno družinsko življenje zlasti v Parizu na najnižji stopinji. Tam kar mrgoli otrok, kateri niti ne vedo, katerih starišev so. Francoski narod se sam sebe vničuje in to so sprevideli tudi oni, ki so razporoko dovolili. A kaj so predlagali, da bi omejili gorje, katero nastaja vsled razporoke? Mesto, da bi zopet zapovedali nerazdružnost zakona po krščanskem načinu, so rajši iz same zagrizenosti nasproti cerkvi predlagali, naj bi se dovolilo, da bi se smel poročiti in razporočiti kadar bi se
mu zljubilo, ne da bi mu bilo potreba zato navajati vzrokov. Z eno besedo rečeno: ljujc naj bi živeli po živalsko in tako tudi sklepali zakone.	«
To je sad brezverci Tako vzgajajo in vladajo oni, ki uče, da je človek samo popolnejša žival in nič več. Tako uče demokrati, ki so steber francoske republike. In nato je še celo s ponosom kazal sodrug Ropaš, mej tem je pa neki sodrug železničar vsklikal in vzdiluil: „Živela Francija! Tudi pri nas mora do tega priti!“ itd.
Sadovi brezvere.
Da pa ne bo kdo mislil, da so samo na Francoskem tako daleč zabredli, povemo, da tako se godi povsod, kamor pridejo na krmilo tisti, ki vedno kričijo: „Vera je zasebna stva“, in tisti, ki vpijejo, da vera naj se ne meša v politiko. Ti so I ib e-r a 1 c i i n tl e m o k r a t i. Ako pogledamo v kraje, kjer imajo oboji vse v rokah, tam zapazimo hitro sadove brezvere. Ako primerjamo življenje v nekem delavskem kraju na Goriškem, ki ga pa ne imenujemo, pred desetimi leti z današnjim, najdemo velikanski razloček. Nenravnost, pohotnost in pohujšanje zlasti mej mladino vse to je dandanes v navadi, velja za moderno, čeravno mori kakor kuga! In to je grenki sad demokratičnih nazorov.
Kako pa je z brezversko šolo, katere pristaši so demokrati? Ravno brezverska šola je kriva in bo še kriva vsega zla na Francoskem. Kakoršna šola, takšna mladina. Tukaj samo en vzgled iz zadnje dobe.
Na zatoženi klopi je sedel pred porotniki zločinec.
Obdolžen je bil uboja. Napadel je neko žensko, jo ubil in pobral ji ves denar. Imela pa je slučajno pri sebi le neznatno svoto. Ko ga sodnik vpraša: „Vi bi jo gotovo ne ubili, ako bi vedeli, da ima tako malo denarja pri sebi, kaj ne?“ »Meni je vseeno," odgovori obtoženec, »žal mi je samo, da je prišlo na dan, ker moram biti kaznovan." Vsi navzoči so se zgražali nad toliko hladnokrvnostjo zločina. Nato je vstal njegov zagovornik in rekel: »Gospodje! Nič nimam zagovarjati svojega obtoženca, saj je vse sam priznal. To pa vam rečem: Da ljudje tako globoko padejo, ste krivi vi, ki ste križ in verski poduk iz šol vrgli. Tukaj je žrtev vaših brezverskih postav!“
Tako smo ob kratkem navedli pretresljiv dogodek, kateri mora vsakemu odpreti oči, da spozna, kam lahko pridemo, ako gremo za onimi, ki kriče hinavsko: Vera je zasebna stvar, in za onimi, ki pravijo : Šola naj se od cerkve loči!
Prihodnje volitve. — Boj brezverstvu.
Sodrug Ropaš je tudi rekel: »Na Goriškem si boste stali o volitvah nasproti dve stranki, liberalna in klerikalna, t. j. katoliška. Mi demokrati vemo, da smo še v manjšini, zato se ne spustimo v volilni boj. Vendar pa se bodoče volitve ne bodo vršile brez nas. Mi bodemo kakor jeziček na tehtnici. Na tisto stran, kamor se mi nagnemo, tam bo zmaga gotovo. Za zdaj ne vemo e, na katero stran se mi odločimo. Tudi
l	odetno svoj sklep držali tajen do zadnjega trenutka. Ne bodemo si od nikogar pustili v karte gledati."
Mi vemo, da vi si ne p ustite radi gledati v vaše sklepe in namene, pri vsem tem pa mi vse eno vemo, kam se vi ob volitvah nagnete. Mi vemo, da se vi demokrati podaste pod ono zastavo, ki bo nosila napis: Razporoka in svobodna brezverska šola. Vemo tudi, da so lastniki te zastave naši liberalci, čeravno bi hoteli včasih prikriti. Vedite pa, da se nam po vaši družbi nič ne bo tožilo. Mi pojdemo o volitvah v boj za naše kandidate, ki bodo imeli v svojem programu poleg drugih točk, zadevajočih ljudskih koristi, tudi to-le:
Boj proti svobodni brezverski šoli in r a z d r u ž e n o s t i z a ko n a. V e m o, d a k a r j e t r c z n i h i ti p a m e t n i h v o-lilcev pojdejo v naše vrste.
Mi nočemo biti kakor demokrati in liberalci, ki si ne puste gledati v karte, t. j. ne izražajo jasno svojih namenov. Mi pojdemo z čistimi nameni v boj in gremo vže zdaj brezobzirno ali je demokratom všeč ali ne. Ali častno zmagamo ali pa častno propademo.
Liberalci in demokrati naj bodo le skupaj, vsaj da so drug druzega vredni so pokazali v priliki katoliškega shoda v Ljubljani. Takrat so bili prijatelji mej seboj, kakor sta bila nekdaj Pilat in Herod proti Kristusu.
Drugi »zaupni sltodek".
Preteklo nedeljo so demokratje sklicali zaupni shod v Mirnu. Udeležili so se ga tndi liberalci in naši. Prvi je govoril sodrug Hopas. Premleval je stare fraze in kakor kozel skakal iz ene stvari na drugo. Brez vsake zveze je od ene
stvari na drugo prehajal, potem pa zopet nazaj v prejšno. Proti koncu govora so je zaletel — da bi se prikupil našim, v liberalce. Dejal je, dav programu, katerega je priobčila „Soča“, ni za delavca nič. Napadel je liberalce, da so protide-lavski itd. Povedal je resnico.
Ne verujejo v Boga.
Ker je v svojem govoru dejal, da po smrti „ni nič veču, ga tovariš Lud. Špacapan praša pojasnila v Jtem oziru, ltopas pravi, da on kol materijalist ne veruje v posmrtno življenje. To svojo trditev podkrepi s lem, češ ker od tam ni prišel nihče več nazaj, (Plosk med liberalci). Tov. Špacapan : Torej Vi ne verujete v posmrtno življenje. Ker tega ne verujete, tudi v Boga ne verujete. Kdor pa v Boga ne veruje nima vesti. Kdor pa vesti nima, mu tudi mi ne verujemo. (Klici: Tako je).
Sodr. Kopaš: Da ni Boga ne smem reči, ker bi bil kaznovan (Klici : Ni res I), da ne verujem, pa trdim, a vest imam vseeno. Sodr. Janez Cotič, kamnar iz Mirna, pravi, da on tudi nič ne veruje, ali cerkveni davek mora vseeno plačati. (Liberalci veselja zatulijo nad modrostjo Janezka). Tov. Špacapan : »Če ne verujete, pa se od cerkve ločite. Napravite vlogo na c. k. namestništvo, ki Vam bo gotovo ugodilo ter Vam tudi cerkveni davek odpisalo". Janezek: »Če bi znov bi nordu". Špacapan očita Ropasu, da je zadnjič Francosko stavil v zgled, ko je vendar vsemu svetu znano, da je Francoska na najnižji stopinji nemoralnosti. Ropaš: „Vam morda ni prav, da so na francoskem cerkve sekvestrirali, ali nam je to prav, in tudi mi bomo tako naredili. (Klici: Nikdar). — Pustili smo Ropasu to veselje, da bo cerkve sekvestri-ral, in prešli k drngi točki, da nam liberalci brez „flajštrov“ ne uidejo.
Demokratje Ijberalcem na prodaj.
Tovariš Vuk očita demokratom, da vedno čez liberalce zabavljajo, ob času volitev pa jim gredo za priganjače. Pri zadnjih občinskih volitvah v Mirnu so ravno demokratje liberalcem služili v agitacijo. Obljubili so jim za to 180 K, ki jim jih pa po Gabrščekovem vzgledu niso dali. Sodrug Batistič pravi, da so oni za liberalce agitirali zato, ker je »Primorski List" pisal, da demokratov v Mirnu ni več. Vuk: »Zato, ker je »Pr. List“ pisal, da vas ni, zato ste volili liberalce. Pokazali ste s tem, da je „Pr. List" imel prav, ko je rekel, da vas ni ; kajti če bi bili Vi res demokratje, ne bi pomagali oderuhom do občinskega starešinstva." Batistič izjavi, da bodo demokrati tudi pri državnozborski volitvi volili tiste ki jim »več dajo". (Veliko veselje med našimi in klici : »Saj to smo vedeli I Vedeli smo da ste na prodaj. Sedaj sami priznavatel“) Ta izjava je Ropasa popolnoma zmedla, milo je pogledal Batističa, ki Be je tako izdal. Hotel ga je opravičiti, ali s tem se je še sam zapletel, in neštevilno „aston“ je izbruhal v svoji zadregi. Dejal je: »No aston mi
—	bomo aston volili aston,— sicer aston ni še nič določenega — koga bomo — aston volili. Ali to je gotovo, da aston če sami ne nastopimo, bomo aston volili z svobodomiselno narodno napredno stranko, ki ima aston program za delavce. Tovariš Štanta : Vi g. Ropaš ste v svojem govoru dejali, da narodno napredna stranka nima v svojem programu za delavca nič, sedaj pa pravite, da boste volili za svobodomiselno narodno napredno stranko, ki ima program za delavce. Od kod ta nelogika g. Ropaš : „No aston svobodomiselna je I" Tovariš Vuk okrca izraz svobodomiselna, ter pravi da svobodno misli vsakdo, misli nam ne more noben zabraniti, ali ukazati, kaj naj mislimo. Sploh so se demokratje in liberalci pri tej debati, ki je trajala skoro dve uri. pokazali v vsej nagoti. Naši so sodruga Ropasa in drnge demokrate tako zmedli da niso vedeli ne naprej ne nazaj. Debate so se udeležili tovariši: Špacapan, Vuk, Mrevlje in Štanta. Mej tem ko so naši stvarno debatirali, so se demokratje na vse načine zvijali, da bi se stvarni debati odtegnili, in naše zmedli, ali pesrečilo se jim ni. godrug Ropaš je v svojih odgovorih tako nestvarno in nelogično odgovarjal, da sam ni vedel, kaj govori. Slednjič se je ves zmešan in utrujen vsedel in izjavil, da ne more več debatirati.
Liberalci znajo le vpiti.
Liberalci pa niso znali druzega nego ploskati, ko je Ropaš dokazoval svojo nevero v posmrtno življenje. Ko se je
Naročajte in širite »Primorski List“!
pa njih Btranka mrcvarila, ni ga bilo zagovornika. Vsa očitanja po mirno vtaknili v žep. Ubogi Gabršček, ki imaš tako slabe vojnke I
Na lem shoda se je pokazalo, kaj liberalce in demokrate sknpaj veže. Veže jih boj proti veri. Pokazali so se kot brezbožne in ljudske sleparje. Liberalec ne zna drazega ko taliti in razgrajati. Demokratje pa sleparijo ljudstvo s svojimi zmešanimi pojmi.
Več tisoč najbolj ih vrst
cepljenih hrušk, |abolk in češenj
odda po nizki ceni takoj
vinarsko in saharsko Mtvo v Rihenberkn
postaja državne železnice.
ntoa Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaltšče nlrnberškega in drobnega bagater tkauin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke [n š]valne stroje.
Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna »tavala za vse letne čase.
Posebnost: .
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Delavnica cerkvenih posod
in
f Fr. Leban, j
Gorica, Magistralna ulica štev. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
c. kr.
privil.
UMI
*****
krojaški kroji.
3 LKT OBSTOJ K/!A
strokovno krojočnicn prve vrste
za vsak stan v GORICI na Travniku.
Cena oblek za vse stanove.
Salonska obleka ilmh ali letna:
Kron
1. Salon oboka i/, modu Strich-Kani^aru 70-92 II-	i,	),	,)	„	1'arovicn . . . Gf>-8G
III.	,,	„	„	.,	Kamgarn . . . (>0-80
IV.	„	„	„	„	Seviot .... T>6-72
I. Talar ali romana iz vsakovrstnega sukna 33-70
Površniki zimski ali letni:
I. Površniki i/. moile Klrich-Kamgarn . . 15-70
II. „	„	„	„	.	.36-00
III.	„	„	„	lliliorct ali koJman	40-(>.‘>
IV.	„	,,	„	SSeviot	.......'A‘2-40
V.	„	za dečke od U do IG	lot . . .	9-30
Obleke zimske ali letne:
I. Obleko iz mode najlincjšojja sukna . . 60-90
II.	„	„	„	„	Kamgarn Mi-80
III.	„	„	„	„	Seviot. .35-72
IV.	„	„	,,	„	Loilcn . . 35-GO
I.	„	za dečko	od i)	do IG lel	vsake vrste 1)
II.	„	„	„	od 3	do 12.................5
I. Okrogla dolga Fclcgrina nepremočljiva 15-25
II. Ilavelok ,. vsake vrsto nepremočljiv 15-35 I. Hlače	vsake	vrste blaga.............5
II. „	„	„ za dečke	od	9 do 16	let il
III, „	„	,,	„	„	d do 12	lel 2
Blago gotovo	se prodaja	ceneje	kot
drugi trgovci.
M. POVERAJ.
**********
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v (jiorici ulica Vetturini št 3.
And. Fajt,
pok. izvedenec (ioricn §--
lekallSoe Ir. loslpa št. 2 (lastna
hila,
unaBaBan
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k hor oa nove maše in godove, kolači, o'* birmance in poroke itd. Fsa naročila izvršuje točno in natančno pn želji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
f ,Centralna posojilnica4 ^
regislrovana zadruga v (gorici, ulica Vetturni št. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih ■	100	Iv	glavnice	2	K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
na menice po 6°|0, na vhnjižbo po 5'|20L
Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
(§/U
Prosiva zahtevati listke!
P
H
‘
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC i ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Edo krano nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove Biiierikanske blagajne, da je kupil pri najti za 100 kron hla^a.
►ti
o
M
O
K
P
o
e
o
0
o
p
p
13
v
p-
i
Prosiva aahtevati listkel
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša)
B
UU
m
zavaruje
a
1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; k2. proti prelomom zvonove, in '•). za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam
Edina domača slovenska zavarovalnica!
n
H
S
Darovi.
Uprava „Prim. Lista" je prejela za nAlojzijevišče“ 5 K, dar gr Fr. Zucchiati-ja, župana v Medani in za „Šolski Doni": 1 K, dar gospodične Marije Vilhar.
/n , St<>\ni'-k« s ri>t>ščf“: P. n. ir|>. N. N. 1 K, Josip Fon, kaplan 3 K, Ma-nja Vilhar 1 K 20 v, Apolonija Košemerl 34 v, Josip Kos, kaplan 1 K, Andrej Prinčič 20 v, Anton Klančič 30 v, Anton Pod-iiornik v Ameriki 2 K, Anton Breščak, trgovce 1 K, Anica Novak 1 K, Ana Fortu-nat 50 v, Narija Žbogar 50 v, Zora Šušteršič 1 K. Razprodaja knjižice „Skalnica' vrgla že 12 K.
Zn n'o vensko Alojzijev	—
Preč. gg. Josip Ivančič 2 K; Josip Milanič 10 K; Josip Ušaj I K; Josip Primožič 10 K; Preč. g. mogs. Ivan Kolavčič nabral v Solkanu 443 kg krompirja, 90 kg turšice, 57 kg ječmena in zraven še svoto: 95 K 72 v.; P. n. gg. I. Gril pek. mojster 5 K; K. Makuc trg. 4 K; Josip Komel trg. 2 K; N. N. N. N. 1 K; I. Susič 40 v; J. Pavlin 40 v; Josip Brešan trg. 2 K ; prof. Cizel 1 K ; 1. Mazzoli 1 K ; I. Baumanu 1 K; L. Cazza-fura 1 K; 1. Stecker 1 K; N. N. 50 v; Ana Clesič 60 v; Magd. Martaneli 1 K; Katar. Špacapan trg. 4 K; Jos. Balič učit. 3 K; .Marija Kristal 2 K; Ant. Koren trg. 20 K; Ant. Fon trg. 2 K; Josip Fabtjan velep. 5 K; f\ndr. Abuja 1 K.
Vsem blagim dobrotnikom srčna hvala! Bog plati!
Izlcr/. darov za poporeleo v Krnu
— Podpisanemu uradu so poslali darove: Vasi: Krn, Selce, Vrsno in Libu:\ije 110 K; Nekdo 30 K; dr. Anton Gregorčič v Gorici 100 K; Anton Manzini, vikar v Starem selu 10 K; Alojzij Čubej, vikar na Trnovem 2 K; Ciril Zamar, kaplan v Kobaridu 2 K; Otilij Med vež, ^ vikar v Trenti 10 K; N. N. Kojsko 3 K; Župni urad v Bovcu 11 '20 K ; Al. Matelič, župni upravitelj v Breginju 12 K; Simon Gregorčič, kurat v Sedlu 53 K; \. Bajt, Selce št. 2 — 10 K; Jožef Fon, kapelan v Volčah 10 K ; Janez Vuga, vikar v Kozani 15 K; Zastaoljalnica in žno združena hranilnica v Gorici 240 K; Jakob Fon,
ikar v Kred-u 11 ; Janez Berginc, Ladra 5t. I — 5 K; Jakob Rejc, župnik v Čepo-vanu — 25 K.
Bog stotero popbčaj vsem dobrotnikom in obudi novih dobrotnikov, ker pogo-relci so v tej hudi zimi res vsmiljenja vredni. K u r a t n i u r a tl n a L i b u š n j e m.
Ivan L e b e n, kurat.
Novice.
Cenjenim naročnikom! — Uprav-jništvo ..Primorskega Lista" se zahvaljuje 'cenjenim naročnikom, ki so se odzvali va-[hiln in točno poravnali naročnino. Ti, ki niso še storili tega, naj store brž ko mogoče, ker imamo z listom ogromnega dela in ogromnih stroškov.
Odborovn seja „Slov. katol. delavskega društvn“ bo v nedeljo ob ll'/2 predp. — Odborova seja društva „S k a 1-n i c a“ pa 41 o pop.
Volilni okrilji v gorički deželi.
— Sodni okraj: Gorica voli dva poslanca in sicer mesto enega in oklica brez Ločnika drugega. Sodni okraji: Ajdovski, Komenski in sežanski volijo skupaj enega poslanca; sodna okraja: Korminski in gradiški z občino kočnikom enega; sodna okraja: Červinjan-ski in tržiški enega in sodni okraji: Tomin-
ški, cerkljanski, kanalski, kobariški in bovški enega. Slovenci bodo volili po tem zakonu v dveh volilnih okrajih s Furlani in sicer v korminskem in tržiškem sodnem okraju!
Cvetke iz listov „L’ Eco del Li-tornie“ in „Popolo“. — V zadnjih Številkah teb dveh listov piše znani naš prijatelj, da smo mi robati, surovi, brez-obrazni, nepošteni itd. O članka: „11 Friuli", v katerem so se imenovali Slovenci liani in Avari in sarovo, tatinsko in brezobzirno Ijadslvo, kar so obsojali kot nesramnost celo odlični vladni krogi, pravi, da je bil zgodovinska študija in da se pri zgodovinskih stvareh ne vpraša, kaj pravijo ti, kaj pravijo oni. O samostanih, v katerih so slovenski redovniki v Gor ci, pravi, da vganjajo politiko. Ponavlja prejšnje trditve, da so Slovenci pokradli Italijanom mnogo zavodov. Mej zavode, kateri so bili italijanske vstanove, prištevši nadškofijo (Arcivescovado), Hranilnico in ž njo združeno zastavljavnico (Mont), zavod „Contavalle“, sirotišče sv. Jožefi v Pod-tarna, nIlilarjansko ,tiskarno" itd. Dalje namiguje Italijanom, naj nikar ne sprejemljejo v svoje hišeSlo-vencev, zlasti ne slovenske trgovcev itd. itd. itd.
Tako pišeti glasili prošta Faidntti-ja. Odgovarjamo za danes: Kar se tiče go-riške nadškofije, je zgodovinsko dejstvo, da jo je rodila avstrijska miBel in da je bil prvi, ki je zapnstil v ta namen vse svoje premoženje, goriški Slovenec Vid Galin, žapnik na Štajerskem. Tadi
o	dragem dobrotnika Codelli-ja (Kodelja) velja skoraj gotovo isto. Saj je znano, da je tekla mnogim izmed goriškega plemstva zibelka v slovenskih kmetskih hišali. —
Kar se tiče zavoda „Contavallew, povemo, da ni bil vstanovljen za Italijane ampak /.a Goričane, mej katere se prištevajo tndi Slovenci.
Glede sirotišča sv. Jjžefa v Podturna priznava list ,,L’ Eco", Ja so ga vstanavljali tndi Slovenc. K temu dostavljamo mi, da je bil ta zavod vstanovljen izrecno za Italijane in Slovence in da je sveta dolžnoBt in tudi skrajni čas, da se razmere premene. Mi no bomo več molčali videč, kako se slovenska deca raznaroduje. V zadnjem časa je vstopil v zavode na Grada in v Podturna mnogo slovenskih otrotc, ki so znali le slovensko govoriti, moliti in spovedovati bo, a v kratkem časa bodo znali le italijansko govorico. To ni prav in ni prav ! To je proti namenu teh zavodov! Otrokom slovenske narodnosti se mora omogočiti, da bodo zahajali v slovenske šole.
Kar se tiče nHilarijanske tiskarne" je zgodovinsko dejstvo, da so jo vsta-navljali tadi Slovenci. To priznava tadi „L’ Eco".
Kar se tiče „Hranilnice in ž njo združene zastavljavnice“ (Mont), je zgodovinsko dejstvo, da jo je vstanovil general grof Thnrn in da so po pravilih
kot varuhi določeni prevzvišeni knezo-nadškof, župnik stolne cerkve in župnik sv. Ignacija. Ta zavod ni torej italijanski ampak deželni oziroma škofijski. Vsta-novno piBmo izrecno pravi, daje zavod vstanovljen za goriško deželo in ne le za Italijane goričke dežele.
Toliko za danes na vse sofizme I
Delavske organizacije in liberalci. — Mirenski liberalci žugajo, da bodo VBe organizirane delavce odpustili z dela. Živela liberalna „svobodal“
Liberalna strahovlada. — Slučaji r Mirnu nam kažejo, da je običajna strahovlada, katero rabijo liberalci za volitve, začela „funkcijonirati“. Liberalni delodajalci so začeli svoje delavce s strahom terorizirati. V trdi zimi so nekaj delavcev odslovili, le da druge pripravijo v strah. Delavci! Kaj bodi vaš sklep ? ! Pride dan volitve, vi pa recite liberalca: Jaz berač, ti gnofač! Vsak en glasi Glavopo konca! Glasovnico vroke! Vsi n a v o 1 i š č e 1 L i b e -ralcem pa ni enega glasni
Da za cerkev ne bo plačeval, si želi Janez Cotič, kamnar iz Mirna. No vsi Mircnci vedo, če bi strica „farja“ ne bilo, da bi tadi Janezek davkov ne plačeval, ker bi ničesar ne imel.
Učitelj Ferlat iz Rupe je na nedeljskem shoda v Mirna ploskal in ploskal R >pasu, ko je isti dejal, da ne veruje v posmrtno življenje češ, ker od tam še nihče ni prišel nazaj. Taki naj našo mladino versko-nravno vzgojujejo?
— Ni še od mrtvih vstal, — Ker ni šo umrl — preč. gosp. župnik Peter Božič, sedanji karat v Branici; ampak v svoji smrtnonevarni bolezni se mn je na bolje obrnilo, kakor nam poroča njegov sosed g. Štefan Valetinčič, ki ga večkrat obiskuje. Mi Brno vest o smrti č. gospoda karata posneli po dragih listih.
— Učiteljska vest. — Saplent na pripravljavnici za srednje šolo v Trsta g. JaBtiu Arh ur jo imenovan za provizoričnega učitelja in voditelja priprav-ljavnica za srednje šole na Proseka.
— Smrtna kosn. — V Gorjanskem je umrl dno 7. jan. 1907 mlad mož Josip Suban. Prehladil se je — in postal žrtev pljučnice. Bil je jako blag mož, nežnega in kot kristal čistega značaja, ki ni niti za las popustil od svojih krščanskih načel. Bil je delavec v na-brržinskih kamenolomih, ali ni se dal nikdar v pest našim zapeljanim rudeč-karjem. Znanci in prijatelji žalujejo ob njegovi preran« smrti, zlasti pa še njegovh šest zapuščenih sirot.
— Sosed zabodel soseda. — Iz Kolku nad Sturijami nam pišejo: Na sv. Tri Kralje je mladi Zsgričar z nožem napadel brez vsakega uzroka svojega soseda Antona Vidmarja, trgovca in gostilničarja in ga zabodel v srce. Anton Vidmar je takoj izdihnil. 40. letnega Antona, poštenjaka objokuje cela gira od Čavna do Cola, še bolj pa njegova žena s sedmimi nedoraslimi otroci. Kam pridemo, če sosed pred sosedom ni več varen.
— Nagla smrt v gozdu. 12. t. m.
popoldne je šel neki posestnik v Stržišču na Tolminskem v gojzd po drva s svojim bratom. V gozdu sta nakladala vsak svoj voz. Ko sta se namenila domov, se bratu
naenkrat izpodrsne in v istem trenutku’ ga pritisne voz ob bukovo deblo. Revež je bil na mestu mrtev, ponesrečenec se piše Tomaž Bizjak. Star je 42 let, neporočen in je bil pri svojem bratu za hlapca
— Kadi vlačugarstva je bilo včeraj po noči aretirana neka 34 letna Magdalena M a k a r o v i č, ki ji je zabranjeii dohod v mesto.
Po odKonu je btl včeraj odposlan v domovino 40 letni Janez Candotti iz Ampezza v Italiji. Presedel je 7 dnevni zapor, v katerem je sedei ker se je obnašal nasilno in razžalil stražo, ki ga je mirila. Izgnan je preko avstrijske meje.
— Najden denar. Pavlina Pintar iz Št. Ferjana h. št. 18. je dne 23. deccmbra
1906	v Gorici na ulici „Ponte nuovo“ blizo železnega mostiča čez Koren našla denarnico z denarjem. V denarnici je bil tudi listič, na katerem je bilo nemško zapisano, naj vse ima lastnik denarnice ukupiti v raznih štacimah. Kdor je to zgubil, naj se oglasi pri najditeljici ali pa pri tainošiijein kuratu in naj ob enem pove, koliko denarja je zgubil.
— Najdeno. — Pred „Narodno Tiskarno" oziroma pred „Centralno posojilnico" se je našla vsota denarja. Kdor bi jo bil izgubil, oglasi naj se v „Na-rodni Tiskarni".
Vreme ob morju. — Dneve imajo ob devinski obali popolnoma pomladne. — Mraza niti ne poznajo. — Solnce daje svojo gorkoto zaman; štedijo pa toliko bolj drva, ki tako pičlo pokrivajo gola kraška rebra. — Obala od Trsta do Devina je kakor v Nici.
Ribolov je letos ob severni obali jadranskega morja jako pičel. — Zlasti devinski ribiči se jako tožijo radi slabe letine. Poljske pridelke je vzela suša, morje ne da ničesar, a želodec tirja .leizprosno svoj davek. Ubogo ljudstvo, ki je vezano le na „botego“.
—	Tudi tu ne bi bila odveč državna podpora.
— Vloin v poštni urad. — V poštni urad v Taru pri Poreču so vlomili tatovi in odnesli 30.000 kron.
— Izvanreden lovec. — Pri Sv Vincancu pri C«sale Mariltiino v Italiji je v noči od 3. do 4. januarja ustrelil
2	velika mrjasca lovec E»gen Gre-migni, ki je star že 91 let.
— Poskušen umor. — V sredo zvečer je šel neki tujec iz kolodvora v Pazina v mesto. Na potu začaje vpitje na pomoč. Hitro pohiti proti rne^tu, kjer je bilo slišati klicanje. Tu je videl, da je napadalec zbežal, na tleh pa je ležal nekdo težko ranjen. S pomočjo še enega posanta so ga prenesli na orožniško postajo, kjer se je dognalo da je težko ranjeni Ivan P o če k iz Pazina. Poček je težko ranjen z nožem na vratu; svojega napadalca ni poznal. Sedaj leži v bolnic L
Perzijski ftah umrl. — V sredo je nmrl v Teherana perzijski šah Mu-zafer ed Din.
— Bivši naučili minister Hartl
je umrl.
— Proti pravdam. — V ponde-Ijek jo državni sbor sklenil, naj se v vsaki občini osnuje mirovno razsodišče, ki bo razsojalo prepire med sosedi, da se ta način omeji številne pravde. Ta razsodišča bodo le pomirjevalnu. Aki se poravnava izvrši, l’D imela enako vrednost ko pred sodnijo. Znnimivo je, da so zopet bili slovenski liberalci proti tej postavi, ki bo tudi koristna posebno za kmeta. Koliko posestev požro po nepotrebnem ravno pravde.
'gr*"3® N ovoporočeneem - no vicem
priporoča
J<rojaška ^aclFuga“ v (gorici
svojo bogato zalogo: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žima in volna v dlaki za ma-drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd.
£3 .(0 Blago izvrstno. Cene prav nizke in stalne. <3vJB
—	Gada, nad 60 cm dolgega, je nbil 13. t m. deček Samokec Ciril iz Vitovelj. Žival se je solnčila na neki groblji pod vaBjo. Lepi, snlčni dnevi so privabili iz zemlje. Kedek slučaj sredi zime. Isti deček je preteklo poletje vjel živega gada.
Listnica npravništva. — G. Anton Podgornik, Amerika: Denar prejeli. Ilvaln I
Novice iz kobariškega okraja.
Volitev — žnpana za libušenjsko občino je bila dne 7. t. m. na Kamnem. Županom je bil izvoljen stari žnpan Janez lierginc iz Vršna, kateremu je bil pok. pesnik S. Gregorčič uje in birmanski boter. Čestitamo I
Sprememba vožne pošte.— Vožna pošta, ki je prihajala do sedaj ob
1	_,7 nri zvečer iz Bovca v Kobarid, prihaja tekoči teden ob '/25 in odide iz Kobarida pred 5 uro zvečer tako da pride k sv, Lnciji do večernega osebnega vlaka. Sedaj je jako prikladno.
Medakladovne ceste — ste sprejeti v kobariškem okraju cesta iz Iderskega na Livek in iz Smaati na Vrsno. Glavna zasluga je dr. Gregorčičeva.
Ceato iz Livka na Ravne bodo še to leto delali — spomladi pride poseben inženir na Livek, ki jo bo zmeril.
Vojaki v Kobarid in v Breginj pridejo letos, kakor se sliši, sredi aprila.
Kat. izobraževalno uruštvo se snnje na Drežnici.
Dne 1. januarja — je prišel v Kobarid sledeči brzojav iz Gorice: »Terezija Batist e umrla, naznanite sorodnikom".	Uršula.
Ker tukaj ni Batističev, se ne ve komu naznaniti. Ako kdo izmed braveev slučajno pozna sorodnike umrle, naj jim to naznani.
Mlada žrtev krate smrti.— Iz Ladri pri Kobaridu : K večnemu počitku smo spremili zadnji dan minulega leta mladeniča Ferdinandu Berginca. Pokojni je doslužil 3 letno vojaško službo in je bil minulo jesen odpuščen od vojakov. Služil je pri 4. trdnjavskem polku v Pulju. Bil je pri vojakih tako-zvBn „Vormeister“ in trobentač pri stotniji. Cit je vzor mladeniča, krepak, priden in povsod priljnbljen. Bil je tudi naročnik »Primorskega Lista*. Stotnik ga je pri odhodu pohvalil vpričo vseh in dejal ; ,.Vam podam roko vpričo vBeh. Z Begom Berginc I" — Ko ga je huda vročinska bolezen položila na bolniško posteljo, je potrpežljivo, posebno zadnje dni, udan v voljo božjo prenašal vse trpljenje, dokler ni previden s sv. zakia-menti, zaspal v Gospodu. Z Bogom I Vidimo se nad zvezdami ! Zemljica Ti lahka I
Smrtna kosa. — V Drežnici je umrl dne 1 1. t. m. g Anton Kanalec, večletni občinski odbornik in bil svoje-časno tudi župan. Bil je vzor pravega gospodarja in neupognjenega značaja. Za vzor naj bi se ga vzel marsikateri omahljivec današnjih dni, ki obrača plašč po vetru ter je zdaj ptič, zdaj miš. — Zanimal se je za politične razmere v naši deželi in bil do zadnjega naročnik katoliških časnikov. Ko se je ustanovilo kat. pol. društvo v Kobaridu, bil mu je več lot odbornik. — Spremil je vso svojo številno obitelj v hladni grob, — kar se pač redkokedaj zgodi v tej solzni dolini
—	iil zdaj je prišla bleda smrt tudi ponj. Stali smo potrtega srca ob gomili in v duhu molili- »Se lakih mož, nebo naj milo, obilo nam roailo*. N. p. v m.l
Zajci — drevesna uš. — Po mnogih krajih v gorah letos sadjerejci niso zavarovali sadnih dreves proti zajčjemu zobu. Zgodnja in huda letošnja zima prisilila je boječe dolgouhače, da brez usmiljenja glodajo in uničujejo mlade sadovnjake. Mnogo lepih drevesc bo vničenih. Kdo bo kmetu sadjerejcu povrnil škodo? V nekaterih krajih so se zajci zelo razmnožili, ker jih lastniki lovov »Sparajo* češ : bo pa prihodnje leto tem večji »šport", kn bo pokalo v gozdu, kot pri Port Arturju. — Če imajo lastniki lovov to za »šport", kmetu sadjerejcu pa niso oglodana in razčesana drevesa v veselje in zabavo.
Socijalne vesli.
soc. Zavarovanje zasebnih uradnikov. — Cesar je potrdil zakon o zasebnih urndnikov. Podvrženi ao zavarovanju nad dragimi tudi knjigovodje, učitelji in profesorji, koneipijentje pri odvetnikih jn notarjih, pisatelji in časni-
karji, zdravniki, živinozdravniki in lekarnarji, višji in nižji trgovski in upravni uradniki, agentje, gozdarski, kmetijski in tehnični uradniki. Vsi izmed teh morajo biti zavarovani.
soc Mednarodni rudečkarji v razpadu. — V Avstriji zgubava socij. demokracija vedno bolj svoj mednarodni značaj, ter so deli po lastnih narodnostih. Zlasti se opaža to pri Cehih, ki trumoma prestojajo iz mednarodnih organizacij v pristno češke. Po avtentičnih virih je danes 1617 čeških narodnih socijalno demokratskih organizacij. L. 1904 jih je bilo samo 442, — iz tega se vidi, da zapuščajo češki rudečkarji svoje mednarodne vodje. Samoslalno češko pcli-tično načelstvo stranke gospoduje danes na Češkem nad 71 835 _Ceni, na Moravskem nad 10 522, v šleziji 1935, na Dolenje Avstrijskem 4406, na Gorenje Avstrijskem nad 409 neposredno sebi podvrženih članih. Češka organizacija Hgitira zelo pridno in pridobiva v strah in trepet dunajskih mednarodnih vodij mnogo njihovih pristašev. Priredila je vsega skupaj 30.660 predavanj, in ima 16 političnih listov, izmed teh tri dnevnike in en mesečnik. V letu dni je prodala strankarska uprava 349.930 komadov knjig in letakov, poleg tega 134.250 koledarjev in 72 000 razglednic. Vsega skupaj imajo 1444 političnih in nepolitičnih društev z 140.000 člani. Zadnji dve leti je prejela ta organizacija 31 316 K in izdala 17.747 K. Ta napredek čeških narodnih socijalistov mora seveda zelo prestrašiti »dunajsko centralo", zlasti zato, ker bedo sedaj češki narod, soci-jalisti tudi v politiki samostojno nastopali in postavljali lastne kandidate. Tako gube dunajski mednarodni socij. deraokraški judovski voditelji počasi nado za odiranje nezavednih delavskih mas, ob kojih žuljih tako grozno bogate. Izpodmiče se tudi poslanski stolček marsikateremu judovskemu usiljencu. Da bi tudi naši zapeljani rudečkarji vendar enkrat spoznali, kako jih izkoriščajo njih mednarodni vodje i la Kopač, Kristan, Breskvar, itd. in zapustili rudečo zastavo krvi — ter se pridružili slovenski trobojnici, ki kliče vse Slovence v skupen boj za Krista in domovino.
Di.
Dunajska občina za delavce. — Ob koncu 1. 1906 je dunajsko mestna občina zvišala plačo 66% svojih delavcev v elektrarni. V pokojninski delavski zaklad, katerega ne plačujejo delavci nič, je plačala ob tej priliki 7o.000 K. -— Delavci mestne železnice pa, ki služijo že eno leto, so dobili za novo leto svojo dvojno plačo, oni pa, ki služijo že 12 let, svojo trojno plačo. Občina je v kršč. socialnih rokah.
soc. Splošno ljudsko zavarovanje.
—	Nižjeavstrijskemu deželnemu zboru je bil 8. t. m. predložen nujni predlog, naj se vlada pozove, da takoj izdela zakonski načrt za uvedbo splošnega ljudskega zavarovanja.
Društva.
dr »Katoliško delavsko društvo" v Mirnu vabi na svoj petnajsti redni občni zbor, ki 6e vrši prihodnjo nedeljo 20. t. m. hitro po blagoslovu v dvorani g. I. Iludihne v Mirnu.
dr »Del. pod. društvo* na Lokvah je naredilo koncem 1906 ta-le račun : A Dohodkov je: 1. iz I. 1905 K 212 96; 2. podporniki so dali K 44.— ; 3. udje vplHčali K 129—; 4. zastanka za
1906 K 49—. Skupaj K 434 96. — B. Stroškov je: a) po blag. dnevniku K 15684; b) zaHtanka za 19o6 K 49.— Skupaj K 205 84. — C. S k I e p : A. Doh. K 434 96; B. Stroš. K 205'84, ostaja za
1907 K 22912. — Torej : D. Napredek: Ostanek iz 1904 K 11477; ostanek iz 1905 K 21296; ostanek 1906 K 229 12,
Odbor.
dr Pevsko izobraževalno društvo »Prešeren" v Št. Petru pri Gorici vabi vse svoje člane na I. redni občni zbor, ki bode dne 20 t. m. ob 3'/, po-poludne v dvorani g. Valentina Černiča. ,
dr Podporno društvo za slov. viaokošolce na Dunaju je v XIX, občnem zboru izvolilo sledeči odbor za leto 1906—1907 : Predsednik : Jakob Pukl, c. kr. nadporčnik v ev, sodni tolmač bolg., hrv., srb. in slov. jezika, posestnik. Podpredsednik 1.: Dr. Friderik Ploj, c. kr. svetnik pri upravnem sodišču, drž. in dež. poslanec. Podpredsednik 11.: Ivan Luzar, višji revideni jul. žel. v pok.
Blagajnik I. : Dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik (L, Singerstrasse 7). Blagajnik 11.: Dr. Milan Škerlj, c. kr. sodni pristav v justičnem ministerslvu. Tajnik L: Dr. Fran Vidic, c. kr. urednik drž. zakonika. Tajnik II.: Adolf Ribnikar, promov. živinozdravnik. Odborniki: Dr. Anton Primožič, c. kr. deželni šolski nadzornik. Žiga Sežun, c kr. kontrolor v blagajnici državnega dolga. Dr. Fran Ska-bernč, c. kr. okrajni komisar v minister-stvu za bogočastje in nauk. Odbornikov namestniki: Ivan Tomaževič, ravnatelj v p. Dr. Aleks. Fatur, koncipist juž. železnice. Dr. Karol Štvnik, c. kr. ministerski podtajnik v finančnem minislerstvu. Pregledovalci: Dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. miniiterski svetnik v finančnem ministerstvu. Dr. Anton Pov-šič, c. kr. dvorni tajnik pri najvišjem in kasacijskem sodišču. Dr. Gojmir Krek, c. kr. pristav pri najvišjem in kasacijskem sodišču. Pregledovalcev namestniki: Dr. Josip Mantuani, c. kr. amanuensis v dvorni knjižnici. Dr. Josip Jelenc, vzgojeratelj. Dr. Karol llinterlochner, c. kr. pristav v geolog, zavoda.
Iz poročila, ki smo ga ravnokar prejeli, posnemamo sledeče: Minolo leto povišali so se dohodki, pa tudi število prosilcev, ki je doseglo največjo število svojega obstanka — namreč 114. Prosilcem se je večinoma ugodilo, to je zasluga društvenih prijateljev, ki so dosledno in vztrajno požrtvovalni. Neimenovani Dobrotnik v Ljubljani podaril je minolo leto 600 kron z naročilom, da se ta svota razdeli mej revne dijake. Denarnih zavodov, ki so društvu poslali prispevke je 17. Na čelu jim je hranilno in posojilno društvo v Ptuju, ki je društvu poslalo 2450 K (I. 1905 — 2400 K, I. 1904
—	2300 K,) v 3 letih torej 7150 K; drustvn so dalje darovale posojilnice : v Celju (200 K), kmetska posojilnica okolice ljubljanske (60 K), v Ormožu (60 K), Mariboru (60 K), Postojni (50 K), Slov. Bistrici (50 K), v Šmarju pri Jelšah (50 K), v Trstu (50 K), na Vrhniki (50 K), Manjše svote so darovale posojilnice: v Bovcu, Framu, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Logatcu in na Vranskem. Knez in nadškof goriški, prevzv. gosp. dr. Fran Sedej je društvu daroval 50 K, društveni ustanovnik in častni član ekscel. dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski, kakor VBako leto, tudi lotos 20. g. Anton pl. Sušič, c. k. polkovnik v Celju 40 K. Društvo šteje 65 ustanovnikov. Izmej teh še v javnosti niso bili imenovani gg.: Mlakar Johanes na Dunaju (100 K), dr Josip Weingerl, primarij na Dnnaju (100 K), Fr. Tomec na Dunaju (l. obrok 20 K), dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani (100 K) Ivan Rodč, trgovec in pos. v Ljubljani volilo 533 K (po gosp notarju Aleks. Hudoverniku), ga. Marica Krušič roj. Pukl, sopr. mag. revid. na Dunaju (1. obrok 20 K), Janko Rahne, c. kr. notar na Brdu (100 K), Ljudevit Schocher, adjunkt južne železnice na Dunaju (2 obroka 40 K), sl. občina Idrija (1. obrok 40 K). — Ustanovnina znaša 18.197 K. Dohodkov je bilo 6132 K 19 v, stroškov 5877 K 79 v. V 18 letih je društvo razdelilo: 58.265 K. Ako se tej svoti prišteje varno naložena ustanov-nina 18.197 K ter na koncu leta ostala razpoložnina 1621 K, je razvidno, da je društvo v 18 letih prejelo 78.083 K, lep dokaz požrtvovalnosti za revne slovenske visokošolce na Dunaju. — Po študijah je bilo med prosilci : 48 juristov, 36 filozofov, 4 medicinci, 3 tehniki, 12 agronomov. 3 učenci upodobljajočih umetnosti, 7 veterinarcev, 1 slušatelj eksport-ne akademije. Po doinovinstvn je bilo med prosilci: 78 Kranjcev, 20 Štajercev, 12 Primorcev, 4 Korošci. — Odbor izreka vsakemu, ki je za revne slov. visokošolce na Dunju kaj daroval, iskreno zahvalo ter prosi slavne slovenske denarne zavode, občinske, okrajne in druge javne zastope, vse slovenske rodoljube in posebno še nekdanje mnogoštevilne nekdanje podpirance, da darujejo društvu vsak po svojih močeh. Saj študira na Dunaja največ slovenskih revnih dijakov, to društvo potrebuje torej največ pripomočkov. Vsak dar bode hvaležno sprejel društveni 1 blagajnik g. dr. Klein. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstrasse 7.
jih zahtevajo v latinščini — tudi v onih cerkvah, kjer ni bilo do sedaj navada.
Pokoljenjc maršalov Napoleoni 1. — E. Spielman pripoveduje v neki svoji knjigi o pokoljenjn maršalov francoskega cesarja Napoleona I. nastopno Aleksander Berthier, pozneji knez \Va-gramski, katerega je leta 1806. Napoleon imenoval suvernim knezom Neufchatel-skim, je bil sin nekega vratarja v vojnem ministerstvu v Versalju, Jean Baptiste Bernadotte, suverenni knez v Pontecorvo in pozneji švedski kralj, je bil sin nekega odvetnika v Pau. Nesuvereni, le z naslovom odlikovani generali so dobivali letni dohodek 60.000 do 100.000 frankov Tako je postal n. pr. Bessieres, sin nekega težaka v Preissacu, vojvoda Iater-ski, A. Masečna, katerega oče je bil trgovec z vinom v Nici, vojvoda Rivoltski in pozneje knez Esslingski, N. Soult, sin nekega kmeta v Sankt Amandu, vojvoda Dalmatinski. Soultu je Napoleon pozneje podelil čast vojaškega podkralja na Špan skem Joahim Murat, ki je bil leta 180i kakor mož Napoleonove sestro Karoline, postal vojvoda v Gleve in Berge in pozneje napoletanski kralj, je bil kakor sin nekega krčmarja iz Le Banide de Cahors najprej natakar, potem leta 1787 pa vojak. Tudi Nty, ki se je v raznih bitkah posebno odlikoval ter je bil ime-van vojvoda Elchingen, je bil sin nekega sodarja; Lannes, praoče še Bedaj cvetoče rodbine vojvodov Montebello na Francoskem, je bil sin nekega konjarja iz Lectoure. L. Suchet, katerega rodbina je imela v Marsilji tkalnico za svilo, je postal vojvoda Albufera in mlinarjev sin F. J. Lefebre vojvoda Gdanski. Plemenite rodbine med Napoleonovimi generali je bil edino le Davont, pozneji vojaški podkralj v Severni Nemčiji in po Napoleonovi milosti vojvoda Auersliidski in po Napoleonovi milosti vojvoda Auer-stiidski in knez Eggmiihlski.
Truplo Leona XIII. bodo prepeljali iz cerkve sv. Petra v Lateran.
Loterijske številke.
'12. januvarja.
Dunaj................ 19	69	33	67	31
Gradec............... 10	48	86	44	59
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lticcn, St. Angelo, Kortii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboiu. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
mmyyy?f\v<
J	T	__
I Cristo
Lekarna
Prave In edine 2cl. kapljice b anamko sv. Antona Pado-
vanskoga.
Slovanski svet.
sl Najnuvejši odlok radi glagolice. — Poročajo : Sv. stolica je razveljavila odlok od 6. avg. 1898, tako, da od sedaj naprej se ne bo moglo odrekati pogrebov ali »v. zakramentov onim, ki
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) p0pjje.— Okrepi
lelodec, storč, da ngine v kratkem času omotica in 6i-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji.
_ Cena steklenici 60 vin. ^i\