Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 179.	V LjiiMlsDi, v ponefleljeK, 9. avnusm 1915.
Leto XLIIL
s Velja po poŠti: =
Za celo lato naproj . , K 26'— sa bo meseo „ . , „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— ia ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24' — za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prelenian meseCno „ 1*70
s Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'—


Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enostolpna iietltvrsta po 2 J vin.
Poslano: ■'
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
par Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stav. 6/I1I. Rokorisi se ne vračajo; noirankirana pisma se ne — sprojemajo. — Uredniškega telefona štev. 74, =
list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. B. — Račnn
poštne branilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Cpravniškega telefona št. 188.
Sv. OSe.
Papež in narodnostno vprašanje.
Na obletnico svetovne vojne je sveti Oče še bolj krepko povzdignil svoj očetovski glas in je poglavarjem narodov zaklical >■ Vi nosite pred Bogom in pred ljudmi strašno odgovornost za mir in za vojno. Poslušajte naš opomin, očetovski glas zastopnika Večnega in Najvišjega Sodnika« , . . Nadalje se bere v papeževem mirovnem pozivu »Naj se niker ne reče, da se groznega spora ne da rešiti brez orožja; vrzite od sebe sklep medsebojnega uničenja in preudarite, da narodi ne umr-jejo. Če se narode poniža ali stiska, tedaj tresoči prenašajo naložen jarem in se pripravljajo na odrešenje in rod rodu zapuščajo žalostno dedščino sovraštva in maščevanja. Tedaj zakaj ne pretehtati z nepri-stranostjo pravic in pravičnih stremljenj narodov. Zakaj ne radevolje začeti naravnost ali posredno razgovora o raznih stališčih, da se v mejah možnosti upošteva te pravice in pravična stremljenja in tako doseže konec strašni borbi, kakor se je to že zgodilo v podobnih razmerah?«
.. . Ravnotežje na svetu in cvetoč in gotov mir stojita bolj trdno na medsebojni blagohotnosti in spoštovanju pravic in časti drugega, kakor pa na množici oboroženih in strašnih trdnjavah ...«
Papeževe besede so vzbudile pri raznih narodih razno razlago. Znana je iz časopisov. Pristavljamo še glas dunajske korespondence »Information«, 'ki piše pod zgorajsnjim naslovom:
»V papeževem mirovnem oklicu se opozarja na potrebo, da se reši narodnostni problem, pri čemer se poudarja, da se da to rečitl tudi mirnim potom na ta način, da se začno direktna pogajanja. En-tentino časopisje, zlasti laško hoče v opo-zoritvi na narodnostni problem najti kritičen očitek osrednjima silama, predvsem proti Avstriji, kateri njeni sovražniki posebno radi očitajo, da zatira svoie narode. Po našem trdnem prepričanju pa je to zavestno zlobno podtikanje, ki hoče napraviti zmešnjavo in zmoto.«
O nrčinu naronostne politike, kakor io cesar Franc Jožef I. vodi že preko 60 let, sodijo ravnokar poklicani narodi sami in njihovo zvestobo in patriotizem moramo smatrati za zahvalo in plačilo za pravično in milo narodnostno politiko monarha. Monarhija se je vedno izkazala kot najbolj zvesta in vneta zagovornica vseh narodnosti in ti narodi so vdani državi in prestolu do zadnjega zdiha.
Kako je pa z narodnostno politiko en-tente? Italija, ki zadnji čas pljuva okoli sebe z ljubeznijo do narodnosti, najbrže ni iz ljubezni vzela Turčiji Libije in dvanajst otokov? Ali je zasedla Valono morda iz
ljubezni do Albancev? In njene zahteve po Avstrijski zemlji, v kateri stanujejo deloma Nemci, deloma pa Slovenci? Ali so angleško s krvjo in sramoto oblito koloni-jalno politiko morda kdaj vodili oziri na narodnost? In Francija? In Rusija? Kako je ravnala s svojimi sorojaki, s Slovani, Rusini in Poljaki? Ententa res ne sme biti ponosna na svojo narodnostno politiko in ima dovolj vzroka, da se boji javnega in odkritega razgovora. Osrednji sili pa začneta ta pogajanja lahko z mirnim in zaupnim srcem. Če je v mirovnem oklicu Benedikta XV. kaka obtožba, potem osrednji državi nista obtoženki, Pač pa ima ententa in v prvi vrsti Italija dovolj povoda, da se skesano trka na prsa.
Sicer pa se peča veleugledni strokovnjak v mednarodnem pravu profesor dr, Lamasch v nekem dunajskem listu s papeževo opombo o narodnem vprašanju in odgovarja na vprašanje, kam nekam meri papeževa opomba, zelo dobro; Papež je najbolj v skrbeh za njemu najbližje stoječe narode, tedaj za Poljake na Ruskem tn za Irce na Angleškem. Izvrstno. Temu odgovoru moremo popolnoma pritrditi. Kajti papež je imel v mislih ruskemu, katoličan-stvu sovražnemu pravoslavju služečo vele-srbsko propagando ravnotako malo, 'kakor za nacionalistično propagando takozvanih »in edentistov«, katero zlorabljajo prostozidarji v svoje cerkvi in papežu sovražne
namene. ■
X
Mi ne bomo preiskovali, komu je hotel sv. Oče dati v prvi vrsti in poseben nank. V spominu bomo ohranili veličastne besede sv. Očeta kat take, kajti po našem mnenju imajo veljavo za vse slučaje, ker vsebujejo temeljni načeli krščanstva: pravičnost in ljubezen. Spominjamo, da ie ravnokar imenovana »Information« pred par dnevi pisala, da v tej svetovni vojni največ trpijo trije slovanski narodi: Pollaki, Rusini, Slovenci in Hrvati. Ti trije narodi imajo s papežem isto željo in isto mnenje o mogoči rešitvi narodnih sporov: da je mogoča le na temelju krščanske pravičnosti in medsebojne ljubezni in spoštovanja.
Mirovna akcija sv. Očeta, Curih, 4. avgusta. Rimski politični krogi zelo obravnavajo papeževo mirovno izjavo in pravijo, da hoče Vatikan s tem doseči, da bi dobil zastopstvo na bodoči mirovni konferenci. »Secolo« pa ostro na-stoap proti temu, da bi kdo imel papeževo izjavo za mnenje Italije. Sicer pa je zelo žalostno da se laški katoličani ne morejo otresti papeževega varuštva in tako, četudi nehote, služijo samo papežu. »Secolo« pravi, da je ta papeževa izjava za Italijo škodljiva. Zato naj se Italija pripravi, da bo pobijala te politične teorije
EK
S'f>»i hii
v torici.
Iz Gorice se nam piše: Ne da mi pokoja! Razodeto veselje je dvojno, pravi pregovor. Dočakali smo srečno 2. avgust. Goričani, ki ste se razkropili širom Kranjske in Štajerske in ste minola leta z nami nabirali odpustke, ste gotovo radovedni, ali smo letos obhajali porcijunkulo, in kako je bilo. Rečem vam, bilo je lepo— da še več — nad vse lepo je bilo.
Ne meneč se za bojno pustošenje, ki se net miljeno javi zdaj tu, zdaj tam, se je ■ lascliia v goriško kapucinsko cerkev •.iva pomlad: vsi oltarji v zelenju in cvet-h sh. vmes pa ljudje zbrano-resni in za-i m o veseli, kakor že davno ne. Ni čudo! Kd b' m bil drznil z gotovostjo misliti, da bc nbhija! ta priljubljeni praznik v Gorici. Bi, je torej ta dan za nas pravo iznenade-nje -omina in hvaležnosti vredno. Pri popoldanski m blagoslovu, s katerim je bil otvorjen po> cijunkulski praznik, sc je zbral « ni i okovana množica ljudi. Nihče ni misli! na > ranate, vse je zrlo v Niega, kateremu morajo biti tudi granate pokorne — vs< jc molilo za premnoge, ki so odšli pred j.'.-■! i k Očetu, noseč na sebi znamenje j aške mrti. Koncem blagoslova
pa je iskreno zaorila preprosta, a v sedanjih časih najbolj priljubljena pesem: »Ti o Marija . . .« Vse v cerkvi je pelo — ne, vse je molilo — ker iskrenost, s katero se je razlegala pesem po cerkvi, je bila podobna mogočni molitvi, ki hiti na krilih navdušene pesmi pred Marijo, ki naj sc usmili revnih sirot. »Kako krasno, kako lepo je bilo!« to so bile prve naše besede, ko yno prišli iz cerkve. Manjkalo je sicer mnogo dragih prijateljev, ki so lani nabirali z nami porcijunkulske odpustke. Oko jih je iskalo, ko smo hodili ven in noter v cerkev, pa zaman. Srce je pa povedalo, da mislijo tudi oni na nas, da molijo z nami. V zraku se je pokazal sovražni ptič. Naši topovi so se oglasili, mi pa smo ga malomarno pogledali, želeč mu najkrajšo pot do nas, ter nadaljevali svoje molitve. Drugače pa je bilo oba dni mirno. Naslednjega dne, 2. avgusta, je bila cerkev zopel polna, ne natlačeno polna, kakor druga leta, vendar pa nas je bilo toliko, da smo drug drugemu čudili, od kod smo se neki vzeli. Vznešeni pridigi ob 6. in 9. uri zjutraj, lepo ubrano pelje pri slovesni sveti maši ob 10. uri in enako pri popoldanskem blagoslovu nas je Goričnne tako razveselilo, da smo pozabili, da smo v ognjeni črti. Kakor odmev iz davnih, lepih dni so zapeli popoldne zvončki in zahvalna pesem je odmevala po svetišču. Res, hvala Večnemu, ki nam jc dal učakati tako lep dan
Vatikana, če bi jih ta hotel praktično vpo-rabiti, Od glavnega glasila laške lože bi bile nemogoče kaj drugega pričakovati,
>;Osservatore Romano« pa v najbrže iz Vatikana inspirirani notici opozarja, da tako nemški cesar v svojem oklicu na nemški narod in Grey v svoji noti na ameriški narod namigavala na mir. Slučaj je i.ianesel, da je prišla papeževa izjava istočasno z obema drugima. Napačno bi bilo Irditi, kakor to dela nekaj tujih listov, da so papeževo izjavo povzročili vojni dogodki na Poljskem. Papeževa izjava je samo izraz očetovske ljubezni papeža do vseh
svojih sinov tega ali onega naroda. Te besede Osservatora Romana« so naperjene najbrže proti francoskim listom, ki so papežu podtikali, da izda svojo mirovno izjavo ravno v trenutku, ko bi od miiovnega sklepa imeli korist samo Nemčija in Avstrija. Končno poudarja »Osservatore Romano*-, da se tako pri nemškem cesarju in pri Greyu najde bolj miroljubne besede nego prej, ker ne govorita več o namenu sovražnika uničiti, ampak prodre iz njih četudi lc rbbctno možnost, da sc sklene mir.
lili liTCMšfeiti mi med Vislo . - Nemške čete v Varšavi vzhodni bre§ Visle. - Pro-indenburgove armad 0.000 Rusov ulefih.
/ .; <•: 3X0 URADNO POROČILO.
Dimai, 7. avgusta. Uradno se razglaša:
Med Vislo in Bugom se bijejo dalje. Avstrijske čete so udrle južno od Lubar-tova, nemške pa severozahodno in severovzhodno od Lenczne v sovražne čete. Sicer je položaj na severovzhodu neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
Dunaj, 8. avgusta. Uradno se razglaša;
Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je včeraj v prostoru med Vislo in Wiepržom napadala dalje. Napadalna skupina, ki je prodirala neposredno zahodno cb Wiepržu je udrla proti severu do rečnega kolena. Vrženi sovražnik je bežal razpršen čez Wieprž. Tudi južno in jugozahodno od Miechovva so priborile naše čete popolen uspeh. Sovražnik je tu, da vzravna naš napad, prešel k protinapadu, ki je dovedel do ročnega meteža, a je bil prijet na čelni črti in na krilu in je bil vržen čez Wieprž nazaj. Število ujetnikov je znašalo do sinoči 23 častnikov in 6000 mož. Plen vsebuje 2 topova, 11 strojnih pušk in 2 voza za strelivo. Ogroženi po naših z juga sem zmagovito proti Wiepržu prodirajočih četah so danes zjutraj pod-vzeli umikanje tisti ruski zbori, ki so se nahajali še v pokrajini ob Visli severozahodno od Ivangoroda. Umikajo se proti severovzhodu. Avstrijske in nemške sile zasledujejo. Med Wiepržom in Bugom se vojskujejo naprej. V vzhodni Galiciji je položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 7. avgusta. Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Vzhodno od Poncvježa so se umaknili Rusi za Jaro nazaj.
Proti zahodni bojni črti pri Kovnu smo napredovali. Ob tej priliki je bilo ujetih 500 Rusov in sta bili zaplenjeni dve strojni puški.
Armadi generala pl. Scholza in generala pl. Gallvvitza sta zlomili po ljutih bojih sovražni odpor med Lomžo in izlivom reke Bug.
Skupen uspeh v bojih od 4, do 6, avgusta znaša 85 častnikov in nad 14,200 mož ujetnikov, zaplenjenih je bilo 6 topov, 8 metalcev min in 69 strojnih pušk.
Čete, ki oblegajo Novo - Georgievvsk, so udrle od severa do Nareva skozi. Vzeta je bila utrdba Dembe.
Z juga je bila dosežena Visla pri Pien-kowu.
V Varšavi je položaj neizpremenjen. — Rusi obstreljujejo nadalje mesto 7 vzhodnega brega Visle.
Naša letala so metala bombe na kolodvora Novvo Minsk in Siedlce.
Jugovzhodno bojišče.
Pri in severno od Ivangoroda je polo žaj neizpremenjen.
Med Vislo in Bugom so nemške čete pri Ruskovali (jugovzhodno od Lubartova) z naskokom vzele sovražne postojanke in so severovzhodno od Lenczne izsilile izstop iz tamošnjih jezerskih ožin.
Najvišje vojno vodstvo.
v našem osamljenem mestu, hvala tudi prečastitim očetom kapucinom, ki so nam s prelepo slovesnostjo napravili toliko veselja.
Neki očka mi pravi po pridigi: Veste, to, kar so zdaj povedali na prižnici, bi morali napisati v časopisu, da bi imeli spomin na letošnjo porcijunkulo.« — » Kaj Vam je tako dopadlo, očka,« vprašam radovedno. »Veste, tisto, da razdira Bog s topovi okope naših grehov, tisto me jc prijelo za srce.« — »Res, očka,« pristavim tožno, »a v Gorici nc izhaja več noben časopis, »Slovenec« pa je doma tam daleč v beli Ljubljani. Lep bi pa res bil za nas Go-ričane tak spomin in shranili bi ga z večjo ljubeznijo, kakor izpraznjene šiapnele in šrapnelske kroglice,«
tj za
Zahodno od Gorice sloji Kalvarija, pora mrtvaških glav. V resnici, na tisoče in tisočo Italijanov jo izgubilo na njenem pobočju svojo življenje. Na našo strnn sioii pod Kalvariio Podgora, in vsi dosedanji boji so so vršili za to višino, ki je komaj 200-m visoka in dva kilometra dolga, toda vkljub temu proti italijanski meji zapira edini zložni prehod na Gorico.
V	»Pester Lloydu« z dne 6. avgusta popisuje Bela pl. Landauer boj za Pod-goro. Gozd nad njo jc skoro ves razrit. Na tej strani stoje bivališča naših vojakovi na drugi, proti sovražniku obrnjeni strani pa stojo jarki pehoto, prod katerimi tečejo žične ovire. Dosedaj so jih Italijani že večkrat zastonj obstreljevali, naši so jih vedno popravili.
Artilerijski dvoboj se vrši nepre^ stano. Od zahoda in vzhoda nasproti si leteči bombi, ena mimo druge, kakor da bi bila ena drugi namenjena. Nc vem, kakšno škodo povzročajo naše granate na oni strani, toda v naših vrstah je hvala Bogu le malo izgub.
V	ozkih jarkih jc lc težko sedeti, komaj da sc zlekneš po tleh. Izstrelek, ki udari od zadaj, nasuje s svojo grozno silo celo plast zemlje v jarek za hrbet. čepečega vojaka, katerega tako zelo stisne, da se more le z največjo težavo izkopati. Toda naši vojaki lažje prenašajo to bolečino v križu, kakor pa strašanski mrliški vzdnh pred rojno črto, kjer jo na stotine napadovalcev nepo-kopanih.
Plazim so po trebuhu in tako pridom na vrh slemena. Gledam v dolino na sosednji griček, kjer se sedaj krije sovražnikova pehota.
Petič so Italijani poizkušali vzeti goriško postojanko. Dva zbora, poleg

Jara teče približno 60 km vzhfidno od Ponieweca od severa proti iugu. Rus-kavola leži 8 'km jugovzhodno od Lubar-towa.
Berlin, 8, avgusta. Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče.
Nemška skupina ob Narevu se bliža cesti Lomža—Ostrov—Wiškow; na posameznih mestih se sovražnik trdovratno upira. Južno od Wiškova se je dosegel Bug. Serok ob izlivu Buga je bil zaseden. Pred Nowo Georgiewskom so vzele naše oblegovalne čete utrdbe Segrže.
V	Varšavi smo pridobili vzhodni breg Visle.
Južnov?hodno bojišče.
Pod pritiskom čet generalnega polkovnika pl. Woyrscha se umikajo Rusi proti vzhodu. Med Vislo in Bugom je vrglo levo krilo armadne skupine general-ieldmaršala pl. Mackensena sovražnika severno proti Wiepržu. Desno krilo se še Najvišje vojno vodstvo.
bori.
X X X
Zavezniške čete so predrle ruske Obrambne postojanke na obeh straneh \Vjeprža približno na višini Ljubarto-va. Tu je vrgla Ruse armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda, vzela Ljubar-tov in prodrla proti severu do kolena, ki g a napravi Wjeprž, ko se obrne proti zahodu. Desno od tam so pa druge čete nastopile iz prostora severno od Len-czne v smeri na obeh straneh Ostro-wa in priborile severni izhod iz jezerskega ozemlja Tysmienice in njenih potokov. 11. armada med težkimi boji zasleduje Ruse na cestah, ki vodijo od Biskupie in Cholma proti Vlodavi. Skoro polovica pota od železnice Ljublin— Cholm do železnice Lukow—Brest Li-tovsk jc za nami.
V	Varšavi so nemške čete prišle na Vzhodni breg Visle. Severno od Varšave so pa vzele trdnjavo Segrže ob Bugu. Vsled tega preti velika nevarnost ruskim četam v Novogeorgievsku, ki imajo sedaj le še komaj 15 km široko pot za umikanje.
Po dolgotrajnih, izredno krvavih bojih se je Hindenburgovi armadi posrečilo, da so se približale cesti Lomža—Ostrow—Wiškow. Južno od Wiško-wa so že dosegle Bug in vzele trdnjavico Serok, ob izlivu Nareva v Bug.
XXX
RUSKI GENERALNI ŠTAB O IZPRAZNITVI VARŠAVE.
Berliner Tageblatt« priobčuje:
Petrograd, 6. avgusta.
Generalni štab generalissima naznanja: Vsled razmer splošnega položaja so dobile naše čete zapadno od Varšave povelje, da gredo nazaj na desni breg Visle. Po došlem poročilu se )e to povelje izvedlo. Čete, ki so krile Varšavo, so šle 5. avgusta ob 5. uri zjutraj, ne da bi jih bil sovražnik napadel, nazaj na določeno jim fronto, potem ko so za seboj razstrelile vse mostove Vislo.
cez
POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Dunaj, 7. avgusta. (K. u) Iz vojnega časnikarskega stana: Ruski generalni štab poroča: Brez navedba dneva: V zadnjih treh dneh je izvajal sovražnik velikanske napore, da nas vrže iz odseka ob Narevu od Ostrolenke do Lomže. Pri Jedvabnu nadaljuje sovražnik boj v strelskih jarkih, kjer mi v bojih radi razstreli) podkopov vedno nadvladujc-mo. Na čelni črti Pisa Škva je nas napadla cela sovražna armada. Sovražnik jc nastopil najbrže z ojačenji, ki so do-šla iz Francije. Kljub temu smo sovražnika v tem odseku popolnoma porazili, ker potreboval jc cel teden, preden je iztisnil naš zadnji polk iz vasi Serval-ke, med tem ko se boj za pohode čez Narev pri Ivangorodu še ni niti pričel. Pri izlivu Škve se je sovražnik s splavi prepeljal na drugi breg. Prepeljavo ar-tilerije čez Narev smo pa uspešno preprečili in z bajoneti uničili sovražne oddelke, ki so bili oropani svoje artile-rije. Ti porazi so prisilili sovražnika, da je iz Francije došla ojačenja odpoklical iz tega odseka in da jih je odposlal k Rozanu, da ojači tamošnjo skupino, ki je bila še znatno ojačena po ojačenjih, došlili z levega brega Visle. . A tudi vse te napore, da bi prodrli proti vzhodu, jc preprečil potok Orz. Sovražnik jc nato tu izpremenil smer svojih napadov in se zdaj zelo trudi na bojni črti Narev—potok Orz, da bi prodrl v severovzhodni smeri v hrbet pri Ostrolenki. V tridnevnem boju je sovražnik ponovno naskočil z velikimi množicami pehote, imel je težke izgu-. be in je v tem času prodrl le dve do tri' vrste naprej. Naše čete so dne 2. avgusta med zelo ljutim odbitim nemškim napadom opazovale, kako da je sovražna konjenica nastopila proti lastni odbiti pehoti, da jo prisili nas še enkrat napasti. Nemške izgube so tu zelo velike. V južnem odseku boja pri vasi Pokrzywnica je zbral sovražnik veliko množico pehote, da prekorači dolino ob potoku Orz. Naša artilerija je pa zlomila sovražni napad in je prisilila nemške sile, da so se razkropile. Naše izgube so tu zelo velike, a naše čete se tu hrabro upirajo sovražnemu smotru, ki namerava s črte ob Narevi izvesti težak udarec za hrbtom tistih ruskih armad, ki zavirajo v dolini Wieprz Ma-ckensenovo prodiranje.
V smeri Bavsk—Riga dne 3. avgusta boji. Ob potoku Nisse vzhodno od Ponievvica so zbrali Nemci svoje sile in nadaljujejo protiprocliranje. V tem ozemlju so se razvijali boji zadnjih dni z menjajočo srečo. Ob Narevi smo odbili dne 3. avgusta trdovratne sovražne napade v smeri Kolno—Lomža, a ob izlivu Škve in v odseku Ostrolenka so se umaknile naše čete po trdovratnih bojih v novo črto.
Ob Visli so se naše čete po dobljenih ukazih umaknile s črte Blonie— Naclarzy v postojanko Varšava. Tega
Ljublin.
rezerve, tedaj večkratna premoč je napravila skrajno silovite sunke proti naši fronti, posebno proti višini pri Pod-gori.
Dne 17. julija se je laškemu zrakoplovu ponesrečil napad z bombami na goriško železniško progo. Še istega dne se je začel ogenj artilerije, ki je prihodnjega jutra od rane zore obsipaval celo fronto, posebno pa višino pri Podgori. Z nezmanjšano silovitostjo so grmeli laški topovi noč in dan do 22. julija. Ta dan se jc ogenj nekoliko polegel. Toda vendar je tudi vse prihodnje dni deževalo granat in zažigalnih bomb nad postojanko in mestom, pa brez posebne škode. 8. julija so naše posadke na Sabotinu in Oslavju odbile manjši napad laške pehote, prihodnjega dne pa napad na Oslavje in Pevmo. Popoldne so se ravno tu razbili štirje napadi in šele sedaj se je začel glavni napad na podgorsko višino. Bil je naperjen proti južnemu delu.
Po izdatni pripravi z artilerijo, minami in ognjem strojnih pušk se je laška pehota v triurnem napadu v več zaporednih črtah priplazila z izredno vstrajnostjo do ovir pri naših postojankah. Naša artilerija je že doslej izvrstno delovala. Komur izmed napadalcev je bilo prizanešeno, ta je pa padel v pogubnem ognju naše pehote.
Dne 20. julija je sovražnik neprestano obstreljeval višino pri Pevmi in sovražni patrulji se je posrečilo, da je na enem mestu razdrla našo žično oviro. Šo pred ognjem smo popravili to škod o in istočasno krvavo odbili napad treh laških bataljonov na. Sabotin in napad z ročnimi granatami pri Oslavju.
Ob 9. uri dopoldne je sovražnik z močno pehoto ponovil napacl na Pod-goro, toda ta napad je bil že čez poldrugo uro zlomljen pri naših žičnih ovirah, na kar je laška pehota takoj otvorila besneč ogenj proti višini.
Popoldne so Lahi napadli od severnega roba vasi Ločnika in od zahoda. Metalci min in strojne puške so pregnale posadk^ enega naprej potisnjenega jarka. Naglo jc pritisnil sovražnik in se zakopal z malimi vrečami peska. V novem napadu so se morali naši branilci umakniti skozi vrzeli razstrelje-nih ovir v zadaj stoječo strelsko črto. Toda že čez pol ure je junaški odpor branilcev, ki so se borili z izrednim zaničevanjem smrti, vse popravil: sovražnik je bil krvavo vržen nazaj iz vseh na novo priborjenih postojank.
Bile so brigade Pistoča, Casale in Pavia od 6. armadnega zbora, katere so napadale, na fronti 12000 metrov. S kopiti, kamenjem, pestmi in zobmi se je bojevalo.
Prihodnjega dne si utrujeni sovražnik ni več upal do tega mesta. Dva napada sta se razbila ob Sabotinu. Toda že popoldne jc prišlo do 1reh trdovratnih napadov, kajti hoteli so Pocl-goro na vsak način. Po dveurnem boju smo sovražnika vse trikrat zdrobili ob žičnih ovirah. S protisunkom, podprti ocl artilerije in min, smo potisnili sovražnika še bolj nazaj. Med tem pa smo vkljub dušečim bombam zavrnili še dva sovražna napada, na Pevmo.
22. julija sc je opazilo, da artilerijski ogenj odnehava. 23. smo že v kali zadušili napad na. Podgoro in s sijajnim protinapadom smo sovražniku iztrgali tudi zadnji ostanek izgubljenega kosa jarka. Sovražnik jc bežal in pustil na bojišču gore pušk, bajonetov, patron in lopat.
Naslednje dni je bilo le slabotno obstreljevanje. Za 28. julij, god laškega kralja, so mu hoteli pokloniti Gorico. Za god pa je dobil kralj poleg do zdaj še neznanega števila ujetnikov in ranjencev samo pri Podgori čez 3000 I mrtvih, med njimi razmeroma mnogo častnikov.
gibanja sovražnik ni zaviral. Nemške čete, ki so prejšnje dni prekoračile Vislo pri Maciejowicah, so dne 2. t. m. z močnimi silami izvecllc več napadov, da — brez uspeha — razširijo zasedeno ozemlje. V ozemlju prehoda čez reko pri Ivangorodu so naše čete načrtoma zbrali črto na levem bregu Visle.
Med Vislo in Bugom trajajo še boji. Na desnem bregu Wieprza pri jezeru Dratov severozahodno od vasi Leczna in na cesti Cholm—Wlodawa—Goraly-za je sovražnik poizkušal z močnimi silami prodreti našo bojno črto. Boj se je bil s tako ljutostjo, da ji skoraj ni zgleda. Odlikovala se je 42. -divizija, ki jo je podpiral 19. pešpolk K os t roma in 18. polk 70. divizije. Tekom včerajšnjega dne se je vsipavala toča krogel v naše strelske jarke, a čete so vztrajale in so se v nastalih duplinah krile in so odbile trdovratno sunek sovražnih sil. Ko je napočila noč, so poclvzele nato krepko protiprodiranje in so vrgli Nemce, ki so se v neredu umaknili. Med protinapadi pri Cholmu so vojskni avtomobili k uspehu veliko pripomogli. Ob Bugu, ob Zlati Lipi in ob Dnjestru nobenih podjetij.
Petrograd, 6. avgusta.
Generalni štab generalissima naznanja: V smeri proti Rigi se je sovražnik po bojih ob Muši 4. avgusta v vsej naglici umaknil nazaj do reke Ekave, pustivši v svojih strelskih jarkih mnogo granat in mu-nicije. V okolici Poniewieza boji še tra-trajalo. Nemcem se je znova posrečilo, prodreti nekoliko naprej. Ob narevvski fronti so Nemci podvzeli napade v smeri na Lomžo in od fronte Ostrolenka—Rozan. Započeli so ofenzivo z znatnimi močmi na cestah proti Ostrowu. 4. avgusta se je vršil skrajno ljut boj v odseku reke Oje. Naše čete so izvedle proti sovražniku, ki je na več mestih prekoračil to reko, energične protinapade. Zapadno od Varšave dalje južno od velike ceste v Blonie smo 4. avgusta uspešno odbili nemške napade. Sovražnik je dospel z izredno velikimi izgu bami do naših bodečih žic, kjer ga je pa naš ogenj ustavil. Desno od Visle pri Ma cievicah je položaj na splošno neizpreme njen. V okolici Ivangoroda so prešle naše čete, ne da bi jih sovražnik napadel, na desni breg Visle, razstrelivši za seboj mo stove, Med Vislo in Bugom so naše čete 3. avgusta pozno zvečer odbile Nemce izredno velikimi izgubami. Na številnih točkah front so omogočili ti krajevni uspehi, ki so se izkoristili s kratkim zašle dovanjem, da so mogle naše čete še isto noč, ne da bi bile ovirane, zavzeti novo ugodnejšo fronto na levem bregu Buga, ka kor tudi v smeri Vladimir—Volinski—Ko vel. Ob zgornjem Bugu, Zlati Lipi in ob Dnjestru nobene izpremembe.
PADEC VARŠAVE V DRŽAVNEM SVETU.
Petrograd, 6. avgusta. (Kor. ur.) Začetkom seje državnega zbora je podelil predsednik Kulomsin članu grofu Bobrin-skemu besedo, ki je izvajal: Ker je danes prešla Varšava v roke sovražnika, državni zbor ne more molčati. Klanjamo se volji Boga in črpamo pogum v zavesti, da je poznala domovina že več preizkušenj in da čim žalostnejša je naša duša, te močnejše želimo, da se vodi vojska do končnega smotra. Jamčita za zmago duh in neupogljiva volja složne Rusije. Klanjamo se do tal pred bolestjo naših poljskih tovarišev. Srčni bodite, bratje! Trpite nekaj časa; dan zmage napoči tudi Vam. Objokujemo izgubo poljskega glavnega mesta, sestre Rusije. A Rusija ne pravi: Zdravi! Z Bogom!, marveč: »Na svidenje!« Predsednik se pridruži popolnoma tem bolestnim izjavam, nakar je odgovoril poljski član državnega zbora Šebeko sledeče: Ginjenim srcem nastopim na govorniškem odru. Sedanji dogodek tiče tako našo domovino in nas vse, ki smo Poljaki, da bi morali biti železnih živcev, da bi mogli prenašati po Previdnosti poslano nam trpljenje. Pred dnevi so me globoko ganile izjave dume glede na žalost Poljske. Mi Poljaki jih ohranimo v neizbrisljivem spominu. Danes se nam z odra visoke zbornice izraža globoko in bratsko ročustvo ruskega ljudstva za Poljsko v njeni nesreči. V sredi nesreče se spominjamo okolnosti, da nas je na teh tleh dolga vrsta zgodovinskih dogodkov ustvarila za nedeljiv poljski narod izrecnega slovanskega značaja. Železna veriga veže sedanji rod z gomilami minulosti in z zmagami bodočnosti. V imenu boljše bodočnosti Vas prosim, dovolite mi, da tu najslovesnejše izjavim, da poljski narod ni tlačen, marveč da je svoboden, da ni iz-
črpan in pod hlapčevstvom, marveč da je močan. Hvala njegovemu mogočnemu narodnemu življu, in v zavesti, da bo zavzel v rodbini Slovanov svoje mesto na dostojen način, se bo vojskoval z Vami do zadnjega zdihljaja in ne bo nikdar izdal zastave slovanstva. (Pritrjevanje.) Predsednik zakliče: Živio poljski narod!
ANGLEŽI GRAJAJO RUSE, KER NISO DRŽALI VARŠAVE. London. 8. avgusta. (Kor. ur.) »Mor-ningpost« izvaja: Narodu moramo povedati, da je položaj resen. Kar more še reči obrtno olepšavanje, to stoji, da bi Rusija ne bila popustila Varšave, če bi jo nc bila to prisilila grenka sila. Največje obkolje-vaino gibanje nemških armad še ni končano, gibanje je skrajno nevarno in strašno. Vsa previdnost in spretnost velikega kneza in vsa sijajna vztrajnost ruske pehote bo potrebna, da uidejo mreži, 'ki so jo nastavili veliki strategi, ki vodijo nemško armado. Stvar sporazumnih velesil stoji zdaj na ostrini noža. Položaj je zdaj tak, da se mora storiti najskrajnejše, česar jc narod sposoben.
»TIMES« IN VARŠAVA. London. (K. u.) »Times« pišejo o zavzetju Varšave: Trapasto bi bilo trditi, da je zavzetje Varšave le male vojaške in politične važnosti. Izguba Varšave povzroča, da je za negotovo dobo nemogoče zopet pričeti prodiranje, ki bi resno moglo groziti Nemčiji. Pomirljivo je, ker Nemci niso uničili ruske armade.
FRANCOZI O PADCU VARŠAVE.
Pariz, 8. avgusta. (Kor. ur.) Časopisje poizkuša javnost o padcu Varšave pomiriti. Izjavlja, da nemško prodiranje ni doseglo svojega namena, da bi namreč obkolili in uničili ruske armade. »L' Information« izvaia Zavzetje Varšave je velik uspeh za centralni državi, a svoj smoter sta dosegli le deloma, ker se morejo ruske armade umikati.
ANGLEŽI O RUSKEM UMIKANJU.
London. (K. u.) Vojaški sotrudnik lista »Morningpost« piše o umikanju Rusov: Težave takega umikanja so se čutile že med umikanjem v Galiciji. Ker je pa sovražnik takrat korakal povsod le v eni čelni črti, je bilo le malo nevarnosti, da bi mogle biti odrezane velike množice čet. Zdaj je položaj bolj zapleten. Armada ima zasedeno čelno črto 300 milj in je izpostavljena obkoljevalnemu napadu s severa, z zahoda in z juga. Jasno je, če se vzamejo vse sile nazaj, bi sledilo, da bi bila vsa vojna sila obkoljena približno v sredi zasedenega ozemlja. Sovražnik namerava očividno ponoviti bitko pri Seda-nu v velikem slogu.
RUSI BODO PUSTILI TUDI BREST LITOWSK? Kodanj, 7. avgusta. »Tidendes« poro« ča: Nevtralnim poročevalcem se je ukazalo zapustiti Brest Litowsk. Sliši se, da so tudi v Brest Lit.owskem ukrenili »za vsak slučaj« vse potrebno za umaknite/ glavne ruske fronte.
SPLOŠNA IZPRAZNITEV ZAHODNE RUSIJE.
Kristijanija, 8. avgusta. »Morgenbla-det« poroča iz Petrograda; Finančni minister je nakazal za 100 miljonov rubljev kredita, da se izpelje splošna izpraznitev zahodnega ozemlja Rusije.
RUSKO OPUSTOREVANJE.
Iz vojnega tiskovnega stana se po« roča: Rusi so pri svojem umikanju zelo poškodovali železnice zahodno od Visle. Razstrelili so vse mostove in tire. Radom je nepoškodovan. Skoro vse prebivalstvo je ostalo v mestu. Nasprotno so pa Rusi pred svojim odhodom zažgali Novo Aleksandrijo. Patrulje so hodile od hiše do hiše in zažigale, dokler ni bilo celo mesto v ognju. Med Radomom in Vislo so požgane vse vasi. Tudi polje jc opustošeno. Podobno je tudi med Bugom in Vislo.
IZ RIGE.
London. (K. u.) »Morningpost« poroča iz Petrograda: V Rigi se je na ulicah culo malo nemškega govorjenja in je bilo videti malo Nemcev. Ko so se pa pripravljali Rusi na odhod, je napravljalo mesto Riga vstis, ki slavi narodni praznik. Povsod si videl Nemce, povsod je svirala godba, povsod je kazalo občinstvo svoje radost.	I
ODLOČITEV PADE NA ZAHODU.
Berlin. Iz Londona • ! ča: »Slan' dord izvaja: Izprazniti	Ve je uso-
den udarec tako za Ru io k. or tudi
za
zaveznike, »Daily Telegraph« sodi, da ie blizu 'kritična ura za zahodno bojišče. Medtem ko se Rusi lahko umaknejo v svoje brezmejno ozemlje, tega v Franciji ni mogoče. Nemška poplava dovede lahko do odločitve tudi na zahodnem bojšiču in lahko odloči vojsko sploh.
JADIKOVANJE »RJEČI«.
Kodanj, 8. avgusta, (Kor, ur.) »Rječ« objavlja članek, ki izvaja: Obletnica vojske ni donesla zaželjenega uspeha. Rusi stoje danes na tisti črti, kjer so svoječasno nameravali pričeti boj. Račun sovražnika, da Rusi, in njih zavezniki niso gotovi (?), se je popolnoma obnesel. Nočemo si prikrivati, da se jc pokazala naša naloga kot veliko večja, zmedenejša in težavnejša, kakor smo pričakovali,
»NOVO VREME« POZIVA ZAVEZNIKE NA POMOČ.
Kodanj, 8. avgusta. (K. u.) V član-Ku, ki vzbuja veliko pozornost, zahteva »Novo Vreme« dejanj od zaveznikov na zahodu. Ob velikem nemškem sunku so žrtvovali Rusi več armadnili zborov, da rešijo zaveznike. Nemci so se nato vrgli na vzhod.. V Rusiji se je pričakovalo podobno postopanje od strani zaveznikov. Ruska armada krajša zdaj svojo bojno črto in se umika v nove postojanke. V boje sta zapleteni skoraj dve tretjini nemške in avstrijske armade. Naši zavezniki morajo te primeroma ugodne okolnosti izrabiti in pričeti prodirati.
OJSTER MILJUKOVOV GOVOR V RUSKI DUMI.
Kodanj, 8. avgusta (K. u.) »Rječ« poroča v zadnjem govoru voditelja kadetov Miljukova, da je njegovemu govoru cela levica zelo ploskala. Uradno poročilo o seji njegovega govora niti omenilo ni. Izvajal je: Vlada je povsod zavirala nalogo dume, da se uvede v celi deželi smotreno politično življenje. Popolno nezaupanje nasproti ljudstvu tvori še vedno vodilno misel našega političnega življenja. Pod pretvezo vojskne sile so uvedli najnesmisel-nejše preganjanje tujcev, osobito judov. Videli smo najneumnejše, najnaivncjše odredbe, da se uvede naša narodnost v no-voosvojeni deželi Galiciji. Odposlali so tja 'kot uradnike izvržek uradnikov z dežele, ki so takoj ubili vzore malih narodov. Danes šele je po meglenih ulicah generali-sima padla beseda o samoupravi Poljske. O sodni razpravi proti socialističnim poslancem je Miljukov izjavil, da znači rusko zavijanje pravice za vse čase in je zahteval, naj jih takoj vrnejo dumi in naj takoj pomiloste politične zločince. Ves narod govori o izdajalstvu, kar vlada naravnost goji, ker kaže na jude in na neruske rodbine, vsled česar so bili moskovskemu podobni pogromi. Tudi podkupovanje buj-on cvete. Z odstopom vojnega ministra se ni nič doseglo, ker je dumo naravtnosl varal. Zahteva naj se sodnijsko preišče kct državni zločin.
Novi laški napadi na dssbrdobshi pla noti popolnoma odbiti. - Grile brilo trdno u naših rokah. - Topovski boli na koroški in tirolski meji. -uspehi naše mornarici.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7, avgusta. Uradno se razglaša:
Na Goriškem se je nahajal odsek bojne črte vzhodno od Pollazzo — Redipulje dopoldne pod zelo ljutim sovražnim artilerijskim ognjem. Popoldne je izvedlo več italijanskih bataljonov napad na ta odsek, a so po kratkem boju ustavili prodiranje. Na vseh ostalih bojnih črtah na Primorskem, Koroškem in na Tirolskem so bili le boji s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dana), 8, avgusta. Uradno se poroča:
Po novi ljuti artiljerijski pripravi je napadla močna italijanska pehota zvečer
6.	avgusta rob planote v odseku Polazzo-Vermeljan. Tudi ta napad je bil, kakor vsi prejšnji, ki so bili naperjeni na Griže Brdo, popolnoma odbit. Sicer so bili na Primorskem, Koroškem in na Tirolskem boji s topovi.
Dne 6. avgusta zvečer in ponoči na
7,	avgust je udrla italijanska pehota z dvema bataljonoma čez Forzellina dei Mon-togo jugozahodno od Pejo na Tirolsko. Po teh silah v jutranjih urah 7, avgusta poiz-kušen napad je bil preprečen že z ognjem naše artiljerije in pehote. Italijani so šli med živahnimi »Eviva Italia« in »abasso Austria« klici kar najhitreje nazaj.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju,
Dunaj, 7, avgusta. Uradno se razglaša:
Po nekem našem podmorskem čolnu dne 5. t. m. potopljeni italijanski podmorski čoln je bil »Nereide«. Dne 26, 6, na isti način uničena torpedovka se je nazi-vala »V. p. n.« Zvečer 29. 7. jc v Tržaškem zalivu neko vozilo zadelo na mino in je zletelo v zrak; ne da bi bilo takrat radi viharnega vremena mogoče poizve-deti, kakšne vrste da je bila žrtev. Zdaj se je s popolno gotovostjo pokazalo, da je bil to italijanski podmorski čoln »Nautilus«, ki se je takrat potopil s celo posadko. Že prej je bil žrtev naših min italijanski tor-pedni čoln »VI, p, n.« in torpedni čoln »XVII. o. s.« z vso posadko, kar se je že poročalo.
Mornariško poveljstvo.
Griže brdo trdno v naših rokah.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikar-oitega stana se poroča:
Griže brdo, trigonometer 118, se nahaja trdno v naši posesti, odkar smo je 26. julija začasno izgubili.
Italijansko poročilo z dne 27. julija pač poroča, da je bilo vzeto Griže brdo 26. julija z naskokom. Bodoča poročila so pa izgubo te gore ravnotako zamolčala, kakor tudi izpraznitev gore Sv. Mihaela, ki je bila začasno 26. julia v italijanskih rokah. V poročilih italijanskega generalnega štaba 28. in 31, julija omenjeni točki nista navedeni. V poročilu 1. avgusta se govori o italijanskih postojankah v okolici Griže brda, Potemtakem tiče tudi označba po-
ročila z 2. avgusta »naša« (italijanska) postojanka na Grižem brdu le splošno okolico pri tem kraju. Italijanska črta gre tam ob južnozahodnem robu deloma na najbližjo razdaljo pred lastnimi postojankami.
XXX
Italijanska uradna poročila.
V Kordevolski dolini smo nadaljevali ofenzivo, da bi popolnoma zasedli Gol di Lana, čegar strelske jarke, potisnjene proti Salesei, Pieve di Livinal-longo in Igai smo osvojili v bojih dne 17. in 27. julija. V močnem sovražnem ognju se je posrečilo naši pehoti, ki jo jc uspešno podpirala artilerija, da jc zavzela močno utrjen strelski jarek, ki je bil zgrajen v varstvo zgornjega pobočja Gol di Lana.
Na kraški planoti jc napravil sovražnik včeraj popoldne ljut napad v smeri Kapucinskega gozda z namenom, da bi preprečil naclaljno prodiranje našega središča in levega krila. Naše čete so zadržale naval in ko so nato s tem večjim elanom prešle zopet k napadu, se jim je posrečilo, da so zavzele zelo močno utrjen dolg strelski jarek, imenovan pri nas »veliki strelski jarek«, ki obvladuje vzhodni rob Kapucinskega gozda in dohod k Sv. Martinu na Krasu. Pozno zvečer je poizkusil sovražnik, ki ga je podpiral močan, dolgotrajen artilerijski ogenj, nov napad proti našim črtam, ki je ostal brezuspešen.
Poročilo z dne 6. avgusta: Na celi fronti se po došlih naznanilih ni nič važnega zgodilo. Vsekakor smo mogli na Krasu nekoliko napredovati. Ujeli smo 160 sovražnikov, med njimi 1 častnik. Minolo noč je eden naših vodljivih zrakoplovov bombardiral sovražni tabor v okolici Doberdobskega jezera. Sovražna artilerija ga je obstreljevala, vendar se je nepoškodovan vrnil na svoje vzletišče. Neki drug vodljivi zrakoplov je zelo uspešno bombardiral železniško vozlišče na Opčinah, na povx-atku je zrakoplov napadlo avstrijsko povodno letalo in vrglo od zgoraj dol tri zažigalne bombe. Zrakoplovu se jc posrečilo s streli na krovu pognati sovražno letalo v beg\ Zrakoplov se je nepoškodovan vrnil v naše črte.
Laško poročilo o izgubi »Citta di Jesi«.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana: Uradno laško poročilo o izgubi zrakoplova »Citta di Jesi« z dne 6. avgusta slove: Minulo noč je nek naš zrakoplov metal bombe v Pulj, kjer so se že ponovno z dobrim uspehom izvedli zračni napadi. Iz vzrokov, katerih ni mogoče dognati, je padel zrakoplov v morje. 1 osadka — 3 častniki in 3 možje — je zdrava in ujeta. (Neresnično v tem poročilu je, da bi ta zrakoplov metal bombe. Bil je sestreljen, predno je letel čez pristanišče.)
Zemljevid k bojem pri Varšavi.
Nad 600 topovskih strelov pa nobene žrtve.
Angel Fovčič piše z južnega bojišča: Nad 600 topovskih strelov je oddal Lah proti naši postojanki, pa nismo imeli nobene žrtve. Blizu nas je Sv. Gora! Tu sovražnik ne prodre; mi ga mirno pričaku jemo. Marija svetogorska je z nami!
Junaški Dalmatinci,
ki se bore pod poveljstvom majorja Turu-dija, so bili že v 36 težkih bojih. Precej jih je padlo, tako so n. pr. od nekega voda ostali samo štirje, saj je na vsakega Dal-matinca prišlo 7 Lahov, Neka stotnija Dal-matincev je dobila naenkrat 3000 K za laške puške. Za vsako puško dobe 5 K.
Lahi izgubili v bojih od Soči 1500 častnikov.
Južni vojni dopisni stan: V zadnjih dveh bojih ob Soči se cenijo izgube vojvode Aosta na 1500 častnikov. Sigurnost naše pehote karakterizira, cla ie od ranjenih ujetih častnikov 80% ranjenih skozi pljuča in sicer od 2 do 3 krogelj.
Ob robu Doberdobske planote.
»Pester Lloyd« priobčuje naslednji dopis svojega vojnega poročevalca: Vojni poročevalski stan, 7. avg. Na Primorskem sc je včeraj ob robu Doberdobske planote, po kratkem bojnem odmoru, z novo močjo začel artilerijski boj. Iz neke baterijske postojanke na visokem Krasu, ki je iz razumljivih vzrokov no smem bliže označiti, sem mogel dne 5. t. m. obstreljevanje precej natančno opazovati. Od opoldne do poznega večera so sovražni topovi le tedaj in tam prenehali, kjer so jih naši prisilili k molku, kar se je vsekakor dogajalo točka za točko.
V	zgodnjih popoldanskih urah je bila gora Sv. Mihela cilj ljutega ognja. Istočasno se je obsipala s šrapneli in granatami nižava med razvalinsko višino pri Zagraju in kraj Doberdob. Toda po nekolikih salvah iz naših baterij so bili streljajoči topovi očividno temeljito zmoteni v svojem delu, kajti sedaj se je obrnil ogenj novih baterij iz boka na črto od Monte dei sei Busi do gore Kosiča. Po obzorju se razsipajo šrapnelski oblaki, ki jih vsakokrat, jasno vidno, preženo dalje zadaj pojavljajoči se rdeče obrobljeni lastni šrapnelski oblaki.
Sedaj se je obrnil naš ogenj proti sovražnim pehotnim postojankam. Zaporedno so udarjale naše granate v črto pod gozdnim robom in naše zadetke je bilo s prostim očesom spoznati. Proti večeru so prihajali že zadnji izstrelki lagunskih baterij, izravnali so brez moči in s tem je bilo dokončano dnevno delo, ne da bi bili Italijani z več nego tisoč izstrelki le količkaj izpremenili bojni položaj.
V	večernih urah je bil pri Grade-žu videti ogromen vodni steber. Po vsej priliki je ondi sovražni čoln zadel na lastno mino.
V	stanu poveljstva, kjer se mudim na obisku, so mi veliko pripovedovali o bombnih naporih italijanskih letalcev, ki so pa šele pred par dnevi doživeli zopet enkrat žalosten konec. Iz precejšnje višine so naši sneli sovražnega letalca, ki je zakrivil nekaj lijakov na prostem Krasu. Eden letalcev se je hotel s skokom rešiti iz višine 300 metrov ter se je ob padcu do smrti razbil. Drugega so našli popolnoma zgorelega.
Četudi se italijanske čete, posebno njihovi častniki, lirabrejše bore nego se v obče govori, se ofenzivnega duha italijanske mornarice doslej ne more posebno hvaliti. Proti Devinu je bil svoj čas nanerjen torpedni napad, potem ko ae je nekaj časa obstreljeval Tržič. V hrambo je pri Devinu posegel le en sam naš top, ki je že po dveh strelih prisilil napadalca, da je hitro krenil na des-
no. Od tedaj se na oni strani zadovoljujejo z obstreljevanjem tega pasu iz mnogo bolj oddaljenih baterij.
Lastna kritja, kjer se splob morejo napraviti, kažejo o virtuozni tehniki, vendar pa stavijo svoje posadke kljub vsemu na najtršo izkušnjo, kajti kadar le zadene kaka bomba, ki jo neizbežno spremlja dež kamenitih drobcev, je treba imeti naravnost nadčloveško odporno silo. O tej odporni sili krožijo tu v krogih predpostavljenih pravcate legende. Posebno dična vloga pripada v tej junaški borili sanitetnemu moštvu, ki svoje, v mirni dobi manj cenjeno delo izvršuje tu v uničujočem sovražnem ognju junaško in veselo. Neki višji italijanski štabni častnik, ranjen v prsi, na roki, vratu in plučih, ki so tra danes prinesli, je pripovedoval, da so ga ob napadu njegovi ljudje ranjenega pustili na cedilu dvajset korakov pred sovražno fronlo, dasi jili je ponovno zaklical; le občudovanja vredni 'iožr-tvovalnosti našega sanitetnega moštva, ki ga je v dežju krogel ure daleč neslo, ima zahvaliti svojo rešitev. »Miracolo-so« (čudovito) imenuje na dopisnici, ki jo je poslal svojim domačim, obnašanje naših ljudi.
S koroškega bojišča.
»Karntner Tagblatt« poroča: S koroškega bojišča smo doznali 6. avgusta, da je položaj na splošno neizpremenjen. Delovanje italijanskega topništva je bilo zadnje dni živahnejše. Na nekem mestu naše bojne črte se nam je posrečilo, prizadeti slabejšim sovražnim oddelkom znatno škodo; na nekem drugem mestu se je Italijanom poizkušeni napad z ognjem ponesrečil. Naše topništvo jc med drugim doseglo lepe uspehe proti nekemu sovražnemu štabu in proti neki koloni prenosnih živali. Neki naših vrlih patrul se je posrečilo, da je po boju, ki je trajal celo uro, prisilila sovražno patrulo, da se je umaknila. Naša palrula ni imela nobenih izgub.
Kako je »Hensel« proslavila padec Varšave,
Dunaj, (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Ob padcu Varšave in Ivangoroda so razvili na utrdbi Hensel cesarsko zastavo in jo pozdravili s 84 na sovražnika namerjenimi streli. Sovražnik je pa na Scorluzzo, na italijanskih tleh sedla Stilfser, povodom zmagoslavja za Varšavo in Ivangorod razvito črno-rmeno zastavo izstrelil brezuspešno 30 granat. Lepo zmagoslavje se je tudi slavilo v kraju Borgo pred lastno glavno obrambno postojanko,
Italijanske granate v Sextnu.
»Pester Lloydu« poročajo 7, t. m. iz Inomosta: Pred nekaj dnevi so padale italijanske granate v 'kraj Sexten. Prihajale so iz italijanskih topov onstran kreuzbcr-škega sedla in so veljale nekemu oddelku čet. Ena granata je udarila v jedilnico hotela »pri Pošti«. Od gostov, ki so sedeli za mizo, je bilo dvanajst ubitih, več pa ranjenih. Odredila se je delna izpraznitev Sextna,
Celo Italijanom se jc pričelo ob paden Varšave jasniti.
Lugano, 8. avgusta. (K. u.) Tudi v časopisju se prične zrcaliti pravo mnenje o važnosti padca Varšave. Prejšnji polkovnik generalnega štaba, znani vojaški pisatelj Barone likvidira svojo bogato zalogo nemških in avstrijskih nesreč in te še prorokuje, da ne bosta osrednji državi pozneje kakor koncem marca prosili radi lakote in sile miru. Mussolim svari, naj se ne veruje, da bi Rusija, tudi v slučaju razveseljivih balkanskih presenečenj mogla zopet prodirati, preden ne poteče jo mesci in da bi mogla sploh zopet osvojiti nazaj 1 oljsko ali celo vpasti v Nemčijo. Nova zimska vojska je neizogibna, ne da so na bojišču, marveč da sc v delavnicah streljiva in v ladjedelnicah predvsem
ustvariti premoč sporazuma štirih nad Avstrijo in Nemčijo.
Šest generalov odslovljenih.
Lugano, 8. avgusta. Radi na fronti izkazane nesposobnosti je bilo doslej na kraljev ukaz odslovljenih šest generalov. Nadaljnje odslovitve slede.
Nove laške rezerve.
Milan, 7. avgusta. Novo izvežbane čete tretje kategorije iz južne in srednje Italije so sedaj vse spravili v severno Italijo, kjer sedaj tvorijo rezervo.
Razmere v Benetkah.
Lugano, 6. avgusta. Iz Benetk se poroča: Zadnje dni so se vršili tu težki izgredi stradajočih. Ker se je vsled vojne ustavil ves tujski promet, je na tisoče ljudi ostalo brez kruha. Večina trgovin na Piazzi je zaprta, hoteli so preurejeni v bolnišnice. Tudi premožni domačini so iz strahu pred sovražnimi letalci zapustili mesto. Trgi so zapuščeni. Tudi samostani so prazni, ker so se redovniki in redovnice umaknili v notranjost dežele. Ker je do-važanje živil vsled vojaških transportov zelo otežkočeno, manjka najpotrebnejših živil. Cene so dosegle nezaslišano višino. Ker je ob obali ustavljen tudi ribolov, ne prihajajo na trg niti ribe, kar se ob pomanjkanju drugih živil sedaj posebno živo čuti. Vsak večer se zbirajo brezposelni delavci in drugi stradajoči, katerih število vsak dan narašča. Pred municipijem je prišlo do hrupnih demonstracij ter je straža le s težavo razkropila množico. Več oseb so tudi aretirali, a jih zopet izpustili, tembolj ker je bilo med njimi več mater z malimi otročiči. Župan se jc obrnil v Rim s prošnjo, da se nemudoma pošlje živila, ker se je drugače bati resnih nemirov.
Tatvine v italijanski armadi.
Milan, 8. avgusta. (K. u.) »Corriere della Sera« poroča, da so v Mantovi zaprli deset vojaških oseb in njihove prikrivalce, ker so že delj časa izvrševale tatvine na škodo armade.
Drobne iz Italije.
»Zeit« poroča: V Florenci je sedaj interniranih 1609 cesarju zvestih avstrijskih Italijanov iz obmejnega ozemlja. »Frankfurter Ztg.« javlja: Laška vlada je končno vendarle pustila nekaj časnikarjev na bojišče. Vodili pa jih bodo po fronti ločeno.
Slaba vinska trgatev v Italiji.
Chiasso. (Kor. ur.) »Avanti« napoveduje, da bo vinska trgatev v Italiji radi trtne uši slaba, osobito v Toskani.
Italijanski poslanik v Carigradu se odpravlja na odhod.
Kodanj, »Matin« poroča, da se pripravlja italijanski poslanik v Carigradu Garroni na odhod,
Italija in Grška.
Rim, »Idea Nazionale« pravi, da je sporazum med Grško in Italijo nemogoč, ker Grška zahteva pol Albanije z Valono, 12 otokov in večji del obale Azije, ki pa
vendar mora postati laška. Celo pristaši Venizelosa imajo tak program in samo otročja smešnost gotovih Italijanov more pričakovati, da bo Grška nastopila za en-tento, ko zavlada Venizelos. Ta ljubezen za grškega državnika je po gotovih Italijanih že nora. Končno list svetuje Italiji, naj grško intervencijo in zahteve onemogoči s tem, da se da pošteno plačati.
Italijanski podvodni čolni.
O italijanskih podvodnih čolnih se jc doslej šele malo slišalo, razun o »Medusi«, ki jo je, kakor znano, avstroogrski čoln v Adriji torpediral in potopil. To je bil prvi slučaj boja med podmorskimi čolni. Iz tega pa ni smeti sklepati, da bi na Italijanskem doslej gradnji podvodnih čolnov ne posvetili nobene ali premalo pozornosti. Nasprotno. Italija je gradila že v letih 1905, do 1913, podvodne čolne, ki so odrivali od 100 do 345 bačev vode. Najnovejši čolni pa odrivajo baje že po 700 ton vode. Koliko ima Italija teh največjih enot, ni gotovo; domneva se, da jih ima šest do deset. »Medusa« je bila starejšega sestava, ter je odrivala ob plovbi nad morjem 245, pod vodo pa 300 bačev vode. V morje so jo spustili leta 1911. Ob pričetku vojne je Italija lazpolagala s približno 25 podvodnimi čolni. To orožje so v Italiji že pred leti preskušali. Italijanski konstrukterji so bili celo v inozemstvu na dobrem glasu ter so Nemčija, Anglija in Švedska nekaj podvodnih čolnov nakupile v Italiji oziroma jih dale tam zgraditi. Znani italijanski admiral BeUolo je vedno zagovarjal mnenje, da je ita!i]ansko obrežje napram avstroogr-skemu neugodno oblikovano, in zato je bil neprestano za brambo obal s podvodnim orožjem. Še malo pred izbruhom vojne je predlagal, naj bi se zgradilo 24 podvodnih čolnov manjšega tipa z odrivom po 259 bačev vode in s plovno brzino samo po 13 pomorskih mil). Po dva; taka podvodna čolna naj bi se namestila v 12 pristaniščih. Bettolo jc utemeljeval svoj predlog, češ, da so podvodni čolni namenjeni v prvi vrsti za brambo obrežja, da imajo torej v prvi vrsti defenzivno nalogo, za katero pa zadostuje majhen obseg in brzina po 13 milj. Vrhu tega da so ti čolni poceni. Bettolo ima gotovo v nekem oziru prav; vendar pa morejo podvodni čolni z neznatnim deplasemanom (odrivom vode, obsegom) in z majhno brzino nadomeščati ali izpopolnjevati samo zapore z minami. Seveda ni nemogoče, da se tupatam tudi vpora-bijo za manjša ofenzivna podvzetja.
Končno šc naj pripomnimo, da je Italijan dr. Rabiola letos zgradil podmorski čoln, ki ga geni električna sila, dovajana po kablju od večje bojne ladje. Ugodnost tega orožja bi bila v tem, da sta potrebna za strežbo samo dva moža: en krmar, drugi pa sproža torpede. Reč se ni obnesla, ker jc naprava predraga in tudi ni prav uvideti, zakaj bi se torpedi ne lansirali neposredne iz bojne ladje same. Italijani se menda s tem izumom niso podrobneje ba-vili.
štirimi barkami spravili na krov pod-mornika. Kapitani bark so prejeli vsak 100 peset v plačilo.
Boji na zahoda.
Nemško uradno poročilo,
Berlin, 7. avgusta, Veliki glavni stan:
Na Flanderskem je streljanje naših topničarjev prisililo Belgijce, da so morali deloma izprazniti svoje pri Heernisse (južno od Dixmudi) čez reko Yser naprej potisnjene postojanke.
Francoski napadi z ročnimi granatami v okolici pri Souchezu so bili odbiti.
Južno od Leuntrey (vzhodno od Lu-neville) so naše prednje straže lahko odbile sunek sovražnika.
V pogorskih bojih severno od Miinstra nobenih posebnih dogodkov.
Najvišje vojno vodstvo.
Berlin, 8. avgusta. Veliki glavni stan:
Francoski napadi z ročnimi granatami pri Souchezu in proti nekemu sovražniku iztrganem jarku v zahodnih Argonih so bili odbiti. Boji v Vogezih, severno od Ministra, so včeraj zopet oživeli. Noč je potekla mirno.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 5. avgusta. Včerajšnje popoldansko poročilo: V Artoisu po noči samo boji z ročnimi granatami severno od gradu Carleul. V Argonih je bila noč precej nemirna. Nemci so dvakrat napadli, pri višini 213 in v globeli Fontaine aux Carmes, drugič pa pri Marie Therese, pehota in artiljerija je napadalca obakrat vrgla v njegove jarke. Pri Four de Pariš in pri Haute Chevauchee neprestan ogenj pušk od jarka do jarka. V Vogezih so se na Lingeju in Schratzmannle nadaljevali del noči boji z ročnimi granatami in žabami za nas ugodno. Na Barrenkopfu smo zavrnili nemški protinapad.
Zvečer: Dan je bil miren; na zapadlem delu fronte zelo počasno delovanje artiljerije, razun v Belgiji v odseku Steen-straate-Het Sas, v Artoisu, okoli Roelin-courta in med Sommo in Oiso. V Argonih
boji z ročnimi granatami in žabami pri Marie Therese in St. Hubertu. Silovita 'kanonada v gozdu Apremont, v Fontenelle in na višinah Lingeja.
Francoski vojni minister o novi vojski čez zimo.
Kodanj. Francoski vojni minister Mi-llerand je izjavil nasproti sotrudniku »Ra-dicala« v Marseillu glede na vojsko pozimi, da veliko govori za njo, veliko pa proti njej. Trenutno se ne more govoriti o miru, a do jeseni se lahko kaj zgodi, kar omogoči, da se vojska hitro konča. Kljub temu je Francija za vojsko čez zimo vse pripravila.
Prodaja moke v Franciji.
Pariz, 8. avgusta. (K. u.) Zbornica je 7. t. m. sprejela predlog vlade glede na nakup in prodajo moke s 417 proti 13 glasovom.
Skrivališče angleške mornarice najdeno.
Berlin, 5, avgusta. Iz Newyorka poročajo listu »Continental Times«: Kakor se tukaj govori, je skrivnost, kje se nahaja angleška mornarica, sedaj razkrita. Brodovje je zasidrano v Scapa-Flowu, v širokem, čudovito zaklonjenem zalivu Ork-neyskih otokov, v naravnem zavetju, ob-danem z visokimi skalami, da ladij z morja ni mogoče videti.
Podmorski Čolni ob Španski obali.
Lyon, 8. avgusta, (K. u.) Lyon repu-blicjue poroča iz Madrida : »E1 mundo« poroča, da je ponoči pred nekaj dnevi križaril ob asturski obali neki podmorski čoln. Neka z radovedneži napolnjena barka, ki si je hotela od blizu ogledati čoln, se je morala na povelje podmorskega čolna vrniti k obali. Podmorski čoln je nato izginil. Koncem junija so je bil v vodah Concha artedo pojavil neki drug podmorski čoln. Parnik Marrello iz Bilbao jo pripeljal čolnu 15 ton bencina,, ki so ga ponoči s
Amerika.
London. (Kor, ur.) »Daily Telegraph« poroča iz New Yorka: Predsednik Wilson odpošlje v kratkem kongresu poslanico o narodni obrambi.
Washington. (Kor. ur.) »Reuter« poroča: Državni tajnik Lansing se je posvetoval z južnoameriškimi diplomati o me-hikanskem sporu. Nameravajo sklicati posvetovanje zastopnikov mehikanskih strank.
Kaj odgovarja Amerika Avstriji.
London, 7. avgusta. Reuter poroča iz Washingtona: Odgovor Zjedinjenih držav. Avstriji, ki je predlagala, naj se prepove izvoz vojnega materiala ententi, je skoro gotov in bo v nekaj dneh odšel na Dunaj. Amerika vztraja na svojem stališču, da bi prepoved izvoza vojnega materijala pome-njala kršitev ameriške nevtralnosti.
Boji na Kavkazu.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 3. avgusta. Generalni štab kavkaške armade poroča:
2. avgusta so naše poizvedovalne čete v smeri na Olti v bližini Arkinsa odbile sovražno predstražo. Na celi fronti stoje naše poizvedovalne čete v boju s sovražnimi sprednjimi oddelki v smeri na Sary-kamiš. Na poizvedovanju je naš letalec zagnal bombe na velik turški tabor in s tem povzročil zmešnjavo. Okoli Alaškerta boji zadnjih oddelkov.
Pismo slovenskega poročnika iz ruskega ujetništva.
Poročnik Janko Bedenk je pisal svojim staršem iz Cerepovca na Ruskem pismo, ki je datirano z dnem 19, marca, na svoj naslov je pa dospelo 14. julija. Pismo se med drugim glasi:
Neizmerno sem se razveselil Vašega pisma, ker je prvo, ki sem ga od Vas prejel. Kako sem vesel, da ste vsi zdravi. Tudi moje rane so se zacelile, samo kadar je slabo vreme, me v rami nekoliko trga. V zadnjem času sem postal silno nervozen, kar ni nič čudnega v takem položaju.
Kako se mi godi? Slabo ravnajo z rami, kakor z zločinci. Z menoj je tudi Ljubljančan poročnik Er. Lilleg 27. polka. Tudi on je bil ranjen in je sedaj zdrav. Težko čaka pisma od doma, ker ni še nič dobil. Sporočite to njegovim staršem, ki jih prisrčno pozdravlja.
V bolnici sem bil več nego mesec dni, sprva v naši, potem pa v Moskvi, Od tam so nas spravili v Azijo, potem pa zopet nazaj v Evropo.
Kaj je s Preisingerjem? To je težko povedati. Bil je v naši stotniji, ki je kot prva prišla v zelo hud boj. Mulaček in Šeme &ta bila daleč od mojega bataljona na drugem mestu, zato ne vem, kaj je bilo z drugimi bataljoni našega polka. Moj bataljon je bil skupaj s celjskim polkom. Od moje stotnije je ostalo mogoče deset mož, en kadet in jaz; razen mene je bilo ranjenih tudi polovico moštva. Nazaj ni bilo nikakor mogoče. Kaj se je zgodilo s Preisingerjem, ne vem, ker so me odnesli na obvezovališče. Moj stotnik je bil prvi mrtev; sploh sva od našega bataljona ostala živa samo dva aktivna častnika, oba ranjena in oba tukaj. Bili smo pač najbolj spredaj.
To Vam lahko povem, da je vsak lahko vesel in srečen, da je pod našim dobrim cesarjem Francem Jožefom. Niti ne veste, kako je pri nas dobro. Kar sem jaz vse prestal dosedaj, bi nobenemu ne privoščil in pripovedoval Vam bom lahko cele dneve. Da smo bili tako nesrečni, da smo prišli v ujetništvo, nismo bili sami krivi, storili smo vse, kar je bilo v naših močeh, a premoč je bila prevelika. Kako rad bi bil šc v boju I Upam, da bo kmalu vse končano in da se zopet srečno vidimo,
Tuka! je še vedno mnogo snega in kupil sem si kožuh. Vi pa boste ob pomla-dansiem vremenu obhajali velikonočne praznike — Bog daj, da prav veselo! Kadar boste vsi skupaj, spomnite se tudi mene, ki tako mnogo mislim na Vas!
Najsrčnejše pozdrave in poljube Vam pošilja
Vaš sin Janko,
Dnevne novice.
-f Prestolonaslednik v Budimpešti.
Budimpešta, 7. avgusta. (Kor. ur.) Nadvojvoda prestolonaslednik Kari Franc Jožef in soproga nadvojvodinja Cita sta se pripeljala dopoldne ob 11, uri 50 minut v mesto. Pred in na kolodvoru so jih najpri-srčnejše pozdravljali. Mesto je bogato okrašeno z zastavami, V imenu glavnega
mesta je pozdravil visoka gosta župan dr. Barczy. Nadvojvoda je v razgovoru z županom izvajal med drugim: Zdaj so krasni, krasni dnevi, Korakamo od enega do drugega zmagoslavja, Bog je pomagal našemu orožju. Naše čete so storile nadčloveška junaštva in plačilo ni izostalo. Nadvojvoda se je nato razgovarjal z višjim mestnim glavarjem, nasproti kateremu je naglašal nadvojvoda-prestolonaslednik, da se je italijansko prodiranje žalostno zlomilo. Italijani so hoteli priti v Trst in niso kljub velikanskim izgubam — samo na bojni črti ob Soči so v dosedanjih bitkah izgubili 110.000 mož — niti enega kilometra na prostoru pridobili. Nadvojvodinja Cita se je tudi razgovarjala z županom in z višjim mestnim glavarjem. Gospoda se je nato podala veselo pozdravljana po velikanski množici ljudi v budimpeštanski Dvor. Kmalu po dohodu je zaslišal nadvojvoda v zasebni avdienci grofa Tiszo.
+ Kako se bo prišlo na Brezje 16, in
17.	t. mes.? Vsak udeleženec romanja na Brezje mora imeti za vožnjo po žejeznici z vozovi ali peš legitimacijo domačega županstva, v Ljubljani in v okolici ljubljanske državne policije pa od policijskega ravnateljstva v Ljubljani. Vsak naj vzame seboj kruh, po možnosti tudi druga živila.
—	Za nadporočnika-avditorja je imenovan dr. Juro Adlešič.
—	Podpolkovnika Boguslava viteza Mihaliča od 2. bosenskega pešpolka so
18.	julija pokopali na nekem velikem pokopališču ob strmi obali Dnjestra, tam kjer zapušča Galicijo in se vijuga v Bes-arabijo. Pokojni podpolkovnik, ki je daleč od svojih dragih, umrl junaške smrti za domovino, je bil v krogih svojih tovarišev, katerim je bil zvest, visokočislan drug, zelo spoštovan kot pravi vojak od pet do glave, moštvo pa ga je ljubilo kakor očeta. Vitez Mihalič je bil že oktobra 1914 težko ranjen, marca t. 1 .se je vrnil zopet na bojišče ter vodil svoj mladi polk od zmage do zmage, dokler ga ni presenetila junaška smrt. Šele malo pred smrtjo je postal izven ture podpolkovnik. Odlikovan je bil že lanskega oktobra z železno krono 3. razreda z vojno dekoracijo in povišan v plemstvo. Pokojni podpolkovnik je skoro do pred vojno služboval pri 7. pešpolku grof Khcvenhtiller v Gradcu ter je tudi slovenskim rezervnim častnikom kot poveljnik graške šole za enoletne prosto voljcc v najlepšem spominu.
»Ilustrirani Glasnik« štev. f.o, ima tc-le slike: Vravnavanj« naših 1<",-kih topov na laškem bojišču.	P'i
Dardanelah. Novo življenje pri Ivan-gorodu. — Tripolis. — Italijani se iz-krcujejo v Tripolisu. — Od Kusov ruz-streljeni stolp za vodo na kolodvoru v Memlu. — Nemci v Varšavi. Učiiv-^ strela naših možnarjev v konjski i>i v. — Notranjost podmorskega toinp. Padli junaki. -- Iz Taškent«. .L-pov-ski tempelj. — Štorklja inv?Ud. Umetna noga štorklje. 1" -ocubliko San Marino.
— Konferenca SodelitsUs s:. C. J- u trebanjsko dekanijo bc v sredo,
avgu-
sta t. 1., v Sv. Križu pri Litiii. Za.cct-k c') 10. uri dopoldne.
—	Vlomilec v vile cb Vrbskem icsevU — aretiran. Dne 7. t. m. z)utraj se je celovškemu mestnemu redar šivu posrečilo prijeti vlomilca v vile ob Vrbskem jezeru, ki ga je bila državna policija že nedavno izsledila, a se ji jc izvil z drznim begom po strehah in čez obzidje vrtov. Dne 3. t. m. je bilo delavcu tobačne tovarne ukradeno 50 K vredno kolo, ki ga je imel postavljenega v veži ljudske kuhinje v Kaufman-novi ulici. V nedeljo zjutraj pa je našel Melchior svoje kolo stati v veži Kolodvorske ulice št. 10, kar je takoj javil rudarstvu, ki je poslalo na mesto redarja v ci-vilu. Kmalu se je prikazal fant, ki se je hotel s kolesom oddaljiti. Redar mu je zaklical: »Stoj!« Fant jo jc hotel b"cz kc-lesa pobrisati, bežeč proti Živinskemu trgu. Redar in sodni sluga Speiser sta mu sledila, in končno ga je prijel neki desetnik. Fant se je aretaciji upiral, tolkel in brcal je krog sebe kakor zdivjan, da so ga morali zvezati in tako spraviti na stražnico. Tam se je izkazalo, da je 20 let stari brezposelni pekovski pomočnik Valentin Ju-govič, doma iz kranjskega okraja. Pravil je, da je kolo kupil od nekega »neznanca<. Pri njem so našli dve ženski uri in 18 K gotovine, v njegovem stanovanju v Kauf-mannovi ulici št. 5 pa celo vrsto predmetov od vlomov v vilah ob Vrbskem jezeru, zlasti v vili Wenger. Jugoviča so izročili deželnemu sodišču. — Po drugi vesti je Jugovič, rojen leta 1895. v Škofji Loki, ko so ga prijeli, imel pri sebi dve ženski uri, 10 K denarja in več novih platnenih žepnih robcev, Je-li istoveten z iskanim vlomilcem, še menda ni dognano.
—	Samomor je izvršil v Mariboru sluga okrajne bolniške blagajne Jožef Na-gele. Vzrok: poneverjenje.
— Ženske v vojaških pisarnah. »Neues Pester Journal« poroča: Vojno ministrstvo je poslalo vojaškim oblastim naredbo, naj se mesto pomožnih oficialov in podčast-nkiov v vojaških pisarnah po možnosti proti dietam nameste ženske. V prvi vrsti
pridejo v poštev vdove in sirote častnikov in podčastnikov. Kjer se ta naredba ne more izvesti, bodo častniki in podčastniki, ki opravljajo zdaj to službo, nadomeščeni z 42- do 501etnimi častniki in podčastniki, ki bodo vpoklicani pod orožje.
Par volov v zastavljalnico. Iz Celovca poročajo: Neki kmetic ni mogel na semnju prodati svojih volov, vsled česar se je pojavila denarna zadrega. Neki hudomušnež ga je poslal v — zastavljalnico. Uradnik, ki mu je 'kmet ponujal voli v zastavo, je menil, da se menda šali. Toda mož se je odločno odrezal: Saj ju imam doli na cesti! ■— Namesto v vnovčevalnico za živino, kjer bi bil mogel dobiti predujem, so moža poslali v zastavljalnico, ki pa za te vrste dragocenosti nima dovolj obširnih predalov.
—	Trojni roparski umor. V Deutsch-Brodersdorfu pri Dunaju so našli včeraj zjutraj družino posestnika Juršicky, moža, ženo in hčer, umorjeno. Uboj se je izvršil s topim orožjem. Dosedaj še ni dognano, kaj vse je oropano. O morilcu ni sledu.
—	Izkopavanje mrličev poleti ustavljeno. Višje etapno poveljstvo je odredilo: Iz zdravstvenih razlogov se za celokupno operacijsko in etapno področje tekom mesecev avgusta in septembra t. 1. prepove izkopavanje in prevoz mrtvih trupel padlih oziroma vsled ran in bolezni umrlih. Že dovoljena izkopavanja oziroma prevozi se smejo še izvršiti.
No Balkanu.
ČETVEROSPORAZUM NA BALKANU.
Lugano, 7. avgusta. (K, u.) Včeraj so ententni poslaniki res skupno nastopili v Nišu. Po poročilu »Agenzie Štefani« so hoteli odpraviti nasprotja in doseči sporazum med Balkanci in vojsko skrajšati.
»Corriere della Sera« poroča, tla jc antenta po kolektivnem koraku v Atenah in Nišu v stanu nuditi Bolgarski garancije za pravično izpolnitev bolgarskih aspiracij na srbskem in grškem ozemlju kot kompenzacijo za bolgarski vojaški nastop proti Turčiji.
Kolin, 6. avgusta. (K. u.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Sofije 5.: Včeraj jc odgovorila ententa, pa menda ne nudi nobenih garancij. Najvažnejši je tisti del odgovora, kjer je rečeno, da sedanje obljube Bolgarski niso odvisne od bodočega povečanja srbskega ozemlja, kakor jc to ententa prvič predlagala.
Atene, 6 .avgusta. (K. u.) Vse časopisje razburjeno piše o poročilu zastopnikov entente grški vladi, da so njihovo vlade ponudile za sodelovanje Bolgariji one delo Macedonije, ki so tvorili predmet srbsko-bolgarske pogodbe v letu 1912, z Bitoljem in Kavalo z zaledjem. Vse časopisje brez izjeme zavrača vsak odstop zemlje in obsoja korak entente na najstrožji način in poudarja, da niti Srbija, niti Grška nc bota ugodili ententni želji.
Lugano, 7. avguta. (K. u.) Glede di-plomatičnega koraka v Atenah pravi rimska »Tribuna«, da je bukareška pogodba bila krivična v škodo Bolgariji in sc mora zato popraviti. Ententa je najbrž predlagala Grški, da proti drugim kompenzacijam odstopi Bolgariji Zono, Dramo, Seres in Kavalo. Ententa bo v interesu Bolgarske nastopila tucli v Nišu in Bukareštu.
Rim, 7. avgusta. (K. u.) »Tribuna« izve na srbskem poslaništvu, da hoče Srbija tvoriti »neprestopljiv jez« proti zvezi Avstrije-Nemčije s Turčijo in tako zagotoviti varnost in svobodo zavezniških operacij na Galipolskem polotoku; poleg toga hoče Srbija vojaško delovati tudi na nek nov način, ki bo posebno Italijanom ljub. Sevoda se tega nc sme povedati. Glede Bolgarije pa prevelik optimizem ni na mostu. Ma-cedonsko vprašanje je in ostane za Srbijo življenjsko vprašanje. Zlasti ne moro. Srbija odstopiti ozemlja, ki bi porušilo direktno mejno soseščino z zvezano Grško. Iz drugega vira pristavlja »Tribuna«, da se Srbija le v toliko ententi vklone, da takoj odstopi okolico Stipa.
RAZPOLOŽENJE V RUMUNIJI.
Pred par dnevi je laško časopisje pisalo, da nam Rumunija napove vojsko, tursko-bolgarska pogajanja da so pretrgana, ententa da pridobiva Gunarisa za novo grško politiko, sedaj pa poroča izvrstno informirana »Kolnische Zeitung«:
Z ozirom na vesti italijanskega časopisja, da je pričakovati od Rumunije vojne napovedi Avstriji, izve »Kolnische Zeitung« od rumunske strani in sicer od take ki mora biti o namenih rumunske vlade dobro poučena, da vse te govorice spadajo v vrsto vedno se porajajočih goljufivih vesti, s katerimi poizkušajo poživeti javno mnenje Francoske in Italije. Pri sedanjem svetovnem položaju je nastop Rumunije na strani entente še bolj izključen nego kdaj prej.
Ženeva, 4, avgusta. »Journal de Genc-ve« poroča iz Rumunije: Napačno je mi-
sliti, da rumunsko javno mnenje gori za entento. Kmet je čisto ravnodušen, inteligenca pa je ali fatalistično brezbrižna ali polna ošabnega zaupanja. Dobi se stranke, ki si želijo boja proti Rusiji, če ta zmaga ali je sama premagana. Drugi pravijo, da Rumunija lahko čaka, uničenje Avstrije ni potrebno. Filipescu oznanja boj proti Ogrski, Jonescu boj za civilizacijo, Bra-tianu pa se izogiba vsemu, kar bi moglo narušiti dosedanje obveznosti. Pred vsem pa zahteva Rumunija zelo solidnih garancij. Ententa mora vse te tri struje spravili pod en klobuk.
Bukarešt, 6. avgusta. »Telegraphen Union« poroča o številnih podkupovanjih z angleškim denarjem in pravi: Ne more se tajiti, da ta že mesece trajajoča obre-kovalna vojska' začenja prinašati zaželjeni sad. Precej znaten del rumunskega prebivalstva je tako navdušen za vojsko, da je izgubil ves smisel za prave rumunske interese. V Bukareštu so se dogodili razni prizori, ovacije in demonstracije, ki neljubo spominjajo na dogodke v Rimu in Milanu v začetku tega leta. Vlada molči, pač pa padejo v oči posebno v zadnjih dneh pogoste konference z angleškim in ruskim poslanikom. Vojno ministrstvo je izdalo celo vrsto novih odredb, posebno glede moštva na dopustu. Priznati pa je treba, da skoro vsi vojaški kritiki z ozirom na ruske poraze svarijo vlado, naj se ne spuš-ča v pustolovsko politiko.
»Vossische Zeitung« pa poroča, 4a dobiva napad na politiko .ministrskega predsednika Bratianu in finančnega miniT stra Costinescu vidne oblike. Zemljiški posestniki vseh strank so strašno ogorčenj nad zadnjim, ker je spravil poljedelce v velikanske težave. Odkrito priznavajo spretno politiko Bolgarije proti osrednjima velesilama in bodo najbrže strmoglavili finančnega ministra.
RUMUNSKI POSLANIK V PARIZU OD-POTOVAL V BUKAREŠT.
Lyon. (Kor. ur.) »Les progresses« poroča iz Pariza: Rumunski poslanik v Pa-rizu Lahovari je odpotoval v Bukarešt.
BOLGARIJA IN SRBIJA.
Dunaj, 5. avgusta. Iz Sofije poročajo: Vesti o bolgarskem ultimatu Srbiji radi otvoritve donavske plovbe so nepravilne, tako daleč stvar še ni dozorela. Zasebna brzojavka carigrajskega »Turana« javlja, da vlada v Bolgariji mnenje, da je miren sporazum s Srbijo izključen. Macedonsko vprašanje bo mogoče rešiti le z orožjem.
POLOŽAJ BOLGARIJE ZELO UGODEtf
k...1Koh"' 8- avgusta. (Kor. ur.) Dopisnik »Kolnischer Ztg.« v Sofiji poroča: Z inero-dajne uradne strani poizvem, da so zastop-niki sporazuma štirih povrsti podali bolgarski vladi izjave, ki pa vsled stališča Srbije ne obsegajo še vseh pojasnil, ki jih zeli bolgarska vlada. Pismena nota se ni nobena vložila. Vlada označuje položaj Bolgarije z ozirom na vojne dogodke kot zelo ugoden. Turško-bolgarska pogajanja se na prijateljskem temelju nadaljujejo.
SRBSKO VANDALSKO PRAVOSLAVJE V MACEDONIJI.
...	tem naslovom piše bolgarski so-
hjski »Dnevnik« (dne 3. avgusta): Srbi na vandalskt način, uničujejo v Macedoniji vse kar ni srbsko. Sedaj so se lotili, da »pokrstijo« bolgarske uniate (katoličane) v Macedoniji. V katoliški vasi Stoja-kovo (okraj Gevgeli) so dali Srbi vašča-nom tridnevni rok, da izjavijo če želijo biti »prekrščeni«. Občinski urad jim je naznanil, da si morejo katoličani rešiti življenje samo, če se »skesajo« in prestopijo v pra-voslavje. Stojakovski katoličani so se terorizma ustrašili. Danes so že »pravoslavni Srbi«. — Iz drugih virov je znano, da so orbi že davno pregnali vse bolgarske katoliške duhovnike. Tako Srbi umevajo svoj konkordat z Rimom,
Ljubljanske novice.
lj Slučaji kolere v Ljubljani. Potem Ko je 26. julija umrl v bolnišnici za na kolen obolele od zunaj pripeljan pešec Kari Meinhorn, je pobrala kolera v isti bolnišnici isti dan honveda Jožefa Hejdu, 7. avgusta pa rezervnega poročnika Henrika Kingswirtha.
1' Poučil se je danes zjutraj ob 8. uri v St. Vidu nad Ljubljano g. Valentin K a h a r z gdčno. Ivanko Švajger. Obilo sreče!
lj Poročil se je včeraj gosp. Adolf relicon, slaščičarski pomočnik, z gospodično Mici Šturm, hčerko magi-stratnega eksekutorja.
ji St. Jakobsko prosvetno društvo ter obe Marijini družbi imajo v torek 10. t. m. ob Vo6. uri zjutraj na Rožniku sv. mašo za našega presv. cesarja, milo Avstrijo, srečen konec vojske, za žive in padle vojake iz fare ter srečno bodočnost našega naroda, — Ob torkih in petkih se odslej vrše društveni večeri, h katerim se udje in prijatelji društva vljudno vabijo.
lj Ponovno Najvišje pohvalno priznanje (srebno svetinjo z vojno dekoracijo) jc dobil Ljubljančan Franc Mulačck, c. in kr.
nadporočnik pri 97. pešpolku. Slovenskemu junaku naše iskrene častitke k drugemu odlikovanju.
lj Umrli so v Ljubljani: Matevž Vrhunec, postrešček, star 55 let. — Andrej Škrabe, hiralec, star 69 let. — Fran Koc-jančič, sin pismonoše, 7 mesecev. — Ema Mohorovič, hči trdnjavskega komisarja, 17 mesecev. — Jakob Laznik, mizarski pomočnik, 41 let. — Hinko Ž i t k o iz Verda pri Vrhniki je umrl na ranah, dobljenih na južnem bojišču.
lj Uboga žena izgubila veliko vsoto denarja. Zena Franceta Tromkarja, ki leži ranjen v rezervni bolnišnici dež. dvorca, je zgubila včeraj med 9. in 10. uro dopoldne v zvezdi znesek okoli 440 K. Ker je rodbina vsled izgube sina silno prizadeta, se prosi pošteni najditelj, da odda denar pri upraviteljstvu deželnega dvorca.
Primorske novice.
—	Župnik Matičič umrl. Dne 5. avgusta t. 1., ob 4. uri zjutraj je umrl č. g. Franc Matičič, župnik v Boljunu, tržaška škofija. Rojen je bil v Kamniku leta 1841., za mašnika posvečen 17, avgusta 1867. V boljunski župniji je služboval od leta 1880. N. v m. p,!
Za navdušenjem — žalost. »Hrvatski list« prinaša opis bojev na Soči in pridodaje nastopne pripombe: Tega dne so za fronto prisostvovali najhujšim napadom kralj Viktor EmanueJ, •načelnik generalnega slaba Cadorna in general Grandi. Ti so pred vsako bitko navduševali moštvo. Kako neki jo moralo biti kralju Viktorju Ernanu-olu pri duši, ko se je neposredno po boju vozil z vlakom, prenapolnjenem z ranjenci? ! In, bilo je — kakor pravijo
—	teh vlakov neštevilno. — Prihajali so, zamolklo in tužno hropeči, z alpin-skih vznožij, od mirne Soče, drug za drugim. Tisto prejšnje navdušenje, ki je premikalo tudi hišo po Italiji — zamira in zamenjuje je tiho ihtenje mladih Italijank na postajah Milana, Vidma, Florcnce, Ferrarc, Padove in po vseh postajah vseh prog do srca Apo-nin, do — Rima in njegovega bližnjega soseda, ki sc vspenja do Vezuva: Nea-polja!
—	Na pokopališču pri Sv. Mauru pri Sv. Luciji ob Soči je bil pokopan korporal Josip Košir, rojen leta 1879., padel v boju 1. julija 1915.
—	Poročila o pogrešanih družinah iz Goriške nam je mogoče šele jutri priobčiti.
—	Smrtna kosa. Pri Sv. Ivanu pri Trstu je umrla posestnica gospa Marija vdova Iliskovic, roj. Kovač. — V Gorici je umrl g. Josip Pečenko, lastnik kavarne »Central
—	Laško letalo nad Trstom. V soboto, dne 7. avgusta, je iskal laški dvokrov-nik tržaško ladjedelnico, zadel je pa pri plinarni kup premoga in tako provzročil
—	nič škode.
—	O prebivalcih
iz Ročinja je zastonj poizvedovati, ker so vsi v Italiji. Oni, ki so pred 24. majem odšli na Kranjsko, so razstreseni po raznih krajih. Nekateri so v Lipnici, drugi
na Dolenjskem itd. Torej je edini pripomoček — časopis.
—	Iz Pulja pišejo: C. in kr. višjemu poslovodji prvega razreda v vojnem arze-nalu v Pulju, g. Srečku Cotiču, je podelil cesar zlati križec za zasluge na traku hra-brostne medalje v priznanje izbornega službovanja v vojni.
Izgubljene francoske bojne ladje.
Pariz, 8.
avgusta. (Kor. ur.) »Temps« poroča: V dnevnem povelju sta bili imenovani oklopni križarki »Waldeck Rous-seau«, »Leon Gambetta«, podmorski čolni »Cugnot«, »Curie«, »Saphir« in »Joule« kaokr tudi divizijski čoln-polagalec min »Časa Bianca«. Imenovali so jih ob priliki vojnih dogodkov glede na izgubljene vojne ladje. Dogodki so znani, novo je le, da se je potopil podmorski čoln »Joule« 1, maj-nika v Dardanelski ožini.
Osebne izpremembe v italijanski armadi
Rim, 8. avgusta. (Kor. ur.) Italijanski armadni list uradno objavlja: Generalni poročnik Rogny, eden najbolj cenjenih italijanskih vojskovodij, je bil odstavljen od poveljstva 1. armadnega zbora in stavljen na razpolago.
Poires v llalijl
Lugano, 8. avgusta, (Kor. ur.) Včeraj med 4. in 5. uro popoldne so bili v Brin-disiju in Tarentu in zraven spadajočih pasovih 3 valoviti, od jugovzhoda proti se-verozapadu potekajoči podzemski sunki. Kakor je zvedel »Corriere della Sera« iz observatorija v Tarentu je potres vsled svoje sile tako poškodoval seismografe, da ni bilo mogoče izračunati potresnega epicentra. Ako le-ta ne leži v Jonskem morju, jc utegnil biti potres na kopnem usodeooln. Nadaljnih poročil ni.
Odredbe zoper privijanje cen.
Od c. kr. deželne vlade smo prejeli:
Vsled vedno češčcjc se pojavljajočega nej.a> slišanega privijanja cen postaja draginja mnogih za vsakdanje življenje potrebnih predmetov vedno vetja.
Dasiravno so kazenska sodišča v številnih primerih kaznovala privijanje cen, in je ministrstvo za :otranje stvari temeljem cesarskega ukaza z dne 1. avgusta 1914. leta, drž .zak. št. 194 o, o preskrbovanju prebivalstva izdalo mnogo odredb v namen, da se zabrani izkoriščanje prebivalstva, sc dosedaj žal niso dosegli bistveni uspehi, posebno v kolikor prihajajo v poštev veliki kraji,
Ministrstvo za notranje stvari sc je radi tega vnovič obrnilo do deželnih političnih oblastev z naročilom, da z največjo strogostjo pazijo, da bodo politična, policijska in občinska oblastva z vsemi sredstvi nadzorovala razvoj cen in brezobzirno postopala zoper privijanje cen.
V	ta namen jc podalo ministrstvo naslednja navodila:
Cene v času voinih razmer.
Gotovo je treba priznati, da so se v sedanjem vojnem času v mnogem oziru zvišali produkcijski in nabavni stroški za razne neutrpne predmete vsakdanje potrebe in da jc vsled tega gotovo zvišanje cen neizogibno. Vendar pa se nikakor nc sme še dalje trpeti nenaravnega zvišanja cen, ki sloni na nereelni podlagi in ki se opira na začasno pomanjkanje, ki sc tu pa tam pojavlja. Gotovo jc v normalnih časih razmerje med ponudbo in poraševanjem naravni avtomatični tvoritelj ccn, ki odločilno vpliva na notiranjc tržnih ccn; v sedanjih izrednih razmerah pa se že iz višjih državnih ozirov na noben način nc sme trpeti, da izrablja produccnt v nekaterih predmetih obstoječe pomanjkan|e in vsled tega povečano popraševanje v ta namen, da zadrži svoje blago toliko časa, dokler ne doseže nezaslišane cene, ki je v normalnih časih rii pričakovati, da prekupci z istim namenom svoje ponudbe napram prodajalcem zvišujejo, in si med seboj in prodajalcu irtrgavajo blago, in da konečno prodajalci nadrobno isti manever nadaljujejo s tem, da svoji nakupni ceni dodajajo povsem neprimerne poviSke, tako da mora slednjič konsument v svoji stiski plačevati ogromne cene, ali pa mora opustiti nakup predmetov, ki jih težko pogreša ali pa cclo neobhodno potrebuje za borno preživljanje.
Spričo teh nezdravih pojavov jc nujno potrebno, da se dobi primerno, merilo za presojo, kako sc tvorijo cene.
Za tako merilo bo praviloma smatrati nabavne stroške, ki sc morajo vselej skrbno in stvarno ugotoviti — ti stroški so se, kar je povsem naravno, med vojno nekaj zvišali — ter jim prišteti primeren dobiček.
Nikakor pa sc ne sme kar tako za legalno podlago smatrati notirane tržne cene, ki so večkrat nastale naravnost na oderuški podlagi
Nadalje je paziti, da se bodo cene, ki sc i) sosednjih okoliših običajno ali celo v celem upravnem ozemlju političnega deželnega oblastva običajno razvijajo na isti gospodarski podlagi (produkcijski, nabavni in posebno prevozni stroški) tudi po istem merilu merilc, in da se vsled opustitve vsakršnega postopanja ali vsled premehke-ga in slabotnega postopanja v enem kraju in vsled preostrega in radi tega neopravičenega postopanja v drugem sosednem kraju ali okolišu, nc bodo popolnoma odvračale ponudbe blaga od enega irga ali konsumnega kraja in obračale na drug kraj ali okoliš.
Neenakomerno oblastveno postopanje.
V	neenakomernem postopanju uradnih organov v takih primerih, pa tudi sploh v drugih stvareh, je poleg drugih momentov iskati vzrok za sedanje razmere. Bodisi, da je vzrok temu neenakomernemu postopanju tu pa tam nedostajanjc trdne volje ali nezadostno umevanje položaja, ali dobrohotnost napram krajnim činiteljem ali kak drug povod, vsekakor je dolžnost vseh nadzornih oblastev, da sc takim ncdostalkom v vseh okoliščinah 7. vso silo upro, in da nastopajo v namen, da se doseže enakomerno, energično, razumno in stvarno pravilno postopanje, če treba z najstrožjimi odredbami proti vsem, ki take nezdrave razmere, iz katerega si bodi vzroka, trpe ali celo pospešujejo.
Sodelovanje občinstva.
Po izkušnjah se ne more uspešno zatirati nc dostatkov samo na podlagi opazovanja uradnih organov. Treba je, da občinstvo dejansko sodeluje, v čigar eminentnem interesu jc, da se nedo-statki zatro. Občinstvo je treba vedno izpodbu-jati, da da oblastvu priliko, da poseže vmes. Ni zadosti, da izraža občinstvo živo in ogročeno voljo radi priyijania cen, pri tem pa nc naznanja konkretnih primerov, ker sc straši neprilike zasliševanja ali drugih neprilik, pii ker ima nekak mo-raličen sram napram ovadbam. To mnenje sc mora pobijati. Državljan, ki z ovadbo kazenskih primerov pripomore, da se v vojnem času postavi na odgovor privijalec ccn, ni ovadnik v zartičljivem pomenu besede, temveč stori patriotično dejanje. Naši sovražniki izvajajo gospodarski boj do skrajnosti, pravo izstradalno vojno. V tem izstradalnem boju mora za to vsak državljan skupno z državo z vso silo gospodarsko pobijati naš« sovražnike. Privijalec cen tega nc dcia, temveč služi, čc tudi nehote in posredno, sovražniku. S tem, da izrablja gospodarske težkoče vojne v to, da se obogati z neopravičeno visokimi cenami, slabi svoje sodr-
Globoko potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest, da jo naša iskreno ljubljena soproga, mati in hči, gospa
riilz,
posestnica,
po dolgi in zelo mučni bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za. umirajoče, danes zjutraj izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne rajnice so vrši v torek dno 10. avgusta ob 5. uri pop.
Sv. maše laduSnlce se bodo brale v župni cerkvi sv.Nikolaja v Dolenjem Logatcu.
DOL. LOGATEC, 8. avg. 1915.
Rudolf Hammerlitz, soprog. Rudolf, Beno, Ivan, caud. ing., sinovi; Emt-lljn, Marija, B«srin, Ana, hčere. Marija Srše, mati.
žavljane, ki sc v tej vojni gospodarsko bore proti sovražniku, in jih s tem peha lakoti v naročje.
V gotovem smislu zato ravno tako škoduje državi, kakor tisti, ki se sicer zveže s sovražnikom proti svoji domovini. Zato je dolžnost vsakega državljana, da sodeluje pri zatiranju privija-nja cen — seveda samo s postavnimi sredstvi — in zato morajo vočigled splošnemu interesu, ki mu izkažemo važno službo, ako razkrinkamo privi-jalca cen, stopiti v ozadje morebitne neprijetnosti, ki so v zvezi, ako napravimo oblastvu ovadbo.
Svarili pa je treba seve ljudi, naj se ne na-pravljajo neopravičene ovadbe ali ovadbe, ki izvirajo iz osebne zlobe ali nepremišljenosti; občinstvo mora tudi umeti, da je glede nekaterih predmetov, kakor je zgoraj omenjno, gotovo neoderu-ško zvišanje cen radi vojnik razmer opravičeno.
XXX
Označenje cen. Velikega pomena je za občinstvo in za oblastva sploh, in za kontrolo še posebej, da se cene za živila v prodajalnah in na trgih primerno označijo. Dolžnost za to ustanavlja že obrtni red, ki v § 52, predpisuje, da mora obrtno oblastvo odrediti za nadrobno prodajo predmetov, ki se za vsakdanje preživljanje potrebujejo, označenje cen z ozirom na kakovost in količino.
Žal, se ta že v miru važna in raditega kot stalna uredba mišljenja uvedba obrtnega reda v praksi ni povsod izvajala. — Izpolnjevanje tega predpisa je skoro postalo izjema. V vojnih časih, ko se cene dvigajo in se privijanje cen tako razširja, ima ta žal skoro pozabljeni predpis čisto poseben in povečan pomen. Oblastvom se nalaga dolžnost, da strogo skrbe, da se bo omenjeni predpis brez izjeme izvrševal, izvrševanje neprestano nadzorovalo in da se bodo posebno glede nekaterih predmetov povsod, torej na trgih ter tudi v prodajalnah in na stojnicah, označevale cene. — Ti predmeti so predvsem: moka, sladkor, meso, mesno blago, mast, sirovo maslo, zabela, salo, jajca, sveža zelenjava, sočivje, sadje, krompir in dr.
Zasega blaga in zatvoritev obratovališč. Da se zatre privijanje cen v obrtnih podjetjih in na semnjih, se morajo nadalje ondi, kjer je treba posebno strogega postopanja, da se premaga upornost, v izdatni meri uporabljati dosedaj premalo porabljena prisilna sredstva § 152, obrt. reda; po navedenem določilu smejo oblastva pri izvrševanju kazenskih obsodb in drugih odredb uporabiti potrebna sre»dstva, da se zasigura uspeh naredb, namreč; zaseči smejo blago in zapreti obratovališča.
Izkazi cen. Da dobe pregled o razvoju cen in podlago za morebitne odredbe, morajo politična deželna oblastva, v kolikor se to ne godi že, sestavljati vsak teden izkaze tržnih cen in cen za nadrobno prodajo, kakor so se dognale v preteklem tednu v deželnem glavnem mestu in even-tuelno v drugih večjih in za razvoj cen važnih konsumnih središčih.
Ti izkazi cen se morajo z največjo točnostjo in po resnici sestavljati po vzorcu, določenem od ministrstva za notranje stvari, in naj dajejo političnim deželnim oblastvom podlago za ureditev cen in za ukrenitev kazenskega zasledovanja; služili pa bodo tudi ministrstvu za notranje stvari za nadaljnje ukrepe.
Raditega morajo deželna oblastva en izvod teh izkazov vsak ponedeljek, pričenši z 9. avgustom 1915, predložiti ministrstvu za notranje stvari.
Kako se doseže zmanjšanje cen. Jasno je, da se samo s kontrolnimi odredbami in s strogimi obsodbami krivcev zla privijanja cen ne da v korenini zatreti. in da je treba razun teh odredb uporabiti še druga sredstva, ki so sposobna naravnim potom doseči zmanjšanje cen. — Vsekakor je to najtežavnejše vprašanje.
Brez ozira na vladne ukrepe, ki se o njih razmišlja, se mora na vsak način večjim občinam, posebno deželnim glavnim mestom nujno priporočati, da s primernimi odredbami vplivajo na ureditev cen.
Razna mesta tu- in inozemstva so se v tem oziru že dosedaj prizadevala na priznanja vreden način,
Akoravno se morajo občine pri nas boriti z večjimi težavami, kakor v nemški državi, in so pri nas povečini gospodarske razmere neugodnejše kakor ondi, opozarjamo vendar na zgled mesta Hamburg. ki je dosedaj že izdalo 30,000.000 mark za nakup in razdelitev cenenega mesa in krme, ki je ustanovilo pitališča za prešiče, izdelovalo trpežno blago in ga oddajalo prebivalstvu.
Na tem mestu priporoča ministrstvo za notranje stvari predvsem drugim, naj se s primerno organizacijo tržnega prometa odstranijo vsi pojavi, ki povzročajo oškodovanje konsumentov, in naj. se olajša neposredni promet med konsumenti in producenti posebno ondi, kjer je prekupstvo povzročilo izdatno, neopravičeno zvišanje cen.
Sodelovanje državnih in občinskih oblastev. Politična, policijska in občinska oblastva se morajo ravno na tem torišču medsebojno podpirati in morajo sodelovati v pravilnem spoznanju važnosti, ki jo ima stvar.
Najsi so se tupatam tudi pojavile diference med državnimi policijskimi oblastmi in občinskimi oblastmi radi postopanja v primerih privijanja cen, je treba temu nasproti poudarjati, da — ne glede na to, da morajo vsa oblastva roko v roki sodelovati pri zatiranju gospodarskih posledic vojne, — že zato ni povoda za kompetenčne težkoče, ker je privijanje cen dejanje, ki se sodnijsko kaznuje, in so že po kazenskem pravdnem redu vsa varnostna oblastva, torej državna in občinska zavezana, da sodelujejo pri zasledovanju kaznjivih dejanj.
Stvar državnih in občinskih organov bo torej. da taka kaznjiva dejanja zasledujejo, in v ta namen n. pr, tako na trgu, kakor v prodajalnah pregledujejo in v danem slučaju brezobzirno na-pravljajo kazenske ovadbe.
Sklepne opombe. Pričakujoč, da bodo vsa prizadeta oblastva ta navodila vestno izpolnjevala, naproša ministrstvo za notranje stvari, Ha se mu od primera do primera posebne cp ' .'-cc naznanijo; ministrstvo bo stvari služeče Me vsikdar hvaležno sprejemalo.
Končno pripominja ministrstvo, da se bo zoper organe, ki svoje dolžnosti glede zatiranja privijanja cen sploh ne ali nezadostno izpolnjujejo, z vso strogostjo postopalo; nasprotno pa bodo predpostavljena oblastva najodločneje podpirala delovanje tistih uradnikov in uslužbencev, ki pravilno in strogo pojmujoč svojo javno službo brez ozira na vse neprijetnosti izvršujejo v navedenem oziru svojo dolžnost,
lj IV. c. kr. razredna loterija. Žrebanje 3. razreda se vrši že 10. in 12. avgust t. 1. Srečke za ta razred so na prodaj pri Ljubljanski Kreditni banki, v Ljubljani, kot poslovnici c. kr. avstr. razredne loterije in njenih podružnicah v Celju, Celovcu in Splitu. P. T. refleklante opozarjamo na tozadevni današnji inserat.
Naročajte »Slovenca"!
CZJ CZZ3UZDCZ3 CZ3 EZ3S CZ2 CZ2
Svarilo.
Ker se je raznesla o meni lažnjiva govorica, da sem imel skrite veliko bele moke, da mi je bila ista zaplenjena, in da bom moral plačati 5.000 K globe, bom proti vsakemu, ako slišim od njega še kaj tacega, sodnijsko postopal.
Marn Alojzij
Glince 9. 8. 1Q15.	trgovec.
Meblova
se oddajo v gostilni Maly v Rimskih toplicah (Spodnje Štajersko). 1569
t-
<2 in
Slugo
sprejme Dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani, Sodna ulica št. 2.
Rastlinska destilacija „FL0RIAN"
■ IIIIIIIIMIMMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIMIIIMMIIIIIMIIMIIII'UIIIIIIIIII|IIIMIIIIIIMIIMIIItlMIIIIIIMIIIIIIIIIIII
v Ljubljani
tm- kupi tb» vsako množino praznih
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ^ „ •
bokalskih StekleillC
od kisle vode — Rogaške slatine.
Limon-esencn
l steklenica za fl krono, odgo-uarja osebini desetih limon.
Lekarna Trnkoczy
zračen rotooža o Ljubljani.
• PORODNIŠNICA.
J LJUBLtJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 41 SEP^imMK:FRiww-DR-FR.DERGANG'
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano
poštenih staršev nad 14 let stara, ki je dobro izurjena v računstvu in pisavi ter ima veselje do trgovine. — Istotako se sprejme tudi
mr n-čemea ^m
pod enakimi pogoji. Friderik Skušek, trgovec, Metlika.	1555 3
Učenka
ki ima veselje do manufakturne stroke, s primerno izobrazbo, stara 14—15 let, se sprejme pri
J. FAJDIGU, VIPAVA.	1543
Sprejme se
1550
kolarski pomočnik
pri Josip Kordeš-u, kolarju in kovaču na Sušaku, Luizinska c. 20, pri Reki.
Išče se za takoj lepo meblovana
mesečna soba
s posebnim vhodom in če le možno z vporabo kopalnice. — Ponudbe na Rud. Bodenmttller, poslovodja tvrdke Back & FehI, Ljubljana, Stari trg 8.	1552 5
visoko pritličje, obstoječo iz 2 sob, 2 kabinetov, kuhinje, predsobe in -z vsemi ostalimi pritiklinami se odda s 1. novembrom mirni stranki. — Naslov pove ujnava lista pod št. 1538.
Prijazno solnčno
1554
stanovanje
se odda s 1. novembrom v Zetinovich-evi hiši na Kongresnem trgu št. 3 v 3. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin. Več se izve pri hišniku istotam.
Toni Jager
Židovska ulica št. 5.
aaa
Predtiskarlja najnovejših vzorcev za vezene obleke in blnze.
St. 12.031.
Razglas.
1542
Na ukaz c. k. deielne vlade za Kranjsko z dne 16. julija 1915 št, 18 405 določa mestni magistrat ljubljanski za živila navedena na posebni tiskovini pud naslovom ..Maksimalni tarif št. A in R", najvišje cene, po katerih se sme prodajati ali kupovati. Maksimalni tarif si bo po potrebi od časa do časa izpretninjal, vsaka nova izdaja tarifov pa se opremi s prihodnjo zaporedno številko.
Najvišje cene se bodo objavljale na trgu na posebnih deskah. Maksimalne cene pa ne veljajo za imenovana živila le, ča se prodajajo ali kupujejo na trgu, marveč tudi, če se trguje z njimi po mestu, vsled česar morajo vsi obrtniki, ki se pečajo s prodajo takih predmetov, imeti vsakokratni maksimalni tarif na vidnem mestu nabit v svojem obrtovališču.
Prodajalci kakor kupci, ki se pregreše zoper odredbo, se bodo po obstoječih zakonih najstrožje kaznovali.
Mestni nagisfrat ljubljanski,
dne 29. julija 1915.
za častnike in moštvo dobe se v vsaki množini
v zalogi tovarne
PETER KOZINA & KO.
Breg št. 20.
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š>. 31. 1453
Sprejme se v trgovino mešane stroke
w
Žrebanje
10. in IZ. nsu
es
>U2

N
a>
Dobitki i
za
Kron
80.000 40.000 30.000
63 o
M«
M o<
1/1
K
3 1)0 10000= 30000 ~
6 10
30 55 53 2590



»
M
K* O
5000 = 30000 2000= 20000 1000= 30000 600 = 33000 400= 21200 ] ; 160 = 414400
1 2 K 20'-
Stf u
cn -t CB C5< PT re
-s) <-i Ct>_ oa<
Ej
m'
n V
•i os
"l
Ct>
a.
03
2750 dobitkov K 728600
Srečke zn tu razred priporoča
poslovnlca c. kr. avstrijske razredne loterlle
UULJAtISKfl KREDITNA MHKfl
v Ljubljani
in nje« podružnica«Celin, Celovcu In Splita.
BMKJ®
izdaja konzorcii »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni noslanec.