Posamezna štev. 60 vin.
Stev. 52.
PoStnlna • • iBr - pavšallrana.
V LiDUllani, v CelrtcK, dne 4. mrirca m.
»SLOVENEC« velja
pa poitl u Tse strani Jugoslavije la t L]ubljaul: n oelo leto naprtj. * 100>~ n pol leta „ .. „ 55-_ n četrt lata * .. „ 30--sa en mesec „ .. „ H*—
Inozemstvo celoletno K140--
as Sobotna izdaja: a=
oelo leto.....K 20'—
m taosaoutre. • > . , 26-—
letom
Inserati:
Kaostoli>u* netltvrsta (59 mm široka In 3 mm risoka ali nt«
prostor) za enkrat ... po K 3'— nradni razglasi, poslana ttd.....po K 3*0.
Pri recjem naročilu p opaši
Hajmanjil oglas 59/9mm K18,
'uhaja vsak dan Izvzemil ponedeljek in dan po praznik«, ob 5. url zjutraj.
MT OrednlStTo le v Kopitarjevi nllol itsv. 8/m. Rokopisi se ne rra6ajo; netranklrana pisma se ne sprejemalo. Uredn. telet itv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. B. — Kačan poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino ln st 349 za oglase, avstr. In čeSfce 24.797, arjr. 28.511, bosn.-haro. 7563.
Delo za državo.
Tiho, neopaženo, a z energijo se je oprijela nova vlada cele vrste vprašanj temeljne važnosti. Nič kaj vesela in vzpodbudna naloga je ni čakala. Sedemmesečna vlada demokratov in socialistov je napravila. v državnem gospodarstvu in v upravi veljko zmedo, omajala je vero v državno avktoriteto in je razkrojila še tiste početke državnega reda, ki jih je bila z vsem naporom osnula koncentracijska vlada. Nova vlada ima nehvaležno nalogo, da mora nastaviti sekiro na korenine korupcije, ki se je v dobrem po! leta strahotno razrastla.
Treba bo neusmiljeno izrezati vso gnilobo iz državnega telesa, treba bo rušiti; a nova vlada hoče tudi graditi in podati ljudstvu nekaj novega, zdravega. Prvo so volitve, po katerih kliče ves narod, To zahtevo so si v zadnjem času iz prozornih agitačnih namenov prisvojili celo demokrati. Demokratsko ministrstvo je hotelo po načelih svojega absolutizma oktroirali volilni zakon, ki jemlje polovici državljanov glasovalno pravico. To je bilo vse, kar je bivša vlada tekom sedmih mcsecev storila, da pridemo do volitev, Volitve pa zahtevajo obširnih priprav, sestavo volilnih imenikov, z eno besedo ogromnega tehničnega dela, ki ga mora z vso vestnostjo izvršiti državna oprava. Demokrati se za to niso brigali in tudi če bi bil njihov nazadnjaški volilni red sprejet, ne bi mogli še na volitve, ker tehnična priprave niso niti započete. Sedanja vlada je pa trdno odločena izvesti volitve, takoj ko bodo tehnične priprave dovršene in volilni zakon sprejet. To pa gotovo ne bo trajalo sedem mesecev, trdno upamo, da bodo že v par mesecih prišli volilci do besede.
Težak položaj ima sedanja, vlada v zunanji politiki. Demokratsko-socialistična vlada se je pokazala naravnost slabotno, uspavala je pozornost naroda z neprestanimi zatrjevanji, da je v Parizu vse dobro. In to je bilo zelo usodno, ker se v zunanji politiki težje popravlja, kot v notranji Obveznosti, ki jih je napram drugim državam prevzela bivša vlada, vežejo tudi sedanjo. Mnogo je zamujenega in pogrešenega. Toda strupeni pozdrav, ki ga je italijansko časopisje naslovilo na novo belgrajsko vlado, češ, da so ti možje daleko bolj nepopustljivi in neizprosni napram imperializmu Italije, kot so bili prejšnji demokratski ministri, — ta pozdrav nam je najboljši porok, da bo vlada neomajno stala na stališču, ki je stališče celega naroda. Vlada pa mora najti podporo v narodnih množicah, y tem vprašanju morajo vsi brez razlike
strank nastopiti enotno. Rim, Pariz in London gledajo z napeto pozornostjo v Belgrad in čakajo, kak bo odgovor na vprašanje: Ali zmore Jugoslavija parlament? Po tem bodo sodili in merili našo notranjo silo. In zato vsakdo, ki v tem za dolga leta. odločilnem trenutku sabotira parlament, slabi našo silo in naš ugled v inozemstvu in je škodljivec države, najsi tudi govori najbolj ginljive besede o ujedinjenju. Zato so poslanci iz zasedenega ozemlja, najsi so tudi demokrati, uvideli, da je njih dolžnost, da v parlamentu delajo in s tem upostavijo državi ugled v zunanjem svetu.
V notranji uredbi države sta. najvažnejši stvari prehrana in promet, Vlada bo tu z železno roko skušala napraviti red. Predvsem se je razpasla zadnje čase pri železnicah precejšnja korupcija. Železniški minister dr. Korošec bo, kot izvemo, brezobzirno posegel v vso in vsako korupcijo in bo z vsemi silami stremel za tem, da ustvari razmere, ki bodo odgovarjale interesom države in pravičnim zahtevam železničarjev, Vsak javni uslužbenec ima pravico do poštene plače, pa tudi dolžnost do poštenega dela. Načelo, »samo dobre plače, delo je postranska stvar« ni niti geslo boljševikov, ampak geslo onih elementov, ki jim vsak nered služi le v to, da rušijo državne temelje in s hujskanjem podžigajo nezadovoljnost. — Še eno važno in silno kočljivo vprašanje je vzela vlada v roke. Ustavo. To nalogo je imel izvršiti že bivši minister za konštituanto dr. Kramer. A šele sedanja vlada je spravila celo zadevo v tir. Ministrski predsednik je takoj imenoval ustavno komisijo strokovnjakov, ki bodo ustavno vprašanje resno in stvarno obravnavali in tako omogočili, da pridemo od razpravljanja o ustavi do d e 1 a. To bi bili »demokratski« ministri, ki so vedno imeli ta portfelj, že davno, najmanj pred tričetrt letom lahko storili, ako bi jim bilo do resnega dela. Toda oni niso delali, samo »delovali« so. Preko govorov, potovanj in časopisnih člankov niso nikdar prišli. Fraze o edinstvu pa niso še nikdar rešile, rešilo nas bo smotreno in nesebično delo.
Iz ruševin, ki so žalostna zapuščina vojne dobe, bomo morali graditi novo stavbo državnega reda. Sedanja vlada jo hoče graditi z delom, ki bo sistematično, enotno in bo odgovarjalo resničnim potrebam ljudstva. In to bo prava pot, ki nas edina privede do reda in miru.
Pr. Kukouec o lastni stranki.
Sedanji šef liberalne stranke dr. Ku-kovec se glede politične izkušenosti, glede
slikovitosti svojega sloga in glede izvirnosti primer inikakor nc more meriti z dr. Tavčarjem, suj ga imajo nekateri cclo za dolgočasneža( podoben pa sc. mu zdi v tem, da postane včasih cclo kruto odkritosrčen v sodbi o svoji lastni stranki, o slovenskem delu JDS.
Ko jc na nedeljskem shodu govoril o vladi žalostnega spomina, obstoječi iz voditeljev JDS lin JSDS in je primerjal s tedanjo vlado, je najprej ugotovil, da zanj niso toliko nierodajni znanstveni razlogi za vzore ene lali druge vlade, ampak predvsem osebe, la ta boj vodijo. Nato je ugotovil, da se domokratje morajo potrkati na prsa, ker so <sami krivi, da je JDS sedaj izločena iz vjade in je pristavil; »Seveda bode marsikdo pripravljen to mojo ugotovitev dopolniti v tem smislu, da so krivi zastopniki te organizacije v Belemgradu, zlasti v osreelnji in odstopivših pokrajinskih vladah. IProsta. vam jc sodba v tem oziru.*
Podpišemdo z obema rokama, saj smo to vedno trdili, neprestano smo opozarjali javnost na naravnost pogubonosno delovanje teh zastopnikov, ki bi bili s svojim gospodarstvom kmalu pripravili najvne-tejše borce za našo mlado državo ob vero v njeno bodoinost, dasi nas je dr. Žerjav vsled tega ozjnerjal v »Slov. Narodu«, da zanašamo gr<jlo osebnost v politični boj. Upravni in politični grehi se pač ne dajo ločiti od oseh, ki so jih izvršile, zasebne napake liberalnih voditeljev smo pa vedno puščali lojalna v miru.
Dr. Kuko»/ec je šel v svoji neusmiljenosti do lastno stranke še dalje. V omiljeni obliki je kamštatiral, da njegova stranka boljših in zmc»žnejših ljudi za izvrševanje političnih nalqg sploh nima, ali jih pa vsaj ne more dati na razpolago. Pravi namreč: »Dasiravno sbranka ni trdila, da ima na razpolago drujJ]e in boljše zastopnike in jih vsaj ni dala skupni stvari na razpolago, zdelo sc je, (Ja noče dati podpore onim, ki jih je na odgovorna mesta postavila.« Ali je pri tem. kaj zabolelo srce dr. Tavčarja?
Nesposobni so torej bili ti možje in zakrivili so polom svoje stranke, dasi tudi stranko zadene odgovornost, ker jim ni dala niti moralne niti umstvene podpore. Pa ne samo to, zraven so bili nenasitni v svojih zahtevah. Dr. Kukovec se je malce ustrašil svojih tovarišev, da ga ne bi takoj vrgli, kakor so njegovega prednika dr. Tavčarja, zato je raje citiral trdnejšega Svetozara Pribfceviča, ki mu pa za to gotovo tudi ne bo» hvaležen in je rekel: »Naš minister notranjih zadev, Pribičevič, katerega energija in delavnost v zadnjih letih
našega političnega razvoja, je skoro nadčloveška, moral je ob odstopu od vlade v zaupnem krogu tožiti, da kljub temu niti najbližjih prijateljev ni mogel zadovoljiti, ki so nemogoče stvari terjali. Radi verjamemo, zdaj pa imajo nenasitneži.
Cisto rahlo sc jc dr. Kukovec kljub temu dotaknil tudi miselnega programa svoje stranke. Edini nesporni, splošno priznani stavek njenega programa jc zahteva po ujedinjeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ima pa to slabo stran, da je splošno priznan tudi od vseh drugih strank v Jugoslaviji, dasi bi ga demokratje nadvse radi proglasili za svoj monopol. S prijetnim samozadovoljstvom ugotavlja, da je ta ideja zelo udomačena, neprijetno mu je pa, da množice, ki so si prisvojile to idejo, ne priznajo zanj čisto priproste, sa-moobsebi umevne logike, da je vsled nje treba tudi enotne politične organizacije v JDS. Zanj je velika njena moč nesporna, vendar žalostno prizna: »Ne moremo pa reči, da jc ideja politično doslej triumfi-rala,« Obupal bi, vendar ima zaenkrat raje »neomajno zaupanje v zdravo dušo našega naroda, da se bode kljub političnim napakam in neuspehom trenutka utrdil v močno državnost.« Nekoliko težko bo sicer vse napake in neuspehe liberalno-so-cialistične vlade popraviti, vendar imamo tudi mi zaupanje v zdravo dušo našega naroda, ki je prišla končno do besede.
Še eno tolažbo ima dr. Kukovec: »Če se naše demokratske množice niso mogle povspeti čez malenkostne predsodke, ko smo imeli krmilo osrednje in pokrajinskih vlad v rokah, naj doba boja zoper nepoklicane činitelje, ki so se moči polastili, vzbudi novo odporno moč v stranki.« V, tej točki se je pa dr. Kukovec izkazal, da pozna svoje Papenhajmovcc in da zasluži čast njihovega predsednika. Ce je pozitiv no delo popolnoma odpovedalo, sc bo raz-diranje, metanje polen in zabavljanje nedvomno izkazalo. Vsa dosedanja zgodovina JDS in njenih predhodnic ga v tem potrjuje.
Začeiek njegovega sicer nc govorniško dovršenega vendar zanimivega govora bi moral priti na konec. Ker se je namreč vse to zgodilo, in ker je nesposohna Uberalno-socialLstična vlada odšla, kamor spada, in jc prišla nova vlada, kateri celo trezni elementi v JDS priznajo, da jc njihova zadnja nada, je domovina v nevarnosti, tako se glasi jako priprosla logika dr .Kukovčeva. To bodo resno vzeli pač samo najbližji prijatelji, čez katere se je pritoževal Pribičevič, za druge ljudi pa ostane dr. Kukovec sicer neprostovoljen vendar jako uspel komik.
LISTEK.
Spomini starega dekleta.
Francoski spisal Rene Bazin. Prevel F. P.
Hrast.
(Dalje.)
V glasu sem začutila tisto jezo, tisto feeljo, da se izmakne, tisto upornost, ki je enak velikega neznanja. Govorili sva o šoli. Georgette je pogledovala vedno postrani na vrt, kjer je solncc obsevalo zelje in robove zidovja. Vrabec, ves zadovoljen, je cvrčal z našopirjenim perjem: > Kako je dobro! Kako je dobro!« —Georgette je bila izmed prvih v razredu. Uganila sem, da bi mi rada to dokazala in vprašala sem jo par stvari. Znala je vse: Franc I, 1515—1547, Henrik IV. 1589-1610, umoril ga je Ka-vaillae 10. maja 1610; bitka pri Wagramu 5. m 6. julija 1809; gosp. Grčvy je bil predsednik 1879—1887... Vulkan Popokate-petel. Smehljaja se je natihoma, saj bi znala odgovoriti toliko drugih reči. Vprašala sem jo:
»Ali veš, da imaš dušo?«
Skamizgnila jc nalahno z rameni,
»Čemu to?«
»Za življenje in za smrt, draga moja, fisto enostavno. Niti misliti si ne moreš, koUko več poguma in radosti bi bilo v tvo-
jem trpkem življenju, čc bi vedela, da imaš dušo in Boga,«
Prvikrat sem tedaj opazila njene oči, ki so se srečale z mojimi. Bile so modre in neki presenetljivo ljubezniv sijaj jc bil v njih, ali na dnu se je vlekla neka senca. In ta senca sc je razširila, pogled je postal trd, kajti srce jc bilo zakrknjeno.
»Hm,« je dejala, »kje sc pa uče take stvari?«
Govorili sva šc par hipov, toda pomanjkanje časa, neza.upnost napram meni in druge nemirne misli so jo vznemirjale. Obrnila se jc na hodnik, prestopila dvoje stopnic in nato sem začula, kako je začela prati.
Pozneje sem zvedela, da je bila šla trikrat v župnišče h katekizmu, »gospodični na ljubo«. Toda tam sc ni čutila domače, bila je izmed največjih in najslabših. Ni je bilo več. Pravili so mi tudi, da so se bili preselili in da je Georgette dobila službo v tovarni,«
• * ♦
8. septembra 1900, — Včeraj sem se izprehajala po stezah nekega velikega parka in vživala sveži zrak, zmračene obraze in brezskrhnost ljudi, ki so se izprehajali kot jaz. Septemberskc nedelje nam nudijo tako dobro in popolno sliko kakega mesta, kakor je ne vidimo druge mesccc; mesto je skoro enolično. Pozimi ali poleti se skrije pred enim lepim klobukom mnogo grdih. V septembru pa ras to lepa peresa,
lepi trakovi in Ibpe cvetlice po vsaki trati. Z zanimanjem som zrla torej na to ljudsko množico in zasledovala presenetljivo izpre-membo mode z ozirom na različne sloje. Po ulicah nc opaziš drugega kot majhne, cenene posnetke. Kadar vidi človek, kako se naposled izpr^meni, kar je zamislilo obilje in lepota, se» ustnice ne zaokrožijo na smeh, vsaj moje ;ne. Treba se pa. tolažiti s tem, da obrnemo pozornost na ženske obraze in njihovo jasno zadovoljstvo, da se čutijo lepe. Tako sem premišljevala, ko mc je prehitel nek par. Moški je moral biti delavec, še jako ralail, brez brk, manjši kakor ženska, in videlo |se mu je, da je rad pil. Na videz je bil silno nežen, smejal sc jc mnogo, neprisiljeno in stiskal svoji spremljevalki roko, ki je biln v rokavicah. Georgette jc imela na roki Švedske rokavicc slamnate barve in na jjiavi klobuček, ki je stal najmanj 9 frankov 75, klobuk s pol-svilc-nim žametom in j>olfinimi rožami. Ona sc ni smejala. Videlo, se ji jc, da bi ji bilo ljubo, da bi se on vedel na promenadi pametno, dostojno, ponosno. Toda vse je odpustila svojemu bodočemu možu, ki ga jc ljubila in ki jc pomenil zanjo boljše ,svo-bodneje, morda ceSo brezdelno življenje, ta veliki sati bednih. Neki čar je bil na njej. Njeni lahni, ra^strli, trepetajoči lasje, razdeljeni na čelu na ilvoje, so bili kakor dvoje jerebičnih perutji. Solnce jo je obsevalo in ljudje so slutili njeno veselje in so zrli za nio. kako ie ho<lila. In nekatera ženska
jo je opazovala in se obrnila potem v stran, tako jo jc pretresel spomin na to. Georgette me je bila spoznala. Toda gotovo ji ni bilo všeč, da bi morala razlagati najino znanje; dotaknila se jc mimogrede moje rame in se delala, kot da gleda z zanimanjem neko daleč spredaj prepevajočo gručo in ni pozdravila.
Omožena šc ni bila, kajti za njo se je vlekel star par, stric in teta ali sorodnika in prijatelja, kakor jih zaročenci pogosto vodijo seboj na take izprehodc in ki jih napajajo po gostilnah.
16. marca 1900. — Danes zjutraj sems hitela po neki ozki, po obeh straneh z malimi trgovinami natlačeni ulici, ki so kakor male temne obokane veže in ki vodijo v delavska predmestja. Neka ženska, ki je prihajala iz ene teh temnih ulic, sc jc zadela nalahno vame in sc, vsa nervozna, opravičevala: .Oprostite, gospa, tako slabo vidim!« — Spogledali sva sc. In predno sem mogla kaj izpregovoriti, sc jc stegnilo dvoje rok po mojih in me vleklo v stran in njene ustnice so ponavljale:
»Pojdite, ah, pojdite, to gorje! Za d** ga je dovolj.«
Takim besedam sc človek nc rar*v ustavljati. Stopila sem z njo v senco in poslušala, kako mi jc tožila. Mož jo jc pustil, dvoje otrok ji ic v nadlogo, delati ne zna in nc more in tovarna jemlje toliko
Stran 2.
5BL0VENEC, <fao 4. ttdJSCt 1920.
štev. 52.
In na tem pepelu so mislili ukresati ! pohvaljeni zastopniki JDS nov ogenj strankarskega navdušenja in vzbuditi nove or-ganizatorne sile med svojimi pristaši.
Tudi mi imamo neomajno zaupanje v zdravo dušo našega naroda, da bo temu dimu in pepelu odolela.
Sad dozoreva.
Italijani vedo dobro, zakaj da zapirajo v zasedenem ozemlju slovenske šole, ne otvarjajo zaprtih in vrinjajo dovoljene v nezadostne prostore. Le satanska perfidnost je v stanu namenoma in sistematično zastrupljati mladino narodnega soseda ter iz-podkopavati na ta način njegovo bodočo eksistenco. Za pet, deset laških otrok je čez noč dovoljena italijanska šola, mnogi tisoči ukaželjnih slovenskih otrok pa naj bo obsojenih pohajkovati brez vzgoje po ulicah, v predmestjih in po deželi brez dela in hrez nadzora, brez zaščite in brez ljubezni, da postanejo čimprej žrtev brezmejne demoralizacije in moralne propalosti, ki so jo zanesli tuji brezvestneži v nravno naj-solidnejše kraje Evrope. Naša slovenska mladina je v nevaromsti, da se pokvari v močvirju italijanske razuzdanosti, da postane, ko doraste, slepo orodje, idealen mate-rijal za raznarodovanje. Kdo bi bil tako naiven, da bi pričakoval od mladih ljudi vzraslih v takih razmerah tisto vseh odporov zmožno narodno zavest, ki edino more rešiti neosvobojeno jugoslovenstvo? Grozne so policijske in kriminalne statistike, ki jih prinaša italijansko časopisje iz onstran demarkačne črte in obupna so svarila slovenske javnosti. Kakor plaz so preplavile zasedeno slovensko ozemlje kobilice iz italijanskega kulturnega vrta. pohajkovanje, pretepi, pijančevanje, prostitucija, kraje, požigi, nasilstva. Kamor je stopil Turek, so pravili, tod ni zrasla več trava, kamor stopi Italijan, to vidimo s svojim očesom, tam ni več mesta ne za pravico ne za poštenje.
Ali kako rešiti pokolenje, na katerem bode, da definitivno odloči narodno pripadnost oropanih pokrajin? Gledati in čakati, to bi ne bilo nič manj zločinsko, kajti moralna propalost se da zajeziti le v začetkih. Bo H italijansko sadje dozorelo, bo vse prizadevanje Sisifovo delo. Cvet slovenske emigracije je še v Sloveniji. Ona ima prvo besedo.	P. P.
Ugotovitev.
grebu določilo deputacijo cikrog 30 oseb, ki so dobile nalog, da se podajo nemudoma v Belgrad in na podlagi »upitfov«, ki jih jc bilo Narodno Veče sklenilo, izvedejo uje-dinjenje s kraljevino Srbijo im v ta namen stopijo z dinastijo, ministrstvom in strankami v Belemgradu v razgovur. Med delegate je spadal tudi dr. Koroše<», Id je takrat bil še odsoten v Švici ali na Francoskem. Raditega je stranka določila mene za delegata, dasi sem se temu odločno upiral, ker se nisem preje udeleževal tozadevnih posredovanj v - Narodnem Veču«, sem moral končno vendar lc sprejeti majndat in se odpeljati v Beligrad. Ko sem tja dospel, sem opazil, da so se med delegati, ki so imeli čisto jasna in točna navodila od »Narodnega Veča« samega, začele dolgotrajne seje, na katerih jc vodja delegacije g. Sveto-zar Pribičevič poskušal »upjite t Narodnega Veča prikrojati po svojem okusu. Temu se je del delegacije odločno upiral in tudi jaz sem vstal pri eni seji in jsem opozarjal, da imamo vendar striktna navodila od »Narodnega Veča«, katerih se moramo držati in ki so se vsaj meni zdela popolnoma jasna. Mojemu mnenju glede točke^, o kateri se je takrat obravnavalo, se je pridružil tudi g. dr. Kramer. To je moje. nasprotovanje jugoslovanskemu ujedinjenju in Iz njega izvirajoče »zagovarjanje individualitetc iz avstrijske dobe.«
Kar sc tiče mojega delpvartja na Koroškem in za Korošce, pa t. mirnim srcem prepuščam sodbo javnosti i^. zgodovini.
Dr. Brejc L r.
predsednik deželne vladi; za Slovenijo.
Hrfava SHS.
Vojaško-teritorialna ra države.
lelitev naše
Na shodu zaupnikov jugoslovanske demokratske stranke dne 29, februarja t. 1. v Ljubljani je rekel dr. Kukovec med drugim:
.Eden izmed najzagrizenejših zagovornikov individualitet iz avstrijske dobe, dr. Brejc, takratni poverjenik notranjih zadev v Ljubljani, ni maral za koroško nevarnost. | Od njega samega predlagani razgovor s j Korošci se je naenkrat moral preklicati in dr. Brejc je kljub ledeni cesti moral z avtomobilom dirjati v Zagreb, da še vjame vlak odposlancev Narodnega veča za Beli grad, da če tudi neizvoljen mesto odsotnega dr. Korošca bolj nasprotuje, proglasu ujedinjenja avstro-ogerskih Jugoslovanov z Jugoslovani srbskega kraljestva, nego da podpira vstvarjenje trdne vezi skupnosti za ves narod.«
Z ozirom na te očitke ugotavljam sledeče: beseda »individualiteta« je sicer na tem mestu nejasna, vendar se da sklepati iz nadaljnega konteksta, namreč iz opisa moje poti v Beligrad, da znači »zagovornik individualitete« nasprotnika jugoslovanskega ujedinjenja. Zato je potrehno, da razjasnim svojo takratno pot v Belgrad.
Novembra 1918 je Narodno Veče v Za-
LDU Belgrad, 3. marca. Nj. Vis. prestolonaslednik regent Aleksander je podpisal ukaz o vojaško-teritorfjalni razdelitvi kraljestva SHS. S tem ukazom je bil zamenjan ukaz z dne 19. avguita 1919. Z njim je vse kraljestvo razdeljeno v štiri armije, 16 divizijskih oblasti, 48 polkovnih okrožij, 192 bataljonskih srezov^
Proti kompromisu v jadranskem vprašanja,
LDU Belgrad, 3. manea. Ministrski predsednik Prolič je dobil iz Zagreba brzojavko: Narodni poslanci iz okupiranih krajev stoje na stališču samoodločbe ter zahtevajo zase in za svoj narod, da vlada kraljestva SHS odbije vsa I kompromis o rešitvi jadranskega vprašanja, ki bi ne odgovarjal našim etniškim mt$am. Podpisana sta dr. Trinajstie in dr. Poš&č.
Kardinal Duboi v Etelgradu.
LDU Belgrad, 3. marca. V Belgrad je prispel francoski kardinal Duboi iz Roua-na s sedmimi spremljevaSn. Kardinal je prišel, da se informira o političnih in verskih odnošajih v našem kraljestvu. Prišel je z vednostjo francoske vlade. Dne 11. t. m. mu bodo priredili slaroosten sprejem v dvorani častniškega domh. V imenu vlade ga bo pozdravil ministtr vere dr. Jan-kovič, v imenu pravoslavnega svečeništva na Djanič v latinskem jeziku.
Seje radikalnih klubov.
LDU Belgrad, 3. marta. »Epoha« javlja: Seja radikalcev bi se ftnela vršiti predvčerajšnjim, pa se je morila odgoditi, ker ministri niso prišli; v islem času je bila namreč tudi ministrska feja. Druga seja je bila sklicana za včeraj ib šestnajstih; na njej so razpravljali o vpušanjih kvoruma.
Ni mi izpustila rok in njene oči se niso ganile od mene. V stiski se je obrnila name, ker sem jo pred trinajstimi leti obžalovala radi nečesa drugega kot njene bede.
Pomenili sva se natančno, zlasti o njenih otrokih, svoje načrte mi bo pa zaupala, kadar jo pridem obiskat. Obljubila sem ji.
»Na meni ni nič dobrega, saj veste ...« je rekla in me peljala na svetlo. »Vidite, kako bela je moja koža! Tudi jaz ...«
Zasmejala se je, da me je zabolelo; domislila se je in rekla:
»Tudi jaz sem taka — kakor ona.!«
In za slovo jc pristavila tiho:
»Morda bo sedaj pripraven čas za to, da me naučite, česar ne vem, če to res ne koristi samo za življenje ,,.
3. Oktavija Merle.
Na dvorišču, kjer stanuje Georgettc, na dvorišču Laurier-Bleu, sem preživela včeraj sladko in kruto uro. Sladkost je prišla šele čisto na koncu, ko sem mislila, da razumem, da je izpoved njenega trpljenja pomirila to od molka izžeto dušo. Molk vernih je poln pogovorov z Bogom; pri teh revicah pa, ki ne verujejo v nič, teži molk njihovo skelečo bol, kakor grobni kamen.
Kadar se prikažem v kraje, kjer vlada beda, "kjer me poznajo, se dobe ženske, ki gledajo najprej na mojo torbico iz črne Evile, kjer imam shranjene nakaznice za kruh' in premog; tupatam se najdejo tudi. ki gledaio najprvo na moje oči. in te so
moje prijateljice. V pogouor se ne spuščajo vse. Če hočeš imeti pj-avico obžalovati kako gorje, si jo moraš »ridobiti in treba si jo je kupiti včasi zelo irago.
Kakih pet ali šest letj sem že pozdravljala Oktavijo Meile, žeiiko, ki stanuje v četrtem nadstropju levo,,! pod streho. Že njene sosede so mi bile pravile marsikaj dobrega o njej, kar je pgč zelo redka prikazen.
• Merle! Ah, gowpo$čna, tej sc godi slabo, tej! Vzdržuje dvi moška, svojega moža in še njegovega brata, in oba nista kdovekaj, verjemite mi., Ubija se z delom, toda miloščine vam ne bo prosila! Ne, to je silnejše od nje: molči ^n še pred nami nima besede za svoje gorj^.«
Včeraj torej sem trkala na vrata, ki so v isti veži, na desno. Hbteia sem obiskati mlado žensko, ki je je bil sam jezik in smeh, ki me je prosila, da jo vpišem v seznam dobrodelnega zavoda. Mtd počitnicami bi morala dobiti tretjega jvtroka. In ko sem sc vrnila s počitnic, ki iJsm jih topot. morala podaljšati, sem prišla j t.akoj obiskat mlado mater in dete.
Potrkala sem enkrat, dvakrat, trikrat. Vse tiho. Samo veter, ki jc pihal skozi podstrešno okence, je šume} in piskal po stop-ničnih kotih, Obrnila s«jm sc tn hotela oditi, PCar se odprona pol vrata na levi in prikazal se je bledi, drofjni, žalostni obraz Oktavi je Merle,
(Dalja!	*
Med radikalnimi poslanci je v zadnjem trenutku zavladal optimizem,
LDU Belgrad, 3. marca. Zastopniki klubov vladnih strank, ki so na poziv prišli v Belgrad, so imeli sejo, na kateri so razpravljali o delu začasnega narodnega predstavništva.
Dijaški shod v Belgradu,
LDU Belgrad, 3. marca. Danes dopoldne je bila na beigrajskem vseučilišču velika dijaška skupščina, katere so se udeležili pristaši vseh političnih skupin. Na tem zborovanju so razpravljali o notranji politiki.
Nadzorovanje cen.
LDU Belgrad, 3. marca. Ministrstvo za prehrano je osnovalo komisijo nadzornikov in strokovnjakov z nalogo, da pazijo na cene vsega, kar ministrstvo kupuje in prodaja.
Mobilizacija na Reki.
LDU. Reka, 2. marca. Reški magistrat je izdal na temelju zakona po Consiglio Nazionale potrjeno naredbo, da sc morajo vsi pripadniki letnikov 1901—1897 in vsi drugi prostovoljci prijaviti od 1. do 3. marca za nastop vojaške službe. Vsem drugim, ki ne pripadajo na Reko, ki pa so prosili, da bi se sprejeli v reško vojsko, ni treba priti. Kdor se tej naredbi ne bo pokoril, bo kaznovan z globo 2000 lir in zaporom do treh let. Obenem se bo vršil pregled pripadnikov vseh tistih letnikov, ki vsled bolezni, odsotnosti ali vsled drugih zaprek niso mogli priti k prvemu pregledu.
Izgon tujcev z Reke.
LDU. Reka, 2. marca. D' Annunzio je v svrho, da ščiti nezaposlene reške dclav-ce, ukrenil z naredbo od 27. februarja, da se marajo do 8. marca odstraniti z Reke vsi, ki ne pripadajo na Reko in so se tam naselili po 30. oktobru leta 1918. Izgona so oproščeni vsi oni, ki se javijo v službo reške legije, potem neobhodno potrebni delavci in uradniki, starci nad 60 let, bolniki ter vsi oni, katere silijo posebne razmere, da morajo stanovati v mestu, ter končno vsi oni, ki so stanovali na Reki vsaj pet let pt-ed 29. avgustom 1914, ali pa so vsled vojaškega poziva morali zapustiti mesto. Reški listi odobravajo ta D' Annunziiev korak, naglašajoč, da to ni političen akt, temveč samo briga za nezaposlene Rečane, ki je prisilila poveljnika, da je izdal tako naredbo. Proti tej naredbi so protestirala reška delavska udruženja, katerih D' Annunzio ni uvaževal. Dosedaj je izgnanih 36 posameznikov; od teh je 22 Jugoslovenov, 10 Madžarov in 4 Avstrijci. Daljnji izgoni v teku.
Češka.
Volitve v Češkoslovaški
LDU. Praga, 3. marca. (ČTU.) Ministrski svet je sklenil, naj minister za notranje posle razpiše dne 4. marca volitve po vsej čehoslovaškl republiki. Volitve v poslansko zbornico se bodo vršile 18. aprila, v senat 25, aprila.
Ukrajinci za priklopitev vzhodne Galicije Češkoslovaški.
LDU. Praga, 3. marca. (ČTU.) Listu »Češke Slovo« se iz Kijeva poroča, da sc v Vzhodni Galiciji snujejo ukrajinski ženski ljudski komiteji, v svrho priključenja k čehoslovaški republiki. Akcija je zasnovana na široki podlagi.
Demonstracije proti Nemcem.
LDU Dunaj, 3. marca. (DunKU) Listi poročajo iz Brna, da so se včeraj nadaljevale demonstracije proti Nemcem. Pred gledališkim poslopjem so se zbrali češki demonstranti, ki so izdali geslo, da se v češkem gledališču ne smejo vprizarjati nobene nemške predstave več. Treba je bilo poklicati vojaštvo, da je izpraznilo trg pred gledališčem. Gledališka predstava, ki je bila napovedana za 7. uro, sc jc pričela šele ob 9. uri zvečer.
NemSka Avstrija.
Švica za prehrano Avstrije.
LDU Bera, 3. marca. (DunKU) V današnji seji narodnega sveta jc poročal zvezni svetnik Schulzc, da so Zedinjene države in Anglija povabile zvezni svet, naj sodeluje pri pomožni akciji za prehrano Avstrije. Kakor poroča »Lausanner Re-vie«, jc švicarski zvezni svet pripravljen sodelovati pri tem podjetju pod pogojem, da sc transportni stroški za pošiljatev živil v Avstrijo vračunajo v vsoto, s katero sc Švica udeleži te pomožne akcije,
Bela Kun — prost,
LDU Dunaj, 2. marca. (ČTU) Kakor poroča »Morgen«, je ministrstvo za notranje posle sklenilo, da izpusti Belo Kuna in druge komuniste v Avstriji na svobodo. Bela Kun bo ostal pod policijskim nadzorstvom, ker ima avstrijska vlada v rokah dokaze, da so nameravali Kuna na nezakonit način odpeljati na Mažarsko.
ulri-rO*- a —r*-ii— * * "" 1 * * .......
Naročali »Slovenca"2
Mažarska.
Francoski poslanik v Budimpešti.
LDU Pariz, 3. marca. (DunKU) Pooblaščenemu poslaniku Francoske, Doul-betu, je poverjena posebna misija na Mažarskem, Poslanik ostane v Budimpešti do vzpostavitve diplomatičnih odnošajev po ratifikaciji mirovne pogodbe.
Mažarska narodna skupščina.
LDU. Budimpešta, 3. marca. (DunKU.* Ogrski dopisni urad poroča: Mažarska narodna skupščina. Po poročilu poslanca Tu-ryja je v splošnem in v podrobnostih brez debate od vse zbornice sprejet zakonski načrt o artikulaciji volitve Horthyia za državnega upravnika. Prihodnja seja se bo vršila jutri. Na dnevnem redu bo tretje či-tanje zakonskega načrta o artikulaciji volitve državnega upravnika.
Rumuni zapuščajo Mažarsko.
LDU Veliki Bečkerek, 3. marca. Iz Budimpešte javljajo, da so mažarske čete prekoračile Tiso in zavzele pas, ki so ga Rumuni izpraznili. Med mažarskimi in ru-munskimi četami bo 10 km širok nevtralen pas. Rumunske čete bodo do 10. t. m. izpraznile onostran Tise vse ozemlje do črte, ki jo je določila mirovna konferenca
SSusila.
Boljševiško prodiranje.
LDU Moskva, 3. marca. (DunKU — Brezžično.) Vojno sporočilo od 2. t. m.: Na murmanski fronti so rdeče čete zasedle železniško postajo Sorožkaja ob Belem morju. Na zapadni in jugozapadni fronti poizvedovalni boji. Na kavkaški fronti pri Rostovu so rdeče čete za 25 vrst napredovale in zavzele Batajsk, Suhoj in Kogelnik. Dalje vzhodno so zasedle železniški križišči Tihovskaja in Kavkaskaja. Pri tem so ujele 4000 sovražnikov. Odpor Denjikino-vih čet je tedaj na odločilnem mestu strt. Z zasedbo obeh gori omenjenih železniških križišč so tereški in kubanski kozaki popolnoma razločeni. Rdeče čete so prekoračile Terek in prodirajo proti petrolejskemu središču Groznemu.
Japonci prodiralo.
LDU. Vladivostok, 3. marca. (DunKU.) Agence Ha vas poroča iz Ohotska: Japonske čete so vdrle v ruski del otoka Sahali-na. V pokrajini ob amurski železnici so sc osnovali boljševiški sovjeti.
Nemčija.
Bavarsko zunanje ministrstvo razpuščeno.
LDU Berlin, 3. marca. (DunKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Mona-kovega, da bo bavarsko ministrstvo za zunanje stvari s 1. aprilom razpuščeno. Sedanji minister Hoffman ostane nadalje v kabinetu kot minister za uk in bogo-častje.
Turčija.
Mirovna pogodba s Turško.
LDU. Pariz, 3. marca. (DunKU-Brez-žično.) »Petit Parisien« javlja o turški mirovni pogodbi: Končno se je odločilo, da ostane turška vlada v Carigradu in da se prisodi mesto Smirna Grčiji. Zavezniki ne nameravajo Turčije razdeliti, temveč one kraje, kjer nc prebivajo Turki, izločiti iz turške uprave. Armenija postane popolnoma samostojna, Sirija pa dobi avtonomijo pod mandatom ene izmed evropskih sil, najbrže Francije. Druga ozemlja Turčije ostanejo pod sultanovo suvereniteto.
Politične novice.
+ Kdo ima prav? ^Domovina«, glasilo JDS, piše dne 3. t. m. v 26. številki: »Kakšna jo jugoslovanska zvestoba naših klerikalcev? Slabša kot nič. Slabša kot zvestoba naSih Nemcev. Klerikalci bi jo (Jugoslavijo) prodali za groš, ker jo ne ljubijo a srcom, kor niso lojalni, zvesti Jugoslovani.« — »Slovenski Narod«, glasilo JDS, je pisal dne 7. julija 1914 v 158. številki: »Kdo se ne spominja časov balkanske vojne 1 Kar vzplamtelo je po celi naši domovini. Slovenski klerikalci niso bili takrat nič man) vneti, kakor dragi Slovenci in so praktično mnaao bolj delali za Jogo-slovansko vzajemnost, kakor kdorkoli dragi (podčrtal >Slov. Narod«). Kake članke in kaka poročila jo takrat priobčeval »Slovenec«, kako slovansko je pisal pokojni dr. Žitnik in kako sc je potegoval za Srbo. Nemci so takrat kar tulili na klerikalce (podčrtal »Narod«), a ti so niso ta to zmenili. S svojimi časopisi so klerikalci zanesli misel jugoslovanskega bratstva ravno v liste sloje, katerim se prej ie sanjalo ni o tem in duhovniki so Jo ▼ društvih podkrepljali (podčrtal »Narod«). Povrh so klerikalci šc vpeljali tečaje za učenje jugoslovanskih jezikov.« Sodbo o tem, katero" izmed obeh glasil JDS je Imelo prav, prepustimo vsem poštenim ljudem.
f Import. Iz Afrike prihajajo dateljni in opice; iz Brazilije kava. iz Perzije pre-
proge in otožne popevke, iz »Demokratske zajednice« pa nam je prinesel g. Svetozar Pribičevič prečudno besedo: »Mi demokrati smo stranka malih ljudi!« To je odkritje, pred katerim i Nansen in drugi, ki so odkrili severni tečaj, lahko zagrnejo predrzna lica. Najprej so kmetski liberalci razobesili prapor čiste samostojnosti, potem je g. Deržič prenesel svojo prtljago v narodno-socialno stranko, in v JDS so ostali — mali ljudje. Iz Afrike prihajajo da-teljni ia opice, iz »Demokratske zajednice« pa fraze.
+ Italijanski listi o naii vladi. »Idea Nationale« piše v uvodniku, da se s prihodom kabineta g. Stojana Protiča položaj Italije ni zboljšal. Opozicija ie popolnoma zmagala in s tem je dobila Wilsonova politika močno podporo. Po načinu, kot je kabinet sestavljen, izgleda, da ima clli, podpirati Wilsonov protest. Emigranti iz naših jadranskih pokrajin bodo popolnoma podpirali g. Protiča. — »Messagero« piše: »Novo ministrstvo more računati na pomoč poslancev iz onih zemelj, ki so zasedene od Italijanov. Ti poslanci so največji sovražniki sporazuma z Italijo, kar pomeni, da bo novo ministrstvo v jadranskem vprašanju še boli nepomirljivo od prejšnjega.« — »Epoha« piše, da je Protič drugi Pašič. Njegovo glasilo »Samouprava« je zelo nepopustljivo v jadranskem vprašanju ir okrog njega so naibolj goreči Jugoslovani.
—	»Piccolo della Sera«: »S prihodom nove vlade v Belemgradu se je položaj Italije poslabšal, ker je vlada v Belemgradu se stavljena iz strank, ki so najbolj nepopustljive napram Italiji. Položaj je s prihodom nove vlade sledeči: Na eni strani g. Wilson z vlado g. Protiča, na drugi strani Italija in njeni zavezniki. Izid dvoboia ie dvomen «
—	»Domovina«, glasilo dr. Žerjava, pa piše: »V Italiji triumfirajo, češ. Jugoslavija že razpada, saj so prišli na vlado separatistični elementi, kar se ne bi moglo zgoditi, ko bi ljudstvo bilo za narodno 'edinstvo ,., Kdo se bo torej čudil, ako v Italiji triumfiraio? Italijani so morali pozdraviti novo vlado z naivečiim vespliem . ,.
-f »Nižje pleme.« Iz Pariza poročajo 25. t. m., da so rumunska, češkoslovaška in jugoslovanska delegacija v spomenici, naslovljeni na konferenco veleposlanikov, protestirale proti nekaterim opombam madžarske delegacije, predvsem proti opombi, da gre pri teh državah za plemena nižje vrste.
Dnevne novice.
_ Nabori letnikov 1896—1900. Pred kratkim odloženo rekrutovanie letnikov jg96—1900 se vrši v času od 5. do vštev-ši 13. marca. Podrobnosti so razvidne iz lepakov.
—	Društvo zobozdravnikov daruje mesto venca pokojnemu dr. Bretlu 200 K pokojninskemu zakladu za vdove in sirote zdravnikov SHS v Liublani.	(k)
—	Razpis učnih mest. Prosvetno ministrstvo je razpisalo natečaje za popolnjenje praznih in začasno zasedenih mest na gimnazijah naše države. Prošnje se moraio vlagati do 26. t. m. Natečaj za Belgrad ne bo razpisan, ker so vsa mesta popolnjena.
—	Položaj vojaških tehničnih in upravnih gažistov brez čina je nad vse slab. Teh večinoma tehnično temeljito izobraženih ljudij je v Sloveniji le 45, a plačani so od vojaške uprave slabše ko berači. Za 20—30 letno službovanje dobivajo vsega skupaj 800 K mesečno, s katerimi naj preživljajo sebe, ženo in številno deco. Te razmere so obupne. Vsa službena prizadevanja so pri vojaških oblasteh doslej bila zaman. Sedaj so žene prizadetih žrtev same sestavile spomenico, ki se je sinoči odposlala v Belgrad, kjer se naproša dr. Korošec ozir. Jugoslovanski klub, da se zavzame pri vojaški upravi za te upravičene zahteve. Največja sramota je to, da so na Hrvatskem to vprašanje že davno uredili, za slovenskih 45 gažistov pa še danes ni rešitve. Družine stradajo in trpe pomanjkanje, gospod vojaški referent v Belgradu pa čaka menda, da ubogi ljudje lakote poginejo. Upamo, da bo posredovanje Jugoslovanskega kluba imelo svoj uspeh, ki ga tudi mi iskreno želimo!
—	Določitev honorarja za zasebne ure srednješolskih profesorjev na Štajerskem. Štajerska deželna zbornica srednješolskih profesorjev je sklenila, da mora profesor za vsako zasebno uro zahtevati najmanj 20 K honorarja; samo v posebno ozira vrednih slučajih sme znižati honorar na 15 K za uro.
—	Prošnje za spremembo rodbinskega Imena je kolekovati z 20 K. Iz tega so pa izvzete prošnje, če kdo prosi le za popravo svojega domačega (slovenskega) rodbinskega imena v pravilno pisavo, ako je bilo v krstnih maticah doslej pisano poučeno, to je v nemškem, laškem ali mai: ' cm pravopisu (n. pr. poprava imena Mi-cbeltschitsch v Mihelčič). Take prošnje je kolekovati le z 2 K. Priloge seveda morajo biti v obeh slučajih kot take kolekovane.
—	Resen klic. Aktivni uradniki niso mogli niti štiri dni čakati na svoje draginj-ske> dokladc. temveč so zažugali s stavko,
vsled česar se jim je takoj dovolilo podaljšanje plačilnih doklad. — Ubogi vpoko-jenci, vdove in sirote so pa čisto pozabljeni in v decembru 1. 1. obljubljenih doklad še do danes niso prejeli navzlic vedno rastoči draginji. Kako naj n. pr. izhaja vpokojen uradnik višjega činovnega razreda z družino štirih ali več otrok s pokojnino, ki zaostaja za plačo vsakega aktivnega uradnega sluge! Bridko je, če se pomisli, da zaide človek, ki je posvetil vse svoje moči poklicu, končno, ko bi se moral oddahniti, — v bedo in ga morijo uničujoče skrbi, ko vidi, da nima sredstev, da bi preživil sebe in svojo družino. Če se na drugi strani trpi, da nabirajo in kopičijo verižniki na goro-stasen način milijone na milijone, da ne vedo kam z njimi, se pa nihče ne spomni na te trpine. Ni čuda, če raste odtod nezadovoljnost, če izgublja človek vso vero v državo, ko ga tira neusmiljena vsakdanjost v obup. Zato je najskrajnejši čas in zadnji trenutek še, da se vlada zgane in zavzame, da nemudoma olajša neznosno bedno stanje vpokojencev. — Več prizadetih,
—	Ptuj. Dijaški Orel v Ptuju si žili nabaviti prepotrebno knjižnico. V ta namen se obrača na slavno občinstvo s prošnjo, da mu blagovoli nakloniti prim?rne knjige. Posebno hvaležni bi bili, če bi nam kdo hotel darovati kak letnik »Zore«, »Mentorja«, »Naš Dom« itd. Organizacija katnl. narodnega dijaštva v Ptuju je najmlajša, se ima boriti s silnimi težkočami in je zato potrebna podpore vseh dobromi-slečih. Darovi, bodisi v knjigah ali v denarju se naj blagovolilo poslati na naslov: Dijaški Orel v Ptuju, minoritski samostan.
—	Obratno ravnateljstvo Južne železnice v LJubljani sprejme v brzojavni tečaj, kateri se prične koncem meseca aprila v Mariboru, 30 uradniških In 20 poduradni-ških rripravnikov za prometno službo. Pogoj za "prejem v uradniško službo je dovršena srednja šola (realka, gimnazija, učiteljišče) z zrelostnim izoitom ali trgovska akademija, ?a poduradnike pa dovršena meščanska šola, dovršeni štirje razredi kake prednje šole ali pa dovršena javna d.vorazr«dna trgovska šola. Prosilci za te službe raj se javijo pr' obratnem ravnateljstvu južne železnic«? ^ Ljubljani, personalni oddelek, soba štev. 1, v delavnikih med C. do 12. uro dopoldne in naj prinesejo e seboj sledeče listine: l. prošnjo za sprejem s kratkim popisom dosedanjega življenja; 2. krstni list; 3. samski list: i. domovinski list; 5. nravno«tno spričevalo (domovinske občine ne čez šest mesecev staro); 6. zrelostno spričevalo ozi". zadnje šolsko spričevalo; 7. vojaško odpustnico; 8. uradno potrdilo o pripadnosti k enemu jugoslovanskemu narodu; 9. uradno petr-dilo o zaposlenosti po izstopu iz šole. Opozarja se pa izrecno, da se naj javijo le taki prosilci, kater! imajo zgoraj navedene listine ob času zglasitve popolnoma v redu.
—	Pomiloščeni častniki. Prestolonaslednik je podpisal ukaz, s katerim je bilo deset višjih in nižjih častnikov oproščenih kazni.
—	Kraljeva srbska akademija znanosti v Belgradu bo dne 7. t. m. imela v vseuči-liški dvorani slavnostno sejo ob 70 letnici predsednika čehoslovaške republike, vse-učiliškega profesorja dr. Toma Masaryka. Masaryk bo tedaj izvoljen za člana akademije znanosti.
—	Čez demarkacijsko črto pri Cerknici in Ložu se iztihotaplja silno veliko goveje živine, tobaka, jaic, prašičev in drugega mesa kljub temu, da je tam vse po'no raznih obmeinih straž.
—	Lahkomišljena in silno nevarna tatvina. Med Ljubljano in Zalogom je bilo ukradenih pri zatvornici na vlakojavnici št, 10 pri čuvajnici št. 630 med Ljubljano in Zalogom 40 dvojnih žičnih kolesc. Gospodje tatovi postajajo res že nesramni in brezvestni, ker ne pomislijo, da s takimi lahkomišljenimi tatvinami povzroče lahko največjo železniško nesrečo in smrt ljudi. Čudno seveda to ni, ker bodo še ljubljanski porotniki, če bo šlo tako naprej, pričeli deliti častne redove najboljšim tatovom.
UubSianske novice.
lj Leonova družba vabi vse svoje člane, da se v čim največjem številu udeleže občnega zbora, ki bo danes, četrtek, 4. marca v K. T. D,, I. nadstr. Pričetek ob 3. uri popoldne, Dnevni red zelo važen, — Odbor.	(k)
lj Umrl je v torek dne 2. t. m. g. Viktor A c c e 11 o , delovodja vojaškega stavbenega urada. Zapušča vdovo s peterimi nepreskrbljenimi otroci. Bil je zvest pristaš krščansko-socialne zveze. Pogreb se vrši v četrtek 4, t. m. ob 4. uri popoldne iz gar-nizijske balnice.
lj Umrla je gospa Ana Sidonija Ter-dan, rojena pl. Wohlgcmuth, stara 71 let. Pogreb bo v četrtek, dne 4. t. m., ob i. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. N. v m. p.l
lj Koncert prekmurskih Slovencev se
bo vršil jutri zvečer ob pol osmih v veliki dvorani noteln Union. Pel bo prekmurske in medjimurske narodne uesmi Devski zbor.
ki je tudi po drugih jugoslovanskih mestih z velikim uspehom nastopil. Naša dolžnost je, da napolnimo dvorano do polnega, da tako pokažemo zanimanje do kulturnega delovanja naših Prekmurcev.
lj O Medjimurskem koncertu v Zagrebu pišejo »Novosti«: Redko katero oko je bilo, ki se ni solzilo, ko je videlo ono odu-ševljenje in iskreno ljubav za najmlajšega Benjamina — za hrvatsko Medjimurje. Koncert je bil kulturen in političen doživljaj. Po zanimlevm predavanju Vinka Žganca je nastopil pevski zbor v svoji narodni noši. (V Ljubljani nastopi zbor 41 pevcev in pevk.) Zel je nepopisno odobravanje. Predavanje je izvirno lepo. Zborovodja župnik Lipnjak je moral žrtvovali ogromen trud za učenje teh pesmi. Krasne efekte je umel izvabiti iz svojega zbora. Vsaka pesem je izzvala burjo viharja in navdušenja. Redko se je čulo v dvorani konservatorija toliko klicanja in ploskanja. Mnogo pesmi se je moralo ponavljati. Medjirr .rska pesem je nekaj posebnega, izjemnega na slovanskem jugu, biser naše umetniške duše. Slovenci, pridite poslušat narodno pesem, narodno poezijo, narodno kulturo.
lj Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani (obrtna šola) obvešča tem potom, da ni identično z društvom tehnikov v Ljubljani, ker se je dogodilo v tem oziru že mnogo pomot pri dopisih in poši-ljatvah (K)
lj Občni zbor kovačev in izdelovalcev vozov za Ljubljano in okolico se vrši dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Mestnega doma s sledečim sporedom: Nagovor, čitanke zapisnika, volitev odbora, slučajnosti.	(k)
lj »Priži«, Prvi sestanek častnikov iz italijanskih taborišč Ottaiano, Teano. Ca-sagiove, Baia in Niside se vrši v soboto 6. t. m. ob 7. uri zvečer v hotelu »Ilirra«. - D. M.	(k)
lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznania svoiitn članom, da se v nedeljo, dne 7 marca ob 9. uri zjutraj vrši prodaja in oddaia usnja č1anom.	(k)
lj Požar na Gradu. V gozdu na Oradu je te dni gorelo; gozdnemu čuvaju Šimencu gre zasluga, da se požar ni razširil, ker ga je hitro zadušil z zemljo In ker ga je pravočasno zapazil.
lj Komandi dravske divizije v Ljubljani. Na Kodeljevem se je udomačila čudna vojaška navada. Poprej se je streljalo iz pušk in plašilo na nasprotni strani stanujoče prebivalce ali na cesti idoče pasan-te. Nekaj časa sem pa so nastanili oddelek strojnih pušk, ki izvaja svoje strelne vaje ter ima merilo na nasprotno ležečo tovarno, oziroma vrt. Dasi streljajo slepo, so vendar občutki stanovalcev neprijetni in je lahko to streljanje vzrok velike nesreče. Tako se ie spel na dvorišču tovarne ob streljanju konj in bi na dvorišču se igrajočlm otrokom bil smrtno nevaren, da ga nista hlapca ob pravem času zadržala. Čudno je tudi, da se ne jemlje ozir na nasprotni strani ležeče bolnišnice, ki so polne bolnikov in katerim to rožljanje gotovo ni v prijetno zabavo. — Stanovalci prosijo uljudno merodajno komando, da odstrani te strelne vaje iz Kodeljevega in jih namesti v primernejši kraj, kakor je to bilo svojedobno.
lj Opozarjamo na oglas tvrdke V e r d-n i k & Ž n i d ar , specialni modni atelje za gospode in dame v Ljubljani s pripombo da je bila v torkovem oglasu te tvrdke pomotoma izpuščena vrsta besedila.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. KVO-RUM DOSEŽEN.
Belgrad, 3. marca. (Izvirno.l Za danes popoldne ob 4. uri je bila sklicana druga seja narodnega predstavništva. Navzoči so bili vsi ministri. Med poslanci je bil tudi hrvatski ban dr. Laginja. Poleg zborničnega predsednika je bil na svo;em mestu tudi podpredsednik dr. Ribar, član demokratske zajednice. Vseh poslancev ie bilo navzočih 151. V kuloarjih je bilo večje število demokratskih poslancev. Galerija in diplomatske lože so bile natrpane. Predsednik je ob splošni tišini v zbornici otvoril sejo. Po prečitanju zapisnika prve seje in interpelacij se je ob orehodu na dnevni red oglasil k besedi dr. Pečič, predsednik demokratske zajednice, in predlagal glasovanje v svrho konstatacije, če je zbornica sklepčra. Nato so sc začeli nekateri demokratski poslanci pri vratih izmuzavati, nakar jc poslanec Banič opozoril predsednika zbornice na člen 117 poslovnika, po katerem ie med preštevanjem poslancev zabra nje.io zapustiti zbornico, kar jc v zbornici izzvalo veliko veselost. Kljub temu so sc zače'i demokrati in za njimi socialisti sra-mcž'jivo muzati iz dvorane. Ko je demokrat, podpredsednik dr. Ribar zapustil svoje mesto in odhajal, ie vsa zbornica prasnila v smeh. Čuli so se klici: Z Bogom podpredsednik! Od slovenskih socialistov sta poromala iz zbornico Kristan in Kopač. Predsednik je natn izjavil, da je navzočih 147 poslancev in da jc zbornica
sklepčna. [Živahno odobravanje.) Ministrski predsednik Protič poda nato iziavo, da sedanji položaj države zahteva od vseh dostojanstvenega zadržanja. Ako zbornica ne bi megla delovati, se bo konstatiralo, kdo da je kriv. Glede kvoruma povdarja, da je svojčas še dr. Kramer kot minister za kon-stituanto v prvi vladi predlagal ob pristanku vseh ministrov za kvorum navzočnost 80 poMancev in je bilo v odboru to št6-vilo scglcsno povišano na 100.
DNEVNI RED PARLAMENTA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 3. marca. Ministrski predsednik Protič je predlagal za dnevni red Narodnega predstavništva: 1, Deklaracijo. 2. Mirovno pogodbo z Nemčijo. 3. Proračun. 4. Davek na vojne dobičke. Zbornica je od vlade predlagani dnevni red sprejela z živahnim ploskanjem.
DEMOKRATSKI SRD.
(li vir no poročilo »Slovencu..)
Belgrad, 3. marca. Po konštataciji, da
je zbornica sklepčna, so bili demokrati iz-prva poparjeni, potem so pa zarjoveli in vpili kakor bi sedeli v kaki beznici. Dr. Pečič je trdil, da ni bilo navzočega poslanca Trajloviča. Trditev pa so razni poslanci ovrgli kot prosto izmišljotino. Predsedniki je po izvajanjih dr. Pečiča konštatiral, da je zbornica pravilno sklepčna,
POSLANCI IZ ZASEDENEGA OZEMLJA.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Belgrad, 3. marca. Poslanci iz zasedenega ozemlja so skušali vplivati na demokrate, da bi se udeleževali parlamentarnega delovanja, kar odločno zahteva sedanji zunanji položaj države. Navzoči so bili dr. Smodlaka, dr. Trinajstič, dr. Čin-grija, dr. Poščič (demokrat) In dr. Lončar* Poslanec dr. Puc je prej odšel iz Belgrada. Dr. Čok, ki je svojčas prihitel iz Pariza glasovat za demokratsko vlado in je tedaj iziavil, da je dolžnost vsakega poslanca iz okupiranega ozemlja, glasovati za vsako vlado, danes ni bil v zbornici .čeravno ie bil v Belgradu.
SAMO DNEVNICE JIM DIŠE.
Hivirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 3. marca. Poslanci Ribnikaf, dr. Kukovec in Kristan so se pokazali za par minut v parlamentu, da bi mogli potegniti dnevnice, potem so pa zopet o dšli. Dišijo jim dnevnice, ne pa delo v parlamentu, ki ga sabotirajo.
DEMOKRATSKA LAŽ.
(Izvirno poročilo »Slovencu*.)
Belgrad, 3. marca. Med škandaloznim vpit,em demokratov v zbornici je demokratski poslanec Agatanovič zaklical, da so slovenski popi na shodih klicali »Srbe na vrbe!« Posl. Pišek: »Vi lažete, lopov!« Pri tem ie došlo do ostrega prerekanja.
POPARJENI DEMOKRATI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 3. marca. V demokratskih krogih vlada silna poparjenost. Njihova vlada je svojčas dobila v zbornici 127 glasov in jih sedaj silno vznemirja številka 147 v današnjih dneh. Vlada nima samo večine, ampak tudi kvorum. Navzoči so bili tudi trije Črnogorci,
BODOČA SEJA PARLAMENTA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 3, marca. Bodoča seja narodnega predstavništva je določena za petek ob 10. uri dopoldne,
JUGOSLOVANSKI KLUB.
(Izvirno Doročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 3. marca. Jugoslovanski klub je v svoji današnji seji izvolil za klubova podpredsednika poslanca dr. Šlmraka in Smodeja.
JADRANSKO VPRAŠANJE.
LDU Beligrad, 3. marca. Kakor poroča »Politika« iz Londona, priobčuje »Daily Mail« vest, da sta se Nitti in dr. Trumbič začela v petek neposredno pogajati in da 6o se pogovori v soboto in nedeljo nadaljevali. Do teh pogajanj je prišlo na predlog vrhovnega sveta. Pričakuje se skorajšnja rešitev spornih vprašanj .
BORZNA POROČILA.
LDU Zagreb, 3, marca. (Borza.) Devize. Berlin 155—165, Milan 830—855, London 530, New York 14.700, Pariz 1080 do 1100, Praga 152—155, Curih 2450, Dunaj 53—56. Valute. Dolarji 14.150—14.500, avstrijske krone 50—54, levi 170—185, carski rublji 200—210, čehoslovaške krone 160—170, 20 kronski zlati 515, angleški funti 470—500, francoski franki 1050 do 1070, napoleoni 508—512, marke 184 do 188, le ji 210—220, lire 795—805.
LDU Beligrad, 3. marca. (Borza.) Valute. 20 dinarski zlati 23.20—23 30, angleški funti 119—121, francoski franki 272 do 275, lire 202—204, dolarji 35.10—35.20, leji 53, marke 47—50, levi 47—48.50, čehoslovaške kron« 38—38.50, avstriiiskc krone 14—15
Stran 4
SLOVENEC, Sne 4. marca 1920.
Štov, 52.
ariotfsHi V3stn5k.
Telovadba Akademskega Ot'j sv pri čn« djj.'«a> ob pol 8. uri i večer \ telovadnici realne gimruauije na Poljanah ia sc aa daljuje vsak četrtek ob istem času. Vkade-miki in starešine vabljeni! ■ Ba.rU", predsednik.	(k)
AprovlzscOa.
a Prodaja eanejše $noka. Stranke, ki dobe cenejšo moko v Gosposki ulici, morajo prinesti, če šteje rodbina več kakor dve osebi, vreče setvi.
izpred ptirste.
Ruski Tomi ujetnik kot tat pr«d poroto.
Kan Paškovskv io bil rojen l 1892. v uulia-jevcu, iuberniia Vjatka Kot vojni ustnik ic delal pri Jožefu Srancelju na Ztfornu Brezovici pn Preseriu, ostal ie tam še tudi po prevratu; iaietkom avgusta 1919 je popustil službo či se vrgel na tatvino. Nekaj dxu potem, dne 13. avgusta 1919 ie ukradel Joisfu Dra-Sleriu v Laščah pri Borovnici srebrno uro, -lato verižico ia par čevljev: vrednost 600 h.; ukradene stvari je prodaj tn denar porabil. Naio e delal v okolici Preserja pri več gospodarjih; odpelial se ie v Belgrad in ie dobil tam ti oktobra 1919 pismeno dovoljenje, da sme odpotoval: v svojo domovino. K.er se ie pa bal, da bo moral vstopiti v boliševiško_ armado. se je vrnil nazaj na Kran;sko. Koncem oktobra ie vstopil v službo za hlapca pri Ivani Urbančič na Blatni Brezovici, kier ie dne tO. novembra ukradel gotovine, srebrnine in zlatnine v skupni vrednosti 2189 K. odšel ie na to v Ljubljano, kjer je zlatnino in srebraino prodal neznanim ljudem. Ko mu ie pešel denar. je vstopil 39. novembra 1919 v službo pri Alfonzu Mihelčiču v Ihanu za hlapca; ko ie odšel gospodar 1. decembra od doma. ie ukradel gospodarju razno obleko 5196 K vredno, katero ie poprodal v Litiji in v Trbovljah. Ko ic zapravil, kar ie izkupil. ie vstopi' 1. ianu-i-ia leto« v službo pri Vinkotu Ogorelcu na $ko£elki. kjer je na že 10. ianuana ukradel hlapcu Antonu Konilu obleke v vrednosti 17S7 K, hlapcu Ivanu Hočevarju dežnik, vreden !00 K tn dekb Frančiški Konilo iopo in svileno ruto. v vrednosti 150 K
Paškovskega zagovana dr, lominšek; ob-
tož«ru Ku» govori ;v prei-cj dobro slovenski; 'vat ne ;na tolmači g dr Borštnik Paškovskv p romava \ w kar mu očita obtožba Porot* uikou.i ie sen.u (predsedoval mu je svetnik Nagode 1 stavil štiri vprašanja, katera so potrdili : S da m > 4 ne z omejitvijo, da povzročena škoda pt sega 400 in ne 4000 K. Sodišfc jc obsodilo Pekovskega o a 8 mesecev težke teče.
• • *
Danes sc porota nadaliujo.
Fradicen pustolovec nepravi princ Schftn-bura pie<t ljubljansko poroto. Ljudevit G rum, doma IZ Idrije, roien 11. avgusta 1893, pred-kaznovaii, je bil v Idriji nainrei dclavec, potem pa pisar pri rudniku. Ob izbruhu vojne je moral tudi on odriniti v vojsko. Rncginja Sclionb«.!!u ga ie leta 1918 spoznala kot bolnega vojaka tn mu ie pripomogla, da ie bil spreiet v bolnico v Fiigen, nakar sc mu je posrečilo. da ga ie vzela knoginja ua grad v Achec>ee. Tjju se ie seznanil s korespondenc tinio knezi Schonburga Bcrto l.ukeschovo, kateri ie zatrjeval, da ima službo kol uradnik v Idriji s 1. januarjem 1910, kar mu jo tudi verjela, ker ii je kazal ponarejena pisma visokih uradnikov. Ko ji ie tudi zagotavljal, da i io poroči, mu je ona seveda zaupala in to ! tembolj, ker ji ie izročil tudi svojo poslednjo ' voljo, s katero io imenuje svojim edinim dedi-čem in v kateri navaia precejšnje premoženje. Pre?!epljona Lukescheva mu ni samo izročila svoiih prihrankov v višini 3000 K, marveč mu ie tudi dala denr v znesku 7000 K, katerega ie dvignila na hranilno knjižico svojega brata; tembolj pa ic med drugim tudi zagotavljal, da notreb"ie 2100 K kot kavcijo pri rudniku v Idriii. Izvabil ii jc tudi dve obleki nienoga v voiski pad'ega brata v vrednosti 1000 K. knjige in fotografični aoarat v vrednosti 1000 K. Ni pa samo ogoljn?al Lukescbeve, marveč tudi rii-me^a brata Franceta Lukescha za 400 K.
Kneginii Schonburgovi se je znal Grum s.svojim prikunl'jvim nastooom tako nrikuoiti. da mu ie pole* drugih izkazanih dobrot izročila 6000 K za nakup živil. Grum ie res v Fiidnu kupo-al Živila, toda mesto da bi jih z dobljenim denarjem plačeval, jih je ostal dolžan in ie prejeti denar oorabil za sebe. vsled česar ie nastalo 5470 K dolga. Da se izolne neprijetnosti. ie pa nosil upnikom falzifidrana nisma Schonhiir^ovih, v katerih so se prosili, da nai potrpe. Ta po iznovedi Schonburgffve podani dejanski stan hoče Grom ovreči s tr-ditvi'o, da ie živela knefinja Schonburg razkošno, nad 50.000 K da ie porabila mesečno, in da so bile niene potrebe višje, kakor jih je >-n utegnil z dobljenim den>u-iem poravnati. Toda njegov izgovor se razblini, ako se upo-
števa, da je Grum pred svojim odhodom izročil zakonskima NVollner menico, izdano od kneza Schonburga, glaseč o sc na 10.000 K z nalogom, da uaj sc realizujc pri anglobankK, če sc dolg nc bo plačal do 3. aprila 1919; ker sc dolg do takrat ui poravnal, se je prezenli-rala menica princu Aleksandru Schonburg, kateri je razkril, da so bila pisma in menica fal-zificirana.
Ker so postala Gromu v Schonburgovi bližini tla prevroča, sc je odpeljal proti svoji domovini- Med potjo si je pa že preskrbe! potrebni denar za potovanje na ta način, da je gozdarskega svetnika Ljude.vita Kramarja v Aschenkirchu in nadpoštarja Simona Koscrja v doulae.hu, o katerih ie znal, da čislata rodbino Schonburg, in ju jc pod tem imenom brzojavno naprosil, uaj vpošljeta brzojavno vsaki po 1000 K v hotel v Solnogradu, v katerem se je Grum nastanil kol princ Suhonbu.rg, ker bj sc mu sicer ta vsota ne hila izplačala.
V Ljubljani se jc pa zglasil pri Mariji Hav-liček in Tereziji Baliovčevi, katerima jc povedal, da prihaja v imenu svojega znanca Jožefa Bohreria z naročilom, da mu izroči HavHček shranjenih 800 K, Bahovčcva pa dva zal.oia z obleko in zabojček s fotografskimi potrebščinami. Ker jima jc pokazal brzojav, podpisan od Bohreria, sta mu izročili, ker je zahteval, toda kmalu se jc izkazalo, da ju jc Grum ogoljufal,
Grum, ki je prišel brez vsakih sredstev v domovino, se jc zglasil pri svojem polbratu na Jesenicah, kateri je pa odklonil vsako pomoč in ga tudi ni sprejel v svojo hišo. Pod pretvezo, da je rudniški inžener, je izvabil meseca junija Antoniji Legat najprej 300 K, nekaj dni pozneje 100 K in končno 300 K., k Antoniji Legatovi je prišel tudi v gostilno pri »Pošti* v Kranju in jo pregovoril, da mu je posodila 9. julija 50, 11. julija pa 100 K in mu je kreditirala ceho 45 K in prenočišče za dve noči v znesku 8 K. Grum ie izvedel, da ie Lc-gatova v bolnici in jo je obiskal; povedala mu je, da ji namerava njena mali poslali denar; na lo se je podal hitro k njeni materi na Selo, kateri je povedal, da ie njeni hčeri on posodil 400 K, katere mu je mati precej vrnila.
Seznanil 6e je tudi z Marijo Zupančič, katero ie naprosil za posojilo 1000 K in ji je istočasno izročil menico za 2000 K; Zupančičeva mu je denar tudi izplačala,
Frančiški Miklič na Jesenicah ie pa izvabil 76 K.
Porotnemu senatu predseduje svetnik Narode, obtožbo zastopa dvorni svetnik v pok. Trenz, Gruma zagovarja dr. Ivan Tavčar ml.
Ljubljanska porota že leta sem ni videla pred seboj tako zgovornega obtoženca, kakor
jc mož, ki jc v Solnogradu samega sebe povzdignil v knežji stan. Pustolovec, ki je tolikim ženskam izvabil denar, nastopa pred poroto zelo elegantno; pravi, da je kriv, da ni imel namena goljufati Gostobe, sedenje, nastopa k#kor da je junak salona in ne bivši rudar. Sicer je pa v toliko njegov nastop simpatičen, ker ne taji, kar mu očita obtožba in kar izpovejo priče, samo sebe skuša predstavljati v najlepši luči. Zaslišane priče so potrdile, kar navaja obtožba. Sodni dvor ie sta* vil na porotnike 10 glavnih vprašapj. Po go* voru zastopnika obtožbe g, dvornega svetnika Trenza, ki je prosil, da naj se vsa vprašanja potrde, nastopi Grum sam kot lasten svoj zagovornik; sam si je spisal zagovor: prav dobro se ga je naučil. In pripovedoval ie Grum svoj roman v lepih, zbranih besedah:
___— ---Moserjl.
drugih pa da ni imel namena jih ogoljufati, čo jim je tudi denar izvabil. Grum je govoril porotnikom celo uro. Za njim je govoril niegov zagovornik dr. Ivan Tavčar ml.
Porotniki so potrdili soglasno vsa na nie stavljena vprašanje, kar je občinstvo pozdravljalo z zadoščenjem; soglasno so tudi izrekli, da presega povzročena škoda 4000 K.
Predsednik porotnega senata, svetnik Na* gode razglasi sodbo, s katero se obsodi Grum na 6 let težke ječe.
Kdo ve kaj o Francetu Debevcu, Škm pri Igu, ki je služil pri 17. pešpolku in je bi! ujet 1. 1914 od Rusov v Galiciji? Pisal je nato še dvakrat, potem nič več; odkar jt zadnjič pisal, je minilo 4 leta. Nazadnje se je nahajal v mestu Harkovu. Komur je c njem kaj znanega, naj sporoči Jeri Debevc, Škriv, pošta Ig pri Ljubljani.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici ?J K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagalo prave Fellerieve El-za-krogljice! 6 škatliic 12 K. Prava želodec okrepčuioča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska.	A

špedjalni modni atelje
za dame in gospode
Ljubljana, Poljanska cesta 12
uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je ravnokar došla no »a moda za pomlad; izšli so krasni modeli za Kostime, matiae, plašče, krasni športni kostimi za jahanje in drug različen šport. Modne barve za gospode so: siva, ru,ava, najmodernejša pa je svitto-modra.


ia obleke ter modne hlače se zopet dobi, dokler traja zaloga, pri prvi Kranjski razp o ši 1 j al ni
Sdiwab & Bizjak, Ljubljana
Dvorni trg	Pod Narodno kavarno
1/eiika zaloga doma izgotovijenih oblek.
mmm pomočnika
Novak, krojaški mojster, Domžale. — Hrana i o stanovanje v biši.
TTup? MM Šivalni slroi. n
v dobrem stanu ter dobro ohranjen. Naslov pove upravništvo pod št. 859.
N0Va Sfllfl M SDkOifl !! Naslovov
upravi lista pod št. 867.
•2 dijaka cnhn po možnosti v mestu iščeta jlllIU vsaj z eno posteljo.— Tozadevne ponudbe na upravništvo ..Slovenca" pod »Dijaka«.
Prodam ^jg SVlDJO. R
Išče se nncriri{l v najem ali v račun.
iJUjI.Uiu Naslov pove uprava .Slovenca" pod št. 868.
Izvrstna semena ^fS^^JSt
Poljanska cesta št. 12.
Zadružna zveza v Ljubljani
razpisuje službi:
u Zadružnega revizorja.
Prednost imajo oni prosilci, ki so izvežbani v nadziranju kme-■ijskih društev in nabavnih zadrug.
2.)
Knjigovodskega uradnika.
Lastnoro<čno pisane prošnje z dokazili usposobljenosti, spričevali o dosedanjem službovanju ter zahtevki o pladi jc predložiti ravnateljstva (Dunajska cesta 3S) do 15. marca t. L	_
Izurjena BLAGAJNI CAR KA,
starejša moč, in v vseh pisarniških
vežhana" kOOtOfiStkS £
kem večjem podjetju v Ljubljani. Pismene ponudbe — samo starejših moči — je nasloviti pod »Vstop takoj 714« na upravniStvo lista. »SLOVENEC«.
Prodaja Švicarske, po umetnikih
izdelane
svile
bogata izbera rokavic, krava«, kmečkih rut, Serp, etaminastlh trakov, finih ročnih batik-del ia mnogo usnjenih »izdelkov v Ciril-
Metodovi ulici 16/1.
St. 3577. ref. Ii.
Razglas.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, določilo je glasom razpisa z dne 14. feDruarja 1920 št. 952 za čas od 1. julija 1919 dalje nov cenik za dimnikarska dela v Ljubljani, ki tvori petkratno povišanje do sedaj veljavne tarife.
Novi tarif je nabit na magistratni deski in dobiti ga je proti povračilu troškov v mestnem ekspeditu.
Mestni magistrat ljub janski,
dne 21. februarja 1920.

durp grum uinjp \mu
Ustanovljena leta 1774.
GUŠTANJ-RAVNE, Koroško, Jugoslavija.
Poštna postaja GuStanj.	Železniška postajfi Prcvalje.
Brzojavni naslov: Jeklarna GuStanj.
Proizvaja: Arzalonsko ln bre^c ansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legfrana in i:e!eg rana top In.ška tekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen: za pile, rezila, vrtalna dleta itd. Iietjiiiana sn nelegirana mait.nova jekla za vozovne in vagonske vzmeti; za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obrofija-. za kose, srpe, sekire, mo-tikc. lopate itd.
Izgotavlfa: Vozovne osi s puSami in nakončniki; transiuimjske valke (ostrugano do 4 tn, surovokovaue do 6 ni dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd.	4386
inniuuiimnnuBi«Miii
iinnuM»niiiiMuiwu>VMiiinrmiHmtMiirM>iitt»*iiiinm'iiM«inii
Kupim dobro ohranjeno
lohomobilo
od 30 H P naprej, novejšega sistema. Ponudbe pod Lokomobila 835 na upravniStvo Slovenca.
Takoi se dobavita s skladišča:
14*5 P. S. motor za Istomernl tok UO voltov, 10 P. S. motor za Istomernl tok 220 voltov.
Porahljiv kot motor z napufl^Alr.am (A nU.<w«r) tndi h trt. rudAljnih strojev vporaban kot dmamo z rojfulatorjara z* stranska priklopijeirja in kompl.
pT».t,UcAln1koni.
Nadalfn! motorji za enakomerni tok; dlnamo kakor fadl motorji za vrtilni tok
dobavljivi takoj In s kratkim rokom.	828 (Z)
*Electro-Motoren Ges. m. b. H.
5fss, Ssste:!ra:ss 22
deske in trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
Bletr rojsin »f. .»raz

Cigaretni paoir
sledeče vrste: Golub, Club, Abadle, ln Samum prlpo-rnAa nu rfehnlo »URANUS-PAPIRNICA«, Ljubljana, Mestni trg 11.	418
za premogovnik Rajhenburg Trboveljske premogokopne družbe se išče. Nastop službe 15. majnika 1920. Plača po dogovoru Cenjene ponudbe na Bzatovsko skladnlco Trbovlje.
Sveče,
„miro" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko
ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah
Bumič, Glivic & Pitarevič,
Zagreb, Zrinite v ac 15.
PodruSnSca: Israas!.
32-