Stev. 103. »NOVA DOB'4< Sfran 3. Gospodapstvo. HMELJ. VIII. brzojavno trzno porocilo. Žaiec, C. S. R., H. septembra 1924. Tu se plačuje od 1-750 do 1880 č. K za 50 kg; na knietih je mirno nakupova- nje — cene od 1400—1800 c. Ki za 50 kg. Nürnberg prijetnejše, ceno od 110—260 zlatih M za 50 kg. Niirnbeg, 4. septembra 1924. Le- pobarvno blago, cvrstejše. IX. brzojavno Irzno poro&ilo. Nürnberg, 0. septembra ob 1. uri. 200 bal prodanih, povpraševanje po zelenem hmelju evrsto, po drugem mirno. X. brzojavno trzno porocilo. Žatec, (J. S. /?.; si. septembra 1924. Tu se plačuje od 1750—1880 e K za 50 kg«, na kmotih 1 GOO—1800. Zi- vahno povpraševanje — razpoloženje. čvrsto. Nürnberg, 0. septembra ob 11. uri. 500 bal dovoženih na trg — 350 prodanih — cene za boljšo kvaliteto nespremenjene, za ostalo slabše. XI. brzojavno trzno porovilo. Nürnberg, 9. septembra 1924. Prodanih 300 bal; za ezleno blago so cene vzdrzujejo. XXIIL ponmlo Hmeljarskega dru- štva o slanju hmeljskih nasadov in o hmeljski kupviji doma in drngod. Nürnberg, one 30. a.vgusta 1924. Kakor y.e druga leta, tako jo tudi letos mosoc avgust proobrnil vso na- ziranje o letošnji hmoljski letiui. Gledo množine ne bo varanja, pae pa glede kakovosti. Mokro, hladno vreine zad- njih 4 tednov jebilo zelo skodljivo do- zorevanju bmelj'skih kobul. Hmoljišča v Nemčiji so vslpd neugodnega vreme- na veliko vet- trpela, kakor ona v Č. S. R., kjer se izvršuje dozorevanje 1—3 tedne prej nego pri nas, to pa radi to- ga, ker gojimo v Nemoiji večinoma pozni hmelj, na Češkem pa zgodnjega. Vsled neugodnega vremena so kobule našega hmelja ostajale male in so ne- dopadljiv«? barve. Skoro vsi nasadi v Nemčiji so trpoli. posebno pa oni na težki zemlji; pa tudi nasadi v pesčeni zemlji bodo trpeli, ako se vrerne kina- lu ne spreobrne. Dasi tudi naš hmelj ni prikupljive zunanjosti, vendar je odlične kakovosti, ker je poln najfinej- šega in zdravega lupulina. Strokovnjaki, kateri so prepriča- ni, da kakovost piva ni odvisna od bar- ve hmelja, ncgo od lupulina, dobe pri nas bfago najboljšo kakovosti. dlovek ni vajen gledati hinolja neprikupljive barve, vondar so inora temu privaditi na.se oko, upoštevajoc, da je v *grdi lupini zlato jodrce«. čleškoslovaški hinelj je svelle, zolene barve ter ima velike kobule. Čoškoslovaska in Nem- čija bodota pridolali po 150.000 stotov po 50 kg, eetudi jo v Nemčiji s hrne- ljem zasajena ploskev za 3000. ba vee- ja, kakor v Češkoslovaški. O cenitvi le- tošnjc množine se bo dalo govoriti sele potem, ko bo VPS hmelj spravljen; to- liko je gotovo, da bo lotošnji pridolek Dr. Fr. Moliorlc: Iz krajine klopotcev. (Konec.) JESENSKA N0Č. Noe jesenska. Nočni mir: Vetree juzon toplo veva, Cez vrhe na dalj in sir, Zvezd nebroj žari in seva, Hodi svoj neskončni tir. Spov doni od vseh strani V breg iz brega tisocglasni: Trtin rod in god slavi ^ Spov cirieji zvonkojasni, jMili spov josonskih dni. Glas klopočji, t*uj, ljubo — Zdaj odhaja, zdaj prihaja, Tiho zdaj in zdaj glasno V zvonko so soglasje spa ja — Na mladö in na start)... Mladec gre gornik doinu, Z dalje svoj klopotec čuje, kril za konzura potrebno množino. Z ozirom ua dojstvo, da ni hmelju prejs- njili letnikov in da bodo ])ivovarji letos nakupovali hmelj cc/, potrebo, se lah- ko trdi, da letošnja. množina ni poseb- no velika. i'pumo, da se bode povprasevanje po hmelju kmaht dvignilo. ' Treba jo tudi s tern računati, da cona za lepo zeleno blago rie bodo tako nizka, kakor se je mislilo pred krat- kim. (\e pa bode bmelj manj dopad- ljive barve kaj uplival na ceno hmelja vobče, je pa odvisno od toga, ali bodo naši hmeljarji to vrsto hmelja proda- jali po vsaki ceni, ali pa bodo ž njim čakali. da pride vrsta na njega. Joh. Earth in sin. XXIV. poročilo Hmeljarskega dru- stva v Žalcu. Zaiet, C. S. It., 5. septembra 1924. Dne 30. m. m. javljeno boljše vreme s« je takoj spreobrnilo in imamo celi te- (ILMI oblačno in dex, kar obiranje silno inoti in zavlačujje. Blizu tri četrtino vsega pridelka je pod sireho, ena če- trt.ina je pa še na drogih in se ne ve, kako in kedaj se bo obrala. Nekaj na- biralcev je vsled slabega vremena že odpotovalo in povsod je pomanjkanje ljudi, dasi se jim je mezda za obi ran jp. zvisala. Sedaj obrani hmelj bo slcer najboljše kakovosti, vendar pa ne bo najleps'c barve. Pri vsem torn se ga tudi nekaj vsled neugodnega vremena ic()ithlja. Knpciija je v polnern teku. Cene po kakovosti od HiOO—1900 0. K za. 50 kg. Hazpoloženje in cene za lepo zeleno blago prav rvrste. /a slab.šo manj. Savez hmelj. dmstev v Zalcx. VKLESEJM V NAPOL.TIT. Po- setnikom volesojma v Napolju, ki sc vr.ši od 15. do 30. septembra I. ]. do- volijo italijanski konzulnti pri izdaji vizumov 50%-ni popust. Tudi je po- sotnikom dovoljen .'JO^-ni popust pri vožnjah na italijanskih -zeleznlcah. Točnejše infoi'inacije je dobiti v pisar- ni trgovyko in obrtnisko zbornice inod uradnimi urami. KONJEREJSKC) DRUŠTVO ZA XIAHl HOHSKO OBLAST. Konjerfjski ods?k Knietijsko družbe za Slovenijo, kateri se je ustanovil takoj po preobra- tu, se je spremenil s 1. t. m. na podla- gi sklepa obönega zbora odseka z dne 21. marca t. 1. v konjerejsko društvo za mariborsko blast. Tozadevna pra- vila so potrjena ter vodi posle društva. do prvega rodnegu občnega zbora do- sedanji odbor. Delokroj? društva obse- ga ozeinlje mariborske oblasti. Sedež drustva je zacasno v.Ivanjkovcih. NAROČAJTE ČISTOGOJENE DROŽE! Letos, ko je toliko sadja, in ko si bo fckoraj vsak posestnik jiapra- vil innogo sadjevca za prodajo ali za lastno uporabo, je zelo priporocljivo, da rabi čistogojenc drože, ker se mu bo izplaOalo. Na.roca.jo se cevke pri drz. kmot. kern, zavodu v Mariboru s ]ioti- nn dinarji kolkovano vlogo. Gevka stano 2 Din, navodilo k uporabi pa 1 Din. Tudi vinogradniki naj naročajo pravoi'asno cevkc s cislog/ojenimi dro- zami. Uka. da gre jek lesu, Srei'o v prsih mladih snuje Blaženega nomii u ... (Is knjige. M. />'. //.; --Lnzinkp«.) SLAV Kill Vfilf. Zdrav! Pozdravljcn Vrh slavirji — V svojem sladkom vinskein gricji! Tvoj Slavic, Tvoj čiric — Prvi sre je veselic! ^'tij! — Klopotci — votrolovci, Bogomolci, bratvozovci! V tekmi vsa.k •!<' jiiiuik, Vsak goric jo velir.njak! * * * Zapeli čirjčj Jesani slaviči, Goric veseliči — Volirje gre v svet. Klopotci igrajo, Se v tekmi ne vdajo^ Prosveta. NUŠlti BRANISLAV. Občinsko dele. Roman dojencka. Poslovenit Cvolko Golar. V Ljubljani 1923. I. Blasnika nasledniki. Povest bi se lah- ko imonovala tudi »Žalost in veselje«; saj je v njej poleg vse žalostne usode zapuscenega dojencka, ki nima ne do- rnovine, ne staršcv, in ki roma iz rok v roke, nadrobljeno tudi toliko veselih prigodb in smesnic. da se citateljn eno oko včasih solzi od žalosti, drugo pa od smeha. Knjige bodo z zanimanjem brali tudi oni, ki bi radi po njej spo- znali srbsko življenje v malih srbskili mestih in v lieogradu. Tukaj jim ho Nušic dober vodnik; on je mod najbolj- šimi srbskimi pisat.elji in pozna svoje rojake, kakor malokdo. Da zna tudi prav prijotno pripovedovati, to priča vsaka stran to knjige. Knjiga ima na ovitku lepo risbo, šteje 231 strani in stano samo 15 Din. ZELENI KADEH. V založbi ti- skarne I. Blasnika nasledniki v Ljub- ljani ,je ravnokar izšla ljudska povost >Zeleni kador», ki jo je spisal Ivan Zo- rec, znani slovenski pisatelj. Povest Je zanimiva, ker opisuje zivljonje in do- godivscine vojaških ubezuikov mod vojno, ki so so skrivali po bosanskih gozdovih kot organizirani uporniki toi' prijiravljali s svojimi upornimi do- janji konoc vojne. Naslovna stran knji- gb je lopo ilustrirana. Knjiga stano 14 Din, s postnino 1 Din več. Naroči se pri tiskarni I. Blasnika nasledniki v ljubljani, Breg 12. Naroči se lahko /. dopisnico. (L KELLER: Regina, Poslovenil dr. Joža Glonar. V Ljubljani 1923. Na- tisnila in založila tiskarna. 1. Blasnika naslednikov v Ljuhljani. — >• Regina« je povest uboge sluzkinjo, ki je postala žna visokega gospoda, zgodba o sieor poKtcncin zakonu, kojega slaba. stran jo liila edino ta, da za.konca nista po- zna la in razumela drug drugega in ki je zaradi tega žalostno končal. Doja- nje se vrsi deloma v Nemciji, deloma v Aineriki. Opisano je tako živo, da knjige ne odlozis, dolder je nisi pre- bral. Propricani ?rao, da bo povest to- ga znamenitega švicarskega pisatolja ravno tako ugajaln, kakor jim je svoje dni njegov Don Correa^. -— Knjijra jo lopa. obsog'a 92 strani in stano sa- mo 5 Din. Izdajatoljem jo šlo za to, da s ceno izdajo omogocijo njeno nabavo najširšini slojem nasoga naroda. ßVOBODA FRAN: P0SLEDNJI M0Z. Voseloigra v Ireh dejanjih. Po- slovenil Fran (jovokar. Oder. Zhirka gledaliških iger 7. zv. V Ljubljani 1924. Zalozila Tiskovna zadruga. Ce- na Din \-\.—, s postnino 75 para vec. Pravkar je izšla v zalogi Tiskovne za- drugo Svobodova veseloigra >^Posled- nji mož:', ki bo prav dobrodošla vsem pode/.elskim odrom. Nanjo opozarja- mu \<,c naso citalnice, bralna in iz- obraževalna drustva, ki prirejajo Ijurl- sko prod.sta.vo. Naroča sc1 pri Tiskovni /adrugi v Ljubljani. DARUJTE KNJIGE ZA KOROŠKO MLAD1NO! SKRINJICA ZA NABI- RANJE JE PRED CELJSKIM KOLODVOROM. Zvonkljajo, orgljajo, Vsak spov svoj ima. (Iz knjige: ftl. B. ill.: »Rlaričsi vrh«.) KLOPOWTJE. Slopa, stari lirentar, stopa, Pa so vinograd ne ropa. * Ciospodar si hanko dola — Co !e cast in- bo trpela. y-> : 2 d : 2). V pondeljek, dne 8. t. m. ob Ki. je igral S. K. Colje prvo prvenstveno tekmo v jesenski sezoni z ljubljanskim S. K. -Jadran«. V prvih 15 minutah je bil -Jadran« v prernoči. Ostali čas ija jo bila igra. odprta, pac pa se je opazila lahna premoč S. K. Celje. N oka ter ih naravnost sijajnih šans S. K. Celjo ni znal izrabiü. Naj- boljši mož med domačimi je bil srednji napa'da.lec ^olokai1. Sodnik g. Ochs dobor. RAbEČE — CELJE. Nogometna tokma. dne 15. in v nedeljo, dne 31. avgusta v Celju ni gledalcern nudila nobeiipga sportnega užitka in take tekrne samo sport diskreditirajo. S. K. Radece, k^aterega predstavlja mlado in agilno moštvo, no umeva, da se rno- ra kot začetnik zadovoljili z vlogo učenca, ampa.k hoče z nesportnim na- stopom sugerirati javnosti, da je teh- ničjio na viskn in si celo lasti inonopol, da jjrod.iasa v celjskom okrožju igro prvorazreclnih dunajskib klubov, v ce- mur j ill podpira tista igralska dvojica, katora v svoji domisljavosti misli, da njihovo clanstvo pri kakeni prvoraz- rodnom klubu zadostuje za kvalifikacl- jo dobi-oga igra lea. Smolo trdim, da tako nodiscipliniranega moštva do se- daj ni bilo vidoti v Slovoniji in naj bo to roson opomin tistim igralcem, ki smalrajo sport za vzgojno sredslvo, da v bodoče jiropročijo nastope, kakorsne sino imeli priliko videti in slišati, ker slovenski klubi no prenesejo fakih iger, kjer se servirajo duuajski »Platten- brudor-šlagerji«. (\c se je S. K. Celje v nedeljo s svojo nofair-igro hotel re- vanžirati, jo to umljivo, ampak s sport- nega stalisca obsodbe vredno. Celjsko mostvo jo žo tehnično toliko usposob- ljeno, da. bi si tudi s fair-igro pribo- rilo zrnago, ne pa, da uporablja. svojo fizično premoč napi am šibkejšemu na- sprotniku in s torn dokumonlira, da je toudenci revanžc bila raašcevalnost. Kakor so v Radecah sodnik s svoji ni strogim nastopom pri tako nediscipli- nira.neni moštvu ni rnogel uveljaviti, kor napram nejirijavljonoinu klubu in iio\oi'il'irij'anini igralcem ni disciplin- sko mogcl obra\ na.va.ti prestopke, ravnotako v uedoljo sodnik s pardoni- ranjom faulov in offsidov ni zaključil. tekmo, kor po tolmaeonju pravil od strani moštva S. K. Radeco so ho mo- ral tak sodnik sele roditi. /. RAZDELITEV NAGRAD CEST- N1M MOJvSTROM ZA NA.TBOL.TŠE VZDRŽEVANE PROGE DRŽAVNIH CEST V SLOVENWI. Avtoinobilski klub kr. SHS je svojecasno razpisal tri na grade v zneskih po Din 2000, 1500 in 1000 za one državne cestno mojstre, ki z ozirom na promet in vzdrzevalna srodstva zaupane jim cosine 'progte naj- boljšo vzdržujejo. T(. konkureuco so je udelozilo 14 costnib mojstrov iz cole Slovonijy. Komisija za razdolitov teh nagra.d, sostoječa iz gospodov inž. 1. Diltriclia in Rado llribarja kot za- stopnikov Avtomobilskega kluba, gosp. naclsvotnika inz. Karla Orla kot za- slopnika (Jradbene direkcije za Slove- Trikrat si gorica kopa, Nekopač si bratvo ropa! Doljra zotva, dobra nilatva. Dobra bratva, lepa. svalba. •— * Go^podav inia dijaka, Komaj novo maše čaka. Nasa .stopa nima. nog, Crnošoloo jo nskok! Črnosoloc jo usol — Nič no bodo umso pol! Ta srainota. ta srarnota!* — Elm. jo vasi lo.^ofa. Vsakdo kolno in ztibavlja Crnosolca v pokol stavlja. To bi bila. vosolica!« Mož jozi se in ženica. Samo deklo nic ne joka. •Prav vosela je uskokal (»Slavičji Vrh«.)