'        Stran 48                   ANGELČZK                    Leto'26     1
Klemenčič:       O ta vivček!                  ¦
|OfOžek, Jožek!« zakličejo mama, a tantička ni od       I |sg|]) nikoder. Radi bi ga poslali v prodajalno po sol.      ] L§L• Stopijo torej iz kuhinje na vežni prag, da bi se       1 slišal njihov glas bolje. Komaj pa pridejo na prag, že prileti v eni sapi sosed Ožbolt in zakliče: »V vašem skednju mora pa goreti. Poglejtc, kako se kadd!« Mati od strahu ne vedo, kam naj bi se ofornili. Sosed hitro       I pograbi škaf vode in leti na skedenj. Od drugih strani pa prineso druge škafe in golide.                                ¦   •"
Dobro, da so sosedje hitro opazili dim in prišli i gasit. Tlela je samo še slama. To se je dalo hitro po- j gasiti. V prvi razburjenosti in strahu pa niso utegnili j niti preiskovati, kako \e nastal ogenj. Ko je bila ne- J varnost odstranjena, so začeli šele ugibati, kdo bi bil ] zažgal. Dolgo si ni bilo treba beliti glave. Ob kupu je ležal dedov vivček, ne daleč pa Jožek. Hitro so ^j spoznali vsi, da je vivček vzrok nesrcče.                   ' H|
Jožka so odnesli  mati še nezavestnega v po-   "H steljo. Preccj časa je ležal v omotici; polagoma pa sc je le začel spominjati, kaj se je bilo zgodilo.                    J
Z žveplenkami v žepu je krenil Jožek na vrt. I Začel je premišljevati, kje naj bi zapalil vivček, da bi ga nihče ne videl. Na vrtu ne! Tu bl ga lahko za-pazil kdo sosedovih. Skedenj bo najbolj varen Itraj! Da bi bil pa popolnoma varen, zleze za kup slarae in si prižge vivček — kakor je opazoval deda pri tem opravilu. Z največjo zadovoljnostjo potegnc dvakrat, trikrat dim iz vivčka in ponosno opazuje oblačke dima, ki se polagoma izgubljajo. Kmalu pa začuti, da I mu v želodcu nekaj ni prav in da se mu vrti v glavi. Misli si, da je to le nekaj slučajnega in da bo kmalu prešlo. Še bolj pogumno potegne, a tembolj se mu vrti po glavi. Kar naenkrat pa zapleše cel skedenj okrog njega. Vivček odleti v slamo, Jožek pa k sreči v drugi kot. Slama se je vnela, začela tlcti in se kaditi.
Leto 26                    ANGEL^^^^^^^SMt 49     ^H
Mama so skrbno hodili gledat, kdaj se bo Jožek       ^^H
zbudil.                                                                          '            ^M
»Zakaj si pa kadil,« ga vprašajo, ko izpregleda.      ^^H
»Mislil sem, da je to dobro, ker imajo tudi ded      ^^H
vedno vivček v ustih,« se opravičuje Jožck.                    ^^H
»Poglcj, v kako nesrečo bi bil kmalu pripravil      ^^H
sebe in nas in celo vas, Zgorel bi bil lahko ti, in kdo        ^jB
ve še, koiiko preraoženja. Ali bodeš še kadil?«                   I
Jožek se hitro spomni, kako neprijetno se mu je vrtelo po glavi, ko je vlekel dim iz vivčka, zato odgovori prav odločno:
»Čisto res — nikoli več!«