Črlastilo ;'$<>cialisffine zveze deloTnega ljudstva za Podrarje ŠT. 10 PTUJ, 12. marca 1965 Din 25 Letnik XVIII. »Tednik« Izhaja pod tem Blrr«)**- j nir tnenocr od 'A nov ls«M d«« j na predlog Ob^insicib odtKTov i •^ZDL Ptuj 3) Ormoi - l/.da)» j *avoS-7? - ri«Ka fasopiTOo :y>d}»»tl«? .Mar- r>orslr. tisk« - Rokopisov »^ra- i*anH> - Celoletna aaro^n na e« tusertMtv« 12OT tooiemstvo 2500 dlT Vse Beto 1965 posvečeno spominu na osvoboditev naše domovine Vemo, da smo imeli že v jese- na 1^1 v osrčju naše domovine osvot>&jeno ozemlje. Partizanski CKiredi in NOV pa so vsako leto osvobodili nove pokrajine in kraje, čeprav ne povsod za 'stal- no. Sovražnik je s svojinli ofen- zivami vdira-i na osvobojeno ozendje Bosne, Hercegovine, Čr- ne gore, Srbije, Hrvaške ki Slo- venije in nmoge kraje spet osvo- jil za daljše ali krajše obdobje. Nagid prodor enot III. ukrajin- ske fronte in boji jtrgoslovanskih drvšaij za osvoboditev Srbije in NfaS:^rioaiije pa so v jeseni 1944 spiavžli nemško annadioo skupino E, M je bila v Grčiji in ji je po- veljeval feldmaršal von Loehr, v 23ek) težaven položaj, ker je mo- Rtia braaiiti Balfean. Umikati se m mogla po glavinih prometnih pot^, ampak po S'kaloivitem. pia- nšiskem ozemlju Čme gore, San- ^aka in Bosne, kjer so jo napva- dali odttelki NOV. Srbija in Ma- bBdoTEija sta bili za stalno osvo- bo^ni že v jeseni leta 1944. Te- daj so ustanovili generalni štab jogoslovanske armade in for- nurafi štiri aimade. Krenile so na zahod in trgale sovražniku iz rok kos za kosom naše zemlje. M«i Ssvo in Donavo so divjali boji fcar 5 mesecev m. pol. Tu so se borile L, III. in pozneje še II. armada, ki je najprej očistila Bosno in del Hrvaške in Sloveni- je. Vse tri armade so končale vojno v severni Sloveniji na Ko- »©^»m. P^red koncem vojne so aaše enote ujele vrhovnega po- vlnili v ce- loti to nalogo, za katero smo mo- ralno zadolženi, odfkar uživamo sadove naših žrtev. Vendar na- merava organizacija združenja borcev odkriti letos več spome- nikov cffiiroma spomdnskih plošč. Ali bomo lahko izpolnili dokaj obsežetfi nančrt, je še vprašanje. V Stopercah nameravajo od- kriti 25. aprila spominsko ploščo, ali morda tudi manjši spomenik osmim padlim borcem NOB. Na ta dan bo šolska mladina obiska- la tudi gozd Ragužaiico, kjer sta 30. marca 1945 padla partizana Zetalski Jože in Marjan Drofe- nik. Na tem kraju bomo postavili tedaj zaznamna kamen. Na rojstni hi.ši velikega ptnj- ^ega revolucionarja in borca TcMieta Znidariča v isjovi vasi pri Ptuju bomo odkrili 9. maja spo- minsko ploščo. Na ta dan bo predsedstvo ZB NOV Ptuj sf>re- jelo najzaslužnejše ptujske bor- ce, ki so med vojno opravljali odgovorne vojaške dolžnosti v naši vojski in OF izven ptujske- ga okraja. Povabljeni bodo tudi predstavniki organizacij ZB NOV iz bratskih občin in Arandelovca. V Spuhlji bo 16. maja odkrit spomenik štirim 6. decembra 1944 padlim okrajnim kurirjem OF — prevoznikom čez Dravo. 23. maja bomo odkrili spomin- sko ploščo 11 padlim v Domavi. V Lovrencu bodo odkrili 22. julija, če bo dovolj denarnih sredstev, spominsko ploščo 10 padlim, manj verjetno pa spome- nik. V Gorišnici bo centralna pro- slava občinskega praznika 8. av- gusta z odkritjem spomenika 32 padlim in odkritjem spominske plošče na Toplakovi hiši, kjer so padli 4. februarja 1945 štirje par- tizani, štiri ujete pa je okupator pozneje ustrelil. Ob drugi obletnici smrti veli- kega ptujskega revolucionarja, dj". Jožeta Potrča bi oktobra od- krili spominsko ploščo na Po- trčevem domu v Janežovcih. Dne 10. maja bo pripravila zgo- dovinska komisija skupaj s šola- mi »kurirčkovo pošto« in pohode pf) partizanskih poteh. Šole naj bi v ta namen uporabile športni dan v spominski dan 20. obletnice osvoboditve. Partizanski pohodi naj bi bili za šolarje v bližnje zgodovinske kraje svojih šol. Pi- onirji iz Juršinec bi obiskali kraj partizanskega boja v Most- ju, iz Desternika bi odšle tri pi- onirske skupine, prva na Potrčev dom, druga v Vintarovce h kraju partizanskega napada na orožni- ško postajo leta 1942, tretja pa v Dolič k nekdanji Rajškovi hiši — postojanki slovenjegoriških partizanov. Pionirji iz Trnovske vasi bi obiskali Brunčičev dort} v Crmlji — partizansko postojanko leta 1942, iz Vitomarec pa dom V. Jurančiča, organizatorja OF v domačem okolišu. Pionirji s Haj- dine bi obiskali kraj, kjer so za- kopali partizansko orožje leta 1941 in dom partizana Staneta Petroviča ter domove prvih tal- cev. Iz Vidma bi kurirji obiskali dom aktivista OF Misloviča in Drnekoviča ter kraj partizanske- ga boja leta 1944 v Zg. Pristavi, pionirji iz Sel pa kraj partizan- skega boja v gozdu pri Selah le- ta 1944. Iz Majškerla bi pionirji odšli v Stogovce k nekdanji teh- niki Lacko, iz Stoperc v gozd Ra- gužmca, kjer sta padla dva par- tizana, iz Leskovca bi odšli do postojank OF v okolišu (domovi žrtev — aktivistov OF). Iz Cir- knlan bi obiskali pionirji kraj nemškega nasilja — grad Bori, iz Domave bi odšli v Mezgovce k Cuševi hiši — kraju nemškgga nasilja leta 1944, iz Lovrenca bi pionirji obiskali Ivančičev mlan, postojanko OF in hišo dr. Pečeta na Ptujski gori — javko OF. Iz Markovec bi pionirji odšli na kraj partizanskega spopada leta 1S44 v Spuhlji, iz Ptuja pa k Lac- kovi domačiji in spomenikom NOB v Ptuju. Pionirje bi na po- hodih spremljali borci NOV. Prav tako si bodo tu neimenovane šo- le poiskale v svoji bližini zgodo- vinske kraje iz NCJB, ki jih bodo obiskale. Nekaiteri piorrirji pa se bodo pridružili pionirski pošti, ki bo obnovila nekaj poti terenskih vojaških postaj med vojno. Iz kraja Meje na hrvaški meji pri Cirkulanah l>odo prinesli pismo iz »Zagorske brigade« in ga po- nesli na Ptujsko polje v Mure- thice na »sedež rajonskega odbo- r=i OF« k tov. »Simonu«, pred- sedniku rajonskega odbora Ptuj- skega polja, od tu pa bodo od- nesli kurirji 14 TV postaje iz Gorišnice pismo sekretarja »Si- mona« za »Kozjanski odred« in ga bodo izročiK ob Dravi kurir- jem 8 TV postaje. Ti ga bodo odnesli v Majšperk. Od tam bi ga kurirji 4 TV postaje ponesli proti Hrvaški. V Cirkovcah bi kurirji sprejeli pošto s Pohorja in jo nesli na sedež okrajnega odbora OF k Bolfenku v Halozah. To je samo okvirni načrt za ku- rirčkovo pošto, ki se bo na poti izogit>ala sovražnikovih zased, in se tako vživela v čas našega bo- ja za svobodo. Sklad dr. Jožeta IH)trča Želeti bi bilo, da bi se v jubi- lejnem letu 20-letnice osvobo- 1 ditve ustanovil v Ptuju, sklad dr. Potrča, kd bi botroval kulturne- mu napredku našega okoliša. To j naj bi bila naloga Sveta za pro-^j sveto in kulturo. Tako bi se Ptuj oddolžil možu, ki sri je nadvse prizadeval za vzgojo moralnega lika socialističnega človeka, do- vstetnega za sprejemanje in obli- kovanje kulture socialistične do- be, kakor se je Prekmurje od- dolžilo 7. ustanovitvijo sklada Štefana Kovača svojemu največ- jemu revolucionarju, tako bi se na? okoliš oddolžil prvaku ko- munizma in socialističnega hu-! manizma v občini — dr. Jožetu Potrču. Jubilejno leto — 20-let- nico osvoboditve — bi tako naj- slovesneje praznovali. V. R. ZA KOORDINIRANO DELO MLADINSKIH AKTIVOV V odboru pri Občinskem ko- miteju ZMS Ptuj za koordinira- nje mladinskih prireditev v or- ganizacijah ZMS v ptujski ob- čini sta tudi oficirja JLA tovariš Stojadin Andjelkovič in Slobo- dan Crnjakovič, ker ima odbor nalogo seznaniti javnost z delom in uspehi mladine v mladinskih organizacijah, ne glede na to, ali so v krajevnih skupnostih ali v gamiziji JLA. To pomeni, da bodo ob raznih mladinskih prireditvah nastopale tudi skupine mladincev iz ptuj- ske garnizijG, ki bodo tako spo- znali razne kraje, ljudi in obi- čaje, obenem pa bodo tam gle- dalci spoznali mlade ljudi, ki so prišli iz raznih krajev Juaosla- vije v Ptuj služiti kadrovski rok. Enako kot v Ptuju bo v bodoče skupno nastopanje mladine tudi po drugih krajih naše domovine. Kjerkoli služijo naši fantje ka- drovski rok, tam bodo spozna- vali okolico mesta, kjer živijo, tam bodo nastopili na raznih prireditvah s točkami, za katere se bodo najlažje odločili in jih pripravili. Tako koordinirano delo za Ptuj ni nič novega. Ptuj je bil vsa leta po osvoboditvi med mesti v naši domovini, ki je ved- no vabil na vse zbore občanov, sestanke, seje občinske skupšči- ne, konference ZKJ, SZDL, Zdru- ženja borcev NOV itd. predstav- nike garnizije ,JLA, ki so se tudi odzvali vabilom in so seznaniali starešinski kader in vojake z vsemi važnejšimi problemi, ki Jih je ob tej ali drugi priložnosti reševal ta del naše jugoslovan- ske skupnosti. Vsi nastopi in prireditve na dvorišču ptujske garnizije in v kinodvorani pa tudi drugod ob dnevu JLA so bih nekak uvod v sedanje raz- širjeno in koordinirano delo mladinskih organizacij. Ta pre- hod m težak, ker je Ptuj razvil poleg živahne lokalne dejavno- sti mladinskih organizacij še medobčinsko aktivnost z obči- nama \ araždin m Cakovec, kr- mcT bo tud: sedai ienl~' !-."-'■."!.- mrano udejstvovanje. Na nedavni seji odbora za ko- ordinirano udejstvovanje mladi- ne je bil izdelan okvirni pro- gram prireditev in nastopov ter j srečanj posameznih sekcij mla- dinskih in drugih organizacij. Za športna srečanja bo mnogo mož- nosti, enako za kulturne prire- ditve. Mladinska organizacija v garniziji Ptuj je prevzela inici- ativo za učenje plesov jugoslo- vanskih narodov, ki jih ptujska mladina še ne pozna. Prvi obšir- nejši program bo ob tednu med- občinskih srečanj med občinami Ptuj — Ormož — Varaždin in Cakovec, koncem aprila in v začetku maja. Organizator teh prireditev je letos Ptuj, ki se na to tudi že resno pripravlja. Vsi člani odbora so prepričani, da bo koordinirano delo mladin- skih organizacij zelo koristno za vso mladino iz Ptuja In s pode- želja, kjer bodo prireditve in kjer bodo vsi gledalci in udele- ženci prireditev lahko ugotovili plemenite namene takega dela. _ ____. V. J. Xa desni stfani poslop.ie na Ptu.iski ?ori, ki je namen.ien{i za klub organizacij in društev, ki nimajo svo.uh prostorov. > pr.i ?an,ie je le. kako dolgo bo še tukaj stanovan,je in kdaj bo im^^U Ptujska gora klubske prostore za sestanke, televizijo in ostalo. Zeiie o pomenil)^ ih druž- čienih vprašanjih Prejšnji ponedeljek, 8. maica letos so se zbrale v dvorani občiM^e skupščine v Miklošiče- vi nViCi v Ptuju družbeno aktiv- ne žene s celotnega občinskega območja, la bi se pogovorile o družbeno pomembnih zadevah s področja dom — otrok — druži- na s stališča žene-proizvajalke, njenih pravic in dolžnosti. Program posvetovanja je ob- segal razpravo Franca Hriberni- ka, pedagoškega inštruktorja o vsebini osnovnega šolstva, refe- rat Angele Zibema o usSvarja- Dja socialističnih odnosov v dru- žini ter razpravo Jožice Korpar o otroških prostovoljnih aktivno- stih. V razpravi je sodelovala med prvimi predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnik, ki se je zavzela za večji pri- spevek družbe pri reševanju ta- kozvauih ženskih vprašanj; Ka- rel Šepec pa j.' razpravljal o šol- ski reformi in o učnem načrtu, medtem ko je Julka Kanclerjeva zagovarjala večjo aktivnost že- na v njihovih zahtevah. Meta Feldin je analizirala uspehe izobraževanja v šolah za starše in v šolah za življenje, ki jih prir-^!^ Delavska n~nerza na občinsKem območju. Ostali dog^odki Medtem ko se po svetu še ni utišal val protestov zaradi naj- novejšega napada ameriških in južnovietnamskih letal na dve novi severnovietnamski mesti, so oči svetovne javnosti uprte v nemško-arabske odnose, ki se krhajo zaradi Hallsteinove dok- trine. V ta čas sodijo tudi obisk britanskega ministrskega pred- sednika Wilsona v Bonnu, novi rasistični neredi v ameriškem mestu Selmi, konec moskovske- ga posvetovanja 18 komunistič- nih in delavskih partij, konec »konference indokitajskih naro- dov« v Pnom Penu in konec konference zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti. PRED NOVIMI NAPADI Najnpvejše ameriško bombar- diranje severnovietnamskih mest, o katerem smo že poroča- li, je zaostrilo sovjetsko-kitajske odnose. Ob tem sramotnem de- ]anju so namreč tuji študenti v j Moskvi, med njimi posebno Ki-, tajci, Korejci in Vietnamci, pri- redili velike demonstracije pred j zgradbo ameriškega veleposla-i ništva. Ko pa je množica hotela vdreti v stavbo, je nastopila po- licija in ji to onemogočila Pravijo, da so nekateri de- monstranti, posebno Kitajci uporabljali v spopadu s policijo celo žepne nože. Policija seveda ob takih pojavih ni bila ravrto posebno mila. Nekaj demon- strantov so prijeli, nekaj pa jih je moralo po bolniško pomoč y bolnišnico. Kitajci so pozneje uradno protestirali pri sovjetski vladi, v Pekingu pa so priredili mno- žično »tiho demonstracijo« brez vpitja pred sovjetskim velepo- slaništvom. Obenem so se okre- pili napadi kitajskih glasil proti ZSSR. Sedaj ji med drugim oči- tajo tudi »dvolično igro velesile« v Generalni skupščini 02JN, ki je preložila zasedanje, ter »dvo- ličnost« v besedah m dejanjih, kadar gre za vietnamski narod. POSVETOVALNI SESTANEK V MOSKVI Poročilo o posvetovalnem se- stanku predstavnikov 19 delav- skih in komunističnih partij v Moskvi pravi, da so obravnavali različna mnenja o poteh za od- stranitev nesoglasij in krepitev enotnosti svetovnega komuni- stičnega gibanja. Udeleženci opozarjajo na »de- javnost svetovne reakcije, pred- vsem na dejavnost ameriškega imperializma«. ki zaostruje mednarodni položaj. Internacio- nalistična odgovornost komuni- stičnega gibanja je s tem še več- ja. Terja združevanje v sploš- nem boiu proti imperializmu, neokolonializmu in kolonializ- mu, v boju za aktivno podporo osvobodilnega gibanja m za za- ščito narodov, ki so.žrtve impe- rialistične agresije, v boju za splo.^en mir, ki temelji na su- verenosti m neodvisnosti vseh držav. ("Narialievame na ž. strani) ARABSKO ZAHODNONEMSKI ODNOSI PO OBISKU UL- BRICHTA V KAIRU MILO ZA DRAGO Proceo, ki se je pričel že ob napovedi, da bo vzhodnonemški predsednik Uibricht obiskal glavno mesto Z AR Kairo in s tem udaril temelje tesnejšemu sode- lovanju ne le z ZAR. ampak tu- di z drugimi arabskimi dežela- mi, se sedaj približnije koncu. Zahodnonemška vlada je, sicer po težkih notranjih spopadih, giednjič odločdia, da bo ustavila vsakršno gospodarsko in tehnič- no pomoč ZAR, ne namerava pa prekiniti diplomatskih stikov, četudi bi naj to s.toriila v duhu HalUsteimove doktrine. Tej go&podarsifci represaliji Zahodne Nemčije so sledili udar- ci arabsikih dežel. Zagrozile so, da bodo umakndle svoja diplo- matska predstavništva v Zahod- ni Nemčiji, če bo Zahodna Nem- čijta priznala Izrael. Grožnje te vrste je uradni Borwi izrazil večikrat javno, po najnovejših vesteh pa se je za ta ukrep že tudi odločil. Jemen. Tumis. Irak, Siraja, Jordamija in Saudska Arabija so svoje diplomatske predistavnike že odpoklical!, isto pa bo verjetoo storil tudi Ku- vajt. Nemške represalije so torej doživele verižno reakcijo, ki je na ma-h pokopala nemogočo Hal- Isteingvo doktrino, četudi so jo uporabili samo napol. Bonnski ukrepi so potemtakem kakor bumerang prizadeli Bonn sam. Želje, da bi se zahodnonemška diplomacija utrdila na Sred- njem vzhodu med arabskim svetom, so nenadoma splahnele. Pravijo, da je bila seja zahod- nonemške vlade zelo dolga in bučna, da sta se spoprijeli »trd- na linija«, ki je želela takoj uveljaviti določila Hallsteinove doktrine, tj. prekinitev diplo- matskih odnosov, in linija zu- nanjega ministra Schrdderja, naj sežejo le po gospodarskih sank- cijah. Obveljal je nekakšen kompromis, toda tudi ta ni rc^ gel zaustaviti arabskega odpora proti politiki daktiranja in pri- tiska. Osnovna šola v Selah. Članek o njej in o krajevni skupnosti Dolena na 5. strani TE DNI . PO SVETlI Stran 2 »TEDNIK« — pefek. 12. marca 1%? Stran I OTO ZAPISEK Gospodinjski tečaj v Cvetkovcih v Cvetkovcih je organiziral Rdeči križ 20-dnev-ni ijospodinj- sko-kuharski tečaj. Voditeljici tečaja Stanka Gašparič in Te- rezija Frangež sta učili 24 deklet kuhanja'in pripravljanja je- dil. Dr, Jurij Carf je predaval o prvi pomoči in o težjih bolez- nih, predvsem o raku. Babica Marta Peršak je seznanila de- kleta s hifirieno in z vzpojo otrok. Sanitarni inšpektor Kovač pa je razpravljal o vitaminih v prehrani ter o zastrupitvah s pokvarjenimi jedili. Za zaključek tečaja je organiziral v jrasilskera domu tajnik Alojz Trunk. Udeležili so se ga tudi predstavniki političnih or- ganizacij. Kosi Ptujske gospodarske vesti v prizadevanju za izdelavo oprerne za podvodni ribolov Vt podjetjih v Ptuju — pri Strojnih delavnicah Ptuj (plavuti) in v Tovarni avtoopreme Ptuj — Ljudska tehnika (Aqua lungua) — je prispeval svoj delež zavod »Olge Meglic« v Ptuju z izdela- vo pušk za podvodni ribolov. Teh so doslej izdelali okrog 1.000 ko- madov Ln so jih spravili na do- mači trg, ki se o njihovi kvali- teti pohvalno izraža. Zavod »Olge Meglic« Ptuj se je specializiraj na izdelavo ble- stivk za sladkovodni ribolov. Iz- deluje jih že 5 let in je z njimi založil vse predele Jugoslavije. V zadnjem času je moral zmanj- šati proizvodnjo, blestivk, ker je omejen uvoz trnkov iz drugih de- žel. Weekend hišica, ki jo je izde- lal iz vrbe in slame Zavod »Ol- ge Meglic« Ptuj, po naročilu Stanke iz Avstrije, je bila raz- stavljena na jesenskem velesej- mu v Grazu. Takih hišic bi lahko izdelal zavod še več, pa mu primanjkuje vrbe. Cim bodo ob- novili vrhove plantaže v Dobrini pri Zetalah, jim bo mogoče izde- lovati poleg weekend hišic še druge podobne izdelke. Plantaža ob Mlinski ulici v Ptuju pri Otroškem vrtcu bo to pomlad zrigolana in na novo nasajena z vrbo amerikanko. -3«— Stanovanjska skupnost Ptuj, ki je prevzela rušenje poslopja bivše Zadružne poslovne zveze Ptuj, med poslovalnico »Opre- ma« in novim poslovnim in sta- novanjskim poslopjem, nasproti hotela »Petovlo«, Ptuj, bo po- rabila pri rušenju dobljene tra- verze, vrata, okna in dele ostrešja za adaptacije stano- vanjskih zgradb v starem delu Ptuja. Z izkupičkom za opeko bo po- ravnan del dolga, ki je še bil na stavbi, in režijski stroški rušenja. Na tem mestu bo zgra- jen nov poslovni objekt. V obeh zgradbah otroškega vrtca v Ptuju bodo montirali sanitarne naprave, ki jih prej ni bilo v obsegu, kot so potreb- ne za sodobno varstveno usta- novo. Adaptacijska dela oprav- ljajo servisi stanovanjske skuj)- nosti Ptuj. Dom JLA v Ptuju v Prešer- novi ulici bo dobil v pritličju nova okna: dvorano bodo pre- uredili, dobila bo nov parket, na novo bo preslikana in pre- pleskana, kuhinja bo na novo urejena, popolnoma obnovljene pa bodo tudi sanitarije. Vred- nost vseh del bo znašala okrog pet milijonov dinarjev, opravili pa jih bodo servisi stanovanjske skupnosti Ptuj. V pritličju sodne zgradbe so v celoti odstranili gobo, ki je uničevala spodnji del poslopja; poslopje zaradi tega tudi ni bilo uporabno niti za arhiv, kaj šele za druge poslovne namene. Z zaščitnimi sredstvi so izolirali vmesne zidove. Zunanji severni zid bodo izolirali, da ne bo vla- ga prodirala v poslopje. Tako bo pridobila sodna zgradba tri upo-*-' rabne poslovne prostore, kjer bodo sodne pisarne. Kaj je odveč? v PTUjur LUKNJA o grajskem zidu; na grajski ploščadi pred zapadnim štirioglatim stolpom ni nevarno- sti za poplaoe, ki bi jo bilo po- trebno spuščati shozi veliko luk- njo leoo od stolpa, STRAH pred razbijalci luči na stebrih o parku; prao gotooo ima že večina med njimi potna dovoljenja in se doma ne bodo več ukvarjali » tem poslom. LADJA na suhem obrežju pri parku; ko se bo o njo uprlo to- plo spomladansko sonce, bo na- šlo v njej vsaj toliko špranj, da se bo lahko potopila, ko bo na- rasla Drava. SKAKALNICA pri sodišču; z oodovodnim ali drugim razko- pavanjem ulice je ostal na tem mestu če/ ulico hribček, čez ka- terega tako vrže vsako vozilo, kakor da bi priletelo s skakal- nice. ZASTAKEL naziv za trinajsto plačo: lepše še sliši za dvanaj- sto še bilančna, pustna, proo- aprilska m prvomaji^ka. če jih imajo 16. Kjer bi ufesnili imeti še t?., bi SI ime že sami izmi- slili KLICI na pomoč; v zadnjem času jih }e toliko upniških po telefonu in o brv.ojanih ter pis- mih, da bi mnrali odsnvarjati z magnetolonurn blokada zara- di družbenih oboeznosti potr- pite, pridete na vrsto POSNEMAN JK moških., ob pro.flaoljanpi dneva žena s-^ je videlo, da so z moškimi žene enotne tudi slede nesflic in so jim še tolikokrat dovolile, da so pili n ni^horn^m imenu in na nji- hov račun PRITOK GRAJENE na Osoj- nikovi — Kolodvorski cesti; če bi speljali s te ceste vsaj plitvi jarek proti Grajeni, bi se z nje- nih jam in jamic hitro scedila voda in z njo vred debela plast blata, da ga ne bi vsak dan znova mehčala vozila in mešali potniki s kolodvora in na kolo- dvor. V ORMOZUt ROKAVLJENJE v gostišču pri »Grozdu«; dva sodelavca iz tovarne kovinskih izdelkov sta se tako nalezla »tigrovega mle- ka«, da« se jima je zdelo gostišče poLno pijancev. To ju je tako razkačilo, da sta se spustila z njuni v boj Šele drugi dan sta ugotovila, da sta bila taka sama, drugi pa so bili trezni, mize, ko- zarci in stekla pa čisto mirni — do njunega razbijanja. SEDEŽI v avtobusu na rela- ciji Velika Nedelja. Savci, Po- lenšak itd.: med vožnjo v av- tobusu po tej slabi cesti izgu- bite občutek, da ste bili na se- dežu, ker vas na preskokih vo- zila čez jarke tako dviguje, da se ne utegnete niti vrniti na se- dež, kaj šele. da bi na njem, obsedeli. I SKODr.,7IVA živahnost v upravi bolnišnice; bolniki se ču- dijo preveliki pod.ietnosti v upravi z odslovitvijo upravite- lja brez direktorjevega pristan- ka Dobro da ni:.';o odslovili ka- terega izrrved pacientov brez pristanka lečečega zdravnika. F SREDIŠČU? H LATO na kolodvorski peš- ,puii, že osa J 5 let niso na njo pripeljali gramoza, m na cesti, kjer so težka vozila uničila ce- stišče. Zaradi te&a si nihče ne dela skrbi. Podobno je tudi na ostalih občinskih cestah. DROGOVI 2 lučmi cestne raz- svetljave; luči na njih ne sve- tijo, ker jih ob bivši rekonstruk- ciji niso rekoniitruirali. temveč pokvarili: prej so svetile. V. BESEN CI H? NARAVNO GNOJILO - gnojnica iz pitaliŠča KZ >Jože Lacko<; iz pitališča jo spuščajo na cesto, ki je razrita. Smrd- ljiva voda oknžuje vodne izvire in je že docela napolnila gasil- ski vodni rezervoar, sanitar- na in.ipf^kcnn p n> more do ži- vega Kraj bi si ogledala, pa ne more čez cesto, tako je razrita in napniena z gnojnico. Sem uvrščamo sestavke do- pisnikov ki opozarjajo na raz- ne težave in nepravilnosti ?. na- menom, da bi jih vsaj zmanjšali, če jih že ne moremo v celoti od- odpravitL TRŽNE CENE SADJA IN POVRTNINE V PTUJSKI POSLOVALNICI POVRTNINE (PRI MAGDI) Jabolka II a 170. jabolka lila 130, orehova jedrca 1.600, suhe slive 420, bučno olje 1 1 550, ječ- mena kaša l&O, prosena kaša 220, sarma tOO, banane 550. leš- niki celi 550. liinone 290. poma- ranče 300, g-fappefmit 200. pa- radižnikove tube 120. radgon- ski bisei 1 I 640, stekL 50, ka- peljski biser 1 1 600, stekL 60. vino rdeče 1 1 250, vino belo 1 1 260, vino rdeče 2 I 650, vino belo 21 880, jajca 34. med (0,5) 444, sir 1.288. vrečke papir 270. cve- tača 250, ohrovt 1?0, paprika koz. 170, peteršilj 260 por 200, radič 550, solata endivija 400, solata kristalka 530, zelje sveže 120, zelena 140. redkem črna 80. česen 550, čeboJa II a 115, krompir 60. korenček 90. pesa rdeča 100, paprika vložena 967, kumare vložene 280, koruza 85, pšenica 88, fižol >tetovec« 250, fižol prepeličar 250, fižol meša- ni 180, gobe suhe 128, repa ki- sla 80. zelje kislo 100, radenska 1 1 60. slatina donat 11 60. V petek bo na zalogi zmrz- njena zelenjava. Obnova zgradbe mladin- skega zaščitnega doma v Ptuju Zgradbo mladinske kuhinje na Ormoški cesti (včasih dom LM) je bilo potrebno popolnoma ob- noviti. Notranjost poslopja ni bila več uporabna za namene mladinskega zaščitnega doma. Stavbno pohištvo je propadlo, prav tako pa podi in napeljave. Sedaj bodo v poslopju po pre- zidavi prostori bolj uporabni, z instalacijami novega električne- ga in vodovodnega omrežja pa bo povečana funkcionalnost po- slopja, ki bo imelo nove pode in parket ter urejene sanitarije. Tudi ta dela opravljajo servisi stanovanjske skupnosti Ptuj. ČESTITKA Dobri sestri Jožici Mihelač Iz Tržca ?eli ob njenem živlieniskem prazniku vse najboljše, ostale pa lepo pozdravlja Franci Mlhela*. V. p. 569». Mostar Radio Maribor SOBOTA. 13. MAROl -5.00—6.00 Prenos sporeoa RTV LJnft- Ijaua. 8.00—8.10 Porota« m obvestila. 6.10—8.30 Zabavna glasba. S.30—6.55 \java še vedno ni v redi^ P. 1. CajSovsRl: ii lenun Cas«^. 8.46— 14.35 Preno« sporeda RTV LjuDlJana. 14.35—15.00 ZčieU »te - ooiltUajle! 15.00—17.00 Preno« »poreaa 8TV Ljab- IJdDa. 17.00—17.20 Nstrtct » tAninu'»«>- stu 17.20—1''.40 ZiLbavca glasba, nati obvesula in reklame 17.40—J6.00 uad- žarsK« £D srbske pesm: tet plese igia ansambel Oe^ Baiaoia. 18.00—24.00 Prenos soijreaa RTV Liubllana. NEOEUA, 14. MAKCA 1»65 0.00—».oS Prenos si>ore reKiame. 17.30 -18 00 Amatersii; cbor. m ansacnDU. 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljub- ljana. TOREK. 16. MARCA ««69 I 5.00—8 00 Prenos »pored« n p Lfnb- i Mana. 8.00 — 8 lo PotoiUa a »Dvestia 8 10—d iC iabavna »lasba « 3«—* 5* Va acsno tri a» ie»<' rr - vectes venskih narodnih pestn: 8 55—\^ (»O ^rv no« sporeda RTV Ljunijana 17 00—17 20 ^f1V1Cc 'JO Mnimivost: 17 20- 17 *fl Za- bavna giasha vnes ob»estile m rekianif 17 4n—IS 00 Skladbf nraea Lor^t»Ka igra Nfanborslr' plhaln ^nsamne' poc «vtr»Tl*- viTP vn,-<^tvom 1 a no -24.00 Prenos spo I leda RTV LjuDljaoa. ŠPORT Rokometašice is rokometaši rokometnega klnba >DRAVA< Ptuj se marljivo pripravljajo na novo sezono. Posebno še zato, ker nameravajo igrati prijatelj- sko tekmo T tnozemstvn. Odpo- tovali bodo v sosednjo Avstrijo, kjer bodo pokazali sposobnosti ter znanje, si so si ga pridobili v mrtvi sezoni Moška ekipa je bila na (tre- ning) tekmi proti Varteksn iz Varaždina, V petek, 5. marca 1965 je v tretjinah klonila, v ne- deljo, 7. marca 1965 je proti isrti ekipi zakljačila prvo tfetjino v svojo korist Pozna se jim tudi, da niso bili deležni prepotrebnih kondi- cijskih priprav, saj se jim je to poznalo naibolj v zadnji tretjini igre. ko jf bilo največ zadetkov. Re^nhat se je končal 27:17 ▼ korist Varteksa iz VaraždiniL Rokometašev ne sme reznltat razočarati, saj vemo, da so igra- b z ekipo, ki sodi za razred višje. NajboltSi od domačinov so biJi: trener Haber. jorkovič. Belšak. Z načrtno vadbo se priprav- ljajo mladi igralci na presene- čenie v Štajerski ligi Nič mnnj^era presenečenja ne pripravljajo rokometašire. ki knjejo od občnega ^bor« načrte z dolgoletnim trenerjem tovan šem Zupancem: le-ta fe zopet spr«-Tf»l fpžko odgovornost, «a' bi se radi zopet prebili v repn bliško ligo. KOŠARKA V nedeljo. 7. marca 1965 j. bil v Slovenski Bi«triH tnrni- v prelepi telovadnici tamka'^ njega PartijTona Sodelovale - ekipe: TVD »Partt/an« Slovet ska Bistrica. TVD »Parti?«!. I Vlnt«. železničar«^ka indnstrij-i« jšols in košarkarski klnb »H' \^a<. /a pr»^enečenie t<> ' poskrbeli mladi ptnislc k' karti ki 90 "pr^macali sprotnike ^'arholt rnzbnrlrvB '(."• tbila med košariiafp u aiovci*-. &ke Bistrice ta z nadarjeno eki- po neznanih talentov mladiii Ptujčanov, Id so trenirali pod vodstom tčinstvu v dvora- ni sta poželi največ priznanja tov. Vera Berlič in njena klub- sfka tovarišica Anica V rtič. Ob spremljavi plasbe sta izvajali dokaj težavne vaje, povezan*" z ritmičnimi in baletnimi elemen- ti Mladi nepoznani telovadec Janez Mršek iz dneva v dan vidno napreduje. Predvsem je navdušil z dokaj dovršenimi akrobatskimi vajami Tndi pripadnikom Partizana priznanje. G. A. RUDARSKI ŠOLSKI CENTEk VELENJE razpisuje v šoUkern letu 1%5/bb vpis v prve razrede nasled- njih šol: 1. triletno radarsko poklicno šolo 2S0 ačencev; 2. triletno šolo za rudarje strojnike 60 učencev; 3. petletno rudarsko tehnično šolo 25 ačencev; 4. kovinarsko poklicno šolo 30 ačencev; 5. elektrikarsko poklicno šolo 30 učencev; 6. enoletno šolo za priučene rndnrje 25 učencev, PoRoj za vpis: pod 1 fizično io duševno zdravje, starost od 15 do 16 let in uspešno dokončan vsaj 5. raz- red osnovne šole; pod 2 fizično in duševno zdravje, starost od 15 do Ib let in aspešno dovršena osnovna šola; pod 3 fizično in duševno zdravje, uspešno dovršena osnovna šola m sprejemni izpit iz matematike in slovenskega jezika; pod 4 in 5 fizično in duševno zdravje in uspešno dokonč.ana osnovna šola; pod 6 fizično in duševno zdravje, pismenost, in starost 17 let; Ugodnosti v času šolanja: pod 1 in 2 brezplačna oskrba {stanovanje, hrana, šolske potrebščine) in nagrade za marljivost; pod 3 dobijo učenci štipendije in brezplač- no šolske potrebščine, poleg tega pa lahko stanujejo v internatu; pod 4 in 5 dobijo učenci redne nagrade in nagrade za marljivost, poleg tega pa brez- plačno šolske potrebščine; pod 6 brezplačna oskrba (stanovanje, hra- na, šolske potrebščire) in nagrade za mar- ljivost Vse šole začno z vnaprejšnjim vpisom ta- koj, medtem ko je glavni vpis od 15. junija do 15. septembra. Učenci, ki se vpišejo vna- prej, imajo pri glavnem vpisu prednost Prošnjo, kolkovano s 50 din, lahko pošljete na tajništvo rudarskega šolskega centra Velenje. Sprejemni izpiti za petletno rudarsko teh- nično šolo bodo 25. in 26. junija 1965. OSTALI DOGODKI (Nadaljevanje s 1. straal) Na sestanku so p)oudarill na- čela enakopravnosti in samo- stojnosti mednarodnega komu-1 nističnega gibanja. Zavzeli soj se za to, da partije ustavijo od- krite polemike, ki so žal,iive. Na drugi strani je koristno, če med- sebojno zamenjajo mnenja in izkušnje Veljale naj bi norme, ki so jih sprejeli na posvetova- njih leta 1957 in 1960. BREZ SKLEPA O KONGU Svet ministrov Organizacije afriških enotnosti lOAE v Naj- robiju. ki naj bi proučil stanje v Kongu in sprejel ustrezne ukrepe, v svojih prizadevanjih ni uspel. Sodeloval je tudi pred- sednik Combe. Večina je odklo- nila sudanski predlog, naj bi se zasedanja udeležil tudi pred- stavnik kongovskega osvobodil- nega gibanja, ki ga Combe ni mogel zatreti z ameriško in bel- i gijsko pomočjo in s svojimi be- limi najemniki. Combe je tu dejansko žel uspeh. Izjavil je, da je priprav- ljen odpustiti najemnike, ven- dar naj mu dežele OAE poma-j gajo. da z njihovimi oboroženi- ^ mi silami zaduše upor v Kongu, i Večina je ta predlog zavrnila, > četudi je zanj glasovalo 16 de-^ legacij, predvsem dežel nekda- njega francoskega jezikovnega področja. Slednjič so sklenili, da bodo kongovski problem prene- sli v pristojnost poglavarjev afriških dežel, ki se bodo Sestali septembra v Akri. I^že, da so določeni režimi glasovali za Combeja iz strahu, da ne bi tudi pri njih pričela napredna gibanja upor v želji, da izsilijo globlje notranje so- cialne in politične spremembe. Urejanje ptujskega grajskega hriba Zadnje dni urejajo in čistijo ptujsko grajsko pobočje delav- ke in delavci ptujskega komunalnega zavoda. Posekah so ozi- roma obrezali visoko bodikavo grmičevje ob zahodni poti na grad, postavili pa bodo še nekaj klopi Vprašanje je le. kdo jih bo nadzoroval, kajti nekateri mladoletniki si dandanes iščejo delo tam. kjer ga niso izgubili. Nekaj okrasnega grmičevja bo- do tudi zasadili Sicer pa bo to le kaplja v morje, glede na po- trebe in izdatke, ki bi bili potrebni če bi hoteli urediti hrib tako. kot bi bilo potrebno. Stran 3 »TEDNIK« — petek. 12. marca 1965 Stran 3 KIDRIČEVO Končno v bazenu topla voda Odkar so pred letom dogradili letno Kopališče v Kidričevem, so člani kolektiva izrazaii zeljo, aa Pj v bazen napeljali iz tovarne toplo vodo, ki neizkoriščena od- teka V odvodni kanal. O tem ie razpravljal tudi delavski svet podjetja, ki je odobril v ta na- men uporabo amortizaciiskin sredstev podjetja do višine 22,224.170 din. Z deli za napeljavo tople vode v tovarni bi naj priče- li takoj, vsa dela pa t>i morala biti op»-avljena do konca letoš- njega maja. S tem, da bo naoelja- na topla voda v tovarni. Po na- peljana tudi v bazen letnega ko- pališča. Delavski svet ie namreč tudi sklenil, da bo orepustil vi- ške tople vode na razpolago sta- novanj.ski skupnosti Kidričevo za potrebe kopališča. V ta namen bi ji prepustili že odpisane cevi iz ifiale »A« elektrolize. S tem bo končno uresničena želja stanov"al- cev. ki bodo dobili v bazen tOplo vodo, s čimer se bo občutno po- daljšala kopalna sezona. Prav bi bilo, če bi tudi pri tem delu prostovoljno pomagali stanovalci. Icot so pn gradnji kopališča. Proslava dneva žena Kot vsako leto je tudi letos to- varniški odbor sindikata organi- ziral ob 8 marcu proslavo, ki pa je bila letos skupna za članice kolektiva TGA, delovnega kolek- tiva tovarne dušika Paiše m čla- nice iz kolektiva »Impol« rz Slov. Bistrice. Podobna proslava ob dnevu žena je bila v kolektivu TG.A. tudi lani in gre za izvedbo na.jveč zaslug tovarniškemu odbo- ru sindikata TGA. Izkazalo se je namreč kot koristno, da se žene treh sorodnih podjetij vsaj en- krat letno sestanejo in izmenjajo razne izkušnje o delu in o dru- gih problemih v svojih kolekti- vih. PoSrfen TakllučnI račun počitniškega doma Delavski svet TGA je nedavno potrdil zaključni račun počitni- škega doma »Aluminij«. Naročil pa je upravnemu domu počitni- škega doma, da pregleda posa- mezne postavke zaključnega ra- čuna in poroča na prihodnii seji o anketi, ki so jo izvedli med ti- stimi člani kolektiva, ki so lani preživeli svoj letni oddih v.tem domu. Ti so namreč inneli precej pripomb glede poslovanja in od- nosov osebja do koristnlkov DO- gojev žena, '] Opisal je tudi zgodovino bojev j žena za njihove pravice. Po fil- ' mu so prišli v dvorano tudi ne- kateri možje, ki so ss s svojimi družicami veselili pozno v noč. Zene so pogostili s skromno za- kusko in s prijetno v^nMir-o »j eruz a 1 em čan a « Gorišnsca Za letos so izdelali Gorišničani program, da bi čim dosto]neje proslavili 20-letnico osvobodit- ve. S proslavami so že pričeli. Za dan žena — 8. marec — se je povezal KO ZB NOV s pionir- sko organizacijo šole, DPM in SZDL ter pripravil praznovanje vsem tistim ženam, ki so na ka- kršenkoli način pomagale kovati v času z.godavine na.šega ljud- stva našo svobodo. V nedeljo. 7. marca, se je zbralo v slavnostno okrašenem razrdu O'snovne šole 63 žena. Po uvodnih besedah tov Fričeve je predsednik KO ZB NOV Janez Fric-Vitez osvetlil položaj in vlogo žene pred vojno, med tijo in v svobodni domovini. Po go- voru je posvetil onominutni molk ženam — barkam, ki so umrle med v-ojno in v povojnih letih. Delegacija treh borcev je prejela zlat lovorjev venec in 11 svečk, ki so jih prižgali na grob- nici padlih borcev in bork na domačem pokopališču. Nato so nastopili pionirji od- reda »Ruda Se\'er;< pod vodst- vom tov. Fričeve z deklamaci- jami. pevskimi in glasbenimi točkami. Šolski pevski zbor je zapel pod vodstvom tov. Vinko- ve, mladinke iz Zamušan pa so v rež'ji tov. Cvitaničeve zaigrale prizorček Na predvečer, s ka- terim so obudile v gledalcih tra- giko tisočev in tisočev mater, ki so po vojni iskaie svoje izgublje- ne otroke Po akademiji so povabili žene v sosedni razred, kjer so jim pri- pravili prijetne in bogate dru- žabne ure, ki so bile polne zdra- vic in svojstvenega razpoložen- ja. Zene so znova doživljale vse težke in grenke pa tudi svetle in sproščene trenutke, ki so jih v vojnem času delile z nekdanji- mi borci. Tako so se Gorišničani dostoj- no oddolžili ženam, ki so v ne- mirnih vojnih nočeh na široko c^dpirale vrata svojih domačij utrujenim, lačnim in prezeblim borcem, ki so vedno našli v nji- hovih domovih topel sprejem, ki so izpostavljale svoje življenje v ča-su. ko je bilo zločin ljubiti vse, kar je bilo samo naše: zem- ljo, na kateri je tiranil tujec, rod, ki ga je silil, da bi mu hl?ipčeval, Ln jezik, ki so ga obsodili na go- reči grmadi. -nI-- Uredili bodo sadrtižni dom v Žerovinciii i^red 15 leti so prebivalci 2e- rovinec in okolice zgradili za- družni dom v Zerovincih. Velika zgradba je zgrajena v obliki ključ'. Dom ni ometan, zato zu- nanjost doma razjeda zob časa. Notranjost doma pa tudi ni ure- jena, razen stanovanj v nad- stropju, dvorane in tre vtne. Da bi urejevanje doma letos potekalo nemoteno, so tamkaj- šnji prebivalci izvolili 25-član- ski širši in 9-članski ožji odbor Pri urejevanju doma bodo opra- vil' prebivalci prostovoljno vsč zemeljska dela, dali bodo les in vsa obrtniška dela, kolikor bode mogli. Letos bodo prekrili stre- ho, i.apravili žlebove, uredili stranišča in navozili 300 kubič- nih metrov peska in gramoma. Trgovsko podjetje »Zarja« Or- mož bo letos vložilo za ureditev trgovine v zadružnem domu Ze- rovi^nci približno 10 milijonov dinarjev. Pri dosedanjem ureje- vanju je kolektiv opravil tudi 1000 prostovoljnih delovnih ur. Skozi Zerovince je že asfalti- rana cesta Ormož—Ljutomer, ki ho v prihodnjih letih dokončno zgrajena. Ta bo znatno pripo- mogla k razvoju turizma na ob- močju občine. Zerovinci so na meji med ob- čino Ormož in Ljutomer. Zato bi bilo prav, da bi skupščini obeh občin finančno podprli urejeva- nje doma. To iniciativo tamkaj- šnjih prebivalcev je treba pod- preti in jim pomagati pri nadalj- njem delu. Zelja tamkajšnjih pre- bivalcev po kulturnem življenju je utemeljena in opravičena in ni nobenih zadržkov za hitrejši napredek in razvoj odročnih kra- jevnih centrov. Odbor zd ureditev doma prosi vse delovne organizacije, da fi- nančno podprejo to pomembno akcijo. Predvsem pa sta dolžni akcijo podpreti občini Ormož in Ljutomer. Zadružni dom v Zerovincih je bi! zgrajen brez načrtov, kar povzroča pri urejanju največ težav. Ti bodo v kratkem izde- lani, tako bo urejanje lahko ne- noteno potekalo. Za dan ženo povsod prireditve Kot vsako leto, tako so tudi letos žene ormoške občine lepo in množično proslavile svoj praz- nik. Tudi možje so se za dan žena izkazali. Žene so o-bdarili in tega dne nadomestili pri vsakdanjih opravilih. V krajevnih centrih so organi- zacije SZDL pripravile spreje- me za žene. Povsod so bile pogo- ščene. Delovne organizacije so pri- pravile za zaposlene žene prese- nečenje. Kolektiv Kmetijske za- druge Ormož je odobril zaposle- nim ženam za 8. marec dela prost plačan dan. V nek.aterih delov- nih organizacijah pa so tega dne žene delale samo po štiri ure. Vsaka delovna organizacija je pripravila za zaposlene žene za- kusko. Ptujsko gasilsko društvo naistarejše v Sloveniji v 95 letih obstoja Gasilskega društva Ptuj, ki je najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji, se je pretolklo skozi nacionalne težave v letih od ustanovitve 1870 do 193:i. leta, ko je prevla- dalo v njem slovensko članstvo in je tudi prevzelo vodstvo v društvu namesto prejšnjih nem- čurjev. Prvi slovenski predsed- nik društva je bil Franc Vidmar, ki se še pridno udeležuje gasil- skih občnih zborov. Svojo ob- obljubo pod geslom »Na pomoč« je izpolnilo društvo v 1016 po- žarnih akcijah in ob drugih ne- srečah in težavah ter je prepre- čilo ogromno njaterialno škodo, V času okupacije' je okupator onemogočil niegov normalni razvoj, ki sc je lahko nadaljeval šele po osvoboditvi 1945. leta. Na 95. občnem zboru, ki je bil 6. marca 1965 v ptujskem gasilskem domu, v stari dotra- jani, težko dostopni in odročni zgradbi, so vsi povabljeni pred- stavniki iz Maribora in Ptuja, med katerimi je bila tudi pred- sednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova, pohvalili riruštvo in njegovo vodstvo, da je znalo pridobiti prostovoljno ilanstvo, ga usposobiti za akcije Ln ga tudi pohvaliti ter odliko- vati za požrtvovalnost in prid- lost v akcijah. Gasiilska odličja la prsih gasilcev dokazujejo, da ie med odraslimi in mlajšimi gasilci in med njihovimi p>od- jficirji in oficiirjii več odlikova- nih. Društvo ima tudi potrebno tehnično opremo, zlasti cister- ne, s katerimi jo najučinkovitej- ša intervencija ob požarih. Ko bodo imeli še popra\'ljeno vo- zilo za posadko in avtomatsko lestev, bodo na ravni poklicne čete. Društvo ima mnogo članov, ki so bili v akcijah od 103 (Franc Anžel) in do 392 krat (Ferdo Rakuša). Za 40 in 20 leCno so- delovanje v društvu je prejelo ob tem občnem zbora gasilska priznanja več članov- Za s in v prihod- letiih. Godci se niso držali sklonjene pogodbe in so prišli samo trije. Tokrat nismo videli kvinteta >'num3kih fantov«, ampak samo enega godca iz njihove skupine, i Ostala sta bila manj kvalitetna, j zato je bila tudi godba temu pri- j mema. Navzoči so bili nad slabo ' godbo razočarani in nekateri so ' predčasno odšli. Na prireditvi ni bilo pravega razpoloženja, če- prav so se godci zelo trudili. Mladinci s Koga sprašujemo, kako smejo imeti godci kvinte- ta »Humskih fantov« tako slab odnos do tamkajšnje mladine in zakaj se ne držijo sklenjene po- godbe. Aktiv ZMS Kog Obesil se je 3. marca 1965, v jutranjih urah se je obesil pri svoji do- mačiji v Sedlašeku Simon Fuš. Ni znano, kaj ga je gnalo v smrt, ker je bil materialno v dobrem položaju in v najlep- ših letih. To je že drugi primer samomora v tem kraju. Letos, 14. januarja se je obesil mlad delavec iz Zakla, ki je bil za- f>oslen v Limbušu. Oba sta bila dobra družinska poglavarja. fB ' Priprave na 4. leden medobčinskih srečanj Novoizvoljeni medobčin- ski odbor občin Cakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin, je 6. marca t. 1. v sindi- kalni šoli »Franca Kram- bergerja« v Ptuju poslu- šal poročilo dosedanjega predsednika B'ranja SEN- CARJA iz Cakovca o do- seženih uspehih na pod- ročju medobčinskega so- delovanja v letu 1964. Za novega predsednika med- občinskega odbora je iz- voljen Feliks BAGAR, za sekretarja Stane STANIČ, v predsedstvo pa so bili še izvoljeni: Mašan SREDA- NOVIC iz Cakovca, Jovica JOVIC iz Varaždina in Janko KLTSTER iz Ormo- ža. Sprejet je okvirni pro- gram sodelovanja v letu 1.96.5 in IV. teden bratstva in prijateljstva, ko bo osrednja proslava 20-let- nice osvoboditve in naj- večja manifestacija brat- stva in enotnosti naših na- rodov v ptujski komuni. Osrednja proslai^^ 20-letnice osvoboditve v ptujski komimi bo poudarjala pridobitve NOB in ljud.ske revolucije. IV. teden brat.stva in prijateljstva se bo !'^el 23. aprila t. L. ko bo v Ptu- u seja delegacij štirih občin, ko- memoracija in polaganje vencev na grobnico padlih borcev NOB in pred spomenik talcev na me- stnem pokopališču v Ptuju, nato pa si bodo delegacije občin ogle- dale pokrajin.^ki muzej ljudske revolucije. Tega dne bodo v Ptu- ,iu odprli razstavo dokumentov o medobčinskem sodelovanju v obdobju 1961-1965 in razstavo li- kovnih umetnikov. Zvečer je predvideno gostovanje Narod- nega gledališča »Avgust Cesa- rec < iz Varaždina v Kidričevem Glavne kulturne prireditve IV. tedna bratstva in prijateljstva bodo v Zetalah. na Ptujski gori. v Majšperku. v L/Ovrencu na Dravskem polju, v Cirkovcsh^ na Hajdini, v Kidričevem, na Sedah, v Podlehniku, v Vidmu pri Ptuju, v Leskovem, v Oirku- lanah, v Za vrču, v Gorišnici, v Dornavi in Markovcili, na Po- lenšaku in v Juršiiinciii, v Ro- i gozinici in na Grajeni. Tod bo- do gositovaile izbrane folklorne ikupine, tamburaški in p>evski zbori, dramsiks skupine, zabavni ansambli im godba na puhala. V teh krajih so že ustanovljeni posebni odbori, ki bodo priipra- vili s-prejem skupin, ki bodo pri- šle gostovat iz raznih krajev ob- čin Caikovec, Varaždin, Ormož ' in Ptuj. Vse prireditve bodo po- vezane s praslavo 20-letiniice osvoboditve. V Ptuju bo več pomembnih prireditev. Glasbene šole iz vseh šitirih občin bodo pripravile ce- lovečerni koncert dijakov glas- benih šol. Ob prvem maju bo slavnostna aikademija, na pro- gramu pa bodo pesmi in glasba jugoslovanskih narodov. V maju bodo pripravili svoj nastop ne- znani tadenti. Na dan obletnice osvoboditve, 9. maja, bo v Ptuju srečanje zaslužnih borcev NOV, ' na katerega bodo povabljene delegacije borcev iz Arandj^ov- ca, Cakovca, Varaždina in Ormo- ža, popoldne bo otvoritev spo- minske plošče na rojstni hiši Toneta Znidariča, zvečer pa konr cert "partizanskih pesmi, ki ga bodo pripravili pevski zbo- ri vseh štirih občin. Za ta dan je predvidena tudi improvizaci- ^ ja napada obvezniikov predvoja- ške vzgoje na mesto Ptuj. Ku- 1 rirčkova pošta bo 10. maja in bo i prišla iz občine Varaždin ter bo šla skozi ptujsko, ormoško in ča- kovško občino, sodelovali bodo pionirji vseh štirih občin. ; Gasilska zveza Ptuj bo orga- nizirala skupno z zvezami v ostalih občinah v okviru IV. ted- na bratstva in prijateljstva na- stop v Ptuju. Zkiruženje šoferjev in avtomehanikov bo organizi- ralo medobčinsko tekmovanoe o poznavanju cestno prometnih predpisov in tekmovanje v ke- gljanju. Avto moto društva bodo organizirala »ocenjevalne vož- nje«. Ob zaključku IV. tedna bratsitva in prijateljstva 16. ma- ja bo odkritje spomenika padlim kurirjem v Spuhlji pri Ptuju. Občinska zveza za telesno kiil- turo bo 16. maja organiziTala množičen pohod po poteh Slo- venjegoriške čete. Ribiška zve- za pa pripravlja medobčinsko tekmovanje v lovu rib v Orešju- Bogat program bo tudi na po- dročju delavsko športnih iger. Pokroviteljstvo nad športnimi te.kmovanji so prevzele sindikal- ne padružnice, ki bodo organizi- rale medobčinska športna sre- čanja in to: Tovarna glinice in I aluminija Kidričevo v nogome^^ { tu, Tovarna avtoopreme Ptuj v j odbojki, »Panonija« Ptuj v ke- i gljanju, »Merkur« Ptuj v šahu, I Gozdno gospodarstvo Maribor — I gozdni obrat Ptuj v namiznem tenisu, Podjetje JŽ za popravilo voz Ptuj v strel&tvu. Kmetijski kombinat Ptuj v rokometu: žen- ; ske in moške ekipna. ! Združenje vojaških vojnih in- , validov pa pripravlja športna sre- čanja invalidov v raznih šix>rt- j nih disciplinah. V športna tek- ; movanja se vključujejo tudi pri- i padniki JLA in pionirji, da bo v Ptuju vrsta pomembnih šport- nih srečanj in tekmovanj za na- slov prvaka IV. tedna bratstva in prijateljstva. V ok\'iru IV. tedna bratstva in prijateljstva bo v Pt.uju tudi več kulturno-zabavnih prireditev, ki jih bodo ob sobotah in nedeljah pripravila gostinska podjetja, ki bodo poskrbela tudi za znane domače specialitete. Kmetijski kombinat Ptuj bi naj organiziral poskušnjo vin. Mladina gimna- zije, učiteljišča, ekonomske sred- nje šole in administrativne šole bo obiskala Varaždin, kjer si bo ogledala vse pomembne kultur- ne in zgodovinske spomenike, mladina gimnazije pa bo s svojo dramsko skupino gostovala v Narodnem gledališču »Avgust Cesarec« v Varaždinu, Moški pevski zbor Svobode Ptuj bo pripravil celovečerni koncert v Varaždinu, v Cakovcu in v Ormožu. Na gostovanje bodo od- šli verjetno tudi plesni ansambli »Petovio«. »Galeb« in orkester JLA. Izšla bo druga številka med- občinskega lista »Teden bratstva in prijateljstva«. Filatelistično društvo Ptuj bo izdalo posebno spominsko pisemsko ovojnico in posebni poštni žig. Radijska po- staja Varteks v Varaždinu in . Radio Ptuj bosta pripravili več skupnih zanimivih radijskih oddaj. Pionirski odredi šol ptuj- ske občine bodo vzposta-zHi stal- ne stike s. pionirji v občinah Arandjelovac. Cakovec, Varaž- din, Miruševac m Ormož. F. B. )>TKD\TK« — pefek, 12. marca 196f Sfran # 'lorni večer Marjana Lipovška v torek, 9. marca letos, je koncertna direkcija Slovenije priredila s sodelovanjem občin- ske zveze kulturnih in prosvet- nih organizacij ter ptujske glas- bene šole pomemben koncertni večer, ki je nosil naslov komor- ni večer Marjana Lipovška. So- delovali so Rok Klopčič — vi- olina. Srečko Zalokar — viola, Franc Silec — violončelo, Fra- njo Bregar — oboa, Miha Gun- zek — klarinet, Karel Bradač — rog in Tone Rupar — fagot. Umetniki so izvajali Brahm- sov kvartet v A-duru za violino, violo, violončelo in klavir, op. 25, Mozartov trio v B-duru za violino, violončelo in klavir, K. 502 in Beethovnov kvintet v Es-duru za oboo, klarinet, rog, fagot in klavir, op. 16. V vrsti gostovanj je bil to četrti kon- cert zgoraj imenovanih umetni- kov (Koper, Ljubljana, Maribor, Ptuj). Ze samo ime našega znanega pianista Marjana Lipovška, ki je nastopil na tem večeru kot osrednja umetniška osebnost, in vsa našteta imena sodelujočih so obetala kvaliteten koncert, saj so tudi skoraj vsi nastopajoči znani mojstri solisti, da omenimo samo Roka Klopčiča in Miho Gunzeka. Koncert sam je bil za ljubi- telje instrumentalne glasbe veli- ko doživetje. Pri nas se le redko izvaja komorna glasba take vr- ste, ko se na programu vrstijo veliki mojstri, kot so Brahms, Mozart in Beethoven, na drugi strani pa je še redkeje, da bi na enem koncertu sodeloval tako velik zbor kvalitetnih izvajal- cev. Koncert je bil torej tudi zaradi različne zasedbe instru- mentalnih skupin v triu, kvarte- tu in kvintetu s klavirjem še prav posebej zanimiv. Malošte- vilna publika je burno aplavdi- rala umetnikom. Posebno toplo je po vsaki izvajani skladbi po- zdravila pianista Marjana Li- povška, naši ptujski publiki tako zelo znanega in priljubljenega gosta. Ob koncu tega poročila ne morem mimo poraznega občutka, ki smo ga imeli vsi poslušalci v napol prazni dvorani. Vseh nas je bilo menda okrog šest- deset obiskovalcev, od teh pa nekaj manj kot deset učencev glasbene šole. Tak škandalozen obisk očituje našo kulturno rev- ščino, v katero še v Ptuju ved- no bolj in bolj pogrezamo Bilo je dovolj reklame v radiu, v Tedniku in z lepaki In se zato nihče ne more izgovarjati, da za koncert ni vedel, najmanj pa tisti, ki bi bili po svoji družbeni funkciji dolžni koncert obiskati. V mislih imam vse tiste ljudi, ki mnogo govore o kiilturi in pro- sveti, a se osebno skoraj nikoli ali le prav redko udeležujejo na- ših kulturnih prireditev, kakor slikarskih in drugih razstav ter resnih koncertov. Vprašujem se, zakaj so manjkali naši prosvetni delavci, ki bi bili dolžni, da se koncerta, kot je bil slnočnji, udeležijo že zaradi svoje poklic- ne pedagoške funkcije, ki jo za- vzemajo v naši družbi. Navzočih nas je bilo, razen vseh glasbenih pedagogov, le pet prosvetnih delavcev,, če štejem mednje tudi sebe. Predvsem pa sem pogre- šal mladino iz glasbene šole. j Menda ni treba posebej poudar- j jati, da sodijo naši že tako red- ki koncerti v obvezno dopolnilno glasbeno izobrazbo učencev glasbene šole. Nazadnje moram tu še zapi- i sati, da bomo nosili vsi Ptujčani moraln odgovornost za to, ako bodo v bodoče zaradi naše kul- turne indolence odpadle sploh vse vrednejše kulturne priredit- ve, posebej pa še glasbeni kon- certi, kakršen je bil ta. Drago Hasl iraiiG Anžei e diplomira v četrtek, 4. marca 1905 je diplouiiral na akademiji za upo- dabljajočo (imetonst France An žel. doma iz Ptuja, Na obrežju št. 4. Že v času obisko- vanja ptujske gimnazije je ka- zal izredno nadarjenost za ri- sanje, s katerim se je bavi! do študija v Ljubljani. Med študi- jem je spoznala njegova dela slovenska javnost, saj je risal za razne slovenske časopise in re- vije. Vse kaže. da bo ostal tem /vest tudi si-daj ko bo delal v Ljubljani in ko bo prihajal do- mov v Ptuj na obiske in po no- ve motive za svoje delo. V bodočem življenju mu že- lijo domači, sošolci iz ptujske eimnazije in vsi dobri znanci in nogo uspehov. čestitamo. Krajevna skupnost KOG se vsestransko zavzema za ureditev cest in poti. Za potrebe cest bo odprla gramoznico v Vodrancih, ki bo v neposredni bližini ti- stih cest. ki jih bodo letos uredilL Doslej so gramoz za ceste vozili iz 10 kilometrov oddaljene gra- moznice, kar pa je bilo poveza- no ^ precejšnjimi izdatki. Tudi kulturno življenje na Ko- gu se je letos precej razvilo. Pred kratkim je kulturno prosvetno 'tlruštvo »Jože Kerenčič« uprizo- rilo veseloigro »Dobrodošla miss Agata«. Z dobro pripravljenim odr.skim delom bodo nastopili v krajevnih centrih v občini in izven nje. Zbrana sredstva bodo porabili za ureditev prosvetne dvorane na Kogu. Tudi člaini gasilskega društva Vitan letos ne bodo izostali. Pri- pravljajo se na veseloigro »Moja teta — tvoja teta« in jo bodo prvič uprizorili na domačem odru 14. t. m. Dimnikarska pisarna tudi v Ormožu Dimnikarsko podjetje Ptuj. ki nadzoruje in čisti na svojem ob- močja v občini Ptuj in Ormož 37.000 ognjišč, je dobilo za svo- jo obratno pisarno prostor v or- moškem gradu. Občinska skupščina Onnož je uvidela, da je potreoen tudi dim- nikarski službi primeren prostor za posk>vni slik s strankami, za prevzemanje njihovih naročil, predlogov in pritožb, poleg tega pa tudi prostor za higieno zapo- slenih. V gradu dodeljene pro- store bo moralo podjetje še ure- diti, vondar ta ureditev v niče- mer ne bo škodovala varovanju zgodovinskih vrednosti gradu. V občini Ptuj je zaposlenih 32, v občini Ormož pa 12 dimnikar- jev. Ti prihajajo s terena uma- zani. Podjetje mora skrbeti za njihovo primerno higieno, zato si tudi prizadeva tudi v Ptuju najti prostore, ki bodo lahko v celoti služili namenu. Sedanja pisarnica je le začasen prostor za upravo ostale prostore pa mo- rajo imeti drugje. Tudi ti so bolj provizorij kot pa tej službi ustrecsui prostori. V podjetju .se pripravljajo na to, da mu bodo prej ali slej na razip^Iago tudi v Ptuju primerni prostorL ki jih boda ustrezno uredili .V. J. Reorgaiii^aeija gasilstva v občini Oritiož v gasilstvu ne bi smeli drobiti sredstev. Boljše opremiti šest gasilskih društev v občinL Gasilska društva se ukvarjajo s fi- nančnimi težavami. V zadnjem času opažamo, da gasilstvo zaostaja za razvojem gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Za tako stanje je več vzrokov, dden izmed bistvenih so finančne težave, s katerimi se redno srečujejo gasilska društva. S tem v zvezi pa nastajajo novi problemi :n težave. Skratka, v gasilstvu ni pravega napredka. Društva nimajo primerne opreme in še ostale primanjkuje. Zasta- rel? in dotrajala oprema ni pri- merna za večje akcije ;n so ga- silci ob ponlavah in večjih do- žarih brez moči. Na območju občine je 700'ga- silcev in od teh je polovica pod- porniii članov, Število podpornih članov bodo letos povečali. V občin: ie 18 aasilskih domov, ki sr kolikor toliko ureieni, razen gasilskega doma v Ormožu, ki ga bod letos uredili. V Savcih urejajo gasilg prostovoljno stolp gasilskega doma, v Bresniri pa gasilsk" dom. Vsa gasilska društ- va v občini želijo izpopolniti svoje orodjf^ in opremo in se zavzemajo za ureditev gasilskih domov, za popravilo gasilskih avtomobilov, motork in podobno. Gasilska društva v občini Ormož imajo devet avtomobilov, za pre- voz pa so sposobni le štirje. To kaI:G. da je treba prodati pet do- trajalih avtomobilov. Tudi osta- lo neuporabno in dotrajalo ga- silsko orodje in opremo bi naj vnovčila društva. Na občnih zborh gasilskih društev se je o vsem tem precej govorilo. Gasilcem je biiu po- jasnjena reorgainizaci ja gasil- stva v, občini. Gasilska društva bo treba v najkrajšem času re- orq .nizirati. Vsaj šest gasilskih društev bo treba sodobno opre- mit; in jih pripraviti za vsako akcijo. Opremili bi naj gasilska društ-: vj v pomembnejših krajevnih! centrih. Razporeditev sodobnb opremljenih gasilskih društev' nai bo taka, kot jo zahteva te- ren. Sodobno je treba opremiti- gasilska društva Središče, Or-l mož, Tomaž, Miklavž in Velika' Nedelja al; Podgorci ter Ivanj- kovci. Ta društva bi morali so- dobno opremiti. Dosedanjo nji- hovo opremo in orodje bi na no- vo opremljena društva prepustila ostalim društvom. Tako bi tudi ta društva dobila boljšo opre- mo. Reorganizacija gasilskih društev pa bi imela tudi drugi pomen. Sodobno opremljena društva bi bila matična društva za svoje bližnje podružnice. S tem pa ne bi krnile dosedanjih pravic gasilskih društev. Opaža se, da delovne organi- zacije v občini nimajo dovolj razumevanja za potrebe in raz- voj gasilstva. Na drugi stran: pa so delovne organizacije tiste, ki jih najbolj uotrebujejo. Gasilci potrebujejo denar za najnujnejšo orodje in opremo, ki se ob pra- vočasni intervenciji bogato obre- stuje. Vprašanje ostane ali za- vzema gasilstvo v občini pravo mesto. Na to naj odgovorijo (^t- čani sami, ki poznajo težave po- sameznih društev in jih po svo- jih možnostih rešujejo. Kake bi morah gledati na probleme v gasilstvu? Najii je treba izhod iz finančnih težav in omogočiti gasilcem nemoteno delovanfe. V zvezi z reorgani- zacijo gasilskih društev je »reba rešiti tudi nekatera kadrovska vnrašanja, vsaj v matičnih društ- vih. Gasilsko društvo Ormož bi bilo treba opremiti tudi z brodarski- mi rekviziti. Morali bi imeti čoln in ostalo astrezno orodje ter opremo. Le tako opremljeno društvo bi lahko uspešno poma- galo pri poplavah ali pri reše- vanju utopljencev ter podobnem. Ormoški qasilci bi se naj temu primerno usposobili, ker samo oprema in motorni čoln nista do- volj. Občinska gasilska zveza je pripravila predračun za potreb- no opremo in gasilsko orodje. Za letos bi potrebovali 5 milijo- nov dinarjev. Prvo bi opremili gasilsko društvo Ormož, nato pa iSredišče in Ivanjkovci. Zadnje društvo je zelo agilno in bo le- tos pridobilo toliko sredstev, da bo kupilo gasilski avtomobil. Tudi mladina se uveljavlja v gasilskih vrstah. Gasilska društ- va v občini imajo precej -\ .dih gasilcev, kar je zaželeno. Ob boljših finančnih pogojih dru- štev pa bo število mladincev poraslo, Letošr.jega avgusta bo Gasil- sko društvo Ormož praznovalo 80-letnico svojega obstoja. Za to slovesnost se bodo ormoški ga- silci temeljito in vsestransko pri- pravili. Pred tem pa bodo uredili nasihki don. Drago Rizman Pson rska trbuna OBISK PRI SUPARJEVI MAMI Za dan žena se spomnimo vseh nater in drugih žena ter jim čestitamo. Spomnil; smo se tudi bolane Suparjeve mame Pionirji smo ji nesli skromno darilo. Ob postelji smo ji zapeli dve pesmi. Pri Suparjevih pod Ptujsko goro so v času vojne imeli pod skednjem bunker, kier so tiskali razne letake. Imela je dosti skr- bi, ker je kuhala partizanom hrano. Med temi skrbmi ie tudi izvedela, da ji je umrl v tabo- rišču sin. Marija Sluga, III. razred, Ptujska gora PESMICA Sever brije, snežinke prinaša, ptičice zebe v drobne nožičke, nič več ne pojejo, ni* več ne čivkajo, pesmice lepe jim v srčkih umi- rajo. 6. b, Vehka Nedelja Pionirski literarni kotiček Moj pr¥i strel Lani sem bil na počitnicah v Kobaridu. Tam sem se kopal v Soči, igral namizni tenis, hodil v gore. skratka — imel sem prave počitnice. Nekegc. dne je bratranec privlekel s podstrešja zračno puško. Skril se je za vo- gal ter me poklical. Ko sem pri- šel tja, je planil predme z na- perjeno zračno puško Priznati moram, da sem se zelo ustra- šil, čeprav me je težko spraviti iz ravnotežja. Puška je bila si- cer prazna, vepdar samo ne- poučeni ljudje merijo s puško na človeka. To sem mu tudi pcedal Puška je bila že zarjavela in zamašena. Čistila sva jo z ben- cinom in vinom, skozi cev pa sva vlačila konopljeno prejo. Kmalu je bila puška pripravlje- na. Zal pa nisva imela niti enega naboja. Kaj sedaj? Trgovina z žekv.nino. kjer so prodajali tudi naboje, ni bila daleč. Toda kaj, ko nisva imela dovolj denarja. Staršev pa nisva hotela nadle- govati. Gotovo ne bi hoteli ni- česar slišati o nabojih ali stre- ljanju. Tedaj se je spomnil bratranec vreče cunj na podstrešju. Takoj sva pohitela ponje in jih vrgla na voziček K sreči ni bilo star- ^''v in strica blizu Cunje sva odpeljala k odpadu. Tam naju je hotel uslužbenec opehariti za sedem kilogramov. Mislil je, da se ne spoznava pri teVitnici. iVIo- ral je priznati, da je cunj za sedem kilogramov več. Ko sva dobila denar, sva v železnini kupila 300 nabojev, za preostali denar pa še žogice za namizni tenis. Doma sva seveda takoj šla po zračno puško ter se izmuznila nekam v samoto k Soči, da bi naju nihče ne '^otil. V vodi sva zagledala veliko ribo. ki je pla- vala pod previsno skalo Ko je bratranec naperil proti njej pu- ško, se mu je pod nogami spro- žil v vodo kamenček. V tistem trenutku je riba izginila. Nato pa sva našla kos lepenke in ga prislonila ob drevo. Bratranec je razlagal, kako moram pri merjenju poravnati cilj, mušico in nišan ter zadrževati dih. Toda nisem ustrelil, ker so medtem prišli še drugi dečki. Zmenili smo se, d« bo vsak streljal ^enkrat Tekmovali smo, kdo bo' zadel zarissn krog na lepenki. Pred mano so streljali trije dečki Nobeden ni zadel v krog Ko sem prišel na vrsto jaz. so se mi posrr.*hov3]i in dejali, da sem lahko vesel, če zadenem v krošnjo drevesa To me le rs/ipzilo Trrin' s'-^rr jel puško in jo stisrul k rame- nu. Meril sem nekaj časa, za- drževal dih in poravnal mušico z nišanom. Previdno sem pri- tisnil na petelin. Puška se je sprožila. Vsi smo stopili k le- penki. Zadel sem v zarisani kro- žič. Dečki so kar onemeli, saj mi niso privoščili, da bi zadel. Bili so mnenja, da sem zadel samo po naključju. Tudi meni se je tako zdelo. Streljati sem moral še enkrat. Tudi tedaj sem zadel v krožič Tedaj pa so po- kazali dečki drugačne obraze in me niso več omalovaževali. 'Pri- znati moram, da nisem pričako- val, da bi tako dobro streljal. Vendar pa nisem zadel v krožič le po naključju, ker sem tudi pozneje dobro streTjal. Ne strinjam pa se s pobalini, ki z zračnimi nuškami napadajo ptice i^evke; namesto d^ bi jih pozimi krmili saj prihmpio n-'^ ol^na le še vra^cl. mt?dtem ko - -^ke ščinkavca ko.^q sko- -' 'Mciif več O.iVan blbdUČiČ, Vi. a, PtUJ Povsčaii in uredili bodo prosvetno dvorano i Kog je znan kraj iz druge sve- I tovne vojne, ki je utrpel precejš- j njo škodo. Poleg tega, da je bilo precej ljudi odseljenih, pobitih in v koncentracijskih taboriščih, je spremenil konec zadnje sve- tovne vojne kraj v ruševine. Po- stopoma so obnavljali svoje do- mačije in urejevali okolico. Na Kogu je zgrajena nova šola, ki nosi naziv po narodnem heroju — »Jože Kerenčič^-'. Kog je tudi lep "in za turiste privlačen kraj. Turisti si radi ogledajo ta del Slovenskih goric. Toda turizma ni moč razvijati brez gostinstva. Na Kogu ni go- stilne, kjer bi se lahko turist od- počil in si z dobro kapljico iz- plahnil grlo. Ta problem sicer rešuje Občinska skupščina Or- mo, toda rešiti bi ga bilo treba pred pričetkom turistične sezo- ne. Poiskati je treba za gostilno primeren prostor, ga opremiti in v njem vpeljati poslovanje. Tamkajšnji prebivalci so okle- nili, da ijodo letos povečali in uredili prosvetno dvorano na Kogu. Dvorano so povečali za dosedanji oder, novega pa so zgradili skoraj iste velikosti. Nov oder je že v surovem stanju, pred prvim majem pa bo ureje- na dvorana predana svojemu na- menu. Adaptacija bo veljala okrog 3,5 milijona dinarjev. Stroški bodo mnogo manjši, ker prebivalci pomagajo pri ureje- vanju s prostovoljnim delom, premožnejši pa so dali les. mla- dina pa je sama izdelala zidake. To pomembno akcijo je z denar- jem podprla tudi občina Ormož. Na Kogu se poleg ostalega izo- hi--4.>^v9nia dobro uveljavlja od- delek, prve stopnje večerne poli- tične šole, ki ga obiskuje 28 slu- šateljev. Imajo tudi drueo >ton- njo kuharskega tečaja, pred ne- kaj dnevi pa je pričel z delom oddelek šole za življenje. SINDIKALNA ŠOLA »FRANCA KRAMBERGERJA« V PTUJU Na desetem plenumu Občim- skega sindikalnega sveta Ptuj, 5. marca letos je bilo sklenjeno, da se imenuje ptujska sindikalna šola po revolucionarju in prvo- borcu Francu KRAMBERGERJU, članu KP.I od leta 1928, ki je pa- del junaške smrti v gozdičku Laze pri Mostju 8. avgusta 1942. leta skupaj s svojimi tovariši iz Slovenjegoriške čete. S tem je bilo izrečeno Francu KRAM- BERGERJU priznanje za njegovo revolucionarno delo, ki ga je kot komujiist iz vrst delavcev ptujskih železniških delavnic opravil v boju za pravice delav- skega razreda in v boju za svo- bodo naših narodov. Sindikalni šoli, ki odslej nosi njegovo ime, je prav tako izrečeno priznanje za njeno uspešno 5-letno delo na področju družbeno ekonomskega izobraževanja članov sindikata, v bodoče pa bodo njene naloge še odgovornejše ker se razvija v središče za politično, družbe- no-ekonomsko in kulturno izo- braževanje članov sindikata ptujske občine. Plenum je imenoval nov svet sindikalne šole Franca KRAM- BERGERJA, y' k^itprpoa so ime- novani: Jože SEGULA, Franc KEKEC. Stanko LEPEJ, Adi PRA- PROTNIK, Franc GOLOB, Janko BOHAK, Franc VRLiC, Meta LUNDER in Vlado MATJASiC. V novo imenovani upravni odbor pa so imenovani: Janko KO- SI, Anton VALH>''^ ' ^ /H-- ko TURNSEK. Franc CEH in Mirko MURKO. F. B. Medžimurie Ali poznamo Medžimurje? Malo ali nič, čeprav smo sosed- je. Vlak Maribor — Pragersko — Kotoriba nas povezuje s to de- želico. Vendar ta vlak mnogo bolj služi medžimurskim delav- cem, ki se vozijo na delo v naše tovarne in na gradbišča, kakor nam Slovencem, ki le malo potu- jemo v Medžimurje. V prejšnjih časih so naši kmetje hodili v Cakovec na konjske sejme, dru- gih vezi pa med nami skoraj nd bilo. In vendar bomo v bližnji j prihodnosti navezali z Medži- ' murci tesnejše stike. Treba je le poglobiti medsebojno spoznava- i nje in zbliževanje, kar se nam j obeta v medobčinskem sodelova- nju med našima občinama Ormo- žem in Ptujem ter Cakovcem in I Varaždinom. Nekaj kratkih podatkov o i Medžimurju. j Ko zapusti vlak Maribor—Ko- j toriba zadnjo slovensko postajo Središče, smo že na medžimur- skih tleh, to je na ravnici med Muro in Dravo, ki se končuje v Kotoribi na madžarsiki meji. V bližini se Mura izliva v Dravo. Severozahodni del Medžimurja je vinorodno gričevje, nadalje- vanje in zaključek Slovenskih goric. Medžimurska ravnica je zelo rodovitna, dobro obdelana in nosto naseljena (približno 120 ljudi na km^). Gospodarsko in upravno središče Medžimurja je Cakovec, ki je štel leta 1953 — 7.683 prebivalcev. Zanimivo je primerjati razmerja narodnostnih skupin v Cakovcu po ljudskem štetju iz leta 1921: 4.271 Hrvatov ■ srhovj, 2.'^8 Slovencev, 819 Madžarov in 606 Zidov. To raz- merje se je po drugi svetoval vojni i precej spremenilo. Zido^ij je danes prav malo. Večino )|| uničil nacistični morilski bes, Cakovec, ki je tudi železniška križišče (proga Pragersko—Koto- riba—Budimpešta se tu križa s progo Zagreb—Varaždin—Lenda- va) se lepo razvija. Od industrij- skih podjetij je omeniti zlasti klavnico, izvoz divjadi in jajc, tovarne pletilnih strojev, pohišt~ va in trikotaže, oljarno, tovarno za konserviranje sadja in zele- njave, parni mlin in opekamok Novi del mesta gradijo ob cesti proti postaji. V starem delu je omeniti dobro ohranjeni grad Zrinjskih z muzejem. V Medži- murju so v Selnici in Murskem Središču tudi naftni izviri, v Robadju in Ciganščaku pa pre- mogovniki. Stara zgodovina Medžimurja je po knjigah podobna zgodovini sosednih krajev. Fevdalni go- spodje ,so stoletja vladali med- žimurskemu ljudstvu. 2e v XIII. stoletju je sezidala fevdalna rodbina Cak (Chak) trdnjavo Cakovec (madž. Chakthornya — Cakova trdnjava). Pozneje so bili lastniki ali najemniki Cakovca razni madžarski grofje. Nekaj časa je imel Cakovec v najemu tudi Herman Celjski. Leta 1546 je daroval cesar Ferdinand Ca- kovec hrvatskemu banu Nikoli Zrinjskemu. Ko je bil leta 1671 ban Peter Zrinjski^^ s Krstom Frankopanom zaradi zarote pro- ti cesarju obglavljen v Dunaj- skem Novem mestu, je bilo nje- govo čakovsko posestvo zaple- njeno. Zadnji lastniki čakovske- ga gradu so bili do konca prve svetovne vojne Festetiči. O slovenskih stikih z Medži- murci v prejšnjih časih se da le malo govoriti. V protestantski dobi se je, kakor v sosednem Prekmurju, tudi v Medžimurju širila nova vera. Trubarjeve knjige in Dalmatinovo biblijo so razpečevah tudi po teh kra- jih. Kranjski trgovci in kramar- ji so na sejmih in po hišah po- nujali te knjige. Ker ljudstvo ni znalo brati, so mu vneti razšir- jevalci nove vere brali in razla- gali iz teh knjig v verskih krož- kih. Medžimurci so kot kajkavci za silo razumeli Trubarjevo do- lenjščino. Proti koncu XVI. sto- letja sta se kot izgnanca zatekla v Medžimurje slovenska prote- stantska predikanta Znojilšek in Felicijan Trubar, vendar o nju- nem delu v teh krajih nimamo nobenih poročil. Omeni« >« šc, da je v protestantski dobi ustano- vil Jurij Zrinjski v Nedeljišču tiskarno, kjer je na svoje stroške tiskal nabožne knjige v hrvatski kajkavščini. Medžimurje je bilo stoletja del »vogrskega orsaga« (države) pod krono sv. Štefana. Hrvatska zahteva, naj se pridruži banovini Hrvatski, se ni izpolnila do ba- na Jelačiča, ki jo je leta 1848 priključil Hrvatski. Ze leta 1861 pa so Medžimurje po sporazumu med Dunajem in Madžari spet pridružili Ogrski. Šele po prvi svetovni vojni so se Medžimurci vrnili v svojo hrvatsko domovi- no. Stare zgodovinske knjige opi- sujejo le mesta, gradove, boje med »plemenito« gospodo za posest in oblast, bitke s Turki, ki so ropali po teh krajih. V njih so se proslavili poveljniki, ki njih podobe danes visijo po starih gradovih in muzejih. Nič ali pa le mimogrede govore te knjige o kmečkih »bogecih« (si- romakih), ki so tej gospodi ko- pičili bogastvo in zanjo .preli- vali kri. Taki »bogeci« smo bili v fevdalnih in sledečih kapitali- stičnih časih tudi njihovi sosed- je. Tudi po naših gradovih so sedeli taki »žlahtni« gospodje, ki jim je tlačanilo slovensko ljud- stvo. Nova doba piše novo zgodo- vinsko knjigo. V njej nastopajo potomci nekdanjih tlačanov, ki si grade novo domovino. Stara domovina z njenimi gospodi, bitkami in verskimi prepiri pa naj ostane v kronikah in muze- jih. V K. stran ^ »TEDNIK« — petek, 12. marca 1965 Stran ' Krajevna skupnost Dolena šteje skupno 270 družin s 1148 člani in obsegn 2085 ha površin v 5 kalastralnih ob- činah in v naseljih Barislavci, Bolečka vas, Dolena, Po- povci, Zg Pristava, Sela in Trnovec. Otroci obiskujejo šoli na Rodnem vrhu in v Selah. S tega območja je naj- več zaposlenih v tovarnah v Majšperku, v tovarni gli- nice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem, na obratu Kmetijskega kombinata Ptuj v Kidričevem, na bližnji farmi baconov na Turnišču ter na kokošji farmi pri Se- lah. Nekaj moških je zaposlenih po drugih krajih v Sloveniji in 5 v inozemstvu. Katastrski dohodek je bil lajni preračunan na nad 25 milijonov dinarjev, razne dajatve upravi za dohodke Ptuj na 16,524.000 dinarjev, pri čemer niso vštete olajšave m odpisi zaradi zmanjša- nja dohodka. Pošto dobivajo s pošt Ptujska gora in Lovrenc. Trgovino za življenjske potrebščine imajo v Doleni (»Panonija«) in v Selah (»Izbira«), za reproduk- cijski material pa v Zg. Pristavi (letos jo bo odprla KZ »Haloze«) in pri Lovrencu (KZ »Dravsko polje«) Na ob- močju te skupnosti ima Kmetijski kombinat Ptuj 8 ha plantažnega in srednjevisokega sadonosnika ter okrog 900 ha gozdov. Kmetijski zadrugi imata s kmetovalci več kooperacijskih pogodb. Medkrajevna zveza je samo z avtobusom Stoperce—Ptuj—Stoperce 2-krat na dan. Kruh jim dobavlja pekarna »Vinko Reš« Ptuj iz pekarne v Kidričevem. Celotno območje je elektrificirano.- le nekaj hiš je zaostalo. Vodovod ima le nekaj hiš v Doleni. kjer je tudi javna izlivka. Politično in društveno aktivnost na tem področju or- ganizirajo ZKS, SZDL,' Združenje borcev NOV in Rdeči križ. Največ članstva ima organizacija SZDL. V občinski skupščini je odbornik Anton Zlahtič, republiški poslanec je Franc Zadravec, zvezni pa Mirko Zlender. V spomin na NOV stoji spomenik v Zg. Pristavi, pri kovaču nad ■ Selami. Varstvo nad spomenikom je prevzela šola v Selah. To je nekaj karakterističnih podatkov s tega ravnin- skega in hribovitega območja krajevne skupnosti Do- lena. Statuta še skupnost nima potrjenega, je pa v iz- delavi. Vse možnosti še niso izčrpane Jože Hebar, logar pri Kme- tijskem kombinatu Ptuj. pred- sednik krajevne skupnosti v Do- leni, stanujoč v Zg. Pristavi, je povedal o skupnosti: »Za krajevno skupnost Dolene so značilni ravninski in hriboviti predeli skupnosti z različnim katasitrskim dohodkom, ki zna- ša za celotno skupnost okrog 25 miHigoinov dinarjev. Razne ob- veznosti iz tega dohodka zna- šajo okrog 16 milijonov din, všitevši davsk, zdravstveno zava- rovanje in takse. Za tukajšnje ljudi je to mnogo, v občinski skupnosti pa ne pomeni 16 mili- jonov niti dovolj za sklad 7,a šti- pendije dijakov in študentov (17 milijonov) ali za druge postavke v občinskem proračunu. Standard ljudi v teh predelih je razmeroma nizek, zlasti v dru- žiniah, ki nimajo rednega oseb- nega dohodka niti možnosti za večji pridelek in iztržek za kme- tijske pridelke. Temu primejrno je tudi stanje v skupnosti. Več hiš je praznih in propadajo, ker ni riiikogar, ki bi " njih bival in jih vzdrževal. Marsikje vidite pri starih hišah nove prizidke. Mladi ljudje rešujejo po svojih možnostih stanovanjsko vpra.ša- nge. Za krajevne ceste in most-o- ve je premalo sredstev. Tudi s samoprispevkom ni mnogo po- magano. Občani odpravijo z de- lom le najbolj boleče komunalne probleme. Krajevni urad le v nedovršeni zgradbi. Za vse po- trebe skupnosti v njej ni dovolj Prostora. Zgrajena je s sredstvi 0'baiin'S.ke skupnosti, bivše KZ Dolena in trgovskega podjetja »Panornija« Ptuj Na drugi strani ^ste je šupa za veterinarsko vslužbo. Gostilna Avguštin je tz fasov manjšega turiističnesa PTonoeta v teh krajih. S tega območja je zaposlenih '^jveč ljudi pri Kmetijskem kombiffiiatu Ptuj, v tovaimai^ v ^lajšperku, v tovarni glinice in ^lumiinija v Kidričevem, na kme- tijskem obratu Kombinata Ptuj, ^ fajimi baconov na Turnišču, na kokošji farmi pri Selah, ne- kaj jih je zaposlenih v rudnikih v Velenju, Hrastniku m Trbov- ljah, pri gradbenih podjetjih, v Tovarni vagonov »Boris Kidrič« v Mariboru, pri Hidromontaži v Mariboru, v železarni v Ravnah in drugod. V inozemstvu je m.a- lo delavcev iz teh predelov. Sta- rejši ljudje .so doma. Razmere nekaterih so prav znskrbljujoče. Vsi nimajo zaposlenih otrok. Mnogim ostane edino skupnost, od katere pričakujejo, da jih bo upoštevala in vsaj skromno po- skrbela za stara leta. V bodočnosti pričakujejo do- ma živeči prebivalci iz krajevne skupnosti Dolena samo dvojo, skrb za to, da bi se razvilo se- danje pridobitno bogastvo v Ha- lozah, gozdaVstvo, vinogradni- štvo in sadjarstvo, edini dohodek za družine brez rednega meseč- nega dohodka. Druga skrb je, zagotoviti s primerno gospodar- sko In davčno politiko, da bodo mladi ljudje ostali doma, si na- šli svoje me.sto v gospodarstvu in v družbi ter si uredili dru- žinsko življenje. Odboru krajevne skupnosti Dolena so jasne bodoče naloge. Morala jih bo rešiti ne glede na težave in imeti pred seboi en sam cilj, izravnati možno.?;; in veselje do življenja na podeže- lju, ne samo v Indu.sitrijskih in mestnih centrih. Ta predel Ha- lo^ še turistično ni dovolj raz- vit. Lep razgled na okolico od Janž.q. ki ga obdaja nekaj hiš, bo privabil mnoge turiste, ko bo speljana cesta če/ Pastirjevec Bivša Selinškova hiša bo lahko urejena v gostinsko točko. Tudi na Ptujsko goro skozi Doleno ni daleč. Temu območju ostane le nekaj možnosti in te bodo mora- le biti^zkoriščene. ko bodo iz- boljšane cesta Več o tej skupnosti bodo lahko povedali še ostali odborniki in drug^ funkcionarji.« Krajevni urad. trgovina »Pannnije« in veterinarska baraka V Doleni Krajevna skupnost Dolena ANTON ZLAHTTC, odbornik občinske skupščine Ptuj, kme- tovalec v Selah tako ocenjuje Stanje v krajevni skupnosti: »Bolj kot avtomobilizem bi morala v naših krajih napredo- vati kmetijska tehnika. Prej kot motorji in avtomobili bi morali biti ljudem na razpola- go lažji kmetijski stroji. Ce jih ne izdelujemo doma, bi jih mo- rali uvoziti pod istimi pogoji kot uvažamo za devize avto- mobile. Marsikdo bi si z njimi pomagal, če že ne more dobiti v pomoč delovne sile. Narlalje bi moralo biti omo- gočeno tudi na podeželju vzdr- ževanje zgradb in graditev no- vih stanovanj. Kapaciteta doma- če opekarne je za mesto in za podeželje premajhna. Ta bi mo- rala biti povečana. Zdravstveno zavarovanje po- deželskega prebivalstva je le del skrbi za kmetovalce. .Sčasoma bo moralo biti rešeno še vpra- šanje njegovega socialnega za- varovanja. Užitkarsko reševanje ostarelih ljudi ni več zadostno, ker je vedno manj ljudi na po- deželju, ki bi sklepala z ostare- limi užitkarske pojrodbe. Zapo- slen^im je zagotovljena za stara leta pokojnina ali invalidnina, ker je določen način zbiranja sredstev za to. Vsekakor ga bo potrebno najti tudi za kmeto- i valce. ki se ne bodo branili pri- : spevati svojega deleža za pokoj- j nino. ko bo ta uveden. Nova raz]x>reditev krajev v proizvodne okoliše in v vred- nostne razrede za obračunava- nje davkov bo prinesla nekatere ! olajšave za posamezne predele j v naši skupnosti. Upajmo, da bodo koristile v smeri kot je bi- la nakazana na zasedanju ob- činske skupščine, da bi vsaj ne- kaj sredstev iz olajšav šlo v bo- doče za vzdrževanje zgradb v predelih 7 olajšavami. Poleg stanovanjske skupnosti bo ostal velik de! skrbi za te kraje še na Kmetijskem kombi- natu Ptuj in na Kmetijski za- drugi »Haloze«. Z njihovo kre- ■ pitvijo se bodo vsekakor spre- minjale razmere tudi v naših krajih. Vsi prebivalci se že dol- go bavijo z vprašanjem, kako bi doseglo tudi kmetijstvo v naših krajih višjo stopnjo. Za to mo- ra biti že možnost in sredstva. Dobra volja ljudi ne zadošča.« i KONRAD LETONJA, odbornik i krajevne skupnosti iz Dolene I je povedal: »Partizani, ki so bili na tu- kajšnjem območju, so se pre- pričali, da je bil ta predel Ha- loz poleg svojih gospodarskih težav na svojem mestu, vsaj ljudje, ki so pomagali pri osvo- boditvi naše zemlje. Enako kot osvoboditve so bili pozneje vsi veseli elektrifikacije in vsega ostalega napredka, zlasti pa možnosti, da si je mladi svet lahko pomagal v šole in v raz- ne službe. Zdaj ostanejo na skrbi samo še ljudje, ki so ostali doma. Tudi hišt\ ki še nimajo elek- trike, jo bodo morale dobiti. Nihče ne more verjeti, da bi moralo edino kmetijstvo ostati brez tako svetle perspektive kot jo imajo druge gospodarske pa- noge. To tudi moti mladino, ki zapušča Haloze. Doiena je le za korak dalje cd driiirih predelov, ker ima vodovod K. dobri volji ljudi je bilo potrebnih še nekaj sredstev iz občinske skupnosti. 7 novo razvrstitvijo proizvod- nih okolišev in z davčnimi olaj- šavami «e bodo razmere vsaj pri tistih, ki so jim namenjene olajšave, nekoliko izboljšale. Krajevna skupnost bo imela Acdno več nalog in upamo, da ho imela tudi vedno več mož- nosti. Izboljšave krajevne ceste, urejene avtobusne projre. izbolj- ŠHUJe Turizma povečanje po^tin- skili kar-acitet 'n drugo bodo novosti, ki jih bomo Irihko vsi vedeli. Nrti|->.vl| bo mladina ve- sela na[)ikV'-dan'ira izboljšanja šolskih razmer in boljših poeo- jev za šolanje, pozneje za na- daljevanje šfvlanja ter za stro- ki »v n<» usposobitev. /apnslt^nt ljudje se že zavedajo dragPoslovanje trgovine na pode- želju se je v zadnjih letih bi- stveno izprernenilo. Ta ne oskr- buje potrošnikov več samo z ži- vili in s posodo ter z nekaterimi nujnimi predmeti, temveč ima mnogo širši delokrog. Ljudje kupujejo vedno več pohištva in tehničnih predme- tov, oblačila, obutev in ostalo. To vpliva na promet. Nad 62 milijonov dinarjev je imela la- ni trgovina v Selah. ki ima manjši poslovni okoliš. Pohi- štvo, štedilniki, radio aparati, mopedi, televizorji itd. so pred- meti, ki jih kupujejo potrošni- ki za gotovino in na kredit Ne bi smela trditi, da ljudje ne varčujejo, zlasti mladi, ki se zavedajo, da si bodo morali graditi stanovanja in si urediti družinsko življenje. Tudi starej- ši imajo radi kak prihranek- V stiski nihče m rad odvisen od posojila in pomoči drugih. Sča- soma postajajo tudi na novo urejeni lokali pretesni. Ob do- sedanjem razvoju, ki ,je omogo- čil vsaj ureditev starih trgovin, se kaže še potreba po razširitvi obstoječih trgovin. Mestnega ni- voja sicer ne bodo dosegle. Zanimiva je tudi ugotovitev, da potrošniki niso zadovoljni z vsem blagom, temveč samo « kvalitetnim. Napake takoj od- krijejo i^.. so prav nevoljni nad industrijo. Naša centralna pod- jetja morajo to upoštevati pri nabavi blaga, sicer hitro zgubijo kupce.« ŠTEFKA ŽLAHTIC, namestni- ca upravnice šole Pranje Lev- stik v Selah, podružnice šole v Vidmu: >Po končanih 4 razredih šo- lanja odhajajo otroci z našega območja v šole Videm, k IjO- vrencu ali v Ptuj. Na vse strani je skoraj enako daleč, vsaj 7—9 kilometrov Nekaj staršev se že zaveda, da je učni uspeh za otroka važnejši kot uspeh njihove po- moči v gospodarstvu. Mnogi ce- lo pomagajo otrokom pri se- stavljanju domačih nalog. Ne- kateri premagujejo sami teža- ve v gospodarstvu in te obču- tijo tudi njihovi otroci in uči- teljstvo v šoli. Zamujeno je težko ali nemogoče popraviti. Celo pomožni razred bi mo- rali imeti. Škoda je, da morajo biti umsko razviti m zaostajoči otroci v istem razredu. Pf>uk tr- pi in uspeh ni dosežen. Nekateri otroci ne dohajajo svojih vrst- nikov, čeprav bi jih radi. P^nako je menda v šoli Rodni vrh. Po- deželje bo moralo dobiti otroške vrtce. Zgodaj je potrebno otro- ka umsko razvijati in tudi fi- zično krepiti, sicer zaostane in mu je težko pozneje pomagati, kar je prej zamudil. V šoli se tudi ne hranijo vsi otroci. Vsaj SO jih je na hrani, ostali pa jo prinašajo s .seboj. Prispevek lOO "SOO dm ]ilačujejo v redu. Občinska skupnost prispeva za kruh. Nekaj živeža prispevajo starši. Patron te šole je »Peto- via« Ptuj. Za novo leto je pri- spevala Šoli 50.000 dinarjev ter mali novec za čaje. Zelje tudi lahko dobijo, ko ga rabijo. V Sela je težko dobiti na razpis učiteljstvo, ker m stanovanj za nje. Gasilski dom je še edina možnost za to. Ta še ni v celoti dovršen. Sela božarno preventivo in za gasilsko opre- mo. Posebno razveseljivo je bilo pogledati med zborom v dvorani večino mladega članstva iz me- sta in okolice, ki ga veže na dru- štvo m ljudstvo obljuba, '^a mu bodo pomagali v vseh nesrečah Med njimi so bili tudi pionirji kar pomeni, da začenja dru.^tvo z zelo mladim kadr'.'m m se tudi trudi, da bi ga čmtprej u.spo- sobilo za vse akcije VJ. Novozgrajeni objekti kokošje farme pri Selah in pri Dražencih Strnn 6 »TEDNIK« — petek, 12. marca 1%^ t r « n h; Na podlagi 10., 43., 46. in 47. člena zakona o financiranju ^..udnje stanovanj (Uradni list SFRJ, št. 47-752 59) tei j5., 37. in 38. člena pravil občinskega stanovanjskega skla- da Ptuj in po sklepu 2. seje upravnega odbora z dne 4. marca 1965 razpisuje I. NATEČAJ posojiln 7M dograditev novograienih hiš ose- bam v delovnem razm^^rju, ki grade svor hiše na območju občine Ptuj v višini 100,000.000 din 1 /a posojila po tem natečaju se lahko potegujejo fizične osebe v delovnem razmerju in osebe, ki so po pred- pisih o socialnem zavarovanju z njimi izenačene. 2. Posojila bodo odobrena interesentom: a) v znesku 1,200.000 dinarjev tistim, ki. jim bo dala njihova delovna organizacija najmanj 1,200.000 di- narjev udeležbe; h) v znesku 1,200.000 dinarjev tistim, ki imajo dogra- jene hiše brez posojila stanovanjskega sklada do podstrehe; c) v znesku 1,200.000 dinarjev tistim, ki pustijo zaradi vselitve v svojo hišo, v letu 1965 družinsko stano- vanje; č) v znesku 600.000 dinarjev vsem tistim, ki ponudijo krajši odplačilni rok. 3. Posojila bodo odobrena do višine 1,200.000 dinarjev. Najnižja obrestna mera bo 2 "/o, najdaljši rok vračanja 20 let. 4. Prosilec mora k prošnji priložiti odrezek o vplačani varščini 1 "/o od zaprošenega posojila na depozitni račun pri KB Ptuj, št. 604-19-620-286 na ime »Varščina za najeto posojilo«. Ce prosilec odstopi od posojila, mu varščina zapade v korist sklad«. 5. K prošnji je predložiti naslednjo dokumentacijo: a) potrjen načrt s predračunom in gradbenim dovo- ljenjem; b) dokaz o lastnih sredsirvih; c) potrdilo o zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov; č) od sodišča potrjen zemljeknjižni izpisek nepremič- nine, na kateri zida hišo; d) potrdilo o vinkulaciji zavarovanja hiše v korist /KB Ptuj, ki ga dobite pri vašem zastopniku zavaro- valnice; e) potrdilo delovne organizacije in DS, da mu dajejo za gradnjo hiše udeležbo (to velja pot točko 2/a), 6. Ponudbo je treba vložiti od 1. do 8. aprila 1965 v za- pečateni kuverti na občinski stanovanjski sklad Ptuj, magistrat. Ulica heroja Lacka 2, pritličje. Poleg ponudbe v zapečateni kuverti mora prosilec pred- ' ložiti še vso zgoraj našteto dokumentacijo v posebni kuverti, sicer prošnje ne bomo obravnavali. 7. Prednost pri posojilu bodo imeli: — tisti, ki ponudijo krajši odplačilni rok; — ki ponudijo večji delež lastne udeležbe; — ki ponudijo večjo udeležbo delovne organizacije in — tisti, ki pustijo v letu 1965 družinsko stanovanje. 8. Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski občinskega stanovanjskega sklada Ptuj. Vsi interesenti pa bodo o izidu natečaja tudi pismeno obveščeni. Odobreno posojilo bo prosilcem na razpolago od 1. ju- nija do 30. novembra 1965. Po tem roku ne bo mogel nihče več črpati kredita. Ptuj, dne 5. marca 1965. OBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD PTUJ Poncit.:."! 'C 754.0 e dtfr ev Na Kogu ima trgovsko poJ;'"- t.ie »Zarja« Orm-Jž svojo tjosiu- vainii.-o Poslovodja je bil c;6-let- ai Ivan Zarjan. O tej trgovini se je vedno nekaj ?,u.\lialo. z;-,to jo je uprava P'jdjetj3 še poseb- no skrbno nadzorovala. 21 I. t 1. je komisija napravila inven- turo in v trgovini je bil ugotov- ljen primanjkljaj 754.000 dinar- jev. Kako. so mu prišli na sled? Zt' leta 1963. so v podjetju su- mili nekatere nepravilnosti v trgovini na Kogu, kar je tudi pokazala inventura. Takratni primanjkljaj je poslovodja ute- meljeval s tem, češ, da mu nekdo s ponarejenimi ključi prihaja v trgovino in krade blago. Zato šo na vraitih trgovine in skladišč ; zamenjali ključavnice. Ne dolgo ' za tem je poslovodja obtoževal I sodelavce, da mu kradejo in po- dobno. Tudi lanskega avgusta : je bila uprava trgovskega podje- j tja opozorjena, da v trgovini ne- \ kaj ni v redu. V drugem pollet- ' ju lanskega leta so v trgovini | na Kogu napravili tri inventure j in šele zadnja inventurna komi- j sija ugotovila primanjkljaj. ' '.adnji invcr^turi poslovodja /deloval, zatu se je sta.-.je pukai^iio res.nično. Predzadnja ir.vfnl-ura je po-kazail.:! 5^■'^.00<) di.na-no.' primanjkljaja, ki se je pri zadnji inventuri povečal za 254.000 d'narjev l^omnevajo, da je pH>slovodja napravil primanj« kljaj že v drugi polovici lanske- ga leta. Prikrival ga je tako, da si je verjetno iz blagajne Lovske družine Kog izposojal pred vsa- ko inventuro manjkajoči denar. Kaj ga je zavedlo tako daleč? Živel je izredno skromno, če- prav je bil večkrat vinjen. Pred petimi leti se je zdravil zaradi alkoholizma. Po zdravljenju do lanskega leta ^ploh ni užival al- 'koholnih pijač. Družinskega živ- ljenja ni imel urejenega Ivan Zorjan je tako zaradi umazanega dela v priporu in se bo moral zagovarjati pred sodi- ščem. Doma pa so ostali štirje nepreskrbljeni otrocL D. R.