DNEVNIK Uto X. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA Štev. 294 (2913) NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri, v nedeljo, popoldne ob 15. uri na openskem strelišču počastitev spomina Pinka Tomažiča in tovarišev Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 11. decembra 1954 Cena 20 lir SOMRAK stalinske koncepcije r Pozorno motri polo-'-ini - . po Stalinovi smrti m-j 0=a?. je dolj70 nihal kje. definicijami, t^ma, ki se je tolmačilo *e kot taktika, ki naj ci.,Ty? dejanske namene so-jetskih vladajočih J^r Jd bilo opazno popušča-Jeklene togosti sovjetske- yfcot. izključna posledi-mkašti sistema samega, pa ’ - PfiltHj uv;«i|,a(\,e / Milil h vladajočih krogov it.lf, danes v posesti vedno prji .eJslh elementov, ki ir,Ča'° 0 razkrajanju, starih lt am° spremembe. Ves tli- se v Jem strinja. Toda 2ade °?eniti te spremembe? »ni-Va]o mogoče korenine nefc V°v* Naznanjajo morda I0-, novega? Kje tiče raz-»> zanje • - - • Rudniki? zanje in kdo so njeni tor?ra*ania se mnoie. Odg0-le \.l°, redkejši. Bazlikujejo 7**d seboj in pogosto si hj0ProJmi°. Na Zahodu no- *a«Proti včasih pečat posebnih ta ideoloških zgradb. Pfi tem, da se različni Tat-° obravnavajo ločeno. Iti j pa so !e pl°d površno-t 2 Političnega diletantizmi Površnost zasledimo zla- (j0'° se. če ga poenostavimo k,,ra?nosti, zdi n. pr. za-jet,a zdravnikov — obdot- 'jilf1 *° bdi izpuščeni, na l™iat)o mesto pa so postavi-L^telje — da je šlo le za to,-?0, obračunavanje med ., krogi sovjetskega otttiepa aparata. C e ga po-trf p skrajnosti, se Cf s(al'šče SZ na ženevski jflonenci more tolmačiti ir« samo 2rasc — ^ot tr..Pr°?t taktični manever: ^■rotiti na neki točki, da odškoduješ drugje. i je, tfa ni prišlo do b irt v ene spremembe v t TjVri. socialnih odnosov ,'(~°vietski zvezi. Politična linija in sociologija za-(.leta, da ne bi bile mogo-' nikakršne odločilne spre-l-^be v družbeni nadzgrad-,t’ 'te da bi se pojavile u-Lesne spremembe v druž-ekonomiji. V SZ leže ritme Starih koncepcij in J^bena hierarhije izredno poko. Na tem, kakor na. področjih, so se prav f°i)o pojavile določene )j[etiembc, toda sistem je iejšjfii. Sistem, Jci ima sv o-ten>„ ktiune zakone in ka~ iomj?® razvoj sledi določeni !0q '■ In prav v tem je raz-*.« vseh teh sprememb ie Itoremo iskati v »prebu-SdtK socialistične zavesti*. kjS> takega stanja stvari, tiu-.fo prav tako pogrešilo '1 » v nasprotni ekstrem 'to!1-nikati obstoj neštetih M io kiltih možnosti, ki izhajati 7 vladajočih koncepcij m "(»J*privesti do dalj-tndi posledic. Menimo, tijJTe pravzaprav za nasledki' Ja konflikt med stavita ~n tonimi koncepcija nit. tijj f~krajanje neke koncep-SJ»-*b nastajanje druge, lesi Jttsfca koncepcija jc Pr'" lr„ . SZ do točke, ki je zalil Nj obzorje, in od tedaj Pati^ 0 .'topoče peč nadalje* trjjPo isti poti, ne da bi za* ,efla ' V katastrofo. Dediči it^,.Pogubnega položaja, po-, tis .ni pred to razpotje, tije .,'nieli časa za razmišlja-klcti? u9’banje; pamet in oblili ?ne okoliščine so jih si-P°t(* bolj realistični politiki. prehod se ni mogel ithri i skokoma. Stara kon-iJjla dol Je se je izoblikovala sko- ,-u i*. ~ praktično nred- sprememba subjek- Vust mešanih družb bo imel nedvomno ugodne praktične posledice na narodno gospodarstvo vzhodnoevropskih dežel. Osamosvojitev teh dežel _ je s tem zadobila nove možnosti razvoja. Toda številne vezi, ki temelje na surovem prisiljevanju, uklepa-jo še vedno vzhodnoevropske dežele in jih podrejajo SZ. Se vedno je mnogo starih oblik — posledic koncepcije nasilja — še vedno mnogo zaprek, ki jih je treba podreti, da bi se odprla nova obzorja. Ce hoče biti dosledna sama s seboj, se. jih realistična politika ne sme oklepati. Ne gre le za smer Moskva-Bu-karešta ali Moskva-Sojija. Sovjetska vlada mora tud i na mnogih drugih popriščih nuditi dokaze realizma svoje nove politike. Ngj bo že kakor koli; tisti, k j začenjajo zadnje čase govoriti brez navednic o spremembah v sovjetski politiki, izkazujejo čast pozitivnim iniciativam, ki so bile že podvzete, in med katerimi je razpust mešanih družb nedvomno dalekoseien ukrep. Ne vemo, kaj nam bo prinesla bodočnost; toda kar nam je prinesla bližnja preteklost — zlasti če pomislimo na jooložaj, ki je še vladal do nedavnega — predstavlja nedvomno pozitivno postavko v sicer skromni, a kljub temu pomembni bli-lanci. Rade VIKov (Iz Medjunarodna politika«) Drž. podtajnik Storoni vodi delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe s FLRJ Delegacija se ho danes sestala s tržaškimi gospodarstveniki Jutri bodo odpotovali v Beograd tudi zastopniki ,,Finmeccanica,t Ugodne Izjave min. Martlnellija v Trstu | Včeraj zvečer je odpotovala iz Rima italijanska trgovinska delegacija pod vodstvom odv. Storonija. člana vodstva PLI in bivšega državnega podtajnika. Delegacijo sestavljajo predvsem tehnični predstavniki raznih ministrstev. Ta delegacija bo sodelovala pri sklenitvi nove trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Omenjena delegacija bo prispela v Trst danes ob *.18 in bo imela s predstavniki tržaškega gospodarstva ob iO. uri zjutraj v prostorih tržaške trgovinske in industrijske zbornice daljšo konferenco. Včeraj je z «Orient-ekspre-sorns prispel ob 13.43 v Trst italijanski minister za zunanjo trgovino Martinelli. Ko je na tržaški postaji izstopil iz posebnega vagona, so ga pozdravili predstavniki tržaških oblasti in gospodarstva in med njimi generalni komisar Pala-mara, predsednik tržaške trgovinske zbornice kap. Cosulich, ravnatelj oddelka za zunanjo tigovino komisariata dr. Cava-beri in tržaški župan Bartoli. Prisotni so bili tudi številni tržaški, italijanski in drugi I dopisniki. j Minister je izstopil iz' vlaka | in odšel mimo častne straže. I ki so jo postavili oripadniki 1 - w - — Avstrijski šovinisti napadajo dvojezične šole na Slovenskem Koroškem Mijalko Todorovič se bo pogajal v Moskvi za sklenitev trgovinske pogodbe - Razgovori v Viduiu potekajo normalno - Zanikanje govoric o balkauski federaciji (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. — «Znano je, da so nosilci teh izpadov vedno bili šovinistični in protijugoslovanski elementi«, je iz- Trstu, in je zanikai slasove o domnevnih naporih jugoslovanske vlade, da obnovi diplomatske odnose z Vatikanom. Branko Draškovič je nadalje obvestil novinarje, da bo 17. javil na današnji tiskovni kon- obve.ui no ferenci Branko Draskovic ^ ! ^^^r gtpodar^ka delc vseh policijskih sil v Trstu, v Po vsej verjetnosti bo v ne- i posebno dvorano, kjer je izro-deljo z «Orient-ekspresomn od-j čil prisotnim novinarjem sle-potovala iz Trsta številna de-' dečo izjavo: legacija italijanskih podjetij,! «Zadovoljen sem z razgovori. Minister za zunanjo trgovino Martinelli, ki se je ob povrat-,ku iz Beograda včeraj ustavil v Trstu, v razgovoru s predstavniki tržaškega gospodarstva. Na desni predsednik tržaške trgovinske in industrijske zbornice kap. Cosulich. 1 ki so v sklopu *Finmeccanica». Med njimi bo zastopal tržaška podjetja CRDA inz. Ferruccio Ulessi. Predstavnik CRDA bo v Beogradu razpravljal o možnosti novih naročil jugoslovanske ladjedelniške industrije in o nadaljnjem obširnejšem gospodarskem sodelovanju med tržaškimi in jugoslovanskimi ladjedelnicami- V SOVJETSKI HOTI HI NIC NOVEGA pravilo v zahodnih vladnih krogih Izjave predstavnikov Foreign Oificea in ameriškega državnega tajništva - Zunanjepolitična komisija francoske skupščine odobrila pariške sporazume - Glasovanje v Bundesrafu Malenkov, Molotov in Bulganin na proslavi obletnice francosko-sovjetske pogodbe ra. objavljena po nedavni j “*L “ Ju50slavB0/ moskovski šu.Jc-nu, npraze- jlaJ' ;koristne result 9a leta. Sistem nasilja °lan ZaiamČU trdno osnovo. lejt i a ie pronicala v za-je Itn -u Psihologijo ljudi in tj spremenila v ne- se je zdelo trečno in iriiCi.f?ncnljiuo- Toda prve . hi so izhajale iz *«njj. , dlietičnepa duha, so k ® koncepcijo, ki ni bi- drugega kot nasprotje 6 tek"1' Ta proces je sedaj Vsako napovedovan k Jvegano, celo nemogo-e* , ®a Če sodimo po tem, °Č'vidno in že sedaj jMo«ia’ je mogoče odkriti »H«?? . orientacijo. Stare Srt,- ,je prepuščajo mesto ICojt. koncepcijam, ki bolj h»|i “»jo položaj, kar se !,,Ori*na narodnem in med* r.Oa Jn torišču. Zaradi Pred spremembo V)„ipc|je, ne pa pred spre-0 strukture sistema. y7^no Vln*a ?.i- *?drianja v objektiv- . Mirtah, ki ostajajo J11 olf|,len^ene? Brez vsake-t? j.ev.ania moremo trditi, i a vrednost znatna. \ °dprt in širok: na ' tPopticu imamo politiko /hiskn. VOsti, napadalnega »L 7? drugem koncu t^-lo,, ■ la mirno sožitje, V*’ priia smo bili s”0.s»„ se je nagibala na 5. tog. °n. Zelo mogoče je, ničil iomneva ima svoje hifctsk V P?vih elementih LONDON, 10. — Besedilo note, ki jo je vlada ZčšsR poslala trem zahodnim velesilam, je prispelo danes zjutraj v Loitdon in zdaj ga v Foreign Officeu proučujejo. Prihodnji teden bodo noto proučevali tudi zunanji ministri Francije, Velike Britanije in Z.DA v razgovorih, ki jih bo-bo imeli med zasedanjem atlantskega sveta v Parizu. Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da bodo včerajšnjo- sovjetsko noto tri zahodne vlade skupno proučevale in sicer verjetno na način. kot dosedanje note. Pre.d-slavnik sicer note ni hotel komentirati, poudaril pa je, da njej manjkajo konkretni predlogi. Na vprašanje novinarjev, ali pomeni odstaven o Avstriji v sovjetski noti zavrnitev nedavne francoske pobude, je predstavnik dejal: «Ta odstavek gotovo ne pomeni pristanka«. Predstavnik ameriškega državnega tajništva pa je danes zjavil, da ZDA ne namerava-o takoj odgovoriti na sovjetsko noto. Dodal je, da v Wa-shingtonu sodijo, da «nota ne vsebuje ničesar novega ah senzacionalnega«. O noti sodijo v londonskih diplomatskih krogih, da .predstavlja novo potezo, ki naj poskuša preprečiti ratifikacijo pariških sporazumov o katerih bodo že pred koncem lg~Jiat\ nasprotni stran' a «??_.«!o razno t za SZ domneva ima svoje ijletsu v norih elementih — da smo ki bi se marnje H°«*li svet. I M« I 'V>4tne mfdanili družb (te !u*5bičn °blike sovjetske 'o ^ elJi Pomi>či») jc eden lijkom nent°v. Likvidirali j ?• kajti nekatere družbe, morda naj-«C>ii i„*° obdržali v Ro- ’lh,h««e o®nH"ariJi r "ai‘ 'l»l *a podrejeva- - ih r, 7n. gospodar- ^ dei^ike vzhodnoev- 1' h?,e. Zar-L tonika se in. - l«t, 4 nam ustanora, ki it«£s ,rr°2',n 4 U j ncepcije, ki je »o včeraj. Baz- leta ' razpravljali v zahodno- ratifikacija. Isto zatrjuje tudi nemškem in francoskem par lamentu. Nadalje opozarjajo v londonskih krogih, da sovjetska nota, ki je odgovor na zahodno od 29. novembra, molče prehaja preko petih pogojev, •ki jih našteva zahodna nota kot osnovo za sporazum na morebitni bodoči konferenci. «Zahodne vlade — piše danes diplomatski urednik «Ti-mesa« — so bile pripravljene. da bodo dobile noto s podobno vsebino. Ko so izjavile, da mora pred vsakršnim pogajanjem priti do ratifikacije pariških sporazumov, so že upoštevale vsako možno sovjetsko reakcijo, tudi to, ki se kaže v včerajšnji noti. Za nekaj časa utegne priti do povečane mednarodne napetosti, toda zahodne vlade so še nadalje prepričane, da je stabilnost najboljši pogoj za mir in da je najboljši način za za-jamčenje stabilnosti Evrope, vsaj . dokler se štiri velesile ne bodo mogle sporazumeti o svobodnih volitvah v vsej Nemčiji, ki bi pripeljale do združitve dežele, vključitev Zahode Nemčije v zahodnoevropsko zvezo«. Diplomatski urednik konservativnega «Daily Telegrapha« pa pravi, da so argumenti sovjetske note še prav posebej namenjeni Franciji v skrajnem poskusu, da se zavleče uvodnik liberalnega lista <:News Chronicle«, kj pravi, da je značilen čas, ki ga je Moskva izbrala za svojo noto prav včera; se je Mendes-France predstavi! pred zunanjepolitično komisijo narodne skupščine, da bi jo- prepričal, naj podpre pariške sporazume. Prav tako ni slučajno, sodi list, da je bila sovjetska nota izročena na dan pred deseto, obletnico francosko-so-Vjetske pogodbe. To obletnico so medtem v Moskvi zelo slavnostno proslavili. Svečana proslava je bila v stebrni dvorjani doma sindikatov, prisostvovali pa so ji predstavniki francoskega veleposlaništva z veleposlanikom Joxom na čelu in števili ne sovjetske osebnosti, med njimi Malenkov. Molotov in Bulganin, Glavna govornika sta bila predsednik sovjetskih sindikatov in bivši predsednik pfezidija vrhovnega sovjeta Nikolaj Svernik ter predsednik vlade ruske republike Puzanov. Oba sta poudarjala nevarnost preporoda nemškega militarizma in zatrjevala, da lahko dosledno izvrševanje francosko-sovjet-ske pogodbe zagotovi mir v Evropi. Na proslavi je med zadnjimi govorniki nastopil tudi sovjetski zunanji minister Molotov, ki je dejal, da je izja- UMAUARSniOlID POIDI V PERIAIC nnsnulmal ra aMBiišhB lelalcB? Spreleta resolucija 15 držav v glavni skupščini - Posebni politični odbor zavrnU sovjetsko pritožbo zaradi delovanja ameriškega ladjevja v Kitajskem morju NEW YORK, 10. — Glavna skupščina OZN je danes zaključila razpravo o ameriških letalcih, ki so bili obsojeni na Kitaiskem, z izglasovanjem resolucije, ki pooblašča glavnega tajnika OZN, da se pogaja s pekinškimi oblastmi za izpustitev obsojenih letalcev in tudi drugih pripadnikov sil OZN, ki jih kitajske oblasti še zadržujejo Resolucija je bila sprejeta a 45 glasovi proti 5 (sovjetska skupina) in 6 vzdržanimi (Jugoslavija, Afganistan, Burma. Indija, Indonezija in Jemen). , Resolucija poziva glavnega tajnika, naj do 31. decembra poroča članicam OŽN o rezultatih posredovanja. Toda Ham-marskjceld je po izglasovanju resolucije izjavil, da ne misli tolmačiti, da je 31. december poslednji rok za zaključek njegovega posredovanja poudaril je tudi, da prevzema obveznost pogajanj «s nolnim čutom odgovornosti« in da bo napravil «vse, kar je v njegovi moči. da cim bolje služi Organizaciji združenih narodov«. Ni znano, kako namerava Mammarškjoeld začeti pogajanja s pekinškimi oblastmi, toda v dobi o obveščenih krogih zatrjujejo, da namerava odpotovati prihodnje dni v Pe- king da tam stopi neposredno v stik s kitajskimi vodi- t6Med razpravo pred glasovanjem so predstavniki Grčije, Belgije, Avstralije in Nove Zelandije podprli resolucijo lo držav, ki so imele svoje cete na Koreji. Sirijski delegat je sporočil, da bo glasoval za napore, da se doseže osvoboditev ujetnikov toda proti slehernemu grajanju, ker ;.e prepričan, da bi to samo poslabšalo položaj omenjenih ujetnikov. Sovjetski delegat Malik je ponovno ‘ poudaril tezo, da so bili obsojeni letalci vohuni, in da je bilo letalo, v katerem so bili ti letalci, sestreljeno ponoči nad kitajskim ozemljem. , ■ Ameriški delegat Cabot Lo,l ge je poudaril, da so letalci imeli uniformo, britanski delegat Nutting pa je izjavil, da se obtožbe o vohunstvu proti letalcem sama laž. Francoski delegat Hoppenot je izjavil da morajo med sedanjo raz-pravo «izOstati vsi propagan-distični nameni«. Danes zjutraj so tudi predstavniki Kube. Južne Afrike. Argentine, Iraka, San Dominga in Filipinov podprli resolucijo 15 držav. Predstavnika CSR in Bele Ru3ije pa sta obtožila skupščino, da se vme- šava v notranje zadeve Kitajske. Indijski delegat je izjavil, da ima kitajska vlada pravico, da v tej zadevi pojasni svoje stališče, in da ni mogoče izreči nobene oosodbe, ne da bi prej poslušali njenega predstavnika. Pripomnil je, da se bo vzdržal glasovanja, če se to ne bo upoštevalo. Sledilo je glasovanje, z že omenjenim izidom. V posebnem političnem od boru se je nadaljevala razprava o sovjetskem protestu zaradi napadalnih dejanj proti Kitajski. Kuomintanški delegat je izjavil, da bodo nacionalistične 3ile še dalje u-stavljale in zaplenile tudi tuje ladje v Kitajskem morju «zato da se prepreči, da se na Kitajsko prevažajo tovori strateškega blaga«. Francosk. delegat Charles Lucet je izjavil, da bi ((ofenzivna akcija Pekinga za zasedbo Formoze z orožjem po vzročila spopad, za katerega bi bila povsem odgovorna vla da kitajske ljudske republi ke». Izrekel se je nato proti ((krivični, obrekovalni in neutemeljeni« resoluciji Sovjet ske zveze Odbor je zvečer z 39 glasovi proti 5 (sovjetska skupina) zavrnU sovjetsko resolucijo. moskovski ko.ii<.«,'nci, eprez« ta i istim duhom kot franco-ko-sovjetska pogodba, medtem ko tega ni mogoče reči o pariških sporazumih«. Nato je Molotov dejal, da «so 'prišli na vrsto manevri v$eh vrst, kot zahteva, naj se uredi avstrijsko vprašanje, ali izjave, da se bo v prihodnjem maju razpravljalo o avstrijskem vprašanju: ti manevri kažejo neizkušenost svojih avtorjev«. Obširneje pišejo o tej obletnici tudi današnji sovjetski listi, ki objavljajo tudi «goreč poziv« patriarha ruske pravoslavne cerkve Alekseja in treh članov svetega sinoda ((kristjanom vseh dež 1 Evrope«, ki jih poziva, naj se borijo za uresničenje varnostne ga sistema, ki ga je predlagala sovjetska vlada. Medtem je zunanjepolitična komisija francoske narodne skupščine danes odobrila načrt zakonov o ratifikaciji pariških in londonskih sporazumov. Komisija je glasovala trikrat: prvič o poročilu poslanca Billotta, ki je bilo odobreno s 16 glasovi proti lb (vzdržanih 11. odsotna 2), dru-gi£ o prenehanju okupacijskega režima in o konvenciji o navzočnosti tujih čet v Zahodni Nemčiji (s 24 glasovi proti 15 in 3 vzdržanimi) in tretjič o Vendrouxovem poročilu o sporazumu o Posarju (s 24 glasovi proti 6 in 12 vzdržanimi). Glavni del pariških sporazumov, ki obsega nemško oborožitev, je bil torej odobren z enim samim glasom večine ob številni abstinenci. Toda za zunanjepolitično komisijo je bilo znano, da ni naklonjena pariškim sporazumom. Kljub današnjemu glasovanju sodijo, da ratifikacija v narodni skupščini še ni v nevarnosti. Na seji predsednikov parlamentarnih skupin v francoski narodni skupščini so danes potrdili, da se bo v ponedeljek 20. decembra pričela diskusija o načrtu ratifikacije londonskih in pariških sporazumov. Debata se bo morala končati do 23. decembra. Nadalje so sklenili predlagati skupščini nadaljevanje sej vse do zaključka proučevanja proračuna; zasedanje bi prekinili samo za božič. Zahodnonemški Bundesrat je danes začel razpravljati in glasovati o posameznih pogodbah. ki sestavljajo pariške sporazume. Pogodba, ki se tiče prenehanja okupacijskega statuta in obnovitve nemške suverenosti, je bila odobrena z 29 glasovi proti 9. Proti so glasovali zastopniki NiCe Saške in Hessena. Pogodba, ki se tiče nadaljnjega bivanja a-meriških. britanskih in francoskih čet v Nemčiji s statutom zaščitnih oddelkov je bila odobrena s 26 proti 9. Nasprotni sta bili Nižja Saška in Hessen, Bremen se je vzdržal. Pogodba o vstopu Nemčije v NATO in bruseljsko pogodbo je bila odobrena z istim izidom. Glede sporazuma o Posarju je Bundesrat soglasno sklenil, da se za enkrat vzdrži glaso-nja. ki bo priilo na vrsto, ko bodo končani sedanji razgovori med Bonnom in Parizom, ki naj razjasnijo nekatere nejasne točke. ki sem jih imel v preteklih dneh. v Beogradu s člani jugoslovanske vlade. Ti razgovori so mi dali možnost ugotoviti ozračje prijateljstva in spošto vanja. s katerim so Jugoslovani pričeli novo fazo sodelovanja 7. italijansko vlado. Moj obisk je imel namen predvsem obširno izmenjavo mnenj o gospodarskih vprašanjih. katerih rešitev zanima prav od blizu tudi mesto Trst in njegovi gospodarstveniki so v prvi vrsti zainteresirani pri tem sektorju nacionalnega življenja. Prepričan sem. da smo tako ustvarili osnove za nove j in bolj zadovoljujoče trgovin-I ske odnose med obema deže-I lama. Natančno smo proučili j vse sektorje naših gospodarstev, ki se izpopolnjujeta, in smo sklenili, da bomo z obeh strani napravili vse. da se pride tudi o tem vprašanju do boljšega razumevanja. Ta široka in prisrčna izmenjava misli mi je dovolila ugotoviti, da je stališče jugoslovanske vlade v odnosih do naše dežele osno-vano na potrebah sodelovanja ki - - -» • • -t-,—- resultate za obe deželi«. Po tej izjavi se je minister zadržal v krajšem prisrčnem razgovoru zlasti s predstavniki tržaškega gospodarstva, nato pa ga je zaprosil dopisnik tržaškega radia za krajšo izjavo. v kateri je minister ponovno poudaril izredno prisrčen sprejem jugoslovanskih predstavnikov in dodal, da ga je zlasti ugodno presenetila dobra volja visokih jugoslovanskih predstavnikov za obojestransko koristno sodelovanje. V razgovorih so obravnavali vse gospodarske probleme in lahko zagotavlja, da niso pozabili na potrebe Trsta in zlasti na upravičene tržaške interese pri razširjeni trgovinski zamenjavi med obema deželama. Minister je z «Orient-ekspre-som« okrog 14. ure odpotoval v Rim. ferenci zvezi z gonjo, ki jo nekateri avstrijski listi vodijo proti dvojezičnim šolam ha Koroškem. «Vprašanje dvojezičnih šol je urgjeno . z uredbo avstrijske vlade iz leta 1945, ki pa ni bila nikdar v celoti izvajanja«, je poudaril Draškovič. «Znano je nadalje, da • sedmi člen načrta državne pogodbe z Avstrijo predvideva ureditev položaja jugoslovanskih manjšin v Avstriji. Po našem mnenju, je poudaril Draškovič, je treba položaj jugoslovanske manjšine urediti na način, ki bi zadovoljil obe strani. Zato bi vsaka enostranska rešitev tega vprašanja koristila samo tistim. ki so proti ugodnemu razvoju jagoslovansko-avstrijskih odnpsov«. V zvezi z razvojem sodelovanja med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo je Branko Draškovič ugotovil, da je trenutno med tremi državami izmenjava mnenj o nadaljnjih korakih za ustanovitev balkanske posvetovalne skupščine in za sestanek treh zunanjih ministrov. Zastopnik državnega tajništva je demantiral pisanje nekaterih zahodnoevropskih listov, češ da se poskuša oživiti ideja o ustanovitvi balkanske federacije. «Vse te vesti, ne glede na njihov izvor, je poudaril Draškovič. so neresne in neutemeljene«. Zastopnik državnega tajništva je nadalje izjavil, da italijanska vlada še ni obvestila jugoslovanske vlade o datumu sklicanja konference, ki bi razpravljala o svobodni luki v gacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Mi-jalka Todoroviča na pogajanja za sklenitev nove redne trgovinske pogodbe in plačilnega sporazuma. Na vprašanje, ali je postalo aktualno vprašanje pristopa Italije in Avstrije k balkanski zvezi, je Branko Draškovič odgovoril, da je stališče Jugoslavije o sprejemu Italije v balkansko zvezo dobro znano iz govorov predsednika republike, a da o pristopu Avstrije k balkanski zvezi niso nikdar razpravljali Na vprašanje našega dopisnika o poteku razgovorov v Vidmu je Branko Draškovič odgovoril, da pogajanja, ki so se nedavno pričela, potekajo normalno. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovič je v zvezi z obiskom ministra Martinellija v Jugoslaviji izjavil, dopisniku ANSA v Beogradu, da prihod italijanske gospodarske delegacije pod vodstvom Martinellija ne predstavlja samo korak k nadaljnji poglobitvi gospodarskega sodelovanja med obema državama in k razvoju njihovega gospodarstva, temveč tudi h krepitvi njunih prijateljskih odnosov. «Mislim. da bo politika skupnih naporov v medsebojnem razumevanju privedla do gospodarskega napredka. kar konkretno pomeni: do boljšega in srečnejšega življenja narodov obeh držav«, je poudaril Vukmanovič. Na skupni seji gospodarskih odborov zvezne skupščine je*nik Nehru. Osman Karabegovič v imenu zveznega izvršnega sveta prikazal spremembe, ki so bile izvršene v družbenem načrtu za leto 1954. na osnovi pripomb k prvotnemu načrtu. Popravljeni predlog spodbuja delovne kolektive k večji produktivnosti, ustanavlja rezerve za stabilizacijo tržišča in pravilnejše odnose med republikami glede razpolaganja s sredstvi. B. Božič Tito odpotoval iz Adena BEOGRAD, 10. — Po enodnevnem bivanju v Adenu j« danes zjutraj ob pozdravih obalnih baterij odplula iz Adena jugoslovanska eskadra proti Indiji. Eskadra nadaljuje vožnjo proti Bombayu po mirnem morju in ob ugodnem vremenu. Po vesteh iz Novega Delhija oo predsednika republike ob prihodu v Bombayu pozdravil posebni odposlanec predsednika indijske republike Prasada, guverner države Bombay in predsednik bombajske vlade. Na železniški postaji v Novem Delhiju pa bo predsednika Tita pozdravil predsednik Pra-sad. podpredsednik Fadha Krišnan, predsednik vlade Nehru s člani vlade in ugledne osebnosti indijskega političnega in javnega življenja. Prvega dne bivanja v No-vem Delhiju bo predsednik republike položil venec na kraj, kjer se hrani pepel Mahatme Gandija. 18. decembra bo predsednik Prasad priredil banket na čast visokemu gostu, prihodnjega dne pa bo priredil svečan sprejem predsedniku Titu vladni predsed- Trgovinska pogajanja med FLRJ in Madžarsko BEOGRAD. 10. — V gospodarskih krogih poročajo, da se bodo 20. t. m. pričeli v Beogradu razgovori za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko. Zaključek debate o Afriki v francoski narodni skupščini Uspešen zaključek akcije odposlancev miru v Tuniziji - Desna opozicija se je med debato zavzemala za politiko sile, predstavniki vlade pa so obljubili nadaljnje reforme PARIZ, 10. — Francoska narodna skupščina je danes nadaljevala razpravo o politiki vlade v Severni Afriki. Na jutranji seji so govorili golistični odpadnik Raymond Dronne, bivši podtajnik v obrambnem ministrstvu demokristjan Pierre De Chevi-gne bivši podtajnik za letalstvo neodvisni republikanec Pierre Montel in alžirski neodvisni republikanec Maurice Paternot, ki so vsi kritizirali politiko vlade v Severni Afriki- Prvi je izjavil, da je akcija odposlancev miru v Tuniziji v bistvu «bluff», zato da vlada z njim vpliva na francosko javnost in parlament. Dodal je, da hočejo fela-hi. ki so se predali, samo preživeti zimo na varnem. Kritiziral je tudi stališče vlade do nacionalističnega voditelja Burgibe in dejal, da vlada pripravlja v Severni Afriki novo Indokino. Montel pa je zlasti kritiziral generalnega rezidenta v Tuniziji, češ da njegova akcija za pomirjenje ni v skladu s častjo francoskih čet, ker da se je s tem pokazala šibkost. Popoldne je govorila kom-informistična poslanka Alise Sportisse, ki je protestirala proti diskriminacijskim ukrepom v Alžiru. Bivši alžirski guverner radikal Maurice Vio-lette je izjavil, da dobivajo alžirski uporniki pomoč iz tujine, ter je priporočal v Alžiru obsežne gospodarske in socialne reforme, zlasti z razdelitvijo zemlje domačinom. Zatem je govoril minister za tunizijska in maroška vprašanja Fouchet. ki je poudaril važnost Severne Afrike za Francijo. Dodal je, da bi bilo danes laže voditi politiko sile, pozval pa je skupščino, naj take politike ne dopusti. Izrekel je zaupanje v sedanjega generalnega rezidenta v Tuniziji ter je nato podal pregled o gibanju fe- TUDI VSA FRANCIJA pod udarci neviht in poplav V Angliji in na Irskem še vedno razsaja slabo vreme - V Švici in Avstriji nevarnost plazov - Slabo vreme in nalivi tudi po vsej Severni Italiji LONDON, 10. — Nevihte in močno deževje še vedno razsajajo v Angliji in na irskem, kjer so nastale hude poplave, kakršnih v zadnjih desetletjih ne pomnijo. Toda sneg, dež in mraz so zajeli vso Zahodno Evropo. Reka Temza je na več krajih prestopila bregove in poplavila nekatere vasi. Morje je močno razburkano na vsem področju Rokavskega preliva, tako da je plovba za manjše ladje sploh nemogoča. Na irskem je reka Shannon danes prestopila bregove. Voda je poplavila več hiš v mestih ob bregovih reke. V Dublinu se je voda danes odtekla. Pet tisoč ljudi je ostalo brez strehe, medtem ko je bilo 2500 hiš poškodovanih. V današnjih jutranjih urah so javili, da so v bolnišnice sprejeli okoli 900 oseb, ki so bile ranjene. Do sedaj so ugotovili samo eno smrtno žrtev. Tudi v Franciji ni položaj nič boljši. Nevihta, ki že teden dni divja ob zahodni obali, je včeraj zajela vse francosko ozemlje s silovitimi viharji in močnimi nalivi. Razen 64 bretonskih mornarjev, ki jih pogrešajo skupno z njihovimi ribiškimi čolni, javljajo danes o drugih treh smrtnih žrtvah. Viharji so po- vsod po Franciji poškodovali hiše. telefonske napeljave, reke so prestopile bregove in povzročile poplave, V gorovju pa divjajo snežni viharji. Preteklo noč je tudi v Švici močno snežilo in deževalo. Več cest je bilo blokiranih. V gorah pa je začel pihati topel veter, tako da nastaja nevarnost plazov- Na področju Schvvitz je nevihta povzročila veliko škodo hišam, cestam, železnicam, na več krajih pa so nastale poplave. V avstrijskih gorah je tudi zapadlo mnogo snega. Topel veter pa prav tako kakor v Švici prinaša nevarnost plazov. Na področju Innsbrucka divja od včeraj močna nevihta. Ena oseba je izgubila življenje, 17 pa jih je bilo ranjenih Več sto hiš je bilo poškodovanih in vihar je podrl tudi mnogo dreves. Veter je v bližini Innsbrucka prevrnil tramvaj, pri čemer je bilo več potnikov ranjenih. O močnih viharjih poročajo tudi z Danske, dočim je bila Belgija do sedaj najmanj prizadeta. Neurje divja tudi na Portugalskem. Na jugu močno dežuje, v srednjem in vzhodnem delu države pa sne-j ži. Pritisnil je tudi hud mraz i Slabo vreme je zajelo tudi Severno Italijo. V goratih predelih so hudi snežni viharji v nižinah pa močno dežuje. Trgovinski sooram med Francijo in Vielniiom HANOJ, 10. — Francoska delegacija in predstavniki vietnamske demokratične republike so danes dosegli popoln sporazum o pogojih delovanja francoskih podjetij v Severnem Vietnamu. Skupno poročilo, ki je bilo objavljeno, javlja, da francoska podjetja, ki bodo ostala v svoji sedanji obliki ali pa kot mešana podjetja s sodelovanjem vietnamskega kapitala, ne bodo podvržena nobenemu diskriminacijskemu ukrepu, uživala bodo ugodnosti za nakup strojev in bodo lahko izvažala svoj dobiček na področje franka. Najemanje delovne sile in premeščanje o-sebja bosta popolnoma svobodna, kakor tudi prodajanje proizvodov na notranjem trgu. NOVI DELHI. 10. — Delegati indijskega kongresa so danes soglasno izvolili za novega predsednika stranke U.N. Dhe-barja. lahov ter o zadnji akciji vlade skupno s tunizijsko vlado. Do sedaj se je predalo 2500 felahov. Akcija je torej imela uspeh z vojaškega in političnega stališča. Podal je nato v velikih obrisih pregled vladne politike v Tuniziji, ki se lahko sintetizira v formuli «ne neodvisnost pač pa avtonomija in vmesna odvisnost«. Dodal je, da bodo v bodoče francosko-tunizijske konvencije prepustile Franciji odgovornost za obrambo in za mednarodne odnose Tunizije, ter je zagotovil, da bodo še dolga leta ostala vodilna mesta v Tuniziji v rokah francoskih državljanov. Govorila sta še demokristjan Fonlupt-Esperaber, ki je poudaril, da bo vlada lahko dosegla zadovoljive rezultate v Severni Afriki z reformami in ne s silo. ter kmečki poslanec Valle. ki se je potegoval za politiko sile proti felahom. Pred zaključkom popoldanske seje je govoril še notranji minister Mitterand, ki je poročal o položaju v Alžiru in je poudaril, da Francija ne bo dovolila nobenega separatizma. Na kritiko raznih poslancev je v enournem govoru odgovoril Mendes-France, ki je med drugim ugotovil, da ni nihče omenil položaja v Tuniziji, Alžiru in Maroku pred junijem, ko je on prevzel oblast. Pri tem je omenil vojaške in druge ukrepe, ki jih je vlada sprejela glede teh ozemelj, ter je poudaril, da je v Maroku prišlo do popustitve napetosti. Glede Tunizije je pohvalil akcijo gene-alnega rezidenta in poudari! važnost današnje skupne izjave tunizijske vlade in generalnega rezidenta glede deia odposlancev miru. Na koncu je še poudaril potrebo gospodarskih in socialnih ukrepov v Afnki ter je zagotovil, da bo tudi to storjeno. Sledile so izjave predstavnikov posameznih skupin, zatem pa glasovanje. Skupna izjava tunizijske vlade in generalnega rezidenta, ki so jo danes objavili v Tunisu, pravi, da se je vdalo skupno 2.514 felahov, ter opozarja. da bodo glede tistih, ki se ne bodo vdali danes do polnoči, sprejeli vse ukrepe, da jih vržejo iz boja. Hatojama sestavil japonsko vlado TOKIO. 10. Ministrski predsednik Hatojama je danes sestavil svojo vlado, v kateri so samo člani demokratske stranke. V vladi je 17 ministrov. Zunanji minister je Mamoru Sigemicu, ki zavzema tudi mesto ministrskega podpredsednika. Obrambno ministrstvo bo vodil Seiči Omura, SPOmiMKI DUETI Na današnji dan se Je leta 1843 rodil Robert Koch, slavni nemški baikteriolog. Umrl je 27. V. 1910. SOBOTA 11. decembra ; Damazij, Gojlca . Sonce vzide od 7.36 m ,zata* <» 16.20. Dolžina drveva 8.44. Luna vzide ob 8.00 in zatone ob o-33-NEDELJA 12. decembra Epimah, Slroslav _ Danes, Jutri, SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Podžupan Visintin orisal obširen načrt cestnih del Popustitev «»nevu človečanskih pravic* - Sprejetje sklepa o pristopu tržaške občine t združenje odlikovanih občin V začetku včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta je svetovalka Gruber-Benco (PS VG) v kratkih besedah počastila »Dan človečanskih pravic* in poudarila, da bi se morala načela deklaracije o pravicah človečanskih pravicah na našem področju še posebno spoštovati. Nato je svetovalka načela vprašanje nasilnih policijskih postopkov na tem področju in ljudi, ki so še vedno na odgovornih mestih in ki so v povojnih letih povzročili gospodarsko propast mesta. Ti ljudje, je poudarila gospa Gruber-Benco, danes še vedno odločajo o bodočnosti Trsta. Zahtevala je, da se vse javne ustanove očistijo pristranskih in strankarskih ljudi, ki delajo samo v strankarsko in pristransko korist in da se na njihova mesta volijo poštene osebe, ki bodo pravično zastopale interese prebivalstva. Zupan Bartoli je v odgovoru priznal, da so nekatere trditve svetovalke resnične, druge pa dvomljive. Poudaril pa je, da sedaj mesec po prihodu Italije v Trst, še ni primerno razpravljati o teh vprašanjih, ker bi lahko zabredli v defetizem. Svetovalec Teiner (PSI) je vprašal župana, kda) bo občinski svet začel z razpravo o «Memorandumu», kot je bilo rečeno na prvi seji tega zasedanja. Dalje je vprašal podžupana Visintina podrobnosti o načrtu razširitve ceste, ki pelje iz Rojana na Kontovel in se zanimal, če so sedanja dela na cesti na Greti v okviru regulacijskega načrta. Podžupan je odgovoril, da obstaja podroben načrt za popravila in gradnje novih cest v mestu, ki je razdeljen na tri dele, in sicer: 1. popravila in preureditev mestnih ulic; 2. nove ceste; 3. preureditev mestnih trgov in usposobitev za javno uporabo predorov, ki so bili zgrajeni za časa vojne. Nato je poudaril, da bodo prihodnje leto dopolnili stari regulacijski načrt, ki zapade 31.12.1955 in ga razširili za sedanje mestne potrebe. Za razširitev ceste iz Rojana do Proseka je določenih 150 milijonov lir. Dela so danes o-težkočena tudi zaradi dejstva, da je treba pri razširitvi ceste porušiti nekaj stanovanjskih hiš in odkupiti mnogo zasebnih zemljišč. Rušiti stanovanjske hiše v sedanji stanovanjski krizi ni tako lahko. Tudi trošiti denar za plačevanje zasebnih zemljišč ni v skladu z nujnimi potrebami drugih nujnejših del. Kljub temu pa so sedaj v teku dela v rešiji SELAD, nova šola na Greti itd. V svoji dolgi razlagi je podžupan uporabil priložnost, da je govoril še o drugih cestnih delih v Trstu. Izjavil je, da je komisar dr. Palamara z nujnim odlokom v roku nekaj ur odobril gradnjo novega dela Istrske ulice od Trga Baiamonti do Trsga Valmaura. Ta dela bodo stala 140 milijonov lir. Dalje je naštel še vrsto manjših cestnih del, ki so v teku. in poudaril, da so sedaj delavci SELAD zaposleni na 150 gradbiščih. Svetovalec Del Conte (KD) je predlagal, naj bi prostore taborišča za begunce na Opčinah, ki so sedai prazni, dali na razpolago za brezdomce. Zupan se je s tem strinjal in poudaril, da se za te nesrečne družine izkoristi samo zidan del zgradb taborišča in ne barake. Svetovalec Radich (KP) je vprašal, kdaj bo sklicana konferenca o tržaškem pristanišču, kot določa londonski sporazum. Hkrati pa je vprašal, če bodo na omenjeno konferenco povabili tudi Češkoslovaško, Madžarsko in Poljsko. Odgovoril mu je župan Bartoli, ki je dejal, da je bila konferenca napovedana že za ta mesec. Mu ni pa znano, zakaj niso bila še razposlana vabila. Poudaril pa je, da bo načrt konference izdelan skupno med predstavniki vlade in tržaškimi gospodarskimi krogi. Izrazil je upanje, da bodo na konferenco povabili države, ki se zanimajo za prevoz skozi tržaško pristanišče. Svetovalec Radich je dalje vprašal, kako je s preiskavo o prodajalni SEBAD. Na to vprašanje je odgovoril podžupan Visintin, da občinska u-prava ni pristojna nadzorovati in se vmešavati v neko u-stanovo, ki je pod upravo delavcev. Občina se je omejila na zasliševanje občinskega u-službenca, ki je zaposlen v tej prodajalni in poslala zapisnik uradu za javna dela. Ponovno je poudaril, da je to vprašanje, ki ga morajo rešiti delavci med seboj in da nima nihče pravice, da se vmešava v njihove notranje zadeve. Postavljena so bila še druga vprašanja, med katerimi je svetovalec Gombač (KP) vprašal, če je res, da namerava občinska uprava dati v zasebno režijo mestno čistočo. Zupan mu je odgovoril, da bo občinski odbor o tem predložil sklep v razpravo in da že vnaprej zagotavlja, da bodo vsi uslužbenci ostali še naprej v sklopu občinske uprave, tudi če bo mestna čistoča prešla v zasebno režijo. Hkrati je župan sporočil, da bo prihodnja seja v sredo. Nato je župan predložil sklep o vstopu tržaške občine, ki je bila odlikovana z zlato kolajno za vojaške zasluge v odporniškem gibanju, v italijansko združenje občin, odlikovanih z zlato kolajno za vojaške zasluge v odporniškem gibanju. Sklep je bil soglasno sprejet razen svetovalca Tol-loya, ki se je vzdržal glasovanja. Dr. Jože Dekleva, je dal naslednjo glasovalno izjavo; »Medtem ko izražam počastitev italijanskih borcev za osvoboditev, smatram za po-‘ trebno, da se počastijo .tud' na ta način tržaški antifašistični borci in zlasti Slovenci tega ozemlja, ki so se borili za svobodo in bratstvo med narodi, bodisi za časa fašistične vladavine, kot tudi za časa narodne osvobodilne borbe. S tem pridržkom glasujem za predložen sklep*. Odbornik Furlani pa je predložil sklep o pristopu z združenje evropskih občin. Sklep je bil z večino sprejet. Glasovanja so se vzdržali svetovalci Dr. Jože Dekleva, KP, PSI in FN. Nove davčne obremenitve raztegnjene tudi na Trst Tiskovni urad Vladnega generalnega komisarja sporoča: Vladni generalni komisar dr. Palamara je s svojimi zadnjimi odloki, ki bodo v celoti objavljeni v prihodnji številki Uradnega vestnika, raztegnil na Tržaško ozemlje z veljavnostjo od 24. novembra 1954 RAZBURJENJE DOMAČINOV S PROSEKA Z zasliševanji Prosečanov naj policija takoj preneha! Doslej so na političnem oddelku kvesture zaslišali že kakih 10 vaščanov, ki so morali podpisati zapisnik V včerajšnji številki našega lista smo na kratko poročali o številnih zasliševanjih domačinov s Proseka, predvsem mladine. Govorili smo z nekaterimi in ti so nam povedali naslednje podrobnosti: Vse Prosečane, kakih 10 po številu, niso klicali ali peljali na policijsko postajo na Proseku. temveč na tržaško kvesturo v Ul. XXX. oktobra, in sicer v III. nadstropje, kjer ma svoje urade politična policija- Glavno vprašanje, okoli katerega se je vrtelo vse zasliševanje, je bilo: kje ste bili v noči od 25. na 26. oktober, to je v noči pred prihodom italijanskih čet v Trst. Policisti so nadalje izpraševali kateri politični stranki pripada zaslišanec, kakšno družbo obiskuje, kam zahaja zvečer. Ali je bilo tisti večer oz. tisto noč kaj nenormalnega v vasi, sprašujejo nadalje policisti. Ali veste, da je tisto noč na Proseku bila vržena bomba? Ali veste, kdo so tisti kriminalci, ki so metali kamenje? In v tem tonu se zasliševanja, ki trajajo od eno do dve uri nadaljujejo. Večino domačinov so na kvesturi zaslišali le enkrat, pri čemer so morali podpisati zapisnik, ki je bil sestavljen v dveh kopijah. Nekatere so poklicali dvakrat, enega celo trikrat. Tega zadnjega, ki tisto noč ni bil na Proseku, temveč na delu v Trstu, so «obtoži!i», da so ga videli v vasi. Kljub temu, da so celo odšli k njegovemu delodajalcu in pregledali de- lovno knjigo, iz katere je bilo jasno razvidno, da je bil mladenič res na delu, so vztrajali na svojem, češ da imajo priče. Kakšne priče, niso povedali. Izrazili so svoje «začudenje», češ zakaj neki vas le nismo aretirali?!' Pustimo ob strani dejstvo, da mladeniča tisto noč res ni bilo doma. Toda četudi bi bil, kai je to že zločin? Ali je po tej logiki kaznivo dejanje, če je nekdo v večernih urah doma? Kar je pri vsej stvari še posebno hudo, je to, da so nekatere prosečane odpeljali na kvesturo kar z njihovega delovnega mesta, kot da bi bili res nevarni zločini. Ali je tako ravnanje v skladu s policijskimi predpisi? Napisali smo že, da vlada zaradi teh zasliševanj med vaščani precejšnje razburjenje, saj vidijo v njih povratek na staro, skoro že pozabljeno metodo ustrahovanja Ne da bi se morda vaščani česa bali, kajti o kamenju in bombi jim ni ničesar znanega! Toda razburjeni so zaradi ravnanja policije, kakršnega niso bili vajeni v preteklih letih. Zato zahtevajo, da policija z zasliševanji takoj preneha, če pa meni, da je nekdo zakrivil kakšno kaznivo dejanje, tedaj naj proti tistemu po zakonu ukrepa, ostale ljudi pa naj pusti pri miru! Med Prosečani ni ne kriminalcev in ne zločincev kot bi po vsem videzu hoteli dokazati policistil naslednje zakonodajne ukrepe istega datuma, objavljene v Uradnem listu Italijanske republike št. 270: Zakonski odlok št. 1067 (iz-premembe glede davka na pivo). Zakonski odlok št. 1068 (objava proizvodnega davka na živosrebme rudnine in njihove izdelke). Zakonski odlok št. 1069 (objava proizvodnega davka na cement in na cementne aglo-merate). Zakonski odlok št. 1070 (iz-premembe predpisov, ki se tičejo taks za pečatenje igralnih kart). Zakonski odlok št. 1071 (objava proizvodnega davka na nezgostljive pline v čistilnicah za petrolejske proizvode, utekočinjene s pritiskom). Z drugim svojim odlokom z dne 9. t. m. je vladni generalni komisar odredil, da se za štiri mesece odložijo, v kolikor se tičejo miljske občine, vsi roki, predvideni z ukazom ZVU št. 190 z dne 19.9.1949 glede volilnih seznamov in njihovega letnega pregleda. Plnka Toma in tovarišev Ob 14. obletnici mučeniške smrti heroja Pinka Tomažiča in tovarišev bo jutri 12. t. m. ob 15. uri na kraju fašističnega zločina na openskem strelišču spominska svečanost. Člani Zveze partizanov bodo položili vence pred spominsko ploščo. Gospa Luce obišče Trsi V ponedeljek 13. t. m. in v torek 14. t. m. bo v Trstu na uradnem obisku gospa Luce, veleposlanik Združenih držav v Italiji. Gospo Luce bo sprejel v palači vladnega generalnega komisariata dr. Palamara. Gospa Luce pojde nato v mestno hišo, kjer bo izročila županu starodavni rokopis Petrarkove pesnitve «Afrika», ki je bil prej v Rossettijevi zbirki Mestne knjižnice, med vojno pa je izginil in ga je ameriška vlada spet našla v New Yorku. V omenjenih dneh bodo u-radni sprejemi in banketi, na sporedu sta tudi obisk na univerzi in v gradu Miramar. V spremstvu veleposlanika Združenih držav bodo Henry Robinson Luce, svetovalec minister Elbridge Durbrow, prvi tajnik Varnum Lansing Collins, načelnik informativne službe USIS John A. Dineen. ŽIVAHNA LADJEDELNIŠKA DEJAVNOST NA REKII . Tovarna strojev pri Sv. Andreju bi lahko dobavila pogonske motorje Težave pa so glede plačevanja, kar pa lahko rešijo na bližnjih trgovinskih pogajanjih Ljubljanski list ((Slovenski poročevalec* prinaša sledečo zelo zanimivo vest: Ladjedelnica «3. maj* na Reki je podpisala pogodbe za gradnjo 34 plovnih enot, in to za 12 tramperjev z nosilnostjo preko 10.000 ton, 3 motornih potniško-tovornih ladij z nosilnostjo 2-500 ton, 3 motornih potniško-tovornih ladij z nosilnostjo 1.500 ton motornega remorkerja 240 konjskih sil in 15 plovnih enot za Jugoslovansko vojno mornarico. Od 12 tramperjev. ki jih bodo zgradili v ladjedelnici «3. maj* za potrebe Jugoslovanske linijske plovbe, bodo zgradili 3 na turbinski in 3 na motorni pogon. 4 za potrebe mestnega odbora Kotor, okraja Boka Kotorska in 2 motorna za švicarsko družbo «Suisse Atlantique Societe de Navigation Maritime S. A. Lausanne - Schweiz». Tramperji, ki jih bodo zgradili za domače lastnike ladij, imajo nosilnost okrog 10.000 ton z okrog 18.200 kub. metrov skladiščne prostornine. Ladje bodo dolge 146 metrov, široke 18.20 metrov, visoke do glavne palube 8.5 metrov, dočim bodo imele 14.790 pro-storninskih ton. Te ladje so KM BO Z IGRIŠČI, KI SP JIH ZAPUSTILI AMGLEŽI llVf flMERlČftHH Tudi Nemci se zanimajo za igrišče za golf na Hudem letu? Lastniki zemljišča iz Lonjerja morajo enotno braniti svoje koristi, da ne bodo opeharjeni! Stavba na Huilem letu, kjer so imeli Angleži čani svoje klubske prostore in bar in Ameri- Na eni izmed zadnjih sej I Kljub temu pa prihajajo v tržaškega občinskega sveta je bilo govora tudi o igriščih, ki so jih napravili na našem nedeljah nekateri meščani igrati golf in hodijo po Hudem letu, kakor da ne bi bilo je bil v službi Angloameri-kancev in ki pazi, da ne bi kdo poškodoval naprave in stavbe same. Izvedeli smo, da so si pred nekaj dnevi ogledali igrišča vojaški poveljnik v Trstu, ravnatelj urada za javna dela dr. Caffarelli, dr. Fabiani in nekateri drugi visoki funkcionarji iz Trsta- Pravijo tudi. da je dr. Caffarelli izjavil, da ima na razpolago 2 milijona lir za popravila in da sta si dva nemška podjetnika že ogledala vse Hudo leto in igrišča, da jima je vse zelo ugajalo in da sta rekla, da bi vzela vse naprave in igrišča v najem. Drugi pa trdijo, da hoče vse prevzeti italijanska ustanova CONI. Vsekakor domačini ne vedo še nič gotovega. Prav gotovo se bo prej ali slej nekdo oglasil, zaradi tega je nujno potrebno, da posestniki zemljišč na Hudem letu nastopajo enotno, da se ne pustijo speljati na limanice, da ne nasedejo raznim obljubam ali grožnjam. Dobro naj prej preudarijo, naj se posvetujejo s sposobnimi in poštenimi ljudmi, da jih ne bi kdo spet opeharil- Da se z enotnim nastopom da več doseči, imajo v Lonjerju že dobre izkušnje iz prejšnjih let. ozemlju .^nglo-amerikanci in i nobenega gospodarja. V stav-jih zapustili ob svojem odho-1 bi pa je še vedno stražar, ki du. Omenili so športno igrišče na Opčinah, za katero so sedaj pogajanja med občinsko upravo, ustanovo CONI in Openci- Prav gotovo pa so najvažnejše, po obsegu in vrednosti, razne naprave in igrišča na Hudem letu- Kakor je znano, so Anglo-amerikan-ci pred nekaj leti uredili v tem kraju, ki je last posestnikov iz Lonjerja, med cesto pri mitnici proti Padričam in bazovsko cesto, obsežna in lepa igrišča za golf in tenis. Sezidali so tudi lepo stavbo, v kateri so imeli svoje klubske prostore, bar, itd. postavili so dve baraki za orodje, napeljali iz Padrič vodovod za namakanje igrišč, za kopalnico in bar ter električni tok za razsvetljavo. Pravijo, da je tu eno najlepših igrišč za golf v Evropi, ker je zemljišče zelo primerno, blizu glavne ceste in mesta. Lega je ugodna, krasen razgled, dober ziak, v poletnem času prijetna senca pod bori, naprave pa seveda najmodernejše- Poleg članov an-gloameriška vojske in visokih funkcionarjev ZVU_ je >> da zahajala na to igrišče tudi druga gospoda celo iz Benetk, Vidma in drugih italijanskih mest. Rekvirirali so približno 150 tisoč kv.m zemljišča za golf ter 80.000 kv.m za orožne va-' je, Lonjercem pa so plačevali smešno nizko najemnino (od 10 do 15 stotink lire za kv. meter na mesec), tako da je kmet dobil po 1.000 do 1.500 lir letno za parcelo, na kateri bi lahko imel od 6 do 10 stotov sena in to v letih, ko je bilo treba plačati seno od 3.500 do 5.000 lir za stot. Na Hudem letu so imeli prej Lonjerci svoje najlepše travnike in pašnike. Tu so imeli največ sena in so stalno izboljševali ter gnojili zemljišče, po rekviziciji pa so morali kupovati seno in se je število goveje živine v Lonjerju prav zaradi tega v nekaj letih znižalo na polovico. Vsakdo lahko presodi, kako veliko škodo so utrpeli lonjerski kmetje in da jo je težkooceniti. Nikakor pa je ne more oceniti ta ali ona komisija, ki bi pregledala zemljišča na Hudem letu in ugotovila,koliko mani sena bo zdaj tam, ali koliko kv.metrov zemlje so razorali tanki itd. Posestniki so dobili obvestilo, da je s 26. oktobrom odpovedana najemnina za njihova zemljišča Od tega dne naprej so torej ponovno popolni gospodarji svoje zemlje in razpolagajo z njo, kakor sami hočejo Do sedaj se ni oglasil pri njih še nihče z nobe-i mm predlogom ali ponudbo. n ost, itd.). Ta prošnja pa ne sme biti odposlana v Rim, temveč jo mora prosilec oddati v uradu za tujce v palači policijskega ravnateljstva (sedaj kvesture) v Ul. nad-stroju. Priporočljivo je, da se prošnja spiše in odda še preden poteče rok za staro dovoljenje za bivanje, ki ga je tre-] ba v prošnji označiti. Pri vsej stvari gre samo za birokratično formalnost in ni bojazni, da bi Ministrstvo za notranje zadeve odrekalo prizadetim nadaljnje bivanje v Trstu. <* Dr. F. M. „CasTel Felice" z begunci v Avstralijo Včeraj kmalu po poldnevu je odplula proti Avstraliji motorna ladja «Castel Felice* z 200 begunci iz tržaških begunskih taborišč, in 30 tržaškimi izseljenci. Vsa dosedanja begunska taborišča v Trstu so sedaj združena v eno samo pri Ev. Soboti. Med potjo bo ladja «Castel Felice* vkrcala na Malti še 800 malteških, v Pireju pa 200 grških emigrantov. VAZNO ZA TUJE DRŽAVLJANE nov postopen glede dovoljenja za Divanie (Parmesso d! soggiorno) Pod prejšnjo policijsko u-pravo je bilo ravnanje glede dovoljenja za bivanje (per-tnesso di soggiorno) tujih državljanov takšno, da je policija sproti, brez posebnih formalnosti, podaljševala ta dovoljenja, navadno za pol leta, pa tudi za daljši čas. Nova policijska uprava predvideva drugačen postopek. Dovoljenja se izdajajo za nedoločen čas, tako da jih strankam ni treba obnavljati Za tako dovoljenje pa je potrebna predhodna odobritev ministra za notranje zadeve v Rimu. Prizadeti naj torej tako-le ravnajo, ko jim bo sedanje dovoljenje zapadlo in ga bo treba obnoviti; Spišejo naj posebno prošnjo (na kol kovanem papirju za Lir 200.—) naslovljeno na Ministrstvo za notranje zadeve (Ministero degli Interni) v Rimu; prošnja naj bo primerno obrazložena in naj pove, zakaj je prosilec navezan na bivanje Urnik za sprejem strank na Uradu predstavnika FLRJ Urad predstavnika vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, Strada del Friuli št. 54, bo sprejemal stranke vsak delovnik samo od 8.30 do 12.30 ure, razen srede in sobote. Urnik velja od 15. decembra t. 1. klasificirane v klasifikacijskem društvu Ll°yds Register of Shipping v najvišje razrede. Turbinske tramperje, od katerih so dva že splovili — ((Jadran* in «Prvar» :— za potrebe Jugolinije, bodo gnale turbine, zgrajene v tovarni «Jugoturbina» v Karlovcu. Gnale jih bodo z močjo 4.200 konjskih sil, kar bodo preko reduktorjev prenašale na propeler. Za proizvodnjo pare bodo uporabili vodovodne kotle tvrdke Bacook & Wil-coox, za električne namene pa bodo vgradili potrebne turbogeneratorje. Motorni tramperji bodo dolgi 146 metrov, široki 18.29 metrov in visoki do glavne palube 11.89 metrov. Pogonski stroji motornih tramperjev bodo dvotaktni Sulzer motorji s 4-900 konjskimi silami in s 125 obrati v minuti. Za proizvodnjo električne energije so predvideni Diesel-dinamo agregati. Računajo, da bodo turbinski in motorni tramperji za domače potrebe dosegali hitrost 13,5 milj na uro. Te ladje niso predvidene za prevoz potnikov, stanovanjski prostori za posadko pa bodo v sredini ladje nad zaščitno palubo. Motorni tramperji, ki jih bodo gradili za Švico, bodo dolgi 137.77 metrov široki 18.44 metrov, visoki do glavne palube pa 11.89 metrov. Stanovanjski prostori za posadko bodo prav tako v sredini ladje, vendar tako, da bodo razdeljeni v dve posebni skupini. Glavni pogonski stroj bo Sulzer motor 4.900 konjskih sil, ki bo dajal hitrost 13.5 milj na uro. Tri motorne potniško-tovor-ne ladje 2.500 ton nosilnosti bodo gradili za potrebe Jugolinije. Ladje bodo dolge 93.70 metrov, široke 13 metrov ter visoke do glavne palube 8.05 metrov. Opremljene bodo s Sulzer motorji 3.000 konjskih sil ter bodo imele hitrost 14.75 milj’ na 'uro. Jugolinija jih bo uporabljala verjetno, za vzdrževanje linijske plovbe v Sredozemlju. Tri motorne ladje 1.500 ton nosilnosti bodo gradili za potrebe ladijskega podjetja ((Jadranska svobodna plovba*. Te ladje bodo; dolge 83 metrovj široke 12 in visoke 6:70 metrov. Glavni pogonski stroj bo prav tako Sulzer motor, ki bo razvijal hitrost 13 vozlov na uro. Motorni remorker 240 konjskih sil bo ladjedelnica «3. maj* zgradila za potrebe pomorskega gradbenega podjetja «Bar» v Baru. (k * Zgornja v celoti objavljena vest je zanimiva zlasti za Trst, ker dokazuje, da je še vedno na svetovnem trgu dovolj možnosti za uspešno borbo za tuja naročila. Hkrati pa vest o obsežnih gradnjah novih ladij odpira znatne možnosti za jugoslovanska naročila obratom CRDA v Trstu. Večino opreme in predvsem pogonske motorje tipa «Sulzer* za vse ladje, za katere so sedaj podpisali pogodbe, ne bodo izdelala jugoslovanska podjetja, temveč jih bodo naročili v tujini. Trst pa zlasti zanimajo pogonski stroji tipa Sulzer, katere gradi Tovarna strojev Sv. Andreja v Trstu, ki je že dobavljala in ki še vedno gradi pogohske motorje za ladjedelnico «3. maj*. Jugoslovanski predstavniki in tehnični voditelji omenjene lad- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA TRIJE PRED SOD1SCEM ker so žalili varnostne organe Eden je v pijanosti grozil, da bo brigadirju iztaknil oči, drugi pa je oklofutal inšpektorja 24. preteklega meseca je neki brigadir javne varnosti opazil pred javno hišo v Ul. Capitelli dve osebi, ki sta se prepirali z lastnico, katera ju ni zaradi njunega vinjenega stanja hotela pustiti v notranjost. Ker sta mladeniča, kasneje identificirana za 28-letnega Giacoma Goino iz Ul. della Guardia in 29-letnega Risotta Vascotta iz Ul. della Scalet-ta, kljub vinjenemu _ stanju vztrajala in se začela še glasneje prepirati, se jima je brigadir približal in ju pozval, da bi se oddaljila. Tedaj pa se je Vascotto obrnil k nje- __________ mu in ga pogledal od nog j-, je zahteval dokumente od do glave. »Vi ®te Pol!cij.skj i inšpektorja. Slednji je seve- vsemi ugodnostmi, ki jih predvideva zakon. 2 meseca več zapora kot ostala dva pa bi moral presedeti, če mu seveda ne bi sodišče privolilo pogojnost kazni. 22-letni Michele Millo-Jonnes iz Ul. del Rivo, ki je 27. preteklega meseca udaril nič manj kot inšp. civilne policije Romea Rappa, ki je bil skupno s komisarjem javne varnosti dr. Ambrogijem in inšp. Napolitanom na nočnem obhodu. Inšp. Rappo je namreč tistega večera ustavil Jonnesa in ga naprosil za dokumente. Mladenič je reagiral s tem, jedelnice so namreč zelo zadovoljni tako s tipom kot tudi z odlično tržaško izdelavo omenjenih ladijskih motorjev in torej obstajajo s te strani resne tmožnosti za naročila in obširno gospodarsko sodelovanje. Teže pa je vprašanje načina plačevanja, ker so na zadnjih pogajanjih med ZVU in predstavniki jugoslovanske vlade sprejeli v trgovinsko pogodbo le vsoto 400 milijonov lir izvoza ladijskih strojev na leto, kar je komaj dovolj za plačevanje že pred dalj časa sklenjenih naročil. Vendar pa upamo da bo tudi to vprašanje ugodno rešeno na bližnjih pogajanjih o sklenitvi nove trgovinske pogodbe v Beogradu in da bodo tržaški gospodarski krogi obrazložili tudi to vprašanje vodji italijanske delegacije adv. Storoniju, ko bo danes dopoldne razpravljal v Trstu s predstavniki Trgovinske in industrijske zbornice. O možnosti za širšo sodelovanje bodo prav gotovo razpravljali tudi predstavniki CRDA ing. Ulessi Ferruc-cio, ko bo v nedeljo z ostalimi predstavniki Finmecca-nica odpotoval na razgovore v Beograd. Komisar dr. Palamara sprejel predstavnike DZ Vladni generalni komisar dr. Palamara je včeraj v svojem uradu sprejel člane Delavske zbornice, ki so mu predočili nekatera vprašanja, ki se tičejo brezposelnosti, odpustov, ki grozijo v nekaterih tukajšnjih industrijah, ter nagle izvedbe ukrepov, ki. jih jg oktobra sprejel ministrski svet v korist tržaškega gospodarstva. Dr. Palamara je zagotovil, da se bo zavzel za, to, da se bo položaj brezposelnosti na Tržaškem ozemlju lahko v najkrajšem času odločno izboljšal. Dr. Palamara je nadalje sporočil, da bodo zakoni, ki so potrebni i izvajanje sklepov ministrskega sveta, čimprej predloženi parlamentu v odobritev. Kar se pa tiče odpustov, ki grozijo, je zagotovil dr. Palamara. popolnoma zavedajoč ^e potrebe preprečiti nadaljnje povečanje brezposelnosti, posebno v sedanjem položaju, da se urad za delo živo zanima za vprašanje in si bo še nadalje prizadeval za” zadovoljivo rešitev sedanjih sporov. V nedeljo bo ob 9.30 v konferenčni dvorani pristaniških družb na Trgu Duca degli A-bruzzi 3 napovedana II. konferenca o tržaškem prometu. Na konferenci, kjer bo prisoten tudi senator Pesenti, se bo razpravljalo o ukrepih, potrebnih za zaščito pristaniških interesov Trsta. Sredinec med valje stroja Med delom v «Editoriale li-braria* v Ul. sv. Frančiška je 47-letna Libera Todesco por. Antoni iz Ul. Rossetti po nesreči postavila prste med valje stiskalnega stroja, ki so ji povzročili precejšnjo rano na sredincu. Delavko, ki bo okrevala v 15 ali najkasneje v 25 dneh. so pridržali na ortopedskem oddelku. Otrok si je zmečkal Drst V trenutku, ko je komaj 1-letna Danijela Nanut, iz Ul. Bonomea držala svoje prstke pri vratih spalnice svojih staršev, je njena mati iznenada odprla vrata in tako stisnila svojemu otroku prstke ob steno. Ker je dekletce začelo kričati in jokati ji je mati priskočila na pomoč ih jo nato Skupno z možem odpeljala v bolnišnico, kjer so jo zaradi zmečkanega prstka pridržali na ortopedskem oddelku. Malo dekletce bo okrevalo v 6 ali najkasneje v 15 dneh. brigadir, kaj ne? Ste bedak in če ne izginete vam iztaknem oči* mu je nato mladenič zabrusil v obraz. Medtem ko je brigadir povabil oba naj gresta z njim mu je Goi-na dobesedno rekel «Zahvali boga, da ti ne razbijem gobca. Pojdi stran, kajti lahko bi se to še zgodilo.* Naravno je, da je brigadir s pomočjo nekega agenta u-pravne policije spravil oba vinjena mladeniča pod ključ in ko sta se streznila, so ji- da pokazal svojo policijsko izkaznico in ga nato enkrat vljudno povabil, naj se legitimira. Namesto izkaznice pa je Jonnes dal inšpektorju krepko zaušnico, zaradi česar so mladeniča spravili v avto in ga odpeljali na policijo, kjer so sestavili prijavo sodišču. Jonnes pa se niti na sodišču ni predal, temveč se je izgovarjal, da je misleč, da ima opravka z zlikovci, udaril v... samoobrambi. Seveda mu Padec zaradi omedlevice Okoli 18. ure so pridržali s prognozo okrevanja v 5 ali 15 dneh 45-letno Marijo Bo-netto por. Privato iz Ul. Davis kateri so ugotovili udarec na glavi. 2enska se ne spominja ničesar. V bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa in bolničarji so zdravnikom pojasnili, da so Privatovo našli ležečo na tleh na Miramarskem drevoredu. Kasneje se je oglasil na policijskem uradu v bolnišnici 23-letni sin Privatove, Olivie-ro, ki je ijavil, da je mati verjetno zaradi omedlevice, ki jo večkrat napada, padla med povratkom domov. Pešec ood lambreto ma kratko malo povedali, da . so ju prijavili pod obtožbo,! ««ovor ni mogel• žalitve in pijanosti sodiscu. sodnike, ki so mladeniča če Imela pa sta srečo. kajtijPrav Pogojno, tudi obsodili, sodišče ju je obsodilo le na | Pred.: Gnezda, tož. Amodeo, v Trstu (drlo. namestitev tr-i 4 mesece zapora in na 2-000 zapisn.; Magliacca, obramba: govski posli, družinska »kup-1 lir denarne kazni in še to ziodv. Moro, Medtem ko je 23-letni Danilo Dagneletto iz Ul. dei Mirti vozil s svojo lambreto po Ul. Koštalunga je v višini občinskega pokopališča opazil pešca, ki je hotel iznenada prekoračiti cesto. Dagneletto je sicer da bi preprečil trčenje, ostro zavil z vozilom, vendar je kljub te-podrl pešca, identificiranega za 52-letnega Vittorija Bemba od Sv. M. M. Sp., na tla. Lambretist je pešcu priskočil na pomoč in celo poklical na mesto osebje Rdečega križa, ki je Bemba odpeljalo v bolnišnico. VilQ 2A TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 12. decembra 1954 ob 16. uri na KONTOVELU Hans Tiemayer Razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih. V torek 14. decembra 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU JIM weil sodiščem" ( GLEDALIŠČE VERDI) Nadaljuje se- pri glavni blagajni prodaja vstopnic za drugo predstavo Puccinijeve opere «Ma-dam Bu'tterfly», ki bo za dnevni red in z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi, v nedeljo ob 16. uri. V pripravi je opera Antonia Smareglie »Istrska svatba*. JADRANSKI KOLEDAR in 4 lepe knjige za 500— lir dobite v slovenskih knjigarnah v TRSTU, GORICI in SES-LJANU. V okolici pa pri razprodajalcih PRIMORSKEGA DNEVNIKA. Slovensko planinsko društvo sporoča, da se zimovanja v Podkorenu od 26.12.1954 do 4.1.1955 lahko udeleže samo osebe, ki imajo potni list. Vpisovanje od 14.12.1954 do vključno 17.12.1954 na sedežu od 19. do 20. u.re. Rzzria obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir*. Jutri, 12. t. m. bo v prostorih kluba sestanek za zamenjavo «namk od S. do 12. ure. Članom bo na sestanku nia razpolago po zmernih oenah velika količina znamk ((verigarjev* z raznovrstnimi odtenki tiska In papirja. Odbor razpolaga z veliko koMčiioo krožnih zvezkov in dopisnic FDC cone A — AMG, FTT V sredo, 15. t. m. ob 20. uri bo seja odbora. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Pimo To-mažič-Vojka Smuč* poziva svoje članstvo, da se v velikem številu udeleži počastitve spomina narodnega heroja Pina Tomažiča, ki bo v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri na openskem strelišču. C I T A T E L J I ! Kdor se naroči na PRIMORSKI DNEVNIK v mesecu decembru, bo prejemal list ves mesec zastonj. Povrhu tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA TEDENSKI BELEZNI KOLEDAR je izšel tudi v stenski izdaji, ki je posebno primeren za vsako gospodinjo. Excelsior. 15.30: ((Mambo*, S. Mangano, V. Gassman. Penice. 15.30: »Dnevi ljubezni*, M. Vlady, M. Mastroianni. Naziouale. 16.00, 18.00, 20.00, 22.00: «Ljudje v senci*, M. Lane, E. Ciannelli. Fllodrammatico. 16.00: «Zadnji apaš», B. Lancaster, J. Peters. Supercinema. 16.00: »Prikazni*, M. Rau, E. Crisa. Arcobaleno. 16.00: ((Jetnik rud- nika*, G. Cooper, S. Hayward. Astra Rojan. 15.30: «Megla nad Rokavskim prelivom*, E. VVil-liams, F. Lamas. Capitol.. 15.00: «Tunikaa. Cristalio. 16.00: »Beli osvajalec*. G. Madi.son. Grattactelo. 16.00: »Ščepec no- rosti«, M. ZetteTling. Alabarda. 16.00: «Velika igra*, G. Lollobngids, Mladoletnim prepovedano. Ariston. 16.00: »Zgodba o treh ljubeznih*, L. C. ir or. Armonla. 15.00. ((Andaluzijski teror*, H. Brazzi Aurora. 16.00: »Veliko upanje*, L. Majcvvell. Garibaldi. 16.00: »Rešila te bom*, G, Peck. I Bergman. Ideale. 16.00: «Babilor»ski sužnji*, R. Conte. Impero. 16.00 18.00, 20.00, 22.00: ((Odstavljeni duhovnik*, P. Fresney. 00 včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. decembra se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 6. umirlo ba je 8 oseb POROČILI SO SE: pomorščak Cristino Muha in Kmp-dinjaMa-riia Benzan, šofer Stjepah Stojko in gospodinja Katalin Schiffrer, prodajalec Corrado Cormto m uradnica Gabniella Angelucct, mizar Itado Fait ih šivilja Pie-rlnia Peris, mehanik terruccio Fabian in Pletilja Nerma Salvador, uradnik Luciano Gorella in gospodinja Ever Chiasolotti. UMRLI SO: 64-let.nl Luigl Per-co, 58-letni Giacomo Bosst, 64-letnia Antonija Sardoč por Va-sari, 69-letni Angelo Del Giudi-ce, 50-1 etn a Iliade Tonti por. Konda 77-letna Viktorija Božič vd Ouaiatti, 67-letn.a Giuseppma Gersi, 76-letna Agnese Kožuh vd. Mendrzec. Italia. 16.00: »Velita Loliobrigida. Mladoletnim P S.PMarco!°T6.00: ((Luisianski (P stolovec'*, P. Lauri« . j, Kino ob morju. 16.00. strast*, G. Peck. y Moderno. 16.00: «Drevo rase Brookfynu», D. McGuire Savona. 15.30: »Zaklad ko iev» C. Wilde. rrru Viale. 16.00: ((Dobrodošli k res mentu*, J. čh*1'1?"4,6,;. «jethiK Vittorlo Venelo. 15.15. (D** harema«. A. Tami.r0‘;..mant>i Azzurro. 16.00: ((Kraljev diama F. Lamas. _ ,»4. Belvedere. 16.00: »Gorovje ^ mih sokolov*, A. Ladd w Marconi. 16.00: ((Magdalena*, Toren o Massimo 16.00: «Jam3ika», Novo'3 c?ne. 16.00: «H 16.10 J. Krstnik Novak: s« glasba k spevoigri JO-i ženi*; 16.30 Emisija za JjLj gej; B. Lesjak improvizira: 1 rpMj cert moškega okteta pjcSfl' 21.00 Slušna igra; 22.00 glasba. TItST S *' ,2.00 V* 11.30 Lahke melodije',j,. 12;L trinki o krajih in l)ui jj Za vsakogar nekaj; !J%la~ ’darf$ P. I. Čajkovski: 0P< opera v 3 dej.; fr TL glasba: 21.30 J. M^iran« r ijtno obzorje*, dramat vest. t* I. «» X I' J A 254,6 m ali 1*7“ D34 Poročila ob 5.00, 6-0Sa 00. ,,o5 15.00, 17.00. 19.00 11.00 Radijski koi~)3 pi-Glasbena medigra; A 35 Iz jLj drobiž za pionirje; B lvJL., mače glasbene Ih«!?! M. Pahor: Mrtvašk P*1 godala i* jfl šek: Druga suita z*,*,« PolkAvi; Kmetijski nasveti; kB, d%. valčke izvajajo v ,»n9te Vari* 13.00 Okno v sv«L £ razdrti diji; 13.10 Melodij« L KO«,, lo; 14.10 Popoldan^ gl** 15.40 Hrvatska n?4O°i6.00 H (prenos iz Zagreb ah ^jnKhgi bena medigra; >61U — literature: Iz (ob obletnici ^J'Y-‘'’i710 ste — poslušajte., ^ KoVn Hrvatska Zagrc-.g '™ ek«®« ne ga-nke: 18.00 J« -e n teLii )rke,st| Sija (dvainp01”. Reka - °Pa Ljubljana______ ^ dec. in h JIil>._ 31 — 3 - 11. decembra 19154 Dobro Krivični svet se mora podreti 06 dnevu človečanskih pravic Včeraj so po vsem svetu uradno proslavljali dan človečanskih pravic, pravic, jih vsebuje Splošna de-ijtaracija o pravicah člove-sprejeta na zasedanju SJavne skupščine OZN 10. decembra 1948. To splošno deklaracijo so podpisale use države članice OZN in Se s tem obvezale, da bode v mejah svoje državne Vnstojnosti ravnale po Ujacelih, ki jih ta splošna deklaracija vsebuje. Ali moremo mirne duše trditi, da se vse te države podpisnice Deklaracije o Pravicah človeka dejansko tudi ravnajo po teh nače-i>h? zai tega ne moremo trditi. Na svetu bi tedaj Oda le pravica, samo pra-uiea, brez krix>ice. Krivic Pd je še mnogo po vsem svetu, in s tem tudi nevarnosti, da se — ob nespoštovanju teh pravic človeka — sodobni svet po-Srezne v novo. Se pogub-Pejšo vojno katastrofo. Nedvomno je, da se v današnjem svetu vodi ogorčena čorba — včasih tudi z o-rožjem — med pravico in krivico, in da je ta borba haše vsakdanje življenje. Zlvimo v okoliščinah, kjer se vse omenjene pravice človeka sicer slovesno proglašajo, in kjer je hkrati tako malo in tako zelo črriejenega spoštovanja teh °snovnih človečanskih pra-V!C, da se človek nehote vpraša: čemu tolika hi- navščina? «Vsakdo ima pravico do dela,., se glasi ena teh pra-ntcj a koliko je na svetu brezposelnih, ki zaman iščejo delg, zainan trkajo ha ušesa za njihove življenjske potrebe gluhe družbe? . »Vsakdo ima pravico do lobode mišljenja in njegovega izražanja, ne sme “'ti nadlegovan zaradi svojca mišljenja*, eni od prejšnjih šte- noč še nihče ni mogel na praviti rednih obiskovalcev kon- Predsednik socialdemokratske stranke OLLENHAUER Po hudem porazu, ki ga je utrpela na zveznih volitvah lanskega septembra, je nemški socialdemokratski stranki uspelo, da se ponovno postavi na lastne noge. To so pokazali izidi volitev v Schles-wig-Hollsteinu, Hessenu in na Bavarskem in končno v Berlinu, ko si je preteklo nedeljo Ollenhauerjeva stranka na splošno začudenje priborila absolutno večino. Nihče ni dvomil, da bodo socialdemokrati dobili največ glasov in da bo socialdemokratska. stranka v zapadnem Berlinu ostala najmočnejša politična stranka, toda redko kdo je bil prepričan, da bo dobila toliko glasov, kot jih je dobila leta 1950. ko je bila avtoriteta Ernesta Reuterja odločilen činitelj za katastrofalen poraz meščanskih političnih grupacij. Resnici na ljubo moramo reči, da je bila borba huda in da se vse do tretje/ure zjutraj v ponedeljek ni točno vedelo, ali bodo socialdemokrati imeli v novem berlin- skem parlamentu komaj navadno večino. V nekem trenutku — bilo je okoli 2. ure zjutraj — so socialdemokrati imeli 43,7 odst. glasov, Krščansko demokratska zveza, ki ji načeluje kancler Adnauer in Svobodna demokratska stranka, ki jo vodi dr. Deler, pa prav toliko glasov. Ko pa so prešteli vse glasove, se je ugotovilo, da so socialdemokrati dobili 44 odst. glasov, krščanski in svobodni demokrati pa skupno nekaj manj od 43 odst. glasov. Ostale manjše stranke so si razdelile med seboj preostalih 13 odst. glasov. Profastična Nemška stranka s svojimi 4,8 odst. glasov ni uspela niti prodreti v nov berlinski parlament, kajti edino stranke, ki na volitvah dobijo najmanj 5 odst. glasov, imajo pravico vstopa in sodelovanja v javnopravnem političnem življenju. Kominformistična stranka socialistične enotnosti je dobila komaj 2,7 odst. glasov in se tako ni niti približala zakonski meji. Ostale manjše stranke pa so zabele-1 morali ugotoviti, da nemška PRIESTLEYEVE BELEŽKE IZ REPUBLIKE ABHAZIJE Ljudstvo ob Črnem morju ki ne potrebuje zdravnikov Pevski zbor samih stoletnikov - Abhazijci se rodijo, živijo in umrejo na konju - Bogata ljudska kultura da ne umreš od tt došča Oladu. ■»Vsakdo ima pravico do Sr^ibka jn razvedrila*,a ko-1° ie takih, ki bi se ra-e volje odrekli i počitku , razvedrilu, da bi si le Sluzih za kos kruha. j-^Vsakdo ima pravico do o&rasbe*, a vse se ustavi Pomanjkanju sredstev. »Vsakdo ima pravico do obodne udeležbe v kul-Varvem ^vljemju, do uži-hja umetnosti*, a nihče vpraša, kdo naj to 'dnž tako dalje. Vse to je h^s na žalost le na pa- P]riu., vsaj za ogromno veno delovnega ljudstva. In 2 vsakodnevno borbo te-ljudstva se te pravice mfOpno prenašajo s pa- Ijenj V vsa1c(lanie trdi z,v~ čZo, ^ imamo k dnevu anskih pravic pove- mi frinilri SlnVP.nci? T m. tržaški Slovenci? ■j.p.hdi za nas ima ta se t)prf° trpek priokus. Se ano teče pravda za naše Dp fdnostne pravice; še nam te pravice, zdaj ZL °’ zdai odkrito, o- gnSavai° in zanikajo z iz-sprnf •' k* so v kričečem na-linž 2 navedenimi pra-in s črko in du-n Splošne deklaracije-Po w teoa se svet ni ejr, in se tudi ne bo; po- ^ Pa se bo, prej ali slej krtmT,Se že podira — la hin i svet zapostavlja- jta- J^^skega življa, svet VrnX-f0stne nvržnje in sodri -Ž.a,u kakor se bo postVet kor se že podira ~ lla*ir.so?ialne9a zapostav-(lanld m. zatiranja, ki še IjuriŽu "Temeni delovno Svint0 sirom Po svetu. deklaracija o človeka pa je hje bhestva, ki moti spaki Sp 11 nasilnežev; vest. v vortJ^b^opno spreminja dane 0 sitnejšo armado, fonih tiranih in ogolju-Ijudi," a jutri svobodnih Zato o * h-ianir. 2* di mi sporni-71 e m £®0a dneva v trd-s c^Phhnnju. da bo-borba V)°,m in z vztrajno delovnega ljudstva Mnogi se bodo verjetno se spominjali carigrajskega staj-č-ka Zora Age, o katerem je tik pred začetkom druge svetovne vojne toliko pisal tisk, kj je zatrjeval, da je Aga najstarejši človek na svetu, saj je dopolnil svoje 140. leto življenja. In o podobnem pojavu le v večjem obsegu se bomo tu nekoliko pomudili. Ce pogledamo na zemljevid juhovzhodne obale Črnega morja, bomo tam našli malo pristaniško mesto Suhum. Su-hum je glavno mesto avtonomne republike Abhazije, ki meri. nekaj nad 8 milijonov in pol kvadratnih kilometrov in šteje kakih 350.000 prebivalcev. S severne strani obdaja Abhazijo visoki Kavkaz, čigar južni obronki se zgubljajo v gozdnatih nižavah, ki so na primer Gunij Aljas, Takanija Maadan, Hag Mahajd in še številni drugi dobri pesniki ;n nisatelji. Dočakati sto let je v Abhaziji najpreprostejša stvar. In to še ni vse. Ljudje, ki štejejo sto let, jih po svoji zunanjosti komaj kažejo kakih 50, kvečjemu 60. Da je nekdo dočakal 150 let ali kaj več, je stvar, ki ne začudi nikogar, saj se pogosto dobijo starci od 160 let in celo več. Vendar pa je Priestleya nekaj iznenadilo. In to je bil koncert, na katerem je nastopil pevski zbor. katerega člani so bili samo starčki z več kot 100 let starosti. V ta zbor se namreč ne sprejme nihče, ki ni dopolnil sto let. Na raznih konjskih dirkah, na ljudskih plesih in zabavah, v raznih kjer raste poleg velikih 6°- diletantskih skupinah ni r-e--zdov tudi zelo visoka in do- (jek primer, da sodeluje Do- bra trava, ki le _____ paso čredam ovac in krdelom konj, kar je eno najvažnejših panog gospodarstva tamkajšnjega ljudstva. Prebivalci Abhazije se razen z živinorejo ukvarjajo tudi s poljedelstvom, saj so njihovi obmorski predeli vsi porasli z nasadi oljk, smokev, pomaranč, trt in tudi z žitom, ki daje kar dve žetvi na leto. Iz opisa je razvidno, da se prebivalstvu Abhazije ne godi slabo. O tem narodu je verjetno največ pisal angleški pisatelj John Priestley, ki je te kraje obiskal in do podrobnosti spoznal. John Priestley je bil v Abhaziji dvakrat tudi po drugi svetovni vojni. Bil je gost znanega abhaškega pisca in dobrega poznavalca folklore, Shanerija Bžanlja. Ko je bil priestley pred nekaj leti pri Bžaniju, je bil ta nič manj kot 162 let star. Ob tej priložnosti je Bžanija predstavil Priestleyu tudi nekega svojega «mladega» prijatelja, in sicer pisatelja Luko Sarija, ki je bil tedaj ((komaj* 140 let star. Neki drugi abhaski pesnik pa je še nekoliko mlajši in šteje «komaj» 135 let. V Priestleyevih beležkah zasledimo tudi več drugih imen abhaških ljudskih pesnikov in pisateljev, ki eo že zdavnaj prekoračili sto tet. Kljub temu pa so ti »mladeniči« polni življenjske sile in tako rekoč pravi mladeniči. Ta- leg prapravnuka tudi njegoV prapraded, ki je že zdavnaj stopil v drugo stoletje svojega življenja. V raznih navodilih, kako naj bi človek živel, da bi dočakal visoko starost, se pogo-stoma govori, naj človek ne pije, naj ne kadi in podobno. Toda Abhazi se takih navodil ne držijo. Njihova hrana je krepka in skoraj izključ. no sveža. Hranijo se namreč z mlekom, sirom, ovčjim mesom, sadjem, in svežimi sad- nimi sokovi. Toda noben nji- ne ukvarjamo.« hov obed ne mine brez znanih kavkaških vin. In lesena čutara z močnim žganjem je tako rekoč sestavni del njihove noše ali opreme. Prav tako tudi usnjena mošnja z močnim domačim tobakom in pipo. Abhazi so veseljaki :n se le redkokdaj razjezijo. V svojih domovih edino spe. V Suhumu in drugih obalnih mestih žive v lepo grajenih hišah. Ko pa so v planinah, koder pasejo svojo čredo, ovac in krdela konj, imajo lepo urejene šotore, vendar pa tako starčki kot mladeniči prebijejo večino časa pred šotorom ob velikih ognjih, kjer si pripovedujejo šaie, stare pravljice in na tak način veselo preživljajo dolge dneve in večere. In tudi tisti Abhazi, ki žive od poljedelstva, prebijejo v svojih hišah le noč, ves ostali čas pa so na polju odnosno v prirodi. Poleg vseh že prej omenjenih zabav je za njih značilno to, da zelo ljubijo konje, saj zatrjujejo, da se Abhaz rodi, živi in umre na konju. Kaj Abhazu pomaga, da dočaka tako starost, ne bomo razglabljali, dejstvo pa je, da pri njih zdravniki nimajo kaj dela. In če vprašate starega Abhaza, kako to, da je doživel tako starost, vam ta skomigne z rameni in reče: «Mi se s takimi vprašanji sploh žile komaj 2,3 odst. ali pa celo 0,2 odst. celotnega števila glasov. Socialdemokratska zmaga v Berlinu pomeni, da bo Ollenhauerjeva stranka določila novega predsednika oDCine (zelo verjetno nekdanjega Reuterjevega namestnika dr, Otta Suba) in da bo edino ona odločala, pod katerimi pogoji bo vladala v Berlinu v bodo-či'-< r-Mrih letih. Od Reuterje-; ve smrti je v Berlinu vladala ■ . anska koalicija, ki je imela nekaj več.-Mslahcev kot so jih imeli scčialdemc^-ati. Četudi niso doslej še ničesar sklenili, se v Berlinu veruje, da bodo socialdemokrati predlagali krščanskim demokratom, ki so pri teh volitvah dobili 30 odst. glasov, dočim so jih leta 1950 dobili komaj 24 odst., da skupno z njimi sestavijo novi senat, v katerem bi Svobodna demokratska stranka prevzela vlogo slabe in neučinkovite opozicije. Posebne razmere v zapadnem Berlinu in osebnost šefa demokrščanske stranke dr. Lemerja, ki je b.ii vedno v nasprotju z vodstvom A-denauerjeve zveze in zastopal idejo sodelovanja s socialdemokrati gre v prilog take rešitve tega problema. Volivci treh zapadnih sektorjev nekdanje nemške prestolnice so pri teh volitvah pokazali, da zunanjepolitični argumenti kanclerja Adenauerja in šefa socialdemokratske stranke Ollenhauerja niso imeli tiste odločilne vloge pri njihovi izbiri kandidatov. Hkrati pa se socialdemokratski volivci niso ustrašili Adenauerjeve grožnje, češ da bodo zapadne sile svojo pomoč Berlinu odtegnile, če bi v mestu zavladali socialdemokrati. In tudi Ollenhauerjeva namigovanja, da bo demokr-ščanska politika onemogočila združitev Nemčije, ni vznemirilo pristašev Krščanske demokratične zveze. Nasprotno, notranji problemi berlinske uprave in škandali, v katerih so bili glavni činitelji vprav funkcionarji Svobodne demokratske stranke (njihov berlinski šef je Schwenike, ki je bil nekoč član Gestapa), so navedli mnoge ljudi, ki so nameravali glasovati za Svobodne demokrate, da so v zadnjem trenutku oddali svoj glas krščanskim demokratom. Z berlinskimi volitvami se je končalo obdobje nemškega političnega življenja, v katerem so vse politične stranke mogle oceniti svoje sile in to prvič po trdni zmagi kanclerja Adenauerja na lanskoletnih V(»!itvah za bonnski Bunde-stag. Sefi strank so se pri teh volitvah naučili marsikaj novega. Dobili so povega poguma, hkrati pa tudi nova razočaranja. Predstavniki majhnih strank so prišli do grenkega prepričanja, da so jih volivci odklonili in jih celo ignorirali na račun nekaj velikih strank. Profašistični elementi so z obžalovanjem tla v letu 1954 niso primerna za setev 'kljukastih križev. Kominformisti pa so se v primeru Berlina, Bavarske in Hessena prepričali, da so njihove možnosti v Zapadni Nemčiji povsem pogorele. Kar se tiče velikih strank se opaža težnja, da se povrnemo na leto 1950. Ta tendenca gre v prilog socialdemokratom, katerim je končno po ianskoletni katastrofi u-spelo svoje vrste ponovno u-rediti. Tudi krščanski demokrati so svoje položaje utrdili, seveda na račun svojih «svobodnodemokratskih» zaveznikov. Neki politični opazovalci se sedaj sprašujejo, ali ne pomeni to premikanje in preurejanje sil, ki se je pokazalo pri zadnjih volitvah, da se je Nemčija usmerila po poti, da postane država z dvema strankama, kar pa bi bilo prej podobno zgledu Velike Britanije kot pa ZDA. L. D, inlfc* sem zapisal, da vrši Radio Koper nadvse pomembno funkcijo posredovalca slovenske in jugoslovanske splošne kulture, to pa v radijskem smislu, iz svojih studov v eter ter kot organizator javnih radijskih koncertov z rednimi prenosi izpred koncertne publike. In ti radijski koncerti z občinstvom so Koper vsaj ti zadnjem času reševali iz kulturne nerodovitnosti, ki je pravzaprav nekje nepojmljiva. Koper ima namreč svoje gledališče, svojo založbo, svojo Glasbeno šolo (ki pre-tendira celo na Srednjo glasbeno šolo), gimnazije, učiteljišče in ne nazadnje močno in pomembno delavsko prosvetno društvo «Svoboda» s pevskim zborom, ki se je v zadnjem času po številu in kvaliteti dokaj okrepil. In vendar — žetev na pr. koprskega gledališča je zaenkrat še precej skromna, zbor «Svobode« šele pripravlja svoj javni nastop Glasbena šola tudi ne more čez noč postaviti orkestra ali vsaj kolikor toliko kvalitetnega komornega ansambla, itd. Redka, preredka so gostovanja tržaškega gledališča, ki ima zanesljivo publiko, ljubljanskih teatrov pa sploh ni na spregled. (Ne najdem drugih razlogov, razen finančnega, da bi v Koper kdaj pa kdaj ne prišla ljubljanska Drama.) Kaj pa koncerti? Vse, kar je bilo doslej v Kopru pomembnejšega v koncertnem smislu, je oskrbel Radio Koper. (Seveda na svoje stroške in rizikol) Pa je še toliko u-stanov, ki bi v tem pogledu lahko nudile svojo pomoč. Na II. javnem radijskem koncertu Radia Koper je sodeloval moški zbor Sloven- certnih prireditev ali, kakor temu pravimo — «koncertnega občinstva». Toda tak me-nefregizem je skoraj neopravičljiv, zlasti še za pomembno kulturno središče Istre in Primorske, ki ima vse pogoje, da si privošči mnoge kvalitetne koncerte. Navsezadnje pa: saj ne gre za to (ali zgolj za tol), da bi zelo redkim ljubiteljem glasbene umetnosti kar na krožniku servirali ta ali oni orkester, zbor, solista ali pa komorni ansambel. Ne! Gre predvsem za to, da v središču dežele, ki je bila stoletja teptana, kjer je bil slovenski jezik «jezik barbarovi) in kmetov, da v tej deželi predstavimo glasbeno umetnost, ki je zrastla in se razvija v državi, o kateri se še vedno razširjajo histerični glasovi o ((divjem Balkanu«, o ((Orientu#, skratka, o zemlji, ki v takih predstavah ni več daleč od icarlmagevske slaboumne opisnosti. Jugoslovanski pevci zavzemajo danes barikade, ki jim v uradnem jeziku pravimo eOpera Metropolitan v New Yorku» ali «Dunajskaj državna Operas, mladi jugoslovanski instrumentalisti odvzemajo na mednarodnih festivalih. prve nagrade reno-miranim umetnikom, v Jugoslaviji gostujejo mojstri iz vsega sveta in dan za dnem ostro demantirajo bolestne glasove o «nizki kulturi». Ti glasovi pa po navadi prihajajo iz dežel, ki se bahajo s tisočletno tradicijo in kjer ena sama machiavelistična fraza več velja kakor sto Bgronovih stihov. Da, in zato je potrebno, da prav pa je, če omenim, da se je zbor dan prej vrnil z gostovanja po nekaterih avstrijskih mestih. U. javni radijski koncert ni izpolnil želenih pričakovanj, Menili smo, da bo vsaj tokrat samogibno odpadlo nevšečno namigovanje o dvomljivi kvaliteti zbora. Zal, celoten vtis, ki smo ga dobili na koncertu, taka namigovanja le potrjuje. Kritik ((Slovenskega Jadrana)) Vladimir Lovec je med drugim zapisal to-le misel že v naslovu: ali je namreč za provinco res vse dobro? Prav ima! Kajti koncert, o katerem je beseda, ne prenese skorajda niti olajšanega kriterija, ki velja za amaterske zbore. Resnično. ne! Radijska postaja je NAŠE V MARIBOR ske filharmonije iz Ljubljane J ‘0 star° beneško mesto spozna pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija. Preden pa na kratko o'cenim ta nastop, še besedo o koprski »koncertni« publiki ter o splošnem pojmovanju takih javnih radijskih koncertov. To so povsem navadni, toda kvalitetni koncerti, «javni radijski« so seveda zgolj zaradi tega, ker jih prenaša radiiska postaja, (in organizira, seveda!) Tokrat, to je v soboto, 20. 11., je bilo koprsko gledališče skoraj prazno. Res je tudt, da čez v-novi Jugoslaviji novo jugoslovansko umetnost. Kajti — kaj pomaga, na vsa usta govoričiti o velikanskem razvoju te ali one umetnosti, če pa zaradi ((denarnih« razlogov ne prodre do nas. Ljudje so po pravici včasih lahko apatični. In zakaj bi ne bili? Moški zbor je torej našlo pal na II. javnem radijskem koncertu. Dirigiral je Rado Simoniti. Ne vem, če velja opravičilo o slabi dispoziciji moškega zbora na tem koncertu, Slovenec Fra kandidat za predsednika ZDA Prislaš demokratske stranke in guverner Ohia, ki je najbolje urejena država ZOA V znanem ameriškem tedni-1 volitvah. Njegova negativna ku «Newsweek« in sicer v ru- stran pa je ta, da je katolik, briki ((Perspektive« stalni ko- In katoličani so v Združenih državah Severne Amerike v manjšini, kar se vsekakor odraža tudi pri volitvah- Mole.v nadalje zatrjuje, da Lovše ni znan v vsej državi in da mnogi ljudje težko in napačno izgovarjajo njegovo ime. Toda — dodaja Moley — moglo bi se zgoditi, da bi Lov-šeta vendarle «imenovali», Lovše je kot oseba bolj privlačen kot Stevenson in Ke-fauver. Ni velik govornik, kot je to Stevenson, niti tako pre- Kaj mi niste mogli najti kaj lažjega, da bi obdržal ravnotežje? (Karikatura M, Čirič) mentator Raymond Moley piše o predsedniških volitvah v Združenih državah, ki bodo leta 1956. Na temelju nedavnih volitev za senatorje in guvernerje se da sklepati, da bi leta 1956 na volitvah mogli zmagati demokrati. Javnost zanima, kdo bo demokratski kandidat za predsednika. Svojemu članku daje Moley sledeč naslov: »Stevenson, Ke-fauver, Lausche«. To pomeni da imajo ti trije kandidati največ možnosti, da jih stranka «imenuje» to se pravi, da jih stranka postavi za kandi date. , Vsekakor prihaja Stevenson kot prvi v poštev in to zaradi tega, ker je bil glavni kandidat na preteklih predsedniških volitvah. Četudi je bil tedaj peražen to še ne pomeni, da bo zaradi (ega na prihodnjih volitvah izločen. Po vrstnem redu je Kefauver drugi. Ke-fauver je bil na listi tudi leta 1952. Tretji pa je Frank Lausche, sedanji guverner Ohia. Lausche ali bolje Lovše je po rodu Slovenec, rojen je bil sicer y Ameriki, toda doma je govoril slovenski in se tudi smatra za Slovenca, zna svoj materni jezik m ga pogosto razgovorih s svojimi rojaki, s katerimi ima zelo prisrčne zveze. Prišel je do izraza kot guverner zaradi svoje odlične administrativne sposobnosti in uživa veliko popularnost v svoji državi, ki se smatra za eno najbolje upravljanih držav v ZDA. Raymond Moley prikazuje svoje argumente za in proti možnosti, da bi mogel Lovša zmagati, to pomeni, da bi ga v stranki ((imenovali« in do-zneje da bi zmagal tudi na Slovenski grafiki razstavljajo v Celovcu Predsednik koroške pokrajinske vlade Wedenigg je v soboto, 4. t. m., odprl v Celovcu razstavo slovenskih grafikov. Ta razstava je v okviru stalne kulturne izmenjave med slovenskimi in koroškimi umetniki. Razstavljenih je 78 del 14 slovenskih grafikov, med katerimi sta s svojimi deli zastopana med drugimi tudi tržaška slikarja Lojze Spacal in Avgust Černigoj. fauver, vendar pa je učinkovit zaradi svoje umerjenosti. Znan je zaradi svojega spoštovanja, ki ga kaže do pravic in dolžnosti nasproti državi. Ni odvisen od nobenega volilnega stroja. Južni voditelji, ki se zavedajo, da ne bi mogli predlagati kakega svojega kandidata, bi ga verjetno podprli. Njegovo ((imenovanje« bi demokratski stranki pritegnilo na tisoče konservativnih demokratov. Poleg tega bi Lovšcta podprli tudi gospodarstveniki, kot je to bilo tudi tedaj, ko so ga izvolili za pričljiv v diskusijah kot Ke- guvernerja Ohia. Na nesrečen način nam je postala Koreja bolj znana kot druge daljne dežele. Zelo malo pa kljub temu vemo o Korejcih, o njihovi duševnosti. Zdi se skoraj čudno, pa je vendar res, da nam lahko drobna knjižica L; ki je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani, veliko pomaga pri spoznavanju korejske dežele in korejskega človeka. Po teh pripovedkah lahko spoznamo, da je v Korejcih usidrana globoka človeška etika ter trdna vera v zmago dobrega in resnice. V teh pripovedkah zadene vsakogar, ki je ravnal slabo, kazen; dobre pa čaka sreča, pa čeprav morajo ie prej zaradi hudobnih prestati tudi kaj hudegea. Korejske pravljice je prevedel Ivan Potrč, ilustriral pa jih je Maksim Sedej. Tako je mariborski karikaturist Kos videl režiserja Jožeta Babiča Po gostovanju tržaškega SNG v Mariboru je mariborski dnevnik «Večer» napisal med drugim siedeče: Režiser Jože Babič Je s svojim režijskim konceptom dosegel dvoje: dinamiko, ki jo v dramskem tekstu ponekod pogrešamo, in ubranost igralskega kolektiva, ki lahko v nespretnih rokah mimogrede zajadra v različne smeri, bodisi v pretirano poudarjanje komedijskih elementov ali pa v retorično zanesenost v prizorih, ko se naši prosvetljen-ci bore za svoje ideale. K temu še dodajmo izreden smisel za detajlno oblikovanje tistih drobcenih stvari, ki dajejo odrski resničnosti še tretjo, simbolično dimenzijo — in potem lahko kritičnemu poročilu samo še pripišemo: Priznanje za uspeh »Kranjskih komedijantov« je treba knjižiti na skupno menico tržaškega gledališkega ansambla. Res je, da nekateri igralci izstopajo po svoji kreativni sili (Lukeš, Drolčeva, Starešinič, Raztresen), vendar ne tako izrazito, da bi zasenčili pri tem ostale. V ((Kranjskih komedijanti« Je ves gledališki kolektiv dosegel tisto stopnjo, ko lahko začnemo o-cenjevati stopnjo gledališke kulture s strogimi kriteriji. To je treba poudariti, kajti v tem je priznanje, ki so ga deležni le redki ansambli kot ustvarjalne celote. Zato posamezna imena skoraj niso potrebna. celoten koncert prenašala, ker je samo ime in renome Slovenske filharmonije nudilo zadostno jamstvo, da bo koncertna prireditev na dostojni višini. Tudi tokrat ne gre za analitično nizanje vseh pomanjkljivosti pri izvedbi, ki jih ni bilo malo. Iskreno verjamem, da je bil zbor zaradi mnogih gostovanj v zadnjem času preutrujen, da je bila njegova sestava pomanjkljiva, da so manjkali pevci, da ni bilo pravega ravnotežja med glasovnimi skupinami, da ni... tn tako dalje. Tudi Simoniti ni imel pravega dneva, zato je ves koncert bil bolj podoben dobri volji, ta ali ona pesem pa hudd improvizirana. Ni moja krivda, če uživa ta korpus v Ljubljani veliko hvalo, še manj pa, če v sprovinci« improvizira slabe koncerte in si neugledno zapravlja svoj priznani sloves. Naj vendarle omenim etehnič ni« lapsus, ki je na prvi pogled in pri prvem a-kerdu očiten. Tenorji in basi. Torej: slabi in sploh nikakršni tenorji in debri, mehki, koncizni. temeljiti, uglašeni basi. Vmes po nekaj neopredeljivega. Slabi pianissimi, ostri, preostri, le na robeh zveneči fortissimi. Interpretacija je stvar osebnega estetskega pojmovanja. Osebno sem mnenja, da je bila slaba. In nelogična. Za primer: Flo-sarska. Skratka: škoda je bilo publike, ki se je mučno spogledovala, in škoda za moški ansambel Slovenske filharmonije, ki je zaman tratil (as, Jasno: namen je bil iskren in pošten. Vis maior? Milan Lindič TRST, sobota II. decembra I9M Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno vreme, vmes manjše padavine. V popoldanskih urah se bo delno razjasnilo, temperatura se bo znižala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.7 stopinj; najnižja pa 12.5 stopinj. PRIMORSKI DNEVMIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 21.00: Slušna igra. — Trst II.: 18.00: Schumann' Fantazija v C-duru. — Trst I.: 15.00: P. I. Čajkovski: «Pikova dama». opera v 3 dejanjih. — Slovenija: 16.10: Utrinki iz literature: Iz Cankarjeve lirike (ob obletnici smrti). JUTRI ZOPET NOGOMETNO PRVENSTVO PRED ZAKLJUČKOM JESEN SKEGA DELA PRVENSTVA MILAN PROTI ROMI Dinamo jesenski prvak Ali bo Triestina proti Torinu ponovila, kar ji je uspelo proti Juventus? Vročekrvnim navijačem v italijanskem nogometnem prvenstvu je že kar dolgčas po dolgem odmoru. Toda jutri bo zopet stre: v teku. Triestina ie slabo izkoristila lepo priložnost, ko je dve zaporedni tekmi igrala na domačem igrišču in iz obeh spravi la eno samo točko izkupička. Sedaj jo pa čaka težji posel. V nedeljo bo igrala v Torinu in težko si je zamišljati, da bi s Torinom ponovila podvig, ki si ga je privoščila z Juventus. Tedaj je namreč prišla domov z obema točkama. Še neporaženi Milan bo nastopil proti Romi kot gost. Gotovo je nasprotnik močan, toda vendar si je težko zamišljati, da bi sijajni stroj prvaka odpovedal. Roma bo pa morala nastopiti tudi brez Celia. Inter bo imel v gosteh Juventus in gotovo je to ena izmed tekem, o kateri je najteže reči kaj gotovega. Pri Inier ni več Lorenzija in na zvezi bo nastopil Bonifaci. Napeta tekma se obeta tudi v Neaplju, kjer bo gostovala Fiorentina. Sosedi Furlani iz Vidma bodo morali v Genovo, kjer bodo igrali s Sampdorio. Tekma med Bologno in Spal bo derbv Emilie. Catania, ki iz daljne Sicilije prihaja na sever za dve zaporedni nedelji (in je z zadnjega gostovanja odnesla domov 3 točke!), je sedaj v srečnem položaju, da bo dve tekmi igrala doma; prva je na vrsti z Atalanto. Lazio, ki bo moral nastopiti brez J. Hansena, bo igral v Novari, Pro Patria pa doma z Genovo, polovici decembra na večje potovanje po Grčiji. Siriji, Egiptu in na Ciper, medtem ko gre nogometna enajstorica zagrebškega Metalca na turnejo po Zahodni Nemčiji. | TAKO MISLIMO MI: Bologna - Spal 1 Catania - Alalanta 1 Inter - Juventus 1 X Napoli - Fiorentina 1 X Novara - Lazio I Pro Patria - Genoa 1 Homa - Milan 2 X Sampdoria - Udinese 1 Torino - Triestina I X Lanerossi Vic.-Padova 1 2 X Messina - Treviso 1 Cremonese-Catanzaro 2 X Prato - Livorno 2 Arstaranto - Como t Empoli-Carbosarda X 2 m 4* * Norveška hokejska reprezen KOŠARKA Težka naloga Triesline Gotovo bo jutri za Trie-stino ena najtežjih tekem. Gira iz Bologne je letos sicer nekajkrat popustila, pokazala pa je že tudi. da njenih dni še ni konec in da se še ni odpovedala aspiracijam za prva mesta. Triestina pa mora vzdržati siloviti napad zasledovalcev. Borletti ima lahek posel: v Benetkah bo igral proti Reyerju. Čeprav je to moštvo, s katerim je Triestina izgubila, le ne verjamemo, da mu bo to uspelo tudi proti Borlettiju. In potem je tu še tekma, ki bo odločila, kdo se bo moral umakniti na nižjo stopnico: Virtus ali Benelli. Tekma bo v Bologni in mi bi prerokovali zmago domačinov. Rimski derby bo najbrž tudi pomaknil Romo na koto 14. Ostali dve tekmi bosta pa najbrž dali zmago domačinom; to sta tekmi Storm Va-rese - Centu Milenka in Pavia - Junghans. Vardar iz Skoplja, ki je v nedeljo v nekoliko čudnih o-koliščinah izgubil tekmo z Lokomotivo, je izkoristil dolgo pot do Zagreba, da je odigral še tekmo z «Zagrebom». V tej tekmi pa je njegov poraz bolj prepričljiv, saj je «Zagreb» zmagal s 3:1 (2:0). Tako sta ti dve moštvi že končali jesenski del prvenstvenega tekmovanja in bo jutri na sporedu le še šest tekem jugoslovanske I. zvezne lige. Po papirnatih računih ima največ možnosti, da si osvoji oziroma ohrani prvo mesto po polovici prvenstva zagrebški Dinamo, ki bo igral doma s Spartakom. Za Hajduka pač nihče ne bi mogel jamčiti, da se bo vrnil neporažen s tekme z Radničkim v Beogradu. Tekma Partizan - BSK bo nekak beograjski derby in je prav tako nemogoče prerokovati Partizanovo zmago, čeprav ga lahko smatramo za favorita. Tudi Crvena zvezda ne bo imela v Sarajevu prav lahke naloge, ker Sarajevo ne bo hotelo tako lahko pustiti iz rok tretjega mesta, na katero se je povzpelo, medtem ko lahko prerokujemo zmago Vojvodine nad Lokomotivo (pa tudi to — brezobvezno!). Tekma Prole-ter - Železničar bo važna samo za mesto na lestvici. * Us it: Nogometno moštvo AIK iz Stockholma je premagalo indijsko reprezentanco z 1:0. OB HUDI NESREČI DVEH OTROK 2 RAZSTRELIVOM, p| 0(J1Iievi ČlailOV Uriza v ladjedelnicah in v gospodarstvu jug, komisije v Beneški Sloveniji POVZrOCB UOVB ZrtVO niBd Zbiralci ZBlOZa beneški Slovenci željno pričakujejo, da bi uredili vprašanje obmejnega prometa Oblasti naj s primerno propagando obvarujejo otroke pred nevarnim igranjem z orožjem NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ V GORICI Neodločen rezultat 8-8 med Goričani in Tržačani Nastopilo je SOD «Simon Gregorčič« proti SAŠK * r .. . .1 _ o c • u:i .. C* /■» , : 1 • i 1 _ . anca je premagala finsko re-irezentanco s 4:1. Tekma je lila v Oslu. Se že pripravljajo na pol Ko pokrije nogometna igri-ica po Jugoslaviji sneg ali ko e zaradi snežnih zametov po-ovanje večkrat ovirano, tedai :e tekmovanje za nogometno prvenstvo kar prekine za ne-cnj časa in nogometna moštva zkoristijo odmor, da odidejo la gostovanja v toplejše kraie ili pa vsaj v take, kjer je ver-etnost. da ni mnogo snega. Podobno je tudi s košarkarji, ti v Jugoslaviji še nimajo nnogo pokritih igrišč. Tako jotuje košarkarska ekipa Mla-losti iz Zagreba 20. decembra :a turnejo v Francijo, kjer bo grala v Parizu, Marseilieu m 1'culonu. Nogometaši zagrebškega Di-rama se odpravljajo v drugi V sredo 8. t. m. je bil v Gorici, v dvorani pri »Zlatem pajku« namiznoteniški dvoboj med Slovenskim dijaškim društvom «Simon Gregorčič« iz Gorice in Srednješolsko - akademskim športnim klubom iz Trsta. Proti vsakemu pričakovanju so Goričani dosegli neodločen rezultat, z malo več vneme pa bi tudi lahko zmagali. Tržačani so verjetno srna-trali to tekmo za prelahko, zato niso preveč trenirali. V tržaškem moštvu so igrali Oton Berce, Mitja Volčič, Ne-bojša Višnovec in Cene Baša; v gonškem pa Filibert Bene-detič, Aleš Gruden, Aldo Bavcon in Andrej Černigoj. Tehnični rezultati : 1. Berce - Benedetič 0-2 2. Berce - Gruden 2-0 3. Berce - Bavcon 2-0 4. Berce - Černigoj 2-0 5. Volčič - Benedetič 1-2 6. Volčič - Gruden 2-0 7. Volčič - Bavcon 2-0 8. Volčič - Černigoj 2-0 9. Višnovec - Benedetič 0-2 10. Višnovec - Gruden 0-2 11. Višnovec - Bavcon 2-1 12. Višnovec - Černigoj 2-1 13. Baša - Benedetič 0-2 14. Baša - Gruden 1-2 15. Baša - Bavcon 0-2 16. Baša - Černigoj 0-2 Končno stanje: 8-8. Kot vidimo, se je pri Goričanih zlasti odlikoval Benedetič, ki je premagal vse nasprotnike in pri tem le en set izgubil. Pri Tržačanih pa sta dosegla po tri zmage Berce in Volčič, medtem ko je Baša utrpel štiri poraze. Prav bo, če se nasprotniki kmalu zopet srečajo v Trstu. Štirikrat finalist in dvakrat zmaguvalec Začetek letošnje namizno teniške sezone po svetu je pripa-j dal jugoslovanskemu prvaku I žarku Dolinarju. Na štirih velikih mednarodnih turnirjih v novembru in decembru, na katerih so bili zbrani malone vsi igralci z uradne svetovne rang-lestvice za 1954, je Dolinar zasedel dve prvi in dve drugi mesti. Na vseh turnirjih od j Dunaja do Stockholma je bil finalist. Te uspehe je dosegel s sijajnimi zmagami nad najboljšimi mojstri «bele žogice«, kot so Fiisberg, Tereba, Leach, Stipek in drugi. DUNAJ — Mednarodno prvenstvo Avstrije: 1. Andreadis, 2. Dolinar. Na tem turnirju so sodelovali še Štipek. Harango-zo, Leach, Roothofl, Kocijan, Tereba, Fiisberg. BEOGRAD — Mednarodno prvenstvo Jugoslavije: 1. Dolinar. 2. Fiisberg. Iz vrst svetovne elite so nastopili poleg prvih dveh še Leach, Haran-gozo. Reuter, Gyetvai, Sepeszi. Just. INSSBRUCK — Mednarodni turnir: 1. Harangozo. 2. Dolinar. Razen njih dveh sta nastopila tudi Ogimura in Freundorfer. STOCKHOLM — Mednarodno prvenstvo Skandinavije: 1. Dolinar, 2. Fiisberg. Z rang lestvice desetorice najboljših na svetu so nastopili: Dolinar, Fiisberg, Ogimura, Andreadis, Harangozo, Stipek, Tereba in Leach. Z naraščanjem krize' v trži-ških Združenih jadranskih ladjedelnicah kakor tudj z naraščanjem gospodarske krize na Goriškem se množija tudi socialna vprašanja prebivalstva po naši kraških vaseh, katerih prebivalstvo je vedno težilo po delu v bližnjih industrijskih in gospodarskih središčih. Posebno se naraščanje teh socialnih vprašanj kaže med mladino, ker na primer v CRDA v Tržiču kakor tudi v goriških podjetijh mladih ljudi skoraj ne zaposlujejo. Zato se kraška mladina preživlja s pobiranjem ostankov iz prve svetovne vojne, ki so raztrer seui m zakopani naokoli. S pobiranjem izstrelkov in starega železa se je na Krasu, lahko bi rekli, izoblikoval povsem nov poklic, o katerem se v sindikalnih pogodbah ne piše- in za katerega ni nobenih zakonskih predpisov, kaj šele socialnega skrbstva. In vendar je izvajanje tega poklica skrajno nevarno, ne da bi bili pobiralci železa zaščiteni in kako drugače preskrbljeni za primer nesreče. Kajti nesreče so pri pobiranju streliva zelo pogoste, o čemer vedo veliko povedati Kraševci, ki so sati že precej žrtev pri opravinn;u tega poklica. Prav te dni, ,n sicer v četrtek sta se kot žrtvi eksplozije granate hudo ponesrečila dva jameljska otroka. Nesrečo si lahko razlagamo samo na tak način, aa sta strelivo našla pri nekom, ki ga je pobral na gmajni, da b: odstranil sm.uhiik, vendar pa je zaradi nju ie rnprevidnosti prišlo do iieoviČMkovane eksplozije. ponesrečila sta Se d.ivatletni Vladimir Soban in sedemletni Alojz Brumat. Vai::i župnik ju je takoj s svojim avtomobilom odpeljal v tržiš.ko bolnišnico, kjer so ju pregledali in ugotovili, da se je starejši huje poškodoval, da so mu izstrelki zlomili piščal in ga poškodovali po vsem telesu, medtem pa so mlajšemu prizadejali le večjo rano na desni nogi. Prvi se bo moral zdraviti okoli 40 dni, drugi pa le osem dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Obenem naj bo ta nesreča, kj k sreči ni povzročila smrtnih žrtev, opomin staršem, naj pazijo na otroke. Oblasti pa naj po vzgledu v Trstu poskrbijo za primerno propagandno gradivo, kjer naj bo s slikami nazorno pokazano, kakšni vojni ostanki so nevarni in kaj se lahko zgodi, če se jih kdo dotika. Nagrajevanje se je vrstilo ! lo 13. plačo upokojencem so-po kategorijah. V A katego-1 cialnega skrbstva in državnim riji je'prvo nagrado , v znesku upokojencem po sledečem redu: 2.000 lir prejel za bikca An-1 Upokojencem INPS: 11. t.m. drej Levpušček iz P.evme. dru- od črke A do E; 13. t. m. od go nagrado v isti kategoriji v črke F do M; 14. t. m. od črke znesku 1.500 lir pa Franc N do R in 15. t. m. od črke S Klančič iz Ločnika. V drugi do Z. kategoriji junic starejših od 18 mesecev je dobil drugo nagrado v znesku 2500 lir Anton Tomšič iz Sovodenj. Peto nagrado v isti kategoriji v znesku 1.000- lir je prejel Franc Lupin iz Standreža. V kategoriji, v kateri so nagrajevali lastnike krav, je preiel nagrado v znesku 1.000 lir tudi Ignac Maraš iz Steverjana. Največ nagrad je odneslo kmetijsko posestvo «Castello di Kpessa«. Državnim upokojencem: 16. II. m. od črke A do E: 17. t.m. i od črke F do M: 18. t. m. od j črke N do R in 20. t. m. od črke S do Z. Za vse tiste, ki bi se v določenih dneh ne javili, bo izplačevanje od 20. t. m. dalje, i Trinajsto p*eča upokojencev Pokrajinsko ravnateljstvo pošt sporoča, da bo izplačeva- Seja pokrajinskega sveta v Gorici Upravni odbor pokrajinskega sveta je na svoji zadnji seji določil za 18. december ob 15. uri ponovno sejo pokrajinskega sveta za Goriško. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Žensl ka padi a z mo torja po d avto ki jc je d o sm s r rti po vozil Okoliški živinorejci nagrajeni na Andrejevem se|mu Kot smo poročali, je bila v okviru Andrejevega semnja razstava goveje živine, na katero so okoliški živinorejci pripeljali okrog 70 glav živine, med katero so bile krave, junice in biki. Razstavljeno živino si je ogledala posebna komisija, ki je že določila nagrade, katere bodo razdelili ob posebni prireditvi. Njen brot motociklist je bil oproščen nenamernega umora Letos maja se je pripetila na cesti Redipulja-Ronke cestna nesreča, v kateri je izgubila življenje komaj 17-letna Dina Planis iz Gorice, Smrt mlade Planis je zelo presunila Goričane, še nosebej zaradi nesrečnega naključja, da je hjeno smrt nehote zakrivil njen 29-letni brat Giuseppe, ki je vozil lambreto, s katere je padla mlada Lina. Zaradi tega je moral Giuseppe Planis včeraj pred goriške sodnike. ki-, so razen njega poklicali na proce3 tudi številne priče. Zanimivo je bilo poročilo Egidia Menegottija iz Trsta, ki je vozil Fiat TS 10730. pod katerega je padla nesrečna Lina. Sodnikom in policijskim oblastem je Menegotti izjavil, da je na poti iz Ronk proti Gradiški pri postaji v Redi-puljah nenadoma zagledal pred seboj lambreto, ki je zaradi izgubljenega ravnotežja nenadoma prešla z desne na levo stran ceste,. Pri tem je dekle, vrglo s sedeža in je padla pred kolesa avtomobila tako nenadoma. da Menegotti sploh ni utegnil pritisniti na zavore. Vprašanje je nastalo, zakaj je lambreta izgubila ravnotežje. O tem so pričali gostilničar Egidio Gregorj iz Re-dipulja in pa oče in sin Fa-bria, ki sta privozila proti postaji v isti smeri kakor nesrečni lambretist. Zdi se, da je Planis vozil s precejšnjo naglico in da je mlada Lina sedela na vozilu postrani, kar je zelo nevarno za hitre vožnje. Pred lambretistom se je nenadoma pojavila skupina ljudi; neki motorist je popravljal pokvarjeno vozilo, mimo njega pa sta se s kolesom pripeljala Paolo in Giu- seppe Fabris. Planis je hotel prehiteti vse tri, pa je pri tem zadel v kolesarja Giuseppeja Fabrisa, ki naj bi se po pripovedovanju obtoženega nenadoma premaknili bolj na levo m s tem povzročil lam-bretistu izgubo ravnotežja. Točno je bilo dokazano le, da je vozilo šlo iz prave smeri in se je zaradi tega zvrnilo in vrglo Lino kakih 5 metrov naprej naravnost pod kolesa tržaškega avtomobilista. Sodniki so upoštevali okoliščine, v katerih se je znašel oboteženi, in ga oprostili kazni z motivacijo, da ni storil kaznivega dejanja. Kakor blis^ se je raznesla po vsej Beneški Sloveniji novica, da so obiskali člani jugoslovanske komisije naše doline. Vsi naši ljudje so iz časopisov izvedeli ali slišali po radiu, da je te dni v Vidmu jugoslovanska komisija, ki se pogaja z italijanskimi oblastmi, da bi uredili obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo. Vsi naši kmetje, ki živijo v obmejnem pasu, želijo in težko pričakujejo, da bi se ta promet uredil na najboljši način. Ureditev prometa bi bila v obojestransko korist, a posebno za naše ljudi, ker bi jim bilo to v veliko gospodarsko korist, hkrati pa bi se u-resničile stare želje beneških Slovencev, da bi mogli obiskovati, ne da bi zadevali na ovire, svoje sosede, sorodnike, brate in sestre, ki živijo na drugi strani meje. Po vaseh, v' hišah, po gostilnah, po poteh in v avtobusih, povsod se je slišalo v ponedeljek komentiranje o obisku te komisije. «Jugoslo-vanska komisija je bila po naših dolinah«, so govorili ljudje. Drugi so vpraševali: «Kakšna komisija je bila?« Tisti, ki so vedeli in govorili s članj te komisije, so jim povedali, za kaj gre. Povedali so jim, da so bili člani te komisije zgovorni ljudje. Razgo-varjali so se s kmeti, pili v njihovi družbi in jim ponujali cigarete, «Oh škoda«. —' so rekli nekateri, «da niso prišli še v naše vasi«. «Potolažite se, pridejo pa drugič v tiste vasi, kjer še niso bili, saj kodo ostali 15 dni v Vidmu«, so jim odgovarjali kmetje, ki so pili v družbi komisije. Prebivalci so vprašali tudi, ali se je jugoslovanska komisija zanimala za življenje naših ljudi. Rekli so, da bi bilo treba povedati komisiji, da živijo beneški Slovenci pasje življenje, da jih tarejo previsoki davki, da nimajo sol v materinem jeziku in da če se hočejo preživeti, morajo iti s trebuhom za kruhom v inozemstvo, največ v belgijske rudnike. Treba bi bilo iti k jugoslovanski komisiji — pravijo naši ljudje — in jo prositi, naj stori kaj za nas in naj se Magazzini KMICER UL. TIMEUS 3 (NOVA STAVBA) TEL. 44185 JE VAŠA TRGOVINA V njej dobite: OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 Ur naprej Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV In TELOVNIKOV. — JOPICE od 2.950 lir naprej. — VOLNENE HLAČE po 1.350 lir. —- Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKTH OBLEK v vseh barvah in po najnižjih cenah, AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, AMERIŠKE JOPICE za delo. NOGAVICE, PULOVERJE itd POSKUSITE! pogovorijo z italijansko vlado o tem, da bodo naši delavci hodili služit svoj kruh k svojim bratom, v Slovenijo. Ce bi prišlo do tega. potem bi beneški Slovenci lahko upali v boljše življenje. Ze nad tisoč let živi naše ljudstvo v teh gorskih vaseh vedno v miru in prijateljstvu s svojimi slovenskimi brati; preden jih je ločila meja in potem ko se je ta zarezala v njihovo živo telo. Slovenija. Hrvat-ska «Uogarska» so bile domovina naših prednikov in celo naših očetov. Zakaj bi se ne mogli povrniti stari časi? Lahko bi sel Treba je medsebojnega spoštovanja in razumevanja, treba je dobre volje na eni in drugi stran:. Ker naši delavci niso mogli hoditi služit kruh v tiste dežele, v katerih so ga služili njihovi očetje, umirajo sedaj od jetike in pod udarci v belgji-skih rudnikih. Zato vsi naši ljudje želijo, da bi se v tem stvari spremenile. Jonez Jurman. Tihotapci cigaret zopet pred sodniki Se vedno so na redu procesi proti tihotapcem tobaka iz bivšega STO. Včeraj so sodili 33-letnega Alberta Daria iz Me-ster in pa 29-letnega Bruna Ambrosija, ki je sedaj v Švici kot emigrant. Orožniki iz Pie-risa so ju zasačili, ko sta hotela vtihotapiti na italijansko Dario in Ambrosi sta s« pripeljala iz Trsta v avtomo* bilu VE 224559. s katerim st* se namenila v Mestre. Ko st* se pripeljala v Pieris, so J4 nenadoma ustavili orožniki ki so preiskali avtomobil. w njem so našli 19 zavojev a®e* riških cigaret in 30 zavojev cigaret znamke STO. Dario j* izjavil, da je nakupil cigaret* po zelo nizki ceni z name« nom, da jih razdeli med svo« je uslužbence v Mestrah. Go« riško kazensko sodišče je toženca obsodilo na pogojno kazen 61.000 lir vsakega ib zaplembo blaga. Predsed. sodišča: dr. Suich, državni pravdnik De Marši* zapisnikar Omeri. Ul. Formica popravljajo Podjetje Tacchino je začelo! popravljati spodnji del Ulica Formica. Od Gosposke ulic* Pa do Ul. Croce bodo cesto tlakovali; upati je, da bodo pozneje tlakovali tudi gornji dal, ki vodi k mednarodnemu bloku pri Rdeči hiši. KINO CORSO. 17: «Pristaniška fr°n* ta«, M. Brando. VERDI. 17: »Napolitanski voz*i P. Stoppa, CENTRALE. 17: «Orel in kol«, J. Payne in R-ming, barvni film. VITTORIA. 17: ((Zahodno Zanzibara«, barvni film, Steel. od O, ozemlje 1.180 ameriških in tr-1 MODERNO. 17: »Upornih laških cigaret. 1 Atlantika«, barvni film. predvaja DANES 11. t.m. z začetkom ob 18. barvni lil® ff V glavnih vlogah: Rock Hudson Marcie Henderson - Sfeve Cochran Nadvse privlačen in zanimiv fih11 ff MotoGuzzi.. ZN1ZANE CENE A1RONE TURIZEM 250 ....... AIRONE ŠPORT 250 ............. ZIGOLO 98 ccm ...................... ZIGOLO 98 ccm luksuzni .... CARDELLINO 65 ccm............... FALCONE 500 ccm............... FALCONE 500 ŠPORT . ............... GALLETTO 192 štiri prestave .... TOVORNI MOTORJI ZVRNL.TIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH IN DIESEL MOTORJEV. ___ . . . C/“f")Ll Izključni predstavnik: CREM A5 TRST - Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903 349.000 364.000 149.000 163.000 99.500 399.000 419.000 289.000 lir |sj(ennedy! 75U detn 4 *}Ctllll|,lll"|llMII> z istimi lisicami m neoborožena, pa je kljub temu McCa spraznil vanju svoj revolver. . Fotografija, ki je bila objavljena skupaj s casopu . poročili, je kazala črnca, kako ležita v Jarku. Be?ea~,5tjsa. sliko je kazalo, cla jo je snemala urednica Usta iz p kra.ja, ki je »bila slučajno« s svojo flash-kamero v blizmi dogodka. »POSILJEVANJE« Poročilo neke novinarske agencije je govorilo tudi o v na. dogodku «skupjne štirih iz Grovelanda«. Ko je ^ "cdrob' ključ j e, sem sam živel v Južni Floridi ter poznal vse f izmis-nosti, zato ml m bilo težko razlikovati med dejstvi ljenimi podatki. . , . «prinv* Omenjeno poročilo agencije se je začelo takole. pina skupine štirih iz Grovelanda je nastal leta 1949. ko je črncev ugrabila in posilila mlado belo gospodin.10.« n0lji Dejansko se je stvar začela tedaj, ko ta ženska ^ ni pnsla domov. Z možem sta odšla na izlet z uStavil* ter jima je nenadoma počila guma. Neki orne postaj?« in ji ponudili, da jo odpeljejo d? bližnje 1>enC11? vi(jeli nf' kjer bi lahko zaprosila za pomoč. Ponovno so jo tega je slednje jutro skupaj z lastnikom servisne postaje- nl!cogar nastala trditev, da so jo črnci ugrabili, da pa n' °z.ače\a ^ izmed njih identificirati. Sele naslednjega dne J voriti o »posiljevanju«! ulcvarja _* »Zaradi tega zločina se je malo mesto, ki se: »Trijf gojitvijo pomaranč, silno razburilo« sem bial ,jn opari«® miadi omel Samuel Shepherd. Walter Lee Ir tega esum Greenlee so bili aretirani in obtoženi zločina. .vretaciJ • ljenca Ernesta Thomasa so ubili, ko se je up (Nadaljevanje sieu 67 »Kaj se ne bojite, da vas bodo zaradi vašega programa proglasili za rdečkarja?« je vprašal eden izmed Mooreovih pristašev na konferenci, na kateri sem tudi Jaz govoril (Niti republikanski niti demokratični kandidati se niso hoteli pojavit- na tem sestanku, ki so ga organizirali črnci). «Ze toliko časa nas imenujejo črne, da ne vidim, razloga in zaskrbljenost;, če bi nas zdaj imenovali s kakšno drugo barvo.« je odgovoril Moore. Prepričan sem bil, da je bil to dejanski razlog, zakaj sta bila Mocre in njegova žena tako brutalno ubita. To, da je s takim usnehom oboroževal črnce z volilnimi pravicami, je bil hud zločin v očeh belih fanatikov, še huje pa je bilo, da je bil tak neustrašen voditelj. Umor družine Moore Je pripeljal do vsedržavne m mednarodne zahteve, naj se nekaj stori za preprečenje terorja v Floridi. , , , »Država Florida dela vse, kar more. da bi nusla krivce,« je prepričeval tisk inšpektor Elliot. «Našli smo nekaj sledov v bližini kraja dogodkov...« »Sledove?« je vzkliknil govornik na protestnem zborovanju, »sledovi so po vsej Floridi! Ko bi bila beli mož in žena ubita z dinamitom, ste lahko prepričani, da bi policija naslednjega dne zaprla vsaj sto črncev!« Med zborovanjem smo dobili telefonske pozive in pismena sporočila, da bo poslopje zletelo v zrak. Kakor hitro smo dobili takšno sporočilo, smo ga sporočili udeležencem zborovanja. Toda nihče ni zapustil zborovanja, nasprotno, število poslušalcev je rastlo. «Tl ljudje, ki tod okoli mečejo bombe, me ne razumejo,« , je rekla gospa Edith Simpkms, voditeljica neke napredne organizacije iz Južne Karoline. »Mislijo, da nas bodo bombe razdelile, toda v resnici nas povezujejo!« Med zborovanjem je nekdo v cev instalacije za centralno kurjavo spustil plin, ne da bi prižgal. Vse poslopje je bilo polno plina in nevarno je bilo, da pride do eksplozije. Na srečo pa so našli odprto pipo, jo zaprli in prezračili poslopje, tako da do nesreče ni prišlo. Kongres za državljanske pravice je poslal številno delegacijo svojih belih in črnskih delegatov h guvernerju War-renu. Ta jih je povabil na kosilo in obljubljal veliko nagrado za Informacije, ki bi omogočile aretacijo teroristov. Po dolgem času so črnci in belci jedli za isto mizo. Komaj sem se vrnil domov po preiskovanju terorja v Miamiju, me Je vest o drugem barbarskem dejanju v Južni Floridi prisilila, da sem zopet pripravil kovčke. Moja zena mi je komaj utegnila oprati kla-novsko obleko. DVA CRNCA V JARKU Poročilo, ki sem ga slišal po radiu, je bilo zelo kratko, toda žalostno. »Preteklo noe je šerif Willis McCall iz Lake County streljal na dva cmea — jetnika, ki sta hotela pobegniti, ko so ju peljali na novo sojenje, ki ga je določilo vrhovno sodisče ZDA. Eden izmed črncev, Samuel Shepherd, je bil takoj mrtev, medtem ko se drugi, Walter Lee Irvin, bori s smrtjo v bolnišnici Eustis.« Ni nič izrednega, da policaji na Jugu ubijejo črnce, za katere pravijo, da so se upirali aretaciji ali pa da so poskusili pobegniti. To se dogaja vsak dan. Toda ta dva nista bila navadna jetnika in McCall ni bil navaden šerif. T: dve žrtvi sta pripadali po svoji žalostni usodi znanj «skucim štirih iz Grovelanda«, katere primer je povzročil svetovno zanimanje, potem ko so jih obtožil! ugrabitve bele žene v Grovelandu v Floridi. Sedaj je specialni policijski revolver McCalla. spremenil odločbo vrhovnega sodisca ZDA. zato rem se odločil, da posvetim v ozadje tega primera. Stopil sem v letalo za mesto Orlando, od koder sem se peljal z avtobusom v Eustis. Ko je moje letalo pristalo, sem kupil krajevne liste. Medtem ko je avtobus peljal skozi plantaže pomaranč, okrašene s palmami m posejane z malimi jezeri, je bilo težko verjeti, da je tako lepa in mirna zemlja povzročila tako strašno plemensko mržnjo m nasilja Kn Klux Klana. Toda zavedal sem se pač, da tega nasilja nista izzvala niti podnebje niti zemljišče, ^marveč pohlep skupine ljudi, ki kopičijo kapitale na ta način, da naganjajo neke ljudi proti drugim. Začel sem proučevati in zapisovati časopisna poročila o tem primeru^ MeCallove trditve' so bile zelo preproste, dejansko preveč preproste. Na njegovem avtomobilu je počila guma, jetnika sta ga napadla, da bi zbežala, on pa je bil prisiljen streljati nanju. Glavna težava, da bi lahko kdo verjel takemu pojasnilu, je bila ta. da sta bila oba jetnika zvezana rtmvorn' uredili* STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH) tl. 6 Ul. 'I*<1. - Telefon itevllka »3-808 lu ~ rt)*nl Z MI - uSuilICA SV. FRANČIŠKA it, 10 — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 13.30 ... od 1» . 1« - TeL i 'tl* — Cene oalaeov- /.» v«»k mm vlJine v lirtul I stolpe* trgovski 60 firianino up-avnl |00, i*mrtr«ce »0 lir — Za FLRJ za vsak mtr. Jirine 1 ’ v‘l“ og.aL p., IV din -Tl»k. T.sk*-skl ravod ZTT - Podri,tn Dor.rv ... S Pellic,, .-M Tei 33-83 - Rokopisi se n- vrUMJo ■" ' - -----!—j—' - . ■ .. - ■ ■■ - -1 . ■ 2^0 dl**' NAROČNINA; Cona A: mese«!,* 350, Četrtletna 80U polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavije: Izvod :0. Slo'10’ PoStm tekotl račun za STO 'ZVU Založništvo trSaSkega tlaka Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokrattenega Inozem. tiska. )} /(5z rr$ , tuje, Ljubljana Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928 tek. račun ort Narodni banki v Ljubljani «04 . T . 375 — Izdaja ZaloJfilštvo tržaškega * s