L ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 . 47—B3 47 K a t j a S t u r m - S c h n a b l ODMEV FRANCOSKE REVOLUCIJE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM Predavanje na kolokviju »Odmev francoske revo­ lucije in spomini nanjo«, ki ga je priredila Sloven­ ska matica v Ljubljani 20. in 21. novembra 1989. Francoska revolucija je kulminacijski dogodek, ki so ga pripravljala, po­ vzročala in omogočala dolgotrajna socialna in intelektualna vrenja v teku 18. stoletja. Za časa Ludvika XlV.-je doživela absolutistična monarhija svoj vrhu­ nec, 18. stoletje pa je pomenilo njen končni propad. Socialna nasprotja med vladajočimi privilegiranimi sloji — dvorom, aristokracijo, cerkvenimi mogotci — in narodom so se v teku 18. stoletja stopnjevala. Del prebivalstva, predvsem kmečkega in malomeščanskega, je obubožal do skrajnosti, medtem ko so privi­ legirani sloji živeli v materialnem blišču in — ob istočasnem propadanju nravi — v moralni bedi. To se je izražalo med drugim v kupljivosti in podkupljivosti državnih institucij (pravosodja, parlamentov itd.) in v ciničnem odnosu laičnih in cerkvenih mogotcev do ljudstva. Vse to je bičal Beaumarchais v svoji sati­ rični komediji »Les noces de Figaro ou la folle journée«, ki je služila A. T. Lin­ hartu za podlago njegovega »Matička«.1 Dodatno pogubno za gospodarstvo pa je bila francoska udeležba pri tako imenovani avstrijski nàsledstveni vojni (1756—1763), kar so najbolj občutile obubožane ljudske mase. S socialne plati je bila francoska revolucija torej programirana in neizbežna. Vsebinski kakovostni skok v smer preureditve družbenega reda pa so bili miselni procesi in njihovi rezultati, ki so dosegli svojo kulminacijsko točko na eni strani v proglasitvi človekovih pravic in na drugi strani v končni uvelja­ vitvi pozitivne znanosti. Človekove pravice, ki jih je zastopalo prvotno krščan­ stvo, sta si v srednjem veku podredili aristokracija in cerkev s pomočjo fevdal­ nega reda. Filozofijo si je podredila teologija — philosophia ancilla Theologiae — in s tem ovirala svobodni razvoj znanosti. Evropski človek se je znašel v no­ vem fizičnem in duhovnem suženjstvu, postal je objekt fevdalnih sil. Huma­ nisti so v 14. stoletju sicer obnovili antične prosvetiteljske ideale — človekovo dostojanstvo in svoboda, spoznanje na podlagi lastnega razuma, ločitev teolo­ gije od filozofije itd. —, vendar do vsega tega široki ljudski sloji niso imeli do­ stopa. Oblastniške sile so nasilno branile svoj primat nad filozofijo. Giordano Bruno je še leta 1600 zgorel na grmadi, Galileo Galilei pa se je moral še leta 1633 javno odreči svojim spoznanjem, da mu je sveta inkvizicija prizanesla. Vendar se razvoj ni več dal ustaviti: Amerika je bila odkrita, v Angliji se je razvijal empirizem, v Franciji pa je René Descartes (1596—1650) ponovno uvedel kategorijo RAZUM/RAISON kot nositeljico človekovega spoznanja ter legitimiral ločitev teološkega mišljenja od filozofskega s svojim »Discours de la méthode«.2 Descartes dokaže na podlagi štirih pravil, da se mora človek osvo­ boditi z lastnim hotenjem vsake tuje ali tradicionalne veljavnosti (autorité), da lahko proučuje svet z lastnim razumom na podlagi evidentnih dejstev. Karte- zijanski racionalizem in njegovo pravilo o evidenčnosti sta izhodna točka fran­ coskih filozofov v 18. stoletju, ki pridejo s pomočjo rezultatov angleških empi- ristov do novega kritičnega racionalizma, za katerega je edina avtoriteta za 1 K. Sturm-Schnabl, slovenski narodni preporod in njegovi neposredni odnosi s francoskim razsvetljenstvom In janzenlzmom. Zgodovinski časopis 43 (1989), 362. ^ Bene Descartes, Le Discours de la Méthode pour bien conduire sa raison et chercher la vérité dans les sciences. 1637. 48 K. STURM-SCHNABL: ODMEV FRANCOSKE REVOLUCIJE . . . spoznanje razum. Kakovostni skok od Descartesa dalje je v tem, da razsvet­ ljenci podvržejo racionalni preiskavi tudi teološke kategorije (Descartes sam jih še ni izpodbijal), npr. božje razodetje, dogme, krščansko moralo prav tako kot politične in družbene institucije. S tem se je filozofija končno ločila od teo­ logije. Pozitivistična filozofija je v službi eksaktnih znanosti in jim nudi ustrez­ ne metode proučevanja. Vprašanje, ki se zdaj postavlja, je KAKO in ne več ZAKAJ. Razsvetljeni človek se je rešil metafizičnega strahu in postal svoj lastni SUBJEKT, sam sebi odgovoren, pripravljen proučiti svet z lastnim razumom v lastno korist, za svojo srečo na tem svetu. Znanost zamenja metafiziko in filozofski duh rodi novi humanizem — vero v napredek človeka in družbe. Filozofi, z Voltairejem in Rousseaujem na čelu, razmišljajo o tem, kako si naj človek kot posameznik ustvari individualno srečo in kako se naj le-ta ustvari tudi za celotno nacijo (družbo). Politični ideal postane demokracija. Civilizacija naj bi se razvila na podlagi miru, svobode, pravičnosti in dobrobiti človeka. Zato razvije Voltaire ekonomski program, v katerem je »poljedelstvo prva izmed potrebnih obrti-«, trgovina pa vir bogastva in moči vsake nacije. Krona civilizacije pa naj bi bile lepe umetnosti in intelektualno udejstvovanje. Sam je uresničil agrarno-eko- nomski socialni program v Freneyu: »Un repaire de 40 sauvages est devenu une petite ville opulente habitée par 1200 personnes utiles« piše leta 1775 Bau- deau-ju. Voltaire in Rousseau sta razširjala svoje ideje v leposlovnih, polemič­ nih in filozofskih spisih. Ze leta 1761 so v stanovskem gledališču v Ljubljani gostovali Italijani z Voltairejevo dramo Nadine4. Enciklopedisti, predvsem Denis Diderot (1713— 1784) in Jean Baptiste le Ronde d'Alembert (1717—1783), pa zbirajo vse po­ datke, ki jih nudijo eksaktne znanosti v »enciklopediji«5 in sprožijo s tem pravo evforijo po znanstvenem udejstvovanju na podlagi empirike in eksperimenta. Med Slovenci je prvi pristaš novega, dejansko revolucionarnega modela mišlje­ nja JANEZ ŽIGA POPOVIC (1705-1774). Se čisto v stilu baročnih eruditov se ukvarja z raznoraznim! panogami — s filologijo, botaniko, geografijo, topono­ mastiku, leksikografijo, jezikoslovjem itd, vendar že v duhu razsvetljenstva z empiričnim pristopom, na podlagi eksaktnih znanstvenih analiz. Kot botanik in toponomast spozna važnost ljudskih nazivov za rastline in toponime Pri tem se sooča tudi z raznimi dialekti, prepozna njihovo funkcijo in pomen v strukturi jezika. Na podlagi tega analitičnega spoznanja pa je Popovič znan­ stveno utemeljil, da je slovenščina kljub dialektalni raznolikosti en sam jezik.8 Nadalje je razmišljal o slovenskem pravopisu na osnovi enega samega znaka za vsak fonem.' Gradivo, ki ga je zbral za slovenski slovar, je prepustil Po- hhnu, od tega ga je dobil Vodnik, preko njega pa se je končno zlilo v Pleterš- nikov slovar. Popoviča so cenili vsi slovenski preporoditelji, od Pohlina in Lin­ harta do Kopitarja in Vodnika. Enciklopedijski pristop k znanosti se je končno na široko razvejal v Zoiso­ vem krogu. A. T. Linhart pa je uresničil Voltairejevo zahtevo po novem zgodo- vinopisju. Z enciklopedijskim pristopom se uveljavljajo filozofske ideje o indi- sposobnm S 6 l ' ^ v e ^ a ^ Ä . ^ P 0 S t ^ 1 0 m a l h n o r,a?*oäno mesto, v katerem av l 1200 ВД^еА^тИЗ™ - 9750S°pk)rls~l8°2T8rsS c o m P l è t e s đ e V o l t a l r e «• correspondance Wn^ÄÄSKmt IBÄ "̂1 V iretekU11 St0letJlh- П teatro " a U a n° a L 'u°- 5 Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers. Paris 1751- 1780. » Untersuchungen vom Meer, die auf Veranlassung einer Schrift De Columnl« Hrroniia welche der hochberühmte Professor Altorf, Herr Chris. GottT Schwarz h e r a u s g e b e n nehS andern zu derselben gehörigen Anmerkungen von einem Liebhabi^ d^r Natur l lh?! I nd der I h f lologie vorgetragen werden. Frankfurt und Leipzig 1750 336 337 «an»"enre und der Phi- tako pile3 s V o v I n l k f p ^ ^ r ê na3ttrPr2T8.POSebe3 d a l n a p W t i č r t d z a S l n *• l n ^сег »» • * " K. Sturm-Schnabl, Die slowenische Lexikographie. V Handbücher zur Sorach und Knm . . . Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • 1991 • 1 49 vidualni vrednosti slehernega človeka in naroda: upoštevati se mora vsako evidentno izpričano dejstvo, treba je pisati zgodovino ljudi in he zgodovino mogotcev. Voltaire pravi : »On n'a fait que l'histoire des rois, mais on n'a point fait celle de la-nation. II.semble que pendant ' quatorze cent ans il n'y ait eu dans les Gaules que des rois, des ministres et des généraux; mais nos moeurs, nos lois, nos costumes, notre esprit ne sont donc rien?«9 Prav v tem Voltaireje- .vem duhu je napisal Linhart svojo zgodovino Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Österreichs. Laybach I 1788, II 1791 (II, 230 s. citira Linhart tudi Popoviča). Ce se nočemo posvetiti odmevu francoske revolucije na slovenskem Koro­ škem, je' treba ponovno poudariti, da je francoska revolucija pač kulminacijski dogodek, zaključek socialnih razvojev in dolgotrajnih intelektualnih procesov, osnovno revolucionarno dejstvo pa kakovostni skok v filozofski misli v odnosu do samorazumevanja človeka, ki je postal sam svoj subjekt s pravico in dolž­ nostjo, da si kuje svojo srečo na"* tem svetu. V tem smislu najdemo odmeve francoskih idej tudi med Korošci že dokaj zgodaj. Tako je Ožbalt Gutsman (1725—1790), četudi jezuit in pridigar, v zrcalu svojega znanstvenega pristopa v svoji gramatiki1 0 in slovarju11 vendar razsvetljenec in enciklopedist. Tudi nje­ gova filološko-lingvistična dela se ujemajo z idejo individualnosti in samoure- sničevanja slovenskega naroda.12 Pesnika'Urbana Jarnika (1784—1844) pa bi lahko označili z današnjo terminologijo za jezikoslovca, politologa,' agronoma. Predvsem njegova knjižica o sadjarstvu13 je v skladu z Voltairejevo zahtevo, da naj je kmetijstvo prva med potrebnimi obrtmi. Knjigo mu je pomagal se­ staviti Franz Grundtner (1767—1827), agronom in ekonom ter nadvse uspešen upravitelj posestev in podjetij grofa Eggerja. Grundtner je bil pristaš franco­ skih idej in član frankofilskih.krogov v Celovcu.14"Prevedel je nekaj brambov- •skih pesmi, vendar je to-'storil na izrecno zahtevo okrožnega glavarja Frade^- necka.15 Med nemškim plemstvom in'bogatim meščanstvom so se širile ideje fran­ coskega razsvetljenstva v drugi polovici 18. stoletja.' Tako je bila ustanovljena kmetijska družba leta 1765.16 Kakor so v Ljubljani že leta 1761 igrali Voltaire­ jevo dramo Nadine, tako zasledimo ha spisku knjigarne Waliser v Celovcu leta 1787 kar pet strani francoskih knjig, med njimi tudi Voltaireja in Rousseauja in celo L'apologie de la Bastille.17 Grof Ulm piše 1810 med drugim o frankofil- skih aristokratskih in meščanskih krogih:18 »Ze nekaj let imajo razne sumljivo nastrojene osebe dnevno zborovanja pri gostilničarju Vincencu Schliebru, de- ' loma pri gostilničarju Gstirnerju Lendu (imenovano pri Welschu) in tudi pri Zapfenwirtu Haslingerju v vetrinjskem predmestju so se zbirali. Ob tem so predvsem prebirali tuje časopise, vse kar je zadevalo francosko vlado so entu- 9 »Pisala se je zgodovina kraljev In sploh ne zgodovina nacije. Zdi se, da tisoč štiristo let v Galiji ni bilo nikogar razen kraljev, ministrov in generalov; vendar, naše nravi, naši zakoni, naši običaji, naš duh. vse to naj ne bi bilo nič?« (prevedla K. St. Seh.). — Oeuvres complètes de Voltaire 35. Correspondance m . Années 1738—1740, Nr. 938 — 1393. Paris 1880, 374. V pismu: 1234, A. M. Le Marquis d'Argenson. A Bruxelles, le 26 janvier 1740. lu Oswald Gutsmann, Windische Sprachlehre. Klagenfurt 1777. 11 Oswald Gutsmann, Deutsch-Windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutsch- ten windischen Wörter. Klagenfurt 1789. 12 Th. Domej, Slovenska jezikovna misel na Koroškem v 18. stoletju. V: Obdobja 1, Razsvet- ljenstvo. Ljubljana 1979, 195—208. •P Sadje — Reja ali Navuk Kako Se more prav lehko, ino V kratkem zhasu nikar ko ve- liko dobreh, ino sdraveh dreves podrediti, temozh tudi narshlahtnejshe sadje sadobiti. Is Niem- shkega V Slovenji jesik preneshen, ino pomnoshen. v Zelouzu 1817. Per joanesu Leonu, miest- nemu Natiskavzu. 14 M. Ortner, Aus der Franzosenzeit in Kärnten. Zeugnisse zur inneren Geschichte der Epo- che der Regierung des Kaisers Franz. Carinthia I. Klagenfurt 1925. 75—96. 15 F. Kotnik, Pesme za deželski bran. V: CZN 10, (1911), 80—84. 18 J. Burger, Album zur Erinnerung an den 100-jährigen Bestand der k. k. Landwirtschafts- Gesellschaft. Klagenfurt 1865. 17 Fortgesetztes Verzeichniß derjenigen neuen Bücher, welche Bey Carl Friedrich Walliser Buchhändlern in Klagenfurt zu haben sind. 1787. (Izvod tega tiskanega »prodajnega kataloga« sem našla v knjižnici deželnega muzeja v Celovcu, K. St. Sch.) 18 M. Ortner, op. cit., str. 88 in 89. (Stadt- und Landrechtspräsident Ferdinand Freyh. v. Ulm an den Präsidenten der Polizeihofstelle Freiherrn von Hager.) 50 K. STURM-SCHNABL: ODMEV FRANCOSKE REVOLUCIJE . . . ziastično povzdigovali, nasprotno pa so vsako uredbo deželnega kneza zlona­ merno smešil i . . . Med sovražnikovo okupacijo so si tile ljudje dovoljevali na vseh javnih prostorih nesramno izražati odvratne pripombe o naši dobrodelni ustavi. Postali so vneti branitelji vsake, še tako mučne uredbe tujih mogotcev in glasno so razglašali svoje upanje, da Koroška nikoli več ne bi prišla pod -avstrijsko suverenost.« (Prevedla K. St. Sch.) f Med aristokrati je bil najbolj znan frankofil baron Franz von Herbert, ki ga j e. izdal za jakobinca Hohenwart kot obtoženec pri procesu proti jakobin- cem na Dunaju leta 1794,19 med meščani brata Moro iz Vetrinja, tiskar Klein- mayr in drugi. V Celovcu je obstajala framazonska loža «-Zur wohltätigen Ma­ rianne«, ki pa je bila leta 1785 s patentom Jožefa II. razpuščena.20-Vsi ti pristaši razsvetljenstva — aristokrati, meščani in jožefinistično usmerjena duhovščina — so pozdravili francosko revolucijo z navdušenjem. Ko je pod Francem I. na­ stopila gonja proti vsemu, kar je bilo naklonjeno »-francoskim-« idejam, so se pristaši razsvetljenstva srečavali v gostilnah, oziroma aristokrati v Herbertovi hiši. . y 1809, tik pred vojno, je dunajska vlada poslala ovaduha, da poizve, kdo je na Koroškem frankofil. Tik po 11. januarju 1810, takoj ko so Francozi po skle­ nitvi Schönbrunnskega miru zapustili Celovec, je predsednik dvornega policij­ skega urada baron Hager zahteval od okrožnega glavarja Fradenecka in pred­ sednika deželnega sodišča grofa Ulma (menda tudi od škofa Salma) politično oceno oseb, ki jih je 1809. leta poslani ovaduh v svojem poročilu naštel. Frade- neck se je temu odzval 1. februarja leta 1810. Naštel in označil je devet oseb. Barona Herberta je očitno skušal ščititi s tem, da ga je opisal kot čudaka. Tudi ostale osebe je bolj ali manj razbremenjeval.21 Med njimi so očitno trije sloven­ ski duhovniki: Karl Priorie, kurat v Podljubelju, kaplan Mihael Kopreinik iz Kaple ob Dravi in dekan Mitsch iz Kaple ob Dravi, za katerega Fradeneck pravi, da je bil framazon oziroma član tajnega društva.22 Grof Ulm se odzove Hagerjevi zahtevi 15. februarja ter ocenjuje 35 oseb in še vso družino barona Herberta zelo negativno, med njimi tudi Grundtnerja. Po imenih sodeč bi bil lahko še kdo izmed navedenih oseb Slovenec (Pistotnig, Okorn). Ulmovo pismo je strupeno in polno novih oziroma dodatnih obtožb. Tako so torej bili maloštevilni razsvetljenski slovenski izobraženci na Ko­ roškem včlanjeni v razne frankofilske nemške kroge. In ker so laični izobra­ ženci že po svoji poklicni potrebi bili vključeni v nemško družbo, verjetno za marsikoga ne vemo. Marsikaj bi se še našlo v koroškem deželnem arhivu v Ce­ lovcu. Za Gutsmana sem zvedela, da se je našla neka zapuščina, med katero so tudi dokumenti o fondu, ki ga je ustanovil za študente. Pretežno je bilo slovensko prebivalstvo na Koroškem seveda kmečkega stanu. Za to prebivalstvo pravi podkralj princ Eugène de Beauharnais, pastorek Napoleona, v svojih memoarih za leto 1809123 »Prebivalci Kranjske in Koroške so se Francozov sicer bali, niso jih pa sovražili, priznali so njihovo strogo di- sciplino. Brez nevolje so se spominjali na prejšnja bivanja francoskih armad prï njih. Veliko bolj so se bali madžarskega in hrvaškega vojaštva, ki jih je 19 D. Zwitter - Tehovnik, Wirkungen der französischen Revolution in Krairi. Wien—Salzburg 1975, 145. 4> R. Cefarln, Kärnten und die Freimaurerei. Wien 1932, 75—124. (Nachdruck der Ausgabe von 1932. Buchhandlung Magnet/Kärntner Antiquariat Völkermarkt 1988.) 21 M. Ortner, op. cit. 4 R. Cefarln, op. cit., str. 87—91 : »Josef Anton Mitsch; ein Kärntner Slovene, wurde am 16. Jänner 1754 in St. Peter bei Klagenfurt geboren und starb als Propst von Gurnltz im hohen Alter von: 94 Jahren am 16. März 1848... In seinem Nachlaß fand man den freimaurerischen Meister- schurz, den er, allen polizeilichen Verfolgungen zum Trotz, zu verbergen und aufzubewahren verstanden hatte . . .« Mitsch Je avtor dveh filozofskih broSuric : Etwas über die unsterbliche Seele und philosophische Ansichten. Zum Besten des Elisabethinen Kranken Instituts. Klagen- furt. 1817; Aphorismen moralisch-philosophischen Inhalts. Zum Wohle des M. E. Elisabethinen Frauen Konvents, gewidmet vom Propste Mitsch. Klagenfurt 1840. Nekaj teh aforizmov publicira R. Cefarln v navedeni knjigi. 23 Auszüge aus den Memoiren des Prinzen Eugen von Beauharnais, Herzog von Leuchten- berg. Übersetzt und für die »Carinthia« zusammengestellt von Paul F. v. Herbert. V: Carinthla 4 (1859), 29. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 51 ogrožalo.« Prevajalec, ki je izdal pričujoče m e m o a r e v Car inthi i leta 1859, se j e čutil dolžnega da pristavit i sledečo opombo: »tako govori podkral j , jaz samo cit i ram njegove besede v v e r n e m prevodu, ne da bi j ih odobraval« (prevedla K. St. Sch.). I n res, če si pogledamo v Deželnem a r h i v u za Koroško fascikel Franzosen­ zeit 1796-7-1813 42/1 Allgemeines, ki vsebuje letake, časopise, slike, pamflete n a Napoleona in francosko revolucijo, opazimo, da j e vsa proti francoska propa­ ganda v nemščini (brambovske pesmi, ki j ih je prevedel G r u n d t n e r , so preve­ dene po izrecnem nalogu graškega gubernija), 2 4 Franci ja, francoska revolucija in Napoleon pa so proglašeni za besne sovražnike avstri jskega nemštva. Avstri­ ja kliče v boj prot i sovražnikom »germanske nacije«. Letaki in proglasi so sila mi l i tantni in sovražni t e r v tonu nemško-nacionalistični in Slovencev sploh ne upoštevajo. Avstri ja je že t a k r a t enostavno ignorirala nacionalno individualnost narodov, nad kater imi je gospodovala. Slovensko kmečko prebivalstvo ni bilo Francozom sovražno. Deloma, ker so francoske čete bile pod strožjo disciplino kakor avstri jske cesarske, ki so povzročale mnogo, več incidentov, deloma pa zato, ker je slovensko kmečko prebivalstvo bilo le precej obveščeno, kaj se je dogajalo v Franci j i t e r je pričakovalo od Francozov podporo v n a r o d n e m raz­ voju in izboljšanje pravnega položaja, k a r se je za časa Il irskih provinc v le-teh tudi zgodilo. Dokaze o obveščenosti našega kmečkega l judstva glede dogodkov v F r a n ­ ciji najdemo že pri bukovnikih. Tako je rožanski bukovnik Miha Andreas (1762 —1821) že leta 1793 napisal pesem o francoski revolucij i : Kje ste leta vi pokoja Mirne leta, kam ste šle? Odi žolda in poboja Sliši inu vidi se. Na Francoskem se začelo, Dobro ve to vsaki sam. Kdaj, kako bo konec vzelo, To je celo skrito nam. Oh! al ni to dosti milo? Ti Paris, mesto hudó! Svojga kralja si umorilo, Kakor volk jagne mlado. Nam in sebi ste storili Mirniga živlenja krej Eden drugiga morili, Bog ve kaj še bo naprej? Reve te ne obžaluje Le Francosko ino mi; Vsa Evropa omaguje, Ker se ji hudó godi. • Večni mora se srditi, Ker namesto nja časti Vidi greh na greh storiti In pobolšanja nič ni«2 5 , V šestem verzu Andreas sam poudarja, da je prebivalstvo obveščeno (Na Francoskem se začelo/dobro ve to vsaki sam), v enajstem verzu pa omenja kra­ lja Ludvika XVI., ki je bil gi l jotiniran j anuar ja 1793, ne pa še kraljice Marije Antoinette, ki je padla pod giljotino oktobra 1793. Andrej Sus ter Drabosnjak (1778—1825), najbolj pomemben in plodovit ko­ roški bukovnik, sicer n ima izrecne pesmi o francoski vojni ali Napoleonu. Ven­ dar v vseh njegovih delih pride do izraza zavest in samozavest človeka, ki se čuti kot subjekt, poleg tega pa še stanovski ponos in zavest kmeta . Brez idej razsvetl jenstva te samozavesti ne bi mogel imeti . Tako piše: »Moja pamet me tako vezhi Da od paura pridejo vse rezhi Zeiu sviet biv nezh 'dr paur kruh kna biu dobiu Sa tudi obeden gospued nabiv rodiv Sazhi stan pride od paura knam Te grof noj firsht inu kaishar sam.«2* » P. Kotnik, op. cit. M Pesme po Koroshkim ino Shtajerskim snane, enokoljko popravlene ino novo slosnene. Na Svetlo dal Matija Ahazel, ze/ar/k kraljev vuzhenik v* Zelov/nkih vi/hih /olah. I. Del Po/ vetne pe/me. V Zelovzi 1833. Nati/njene ino naprodaj per Janesu Leonu. Na str. 10—12 pod naslo­ vom: IV. Franzo/ka Voj/ka (Koro/hka). 211 Andrej Suster Drabosnjak, Suovenje obace, objavil F. Kotnik, Slovenski jezik 4 (1941), 40-r54. 52 K. STURM-SCHNABL: ODMEV FRANCOSKE REVOLUCIJE . . . Ali pa zavest socialne etike : »•Vino pije moj sovražnik noj gre prate jest Jest mam pa glih tui dobro, da mam ano dobro viest-«.27 Razen tega ima Andrej Suster Drabosnjak tudi v svojih dramskih delih, četudi' so po tematiki verske igre (Pasijon, Ghiertenspiel, Igra b zgubljenem sinu) zelo močno izdelan posvetni laični in socialni element. Pastirji so pri njem že kar poklicna skupnost/razred. Vse te poteze ne bi bile možne, če ne bi A. Suster Drabosnjak osvojil na nek način ideje o dostojanstvu človeka, sle­ hernega človeka, kot jih je uveljavilo razsvetljenstvo. Zgleda, da je značilnost za odnos Korošcev do zbivanj, povezanih s franco­ skimi vojnami, neki obči človeški humanizem, ki vidi zlo, ki se godi, na obeh straneh. Ni čutiti sovraštva do sovražnika, ampak obžalovanje slehernega člo­ veka, ki se mu godi hudo. * Sličen tenor najdemo v pesmih izobraženca Urbana Jarnika. V njegovih treh pesmih, ki se nanašajo na Napoleona in na napoleonske vojske, beremo na koncu pesmi »od Zolda«, ki je nastala ob 3. invaziji Francozov na Koroško/3 Zoldni časi, o! bežite! Na njih mesto stopi mir, Ali zadnja kitica pesmi >*Zold« Konca ni vbijanja Krvi prelijanja Grehi človeški so uržah morije Ródi vsi se objemite, Pokončajte vaš prepir!3 0 Moč Bog dodeli nam Tvojim služabnikam Strgati ketine grešne golfije3 1 Se posebno pa v pesmi »-Mir«, 2. kitica: »2e ma kraj sovraštvo jeza Naš sovražnik je nam brat Žlahtna spet ljubezni veza Nas obvije tavžent krat. Ze je žovtne konc morije bratci se ne vbijajo V nožence zdaj meč se skrije Roke si podajajo32 Tudi četrta Jarnikova pesem govori prav o Napoleonu. »Gromite gromači« priča o odporu proti grozotam vojske, kritizira Napoleonovo pohlepnost po zmagi, istočasno pa je razvidno iz naslovov, ki jih dodaja Napoleonu, in iz vi- sokoletečih ciljev, ki mu jih pripisuje, da le nekje občuduje in dojema Napoleo­ nov genij.33 Kak orel visoko leteči vojskarja Prebera svoj rop ino s kremplam proti, Vse tiče poječe po logu vmoriti Njegovo živlenje mrliče rodi On pravi : Le jaz imenujem se stvarnik, Podobe se stvarijo nove skoz meč, Kar stariga je, se sprebrni v novine, Skoz ogenj vojnikov gre staro že preč.3 4 27 op. clt. n o t•P" Z 3 0 1 ?'"*?' K o r ° š k i slovenski bukovnik Andrej Schuster Drabosnjak. V: Die Brücke ' Î E a r n t n e r Kulturzeitschrift 4 (1978), 150—165. „,„. E. Prunč Urban Jarnlk (1784—1844). Textologlsche Grundlagen und lexikologische Unter- 1Ш m - ï ? 5 n e r S p r a c h e - B a n d x- Kritische Edition der Gedichte und Übersetzungen. Klaginfurt w E. Prunč, op. cit. 49. 31 E. Prunč, op. cit. 51. 32 E. Prunč, op. cit. 61. нсиГ'= A ; .? 1 ? d l V a k ' p T e s n l s k i » usoda Janeza Nepomuka Primiča in Urbana Jarnika. Das dichte- LjubUana1970 б Л " Z Р Г ' т ' С U " đ U r t m " J a r n i k ' R a z P r a v e - DissertationsSAZU"VIlA. M E. Pruiič, op. Cit. 44 S., 169. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 53 R é s u m é LES RETENTISSEMENTS DE LA REVOLUTION FRANÇAISE DANS , _ LA CARINTHIE SLOVENE Katja Sturm Schnabl La Révolution française fut l'événement culminant des mouvements sociaux et intellectuels du I 8 e m e siècle. Le pas qualitatif vers le nouvel ordre social fut.marqué d'une part par la Déclaration des Droits de l'homme qui, en contradiction avec la con- ception chrétienne première, ne furent plus reconnus au cours du Moyen Age par la coalition des féodaux et de l'Eglise au larges couches populaires, et d'autre part par la percée ' décisive de la pensée scientifique. Les philosophes des lumières libérèrent l'homme de sa peur métaphysique et étaient les porteparoles d'un nouvel humanisme où l'homme devint lui-même responsable de sa destinée. Janez Žiga Popovič fut chez les Slovènes le premier à transposer scientifiquement les idées des lumières. et à appliquer les résultats de ses réflexions à la situation de la nation et de la langue slovène; d'autres penseurs Slovènes adeptes des lumières lui suivirent, tout particulièrement aussi les intellectuels Slovènes de la Carinthie. Nom- breux parmi eux avaient noué des relations intenses avec les cercles francophiles de la bourgeoisie de langue allemande du pays. ' ' La majeure partie des Slovènes en Carinthie était de souche paysanne. Il est donc d'autant plus remarquable de retrouver les idées des lumières françaises dans la conscience sociale et éthique des paysans poètes — les bukovnikis. Ne soit cité ici que Michael Andreas. Le poète carinthien slovène Urban Jarnik reflète à sa façon les évé- nements en Carinthie lors des guerres napoléoniennes. Mais il est commun à tous de mener leurs réflexions dans des catégories humanistes et antropophiles, l'individu et son malheur personnel devenant sujet de l'oeuvre poétique. La Révolution française et les idées qui ont menées à elle ont eu un impact prompt sur ' la pensée de la population slovène de la Carinthie qui a fait ses aspira- tions socioéthiques et philantropes pour les siennes. VESTNIH' KOROŠKIH PARTIZANOV glasilo Osrednjega odbora koroških partizanov Vestnik koroških partizanov — VKP izhaja v Ljubljani že od leta «67. Iz organizacijskega glasila se je kmalu razvil v strokovno revijo, ki poleg zgodovine koroškega partizanstva obravnava tudi druga vprašanja iz zgo- dovine in sodobne problematike koroških Slovencev. VKP občasno z obsež­ nejšimi pregledi dopolnjuje tudi poročanje dnevnega tiska o drugih delih slovenskega zamejstva ter o splošni manjšinski problematiki v svetu. Tematska številka 1-2/1990 objavlja pregledno delo Bogdana 2olnirja »Partizanske tehnike na Koroškem«. 114 strani, cena 150 dinarjev. Vestnik koroških partizanov lahko naročite pri njegovem izdajatelju in za­ ložniku: Osrednji odbor koroških partizanov, YU-61000 Ljubljana, Titova 123, p. p. 501.