pfaiAaim v Leto LXXL, L]ttU]ana, četrtek J5. avgusta Cena lznaja vsak dan -j —---- popoldne, lzvzemsl nedelje In praznike. — InseratJ do 80 petit vrsi a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta DiD 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se na vračajo. UREDNIŠTVO EN UFRAVNIMVO LJUBLJANA, Rnafljena ulica *tev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 21-26 m 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva unča 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova nI 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 posvetovanja v Londonu: Bližajo se kritični tedni za Evropo Angleška vlada skrbno proučuje mednarodni položaj in priporoča skrajno opreznost, ker morajo bližnji tedni prinesti dalekosežne odločitve za nadaljnji razvoj položaja v Evropi London, 25. avg. e. Na sestanku, ki je bil včeraj med predsednikom vlade Cham-berlainom. zunanjim ministrom Halifa-xom, finančnim ministrom Simonom ter Koraceom IViisonom so proučevali vprašanja v zvezi s Češkoslovaško in Španijo. V Londonu smatrajo, da je bolj kakor kdaj potrebna opreznost, ker bodo prihodnji tedni zelo kritični. Kar se tiče španskega vprašanja, so bili ministri soglasni, da je treba napraviti energično demaršo v Burgosu, predno se sestane odbor za nevmešavanje, da bi se ugotovilo, ali je mogoče, da bi general Franco revidiral svoje zahteve. London, 25. avg. e. O položaju v Srednji Evropi kakor tudi o razmerah na Češkoslovaškem je angleška vlada včeraj prejela nova obvestila. V London je namreč prispel član misije lorda Runcimana in šef gospodarskega odseka aneleškeea zunanjega ministrstva Aston Gwatkin. Takoj po svojem prihodu je imel v Fo-reign Officeu konferenco z vodilnimi uradniki ministrstva zunanjih del in jih obvestil o delu misije lorda Runcimana na Češkoslovaškem, potem je pa poročal zunanjemu ministru lordu Halifaxu. Runclmanov načrt za gospe barsko reorganizacijo Srednje Evrope Praga, 25. avg. AA. (Havas) Čeprav'Run-cimanovi sodelavci trdijo, da je Gwatkin po zasebnih poslih odpotoval v London, nihče ne dvomi, da bc- obvestil angleško vlado o seda i jem stanju razgovorov med praško vlado in p edstavnik »udetsko-neniske stranke. Češkoslovaški listi izražajo pre- pričanje, da je Gvvatkin v prvi vrsti nesel s seboj nekak nairt o gospodarski reorganizaciji srednje Evrope. Nekateri časopisi pišejo, da je glavna misel v tem načrtu obnova blagostanja v srednji Evropi, posebno pa še v pokrajinah, kjer žive sudetski Nemci. Ta obnova naj bi bila dosežena z zamenjavo kmetijskih proizvodov Rumunije. Jugoslavije in Madžarske za industrijske proizvode Češkoslovaške. Vse te vesti in kombinacije še niso potrjene. Henlein v Nemčiji Berlin, 25. avg. e. Doznava se, da se bo zasedanje narodno-socialističnih organizacij iz inozemstva, ki bo v Stuttgartu v času od 27. avgusta do 7. septembra, ude-lež.l tudi vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein s številno delegacije sudetskih Nemcev. Ostal bo v Stuttgartu do konca kongresa, potem pa bo odšel na kongres narodno-socialistične stranke v Nemčiji v Nurnbergu, ki se začne 5. septembra. Oporoka Hlinke Praga, 25. avg. e. Urednik >Slovaka^ in vodja slovaške ljudske stranke po smrti patra Hlinke, poslanec Sidor, je izjavil, da pokojni Hlinka ni zapustil nobene politične oporoke, temveč samo konkretna navodila glede strankinih listov in upravljanja strankinega imetja. V vodilnih krogih stranke pa trde, da je pokojni Hlinka vendar zapustil politično oporoko, toda iz taktičnih razlogov bo razglašena šele po poteku enoletnega žalovanja. Narodni poslanec Tiso, ki je podpredsednik stranke in duhovnik, je bil postavljen na mesto Hlinke za župnika v Ružomberku. Proces proti dr. Schusch«i?gu se bo pričel takoj po niirnberSkem kongresu Dunaj, 25 avg. e. Službeno poročajo, da bo sredi septembra proces proti bivšemu avstrijskemu kancelarju Schuschniggu in ostalim članom bivše avstrijske vlade. Proces se bo začel takoj po končanem kongresu v Nuriioergu. Dozdaj še ni do- ločeno, da-li bo proces javen ali ne, vendar javljajo s službene strani, da bo dopisnikom zunanjih listov in agencij dovoljeno prisostvovati razpravi. Zatrjujejo, da se dr. Schuschnieer še vedr»o «a*»aia na Dunaju. Radikalni socialisti za Daladler Poziv vsem strankam k sodelovanju Pariz, 25. avg. e. Predsednik izvršnega odbora radikalno-socialistične stranke je sprejel resolucijo, v kateri izraža svoie polno zaupanje predsedniku DalaHieru 7a izvedbo programa, katerega je očrtal v glavnih potezah v svojem govoru. V resoluciji poudarjajo, da je sodelovala vsa Francija v najkritičnejših časih svoje zgodovine vedno s skupnimi napori in ^kuo-nimi silami. Ta napor je oot>-eoen danes bolj kakor kdaj tako glede notranjih potreb, kakor tudi glede na mednarodne prilike. Zato radikalno-socialistična stran- ka računa na sodelovanje vseh sil in strank brez razlike z Daladierom pri njegovem izvajanju socialnih ukrepov za dobrobit naroda in domovine Pariz, 25 avg e Vodstvo socialistične stranke je pooblactilo svoje deleeate dn prisostvujejo jutrišnjemu sestanku ra-rrh sekcij ljudske fronte v par'šVem okrožju in da zah'evajo od lev'čar kih or^d^tav-nikov sklicanje parlamenta Pooblaščeni so tudi. da se en^*~ čno protivijo vsakemu napadu na ob =»če socialne zakone. Napetost med Poljsko in G&ansk^n Gdanski nacisti vedno bolj agresivni Varšava, 25 avg. e. Kakor javljajo iz Gdanska, prinašajo tamošnji listi ostre odgovore in napade zaradi protestnih manifestacij na Poljskem proti postopanju oblasti v Gdansku napram prebivalstvu poljske narodnosti. Narodno-socialistični organ »Danziger Vorposten« napada Zapadno zvezo Poljakov, katero obtožuje, da je povzročiteljica protinemških manifestacij. List zahteva od poljske vlad-*, da v interesu ohranitve dobrih odnošajev med Poljsko in Gdanskom takoj razpusti to društvo Varšavski listi zavzemajo ostro stališče proti pisanju tega lista, navajajoč, da je ta zahteva naravnost izzivalna Na protest poljskega komisaria v Gdansku so včeraj izpustili dva poljska železniška uradnika, ki sta bila nred dnevi aretirana. Reševanje palestinskega problema Zagotovilo naj bi se 10-letno premirje Pariz, 25. avg. e V angleškem kolonialnem ministrsvu smatrajo, da bo v Palestini možno ustvariti desetletno premirje med Arabci in Zidi Na podlagi administrativne spremembe bo ostala Palestma še dalje pod britansko mandat=ko upravo. To provizorično rešitev palestinskega vprašanja so sprejeli, kakor zatrjujejo, zionisti in revizionisti. Potrebno je še od- straniti odpor glede nadaljnje kolonizacije [ Palestine Dočim zionisti še vedno zahtevajo zagotovitev dosedanje kvote za priseljevanje Zidov, zahtevajo Arabci, da se priseljevanje Zidov omeii na min'mum. pripravljeni pa so dati Zidom nekaj političnih in kulturnih pravi*- v okviru manjšinskega statuta. Horthv v Berlinu Berlin. 25. avgusta. Madžarski regent Horthv in njegova 9oproga sta snoči ob 18.30 s posebnim vlakom prispela v Berlin. Skoraj istočasno se je pripeljal s posebnim vlakom tudi kancelar Hitler Na postaji so regenta Horthvja sprejeli in pozdravili maršal Goring s soprogo člani vlade in nekatere ugledne vojaške osebnosti. Kancelar Hitler je odlikoval go Hortrivje^o z najvišjo stopnjo reda nemškega Rdečega križa v znak priznanja za njeno humanitarno delavnost. Hitler ji je osebno izročil to visoko od likovanje. Danes bo velika vojaška parada, pri kateri bo sodelovalo 16.000 vojakov. 400 tankov. 1300 topov in 140 letal. Pomen balkanske zveze ' arigrad. 25. avg e. Tukajšnji »Dumhu-' piše glede na razmere na Balkanu: Mi _^anci smo mnogo pretrpeli v teku svetovne zgodovine m nismo opazili, da smo, pobijajoč se med seboj za svobodo, služili kot orodje drugim silam. Ali naše življenje je dozorelo v teh naših ztmijah, prepojenih s krvjo. Dobro smo razumeli pravico do obstoja in da to lahko ohranimo samo z našo Lastno silo. Mi smo bratje, ki trgamo plodove istega drevesa. Naši interesi so skupni in taki bodo ostali. Eno mora biti vedno I jasno: pogrešno je smatrat' balkanski sporazum kot da je naperjen proti katerikoli drugi državi. Balkanski sporazum ni naperjen proti nikomur, ni sporazum sovraštva in ni pod vplivom drugih sil. To je treba j povedati vsemu svetu. Paderewski pozvan v domovino Varšava, 25 avg. e. Ker general Sikor-sky ni dobil potnega lista za potovanje v inozemstvo, se je predsedstvo katoliškega bloka obrnilo na Padarewskega s prošnjo, da se začasno vrne na Poljsko in prevzame vodstvo bloka Paderewski se še ni odzval temu povabilu. Letalske tekme Male antante Iz Ljubljane sodeluje dr. Stane Rape Beograd7, 2^ avg. e. Včeraj so poleteli naši letr»lc: v Pr"go na letalske tekme Male antante Dozdai je bilo pet taVih tekmovanj, prvo leta 1927. Leto3 tekmovanja ni organiziral gesnodar ki svet Male antante, temveč je izvedeno kot popolnoma športno tekmovanje nacionalnih letalskih klubov držav Male antante. Tekme bodo trajale od 29 avgusta do 4. septembra in se jih ude'eži 25 če.nkih letal s 50 letalci. 10 ju-g oni oven skih letal z 18.- letalci in 8 romunskih s 16 mož posadke. Najprej bo izveden krožni let skozi države Male antante. in sicer na progi Praga, Zlin, Kožice. Užhorod, Kljuž, Sibinj, Bukarešta. Beogad, Zagreb, Beograd. V Beograd prispejo letalci 31. avgusta in polete nato preko Arada Kljuža, Košic Bratislave m B v Prago. Cela pro-£a meri 7400 km. Drugi del tekmovanja bo 1 na progi 100 km v tako zvanem trianglu, in sicer bo en triangel na Češkoslovaškem, drugi pa v Jugoslaviji. Točke trikota v Jugoslaviji bodo Beograd Petrovgrad. Borovo. Tega tekmovanja v trianglu >e bodo udeležili samo aparati majhne kategorije, iz Jugoslavije samo dva, eden $ 60. drugi z 80 HP; slednjega bo pilotira: dr Stane Rape iz Ljubljane Od Slovencev startajo še Ivan Mrak in Ivan Kos. Na tekmovanje je poletelo iz Beograda S aparatov, iz Zagreba 1 in iz Ljubljane 1, dočim starta eno letalo šele danes. Naši letalci bi morali startati že včeraj ob 7.30, zaradi slabega vremena pa so morali čakati do 11.30 in niso mogli leteti po prog:, ki jo bodo pozneje preleteli v tekmovanju, temveč preko Budimpešte, za kar so morali zaprositi za dovoljenje madža : ce oblasti, ki so jim pa šle na roko. Roparja ubila in oropala Morilca inž. Baderja sta izsledila in uhlla. dva kmeta ter mu pobrala ves oropani denar Beoerad, 25. avg. e. Pretekli teden smo poroča i o zavratnem zločinu, katerega žrtev je postal inž. Bader. ki ga je napadel neki ropar, ko je nesel v aktovki okrog 400.000 din za izplačilo delavcem v bližini Beograda Roparja, ki je inženirja ustrelil in mu odnesel 360 000 din. so zasledovali orožniki in ves varnostni aparat, vendar se mu je posrečilo, da se je spretno skrival in umikal oblastem. Vče- raj je pa morilca doletela zaslužena kazen V va^i Corklan blizu Šahovice so našli mrtvega razbojnika Mileta Pauča. Orožniki sc ugotovili, da sta roparja ubila kmeta, in sicer Zivko Tomovič ter Mladen Golubovič iz Corklana. Toda obanem sta ga oropala in skrila denar Pri enem so našli v hiši 264.000 din, drugi pa je pobegnil. Veliki turški manevri Pričeli so se danes ob sodelo' sele armade Carigrad, 25. avgusta, e. Davi so se začeli veliki manevri turške vojske na vzhodnem delu države v provinci Tesi-mah. Na manevrih sodeluje tretja armija turške vojske. 2e osem dni se nahaja v Eladiku šef generalnega štaba turške armade, general Cakmak z inšpektorjem III. kora generalom Džasimom in mnogimi višjimi oficirji Predsednik turške vla- de Dželal Bajar in zunanji minister Tev-fik Ruždi Aras sta snoči odpotovala s posebnim vlakom v Carigrad, od koder bosta nadaljevala potovanje do Eladika, kjer bosta dva dni prisostvovala manevrom. Potem se bosta vrnila v Carigrad, da prisostvujeta proslavi 151etnice zmage, ki je bila 23. avgusta 1923 ko so Kemalove čete porazile sovražnika. Franccv odgovor nesprejemljiv Z vedno novimi zahtevami skuša za vleči umik tajili prostovoljcev RIM, 25. avgusta, g. >Tribuna« se danes bavi s Franccvim odgovorom na angleško noto glede nacionalističnega pristanka na sporazum nevtralnostnega odbora o izolaciji španske državljanske vojne Foreiggn Officeu je po informacijah rimskega lista prej: 1 odgovor iz Burgosa že pred par dnevi, a ga doslej ni objavil, ker je Francova vlada za svej pristanek na ta sporazum stavila pogoj, da se vpošte-vajo njene pripomb,- in zahteve izražene v njenem odgoveru na angleško noto. Za britansko vlado pa so te pripombe nesprejemljive in le zato sklenila, da bo skušala S pred objavo teksta nacionalističnega odgovora pripraviti Francovo vlado do tega, da svoje pripombe omili. <3e bi morala angleška vlada objaviti sedanje stališče burgoške vlade, bi naletela v opozicijskih krogih na silen odpor, češ, da se je pokazala preslabotno nasproti Francu in da jo Franco izigrava. Franco je odklonil tudi vsako razpravo o tem, da bi se poleg tujih prestovoljcev umaknile s Španske nacionalistične strani tudi maroške č te. Francovih zahtev v nobenem primeru ne bo mogoč« sprejeti. Ves londonski sporazum Je zasnovan tako, da m najprej umaknejo tuji prostovoljci in podrobno izvede kontrolna služba okrog Španije, da bi se tako španska državljanska vojna v resnici izolirala, nakar bi se Sele obema španskima, taboroma priznale omenjene vojaške pravice- Francija gradi letalsko tovarno v Kanadi London, 25, avg. w. Po informacijah >Daily Heralda« bo Francija zgradila v Momtrealu v Kanadi veliko tovarno letal. Pogajanja Je vodila v imenu francoske vlade neka zasebna tvrdka. Nova tovarna bo izdelovala predvsem vojaška letala za Francijo. Ker primanjkuje v Kanadi strokovnjakov, bo v tej tovarni zaposlenih več sto francoskih inženjerfev in strokovnih delavcev. Angleška vlada bo te dni naročila v Kanadi 500 bombnikov Gena pšenice v Franciji Pariz, 25. avgusta, e. Urad za pšenico je določil ceno pšenice na 240 frankov za metrski stot. To je bilo sklenjeno soglasno in v prisotnosti predstavnikov kon-w imen to«. Čsl. poslanik dr. Lipa v Ljubljani Danes je službeno obiskal Ljubljano novi češkoslovaški poslanik g. dr. Jaroslav Lipa, Repreientant bratske češkoslovaške je v teku dopoldneva po-etil gg. bana, župana, divizionorja, skefa in rektorja uni verze. Minister dr. Vrbanić obišče Poljsko Varšava, 25 avg. e. Službeno poročajo, da bo septembra meseca prvpH na Poljsko na povabilo poljske vlade jugosloven-ski minister za trgovino dr Milan Vrba-nič. Prišel bo v spremstvu soproge in šefa turističnega odseka Raše Garaševića. Minister Vrbanić si bo na Poljskem ogledal važne industrijske centre in bo prisostvoval otvoritvi Vzhodnega sejma Nizozemsko delo o življenju našega kmeta Osijek, 25. avg. e. V okolici Osijeka živi v proproc^ti kmečki hiši že deli č-ana nizozemska novinarka Mart Bockel. ki ie od meseca maja potuje po Jugoslaviji *n Proučuje nase razmere. Prepotovala k vso južno Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo. Navdušena je nad pri-rodnimi krasotami na$e zemlje, posebno pa se divi krasnim naroinim nošam, ki ih smatra za najlepše na svetu. Sedaj prouču* ie življenje naieei kmečkega prebivalstva. Obokala bo tudi še Bačko in Slovenijo, da tudi v teh krajih prouči življenje nažega kmeta. O tem misli napisati daljšo razpravo o kaTeri pravi, da bo zbudila na Nizozemskem in najbrže tudi drugod pravo cen* zacijo. Radijska razstava v Beograda Beograd, 25. avg. e. Beograjski radijski klub bo priredil v začetku novembra veliko mednarodno radijsko razstavo, na kateri bodo razstavljene vse vrste sprejemnih in oddajnih aparatov in drugih izdelkov radijske industrije. Volitve v Sandžaku odgođene Antijohia, 25. avgusta. AA. Vrhovna oblast v aleksandretskem sandžaku je Izdala proglas, v katerem pravi, da so postale volitve v parlament, ki so bile zaradi razvoja položaja začasno na nedoločen čas odložene, povsem nepotrebne, štirideset poslancev bo imenovanih, a parlament se bo sestal 30. avgusta, na dan turškega narodnega praznika. V merodajnih i krogih pravijo, da bo za predsednika vla-' de v Sandžaku imenovan bivši predsednik sirske republike Ruphi Barakad. Madžarski „firer" bo moral sedeti Budimpešta. 25. avgusta e. Kasacijsko sodišče ie potrdilo sodbo, izrečeno proti vodji madžarskih narodnih socialistov majorju Salasvju, ki je bil v prvi instanci obsojen na 8 mesecev zapora, apelacijsko sodišče pa mu je kazen zvišalo na tri leta ječe zaradi poskušenega prevrata v državi. Zdaj je rudi ka&ucija potrdila obsodbo. Francija gradi nove vojne ladje Pariz, 25. avg. e. Minister za mornarico Campinchi je podpisal ukaz o gradnji nove vojne ladje, ki bo obsegala 35.000 ton. Novi vojni brod bo krščen na ime *Cle-menceau« in bo tretja vojna ladja po 35 tisoč ton. Sef madžarske propagande v Italiji Budimpešta, 25. avg. b. Antal. državni podtajnik za tisk in propagando, je Mpo. toval včeraj zjutraj v Rim. kjer namerava ostati dalje Časa, da prouči metode it-alijan* ske propagande. Za časa svojega tivanja v Rimu se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom Cianom Ur ministrom propagande Alfierijem. Smrt uglednega češkoslovaškega politika Praga. 24. ava. h. Danes ie preminul v starosii 38 let ugledni član 5sL ljudske stranke dr. Jan Jifi Riickel. prvi pa peški komornik na Češkoslovaškem. Pokojnik je bil sotrudnik in najožji prijatelj m«*irr. dr. Srameka ter je lojalno sodeloval 6 prezi-dentom dr. Benešem in ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Ne samo ljudska stran* ka. nego vsa ČSR je izgubila z njim odkritosrčnega in lojalnega državljana ter prominentnega politika. Borzna poročila Čarih, 25. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.9450, London 21.3025, New York 436.3125, Bruselj 73.62, Milan 22.96, Amsterdam 238.75. Berlin 174.90. Dunaj 30.—, Praga 15.05, Varšava 82.25, Bukarefita 4>o£itični Imvija u aru5*u jtigoskvije v svetu društva narodov Kakor je ie poroči/ o konkrcnci Mali antante na BJedu razvidno, pripade letos mesto, Id ga ima Mala antanta v sveta DrušH'a narodov, Jugoslaviju To ugoiav-tja tudi polsluiheni Ust naše vlade »Treme« in ptmn: »Jugoslavijo bo na B8seđm> njih sveta zastopal delegat naše drža\-e^ najbrže naš: stalni delegat pri Društvu narodov v Ženevi dr. Ivan Subotič. Potemtakem so netočne vnesti nekaterih inozemskih listov, da bo predsednik jugosloven-ske vlade dr. Stojadinovič zastopal Jugoslavijo na letošnjem zasedanju Društva narodov in da bo kot ptedsta\'nik Male antante kandidiran tudi za letošnjega predsednika Društva narodov. Nasprotno, mano je, da se ni dr. Stojndimnnć doslej udeležit niti enega ženevskega zasedanja, zato v tem oziru tudi to pot ne bo napravil nobene izjeme.« — Ministrski predsednik torej ne pojde prihodnji mesec na zasedanje Društva narodov v Ženevo in seveda tudi ne bo mogel biti iz\*oljen za predsednika he mednarodne institucije. „Obzor" in shupina dr. IHriha Puca Zagrebški »Obzot« obja\*ija to-le beležko: »Z oziram na »0^7nrol»f>r pripombo, da je skupina dr. Puca, bivšega bana dravske banovine v času Jevtičevega režima, maloštevilna, nam piše i?. Ljubljane g. V. Vlahovič, da skupina g. dr. Puca ni majhna, marveč nasprotno, da je najvažnejša in najmočnejša meščanska opozicionalna skupina v Sloveniji, a zlasti v Ljubljani. — Priobčujemo brez komentarja to vest, prepuščajoč slovenskim politikom, da oni povedo o njej s\'oje mnenje« „Zrnata in žalost dr. Macha" Sušaške »Primorske novine«, ki so glasilo JRZ za Hrvatsko Primorje, razpravljajo o izjavah, ki jih je podal dr. Maček ob priliki svojega neda\-nega pose t a v Beogradu in prm'ijo: »V kategorijo zmot spada tudi žalost dr. Mačka, da v tej državi ni svobode. To je zmota, zlasti ako prihaja iz ust dr. Mačka. Zakaj bas on ima najmanj vzroka, da bi se upravičeno pritoževal radi pomanjkanja svobode v naši državi. Saj je vendar znano, da so njegovi pristaši bolj svobodni, kakor kdorkoli drugi, bolj svobodni, kakor no bih kdaikoh preje...« Rozhroj v hrvatskih vrstah Zabeležili smo že, kako se v hrvatskih krajih pojavlja ijedno večji odpor proti službeni politiki hrvatskega narodnega vod stva, to je proti politiki dr. Mačka in nje-£o**e okolice. STajprej so tte je ti buniti proti tej politiki klerikalci okrog »Hr\'atske straže« pod vodstvom kanonika dr. Šimra-ka, dokler jim ni dala nagobčnik na usta zadnja škofovska konferenca. Nato so se jeli puntati frankovci pod vodstvom starega dr. Frankovega intima odvetnika tlr-voja, potem je jel streljati na politično vodstvo tudi Stjepana Radića sin Vladimir Radić v svojem »Narodnem valu«, sedaj pa se je oglasil še preiskovalni sodnik iz zagrebškega veleizdajniškega procesa dr. Mirko Košutič, ki pra\n, da je dr. Mačkova politika nesreča za hrvatski narod in da je že zadnji čas, da gredo hrvatski poslanci v beograjsko narodno skupščino in ondi branijo hrvatske interese. Politično vodstvo zago\-arjajo poleg drugih »Hrvatski dnevnik«, osebno dr. Mačkovo glasilo, »Obzor«, »Nova riječ«, Vilderjev organ, in sarajevski »Katolički tjednik«, glasilo nadškofa dr. šariča. Zlasti ognjevit zagovornik dr. Mačka in njegove politike je »Katolički tjednik«. Tako-le piše v članku »y*aša nacionalna misija«: »Mi katoliki moramo imeti močan čut discipline in polno smisla za avtoriteto mož. ki nas s pravo-veljavno legitimacijo vodijo. Ne smemo jim streljati v hrbet, še manj pa slabiti njiho\?ega položaja. Napake se najdejo povsod. Morda jih je treba tudi zdravili___ Zdi se, da so neki krogi prav v tej stvari popolnoma izgubili kompas. Popolnoma nekritično sumničijo osebe, ki so zakonito prišle na vodstvo in katerih preteklost je herojska. Ali ne zveni naravnost kot tragičen paradoks, ako nazivajo danes kot izdajalce voditelje, ki so leta in leta ležali v ječah za hrvatsko stvar, v katerih ves svet gleda fenomene značajnosti in glede katerih zahteva beograjski »Balkan«, naj se jih »odstrani«, vsekakor ne zato, ker bi bili pripravljeni služiti idejam in načrtom, v čijih imenu »Balkan« govori___« — Toda kakor vse kaže, tudi te tepe besede »Ka-toličkega tjednika« niso padle na rodovitna tla. Razkroj se je poja\'il že v Bosni, v Sarajei'u samem, kjer izhaja glasilo nadškofa dr. šarića, >Jugosla\'enski list« namreč jai'lja.- »Kakor nam poročajo, se pripravljalo oni sarajevski H ribati, ki niso zadovoljni s političnim vodstvom dr. Mačka, da se organizirajo radi akthmega sodelovanja v našem ja\mem in gospodarskem življenju in v zaščito svojih pristaše\\ V k ratkem b o skli can sestanek, na katerem Se bodo določile smernice bodočega delovanja te skupine.« — Kompaktnost hrvatskega narodnega pokreta pod vodstvom dr. Mačka je. kakor je iz povedanega razvidno, že močno, močno omajana. Spričo bližajočih se \-olitev v narodno skupščino so lahko ti dogodki usodnega pomena. Ne more biti hompromisa! Bivši minister Juraj Demetro\nć piše v »Jugosloi'enskih novinah«, odgovarjajoč »Obzoru«, ki je trdi7, da hrvatsko krilo JNS »šču\-a proti sporazumu z dr. Mačkom z namenom, da bi ta sporazum sploh preprečilo«: »Kar se tiče sporazuma med bivšo hrvatsko seljačko stranko in katerokoli srbsko ali st^ensko stranko, je treba ugotoviti, da nismo mi temu nikakor protivni. Nasprotno, mi bomo vsok tak sporazum samo pozdravili, ako mu bo podlaga narodno in državno edinstvo. Za prav takšen sporazum smo mi vedno. Toda sporazum kog-irkoli ali s komurkoli na podlagi rušenja narodnega in državnega edinstva ne bomo nikdar odobrili, še manj pa sprejeli, ker v tem vprašanju ne mote :n ne sme hiti nobenega kompromisa. Jugoslovensko edinstvo je vzvišeno nad vsakdanjimi pogajanji, ono je največji zakon za vsakogar, pogoj našega nastanka in obstanka, zalog naše nacionalne varnosti in bodočnosti.« Higiena Ljubljane in okolice V mestu In v bltfnji ter širši oR»Hei m Ljubljana, 23. avgusta Včeraj amd poročali o nevarnosti malarije v Ljubljani. Ljubljansko barje utegne v rc^rvci poeterti leglo anofel' aa. v porairjenjc našega prebivalstva pa je treba povedati, da je Ljubljana z okolico raz-m roma dobro zavarovana proti infekcijskim boleznim in tudi proti malariji. Po podartkih higienskega zavoda, v Ljubljani nudijo higienske ra»mere v mestu in v okolici tole sliko: Ljubljr.no SCiti pred širjenjem epidemij zlasti d<>bra pitna voda iz. mestnega vodovoda, ki oskrbuje mesto in 15 okolUSkih vasi. skupaj nad 75.000 prebivalcev. Voda jo dobra in ustreza vsem higienskim zahtevam. V predmestju je se precej vodnjakov, ki pa imajo dobro pitno v.odo. Vodnjaki se opuščajo, kakor hitro napeljejo vodovod. Na širši periferiji jo Higienski zavod pii raziskovanju kakovosti Vode v nekaterih vodnjakih ogotovS, da imajo slabo vodo, in je uporabo vod, iz .teh vodnjakov oblast prepovedala. Epidemij in posameznih obolenj zaradi pitne vode v Ljubljani še ni bilo. Vodovodno omrežje j dolgo 151 km. na osebo pride povprečno 200 1 vode na dan. Tudi v ljubljanski okolici je stanje pitne vode razmeroma ugodno. Vodovod imajo v krajih Šmarje—Razdrto. Polhov Gradec, Pristava, Vrhnika. Stara Vrhnika, V vče. Lesno brdo, Ig—Studenec—Iška vas—IV misel j, Grosuplje — Stranska as. Perovo—Brvace—J* rova vas, Vižmarje, Goričane, Bizovik. Medvode—Preska, Hru. šovo, Ljubogojna, Visoko. Razen ljubljansk ga je torej v okolici še 16 vodovodov, ki oskrbujejo z zdravo pitno vodo 32 vasi in trgov z 9894 prebivalci. Med njimi je najmočnejši vižmars.-d v< dovod, nato ižanski, vrhniški in gresru-pclj-ki. Ostati so manjši vodovodi. V načrtu so vodovodi za vevško kotlino, za občino Šmartno ped Šmarno goro in za občino Brezovica. Prebivalce VS h teh krajev cgražajo črevesne ".n^ekcije. Ponekod pijejo tod vodo iz r ke in potokov. Kjer ni tekoče vode, imajo kapnic?, ki so pravilno zgrajene le pri novejših hišah. Pri vseh novi'h zgražah, kjer ima ingeracao državna oblast (šole, koncesio-nirana. obrt itd.), se zgradi vodovod, higiensko pravilen vodnjak ali pravilna kap-nica. Velik napredek glede tega se je dosegel pri gostilniških obratih, v katerih zahtevajo hišni vodovod, ak3 je elektrika na razpolago, ter izlivke v veži. v ku- hinji in v točilnici ter tudi stranišča z izplakovanjem. Velika veČina ckoi*ih kmetov, ki »o skoraj va4 živino rejci, pa nima pravilno zavarovanih gnojišč in gresenic. Predlanskim se je začela akcija, da bi se v okolici vsa stranišča, gnojne jame ki gr z-nice spravile v higienski rad, ki Je obenem racionalizacija kmestakega. gospodarstva. Za popolno aaanacijo ljubljanska okolice je potrebno Se naslednje: Asanadja grnojlSč, gnojtaih jam in **tra_ niše, ki je v teku. Ako bi okoličani dobili zastonj cement od pristojnih oblasti, bi se akcija lahko v c loti izvedla. Nujno so potrebni načrti vzornih kmetskih domov, ki bi ustrezali vsem potrebam izobraženega okoliškega kmeta. Taki domovi bi bQi krepka llOueuttVfl tuberkuloze, ki je v okolici dokaj p r gos ta. širša, ljubljanska, okolica ima obilo zdra vi h izvirov, zato bi skoraj vsaka vas lahko imela vodovod. Tako bi na primer lahko dobile vse vasi občin Polje in Dobninje skupen gravitacijski vodovod iz gorskega izvira. Vodovod nujno potrebujejo tudi vasi Zgornje in Spodnje Pirniče, Vikerče, Tacen ter Notranje gorice. Higienska uredba gnojišč in stranišč s: je dosegla doslej le pri gostilnah, pekarnah .usnjamah in r>ri naprednejših ter premožn jših kmetih. Obupnejše je stanje v higienskem pogledu na periferiji Ljubljane, kjr uporabljajo kletne prestore za stanovanja Kletna stanovanja so najbolj nevarna za zdravje stanovalcev. Naša zakonita določila žal dopušča.jo kletna stanovanja v mestu in na periferiji. Zaradi Čimdalje večjega razvoja motornega prometa v mestu in v okolici je prah na cesti še vedno velik higi-nski ned^sta-tek. ker je škropljenje Še vedno nezados-*_ no. Potr bna je ureditev vseh cestišč in asfaltiranje najprometnejših cest. Meščani in okoličani se duše poleti v prahu, domači asfaltni radnik i se pa ne izrabljajo. Za regulacijo Ljubljanice bo moralo priti na vrsto osuševanje Ljubljanskega barja in med tem bo treba izvesti vsa najnujnejša asanacijska dela v okolici. S tem bo Ljubljana in njena okolica docela zavarovana proti vsakršni epid uniji in bo za gotovljeno zdravo življenje vsem prebivalcem. Zdravo življenje je pogoj za obstoj in rast naroda. Spor mM tovarno »Alpeko« in delavstvom Tu^i tlrisgct posredovanje oblasti se je končalo brez uspeha Ljubljana. 25. avgusta Spor med podjetjem »Alpeko«. tovarno umetnega kamna v Ljubi ;ani. in njegovim delavstvom je nastal že pred tremi tedni in ?c vedno ni poravnan. Včeraj se je še celo poostri!, ker je bila druga uradna obravnava na mestnem poglavarstvu končana brez uspeha. Delavci, zaposleni v tovarni »Alpeko«, so sc prejšnji mesec organizirali v Zvezi stavbnih delavcev Jugoslavije. Organizacija je podjetju predložila predloge za sklenitev kolektivne pogodbe in ureditev delovnih pogojev, podjetje pa je ob koncu julija odpovedalo službo vsemu delavstvu. Posredovala je delavska zbornica in na sestanku z delavskimi zastopniki je podjetnik odklanjal delavske zahteve in obdolžil delavce, ki jim je odpovedal, delomržnosti, sabotaže itd. Vendar je prišlo vsaj do sporazuma, da je podjetje preklicalo odpoved službe, razen sedmim delavcem. Kljub temu je podjetje poz.neje, pred tremi tedni, odpustilo vse delavec. Organizacija je ukrenila takoj vse potrebno kakor v primerih izprtja delavstva, kar jc po njenem mnenju ta odpust. Na-prošena jc bila delavska zbornica, da zahteva posredovanje oblasti, in sicer mesrt-no poglavarstvo, da bi se delavski zastopniki pogajali s podjetjem na uradni razpravi. Podjetje je kmalu po odpustu delavcev povabilo skoraj vse. naj se vrnejo na delo. Vrnilo sc jih je le 5, med tem ko so drugi čakali na ureditev spora. Pozneje je podjetje najelo še nekaj drugih delavcev, tako da jc tovarna lahko začela zopet obratovati. Da bi tovarna lahko obratovala v polnem obsegu, je podjetnik najel še nekaj delavcev iz Italije, kjer jih je poiskal m uredil formalnosti, da so lahko odpotovali v Jugoslavijo. Na prvo uradno obravnavo zastopnika podjetja ni bilo; podjetje je poslalo le svojo spomenico ter v nji ponovilo obdolžitve proti odpuščenim delavcem. Prva obravnava jc bila proglašena za neuspešno. Druga uradna obravnava je bila včeraj na magistratu in se je je podjetnik udeležil. Izjavil je. da je pripravljen skleniti kolektivno pogodbo z Zvezo stavbnih delavcev in je tudi predložil osnutek kolektivne pogodbe, ki se v glavnem krije z delavskim osnutkom, razen v mezdni tarifi, nadalje je v nasprotja z delavskimi zahtevami glede storitve in po tem. da bi morali delavci prevzemati jamstvo za kvaliteto izdelkov. Delavski zastopniki so na pogajanjih predlagali kot pogoj za sporazum tudi ponovno zaposlitev odpuščenih delavcev, ki jih je nezaposlenih okrog 20. Podjetnik na to ni pristal, pač pa bi takoj zaposlil 4 delavce. Druge bi zaposloval le postopno po svojem preudarku, kadar bi jih pač potreboval. Obe stranki sta vztrajali pri svojih zahtevah, zato do sporazuma ni prišlo in je bila tudi druga obravnava končana neuspešno. Odpuščeni delavci nameravajo tožiti podjetje za plačilo 14-dnevne mezde, češ da jin je podjetje odpustilo brez odpovedi, nadalje za plačilo nadur in drugih dajatev, pa tudi za doplačilo razlike med dejanskimi mezdami in predpisano višino mezd po naredbi o minimalnih mezdah. Obeta se tudi civilna tožba, ker delavci nameravajo tožiti podjetje zaradi častikraje, ker jih je podjetnik obdolžil, da so saboterji itd. Stavka pečarjev Stavka pečarskih pomočnikov, ki se je včeraj začela v Ljubljani. Mengšu m Kranju, je zavzela velik obseg. Delo počiva več iili manj v vseh obratih ter pri vseh podjetjih, stavkokazi so zek> redki. Nekateri po-močnfld, ki včeraj dopoldne še niso vedeli, da se je stavka začela, ker so bili zaposleni v okolici, so popoldne zapustili delo, čim so zvedeli za stavko. Včeraj je stavkalo okrog 70 pomočnikov, dopoldne pa je število stavkujočih naraslo na 90. Stavknjoči delavci so složni in so začeli stavkati s posebno odločnostjo. Delavci, ki so bili zaposleni v Kranju in Mengšu, se vozijo v Ljubljano ter se sestajajo z ljtibljansikimi tovariši v prostorih stavkovnega odbora. Stavkujoči so organizirali patruljo, ki nadzira, ali delo počiva v vseh obratih in na stavb iščih. Sedaj še ni dovoij jasnih znakov, kako se bo stavka končala in kako dolgo bo trajala, vendar pa vse kaže, da bo delavstvo vztrajalo precej dolgo. Na drugi strani je Stavka presenetila mnoge podjetnike ter jih neprijetno prizadela, ker je sedaj najživah-oejša sezona v pecarski stroki. Pečarski mojstri so se včeraj sestali ter so razpravljali o staviti. Upanje je, da bo kmalu prišlo do pogajanj ter da bodo našli primerno rešitev spora. SfllllOllKM? tkalskega mojstra Ljubljana, 25. avgusta V tovarni motvoza v Grosupljem jfe bil že dalje časa zaposlen kot tkalski mojster Andrej Campl. doma iz Stare cerkve pri Kočevju. V kraju se je popoOncsrna udo-načil in so ga, vsi poznali kot prijetnega drrižalMiika- Prej vedno dobro razpoloženi in veseli ćampl pa je postal zadnje čase zamišljen in potrt. Preo^ocnSm je imel nočno službo, ki jo j,» nekaj ur res opravljal, kmalu po polnoči pa, je stopil k delavcem v sosednji prostor in nekam brezbrižno dejal: »Pridite čez pol ure, pa boste n kaj videli!« Delavci so že Skor0 po-zabfn' njegove besede, ko ga pa se po X. ni bok) na spregled, so stopili v sosedni prostor ter našli na svoj nemalo presenečenje Čaanpla obešenega. Delavci so ga takoj sneli, nakar Sq ga skušali obuditi k življenju z umetnih dihanjem. Poslali eo tudi po zdravnika dr. F. P^dkorttnfita, ki pa je ugotovil, da je vsaka pomoč zaman, ker je tifi Campl že mrtev. Kaj ga je po-grralo v snxrt, ni znano, gotovo pa je, da je izvršil samomor v hipni duševna zme-denosri. Zelo dtflH&niraJooe je vplivalo nanj tudi dejstvo, da mu je bila pred dnevi znatno reducirana plača. Truplo pokojnika so po mirmvn Hjnaaa ogledu prcnesM v mrtvašnico, odkoder je bil včeraj pogreb na pokopališče v Grosupljem. Iz Celja —c Na strokovni nadaljevalni (obrtni) šoli t Celju bo vpisovanje v nedeljo 28. t. m, od 8, do 12. K prvemu vpisu je treba prisesti rojstni list, sadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo in zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti. Učenci, ki so že obiskovali zavod, naj predložijo izpričevalo lanskega razreda Seja učiteljskega zbora bo v četrtek 1. septembra ob 20. v risal niči L deške narodne sole. V nedeljo 4. septembra ob 8. se naj zbero učenci in učenke vseh razredov v telovadnici, kjer bodo dodeljeni posameznim vzporednicam, j Eventualne šel je gg. mojstrov se bodo :uo. 1 «le upoštevati samo pri onih učencih, ki bodo ta dan navzoči. Priče tek rednega pouka bo v ponedeljek 5. septembra. —C Dve sesreči. Ko je 37-lctni rudniški atrojodt Franc Pinter « Zabukovce pri Žalcu v torek ackal dama drva, se je vsekal s sekiro v levo roko in se hudo poškodoval. V Breznu pri Vitanju je 44^letni posestnik Anton Cečko te dni udaril neko govedo, pri tem pa si je na lomil desno roko. Ponesrečenca se zdravita v celjski boknici. Iz Novega mesta V 187. številki vašega lista z dne 22-avguata 1938 p d naslovom »Cena krušni moki« prioboend članek ne odgovarja resnici. Ni res, da smo doslej v Novem me-stu tm li gctovv-) najdražjo krušno moko v naži banovini, res pa je, da prodajajo trgovci v Novem mestu najcenejšo moko v dravski baixn-ini in se je v času, ko je bila nabavna cena v mlinih po 4.10 do 4.30 din, prodaja»la moka le po ■* din. Nadalje ni res. da je današnja znižana cena moki le malenkostni padec spričo svetovne žitne produkcije, predvsem pa naše bogate letn -. produkcije žita, res pa je, da. je tudi današnja cena krušni moki povsem primerna našim borznim in nabavnim cenam moke in žita. Res je tudi to, da so naši trgovci takoj ob novini znižali cone moki. Končno ni res, da se trgovci drž . pač svojih cen, pač pa je rea, da v Novem mestu svx>bodna konkurenca regulira cene, ki so najnižje v naši banovini, če » upoštevajo -rtroški oddalj^mo^ti od nabavnih -virov. — Združenje trgovcev za s rez Novo mesto. — Vpisovanje v Enoletni trg. tečaj dnev_ no. Izpričevalo velja kot dokaz vajenuke in poldru^oletne pomočniške prakse, šob nina med vsemi šolami najnižja. — javna, dela in bilanca sreskga cestnega odbora. Novomeški sroski cestni odbor je zaključil te dni svojo aktivno bilanco, ki izkazuje za leto 1937-38 dohodkov 2,740.002.76 din, izdatkov 2,654.485,73 dm, preostanek 87.5l7.OJ din se je prenesel na poslovno leto 1935-39. Delovanje odbora je bilo prav živahno. Zgradil jc železobetonski most v Zalogu čez Radu-Ijo, ki Je ■stal 265.000 din. V kratkem pa bo izročen prometu nov železobeton>ki mest čez Temenico v Ivanji vasi, katerega dela so stala 400.000 din. Rekonstruirana j? bila cesta v Dolenjskih Toplicah, kjer je postavljenih več žeiezobetonskih ograj Dela so stala 150.000 din. Pri Pod-turnu je bila zgrajena cesta v dolžini i in pol km in je stala 200.000 din. Ravnotam je zgraj-n železobetonski most za 140.000 din. V Soteski je bila razširjena cesta, postavljen oporni zid v dolžini 150 m in preko 5 m višine Ta del ceste je sedaj obdan z železno ograjo. Dela sq stala 140 tisoč din. v samem območju cestnega odbora se je ob cestah na novo nasadilo preko 1500 raznih vrst sadnega drevja, pred vsem jabolka. Ti nasadi so stali preko 20.000 din. Na vseh banovinskih cestah so sedaj zgrajeni tudi deponiji za gramoz, kar je predvsem velike važnosti za neoviran avtopromet ,ki je iz leta v leto močnejši. Gradi se cesta Novo mesto—Hmelj-ni k, ki se gradi postopoma. Ravno tako cesta žužemberk_Radohovavas. V kratkem bo preložena cesta Tihaboj—Mirna. Proračun za ta dela 7snaša 60.000 din. Jeseni pa bo razpisana hcitacija za postavitev novega železobetonskega mostu v črrmoš-njicah pri Stopičah. V doglednem času pa bo rekonstruirana Seidlova ccata, ki vodi proti mestnemu pokopališču in dalje proti št. Petru in šmarjeti. Cesta bo nad Seidlovo žago razširjena, pod njo proti Krki pa zgrajeno oporno zidovje, kar bo dalo posebno sliko gled0 na ozadje Krke in Ragcvega loga. Odbor si je nabavil tudi 10 tonski parni valjar, ki je stal 170.000 din. Kompresor za 40.000 din in osebni avto za 40.000 din. Sedaj si bo nabavil še neobhodno potrebni drobilec za gramoz in tovorni avto za prevoz tehničnega materiala. Vsekakor gre pri teh javnih dehh veliko priznanja za vzorno izvršitev, marljivemu in vestnemu tehničnemu, kakor tudi administrativne mu u radništvu te ustanove. Odbor ima v načrtu tudi zgradi, te v lastnega uradnega poslopja, za kar je v vsakem proračunu votirana, izvestna vsota. Še o poneverbah hranilnih knjižic Ljubljana, 25. avgusta Včeraj je policija zaslišala 18 oškodovancev zaradi poneverbe hranilnih knjižic, ki jih ima na vesti ravnatelj Slovenske banke Miro Jankole, oziroma njegovi priganjači. Najhuje je oškodovan neki B., ki je prijavil, da mu je eden izmed Jan-koletovih agentov izvabil hranilno knjižico solidnega in trdnega denarnega zavoda z vlogo 219.000 din. Ostali oškodovanci so prijavili, da so izročili Jankoletu hranilne knjižice z vlogami po 35, 30, 20 in 40.000 din, na katere so dobili samo mala posojila, ponavadi po nekaj mesečnih obrokov, dočim knjižic od Jankoleta ni bilo mogoče več dobiti. Jankoletovi agenti so delali širom dežele in so imeli povsod svoj nos. Kakor hitro so izvohali lastnika hranilne knjižice s primerno vlogo, so ga tako dolgo obdelavali. da je bil pripravljen odstopiti knjižico Slovenski banki. Slednjič pa tudi niso imeli posebnega truda, saj je zlasti popreje med krizo vsakdo rad odstopil hranilno knjižico, če je kaj dobil na njo. Seveda so znali agenti tudi lepo govoričiti in so omalovaževali vse druge denarne zavode in hvalili samo Slovensko banko. Med njimi so bili tudi taki, ki so bili prepričani, da delajo prav in zato niso zavestno krivi pri osleparjenju ubogih žrtev. Uvedeni v sleparijo so bih* samo nekateri brezvestnežt ki so prejemali za svoje akvizicije tudi večje nagrade in so včasih poskušali delati celo na lastno pest s tem, da so hranilne knjižice prodajali drugam. 2rtve so poiskali, kot rečeno, sirom dežele, največ pa, kakor je sedaj ugotovljeno, v kamniškem okraju okrog Domžal, dalje na periferiji mesta in v okolici ter na Dolenjskem v Mirenski dolini in okrog Mokronoga Afera okrog poneverbe hranilnih knjižic se čedalje bolj razpleta, ker je očitno, da o polomu niso informirane še vse Jankoletove žrtve. Tudi so se Številni oškodovanci zatekli naravnost na državno tožilstvo, ki že sedaj razpolaga z obsežnim obremenilnim materialom v znamenju prijav, in so do-jde£ le nekateri ^p*ft KOLEDAR Danes: Četrtek. 25. avgusta katoličan/: Ludo vik DEŽIKNK LEKARN K Kino Matica: Vojna ftpijonov Kino Union: Sibirske noči Kino Slogu: Usodni diamant Kino Moste: »Prater« in ^Carjevi sveč-nikic Kino šiska: Valček na ledu DANAŠNJE PB1KGDITVE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste - Zaloška cesta. f Justin K a j k o. Parastos za pokojnega bo jutri 26. t. m. ob 10. dopoldne v pravoslavni cerkvi. Udeležite se stanovski tovariši te srx>minske svečanosti. S fitmskeija p tetin cz — Kino Union: Sibirske noči. Po dnlj-šem presledku lahko gledamo in poslušamo v Ljubljani češki film >Sibirake noči*. Ni spored je prišel pred sezono najbrže zanuti tega, ker je podjetje samo spoznalo, da kakovost filma ni kdo ve kaj. Ob tej priliki pa je treba opozoriti na češki film sploh. »Sibirske noči« kažejo, da sc češka filmska proizvodnja prizadeva ustvariti film po vzoru dobrih ameriških in fraa H filmov. O tem pričajo filmska srcu.-! v.t. 'm jih je režiser uporabil, na žalost z nesrečno roko. O tem priča zgrajenost filma, V terem potekajo dogodki sporedno v različnih okoljih in sicer v dvorcu ruskega kneza in v obcestni krčmi, v kateri krčmnr s svojimi pajdaši omamlja popotne ljudi in jih nato oropa. Celo ameriški režiserji, ki imajo na razpolago mnogo popolnejša tehnična sredstva in so mojstri, od kal se uči filmske tehnike ves svet, re? samo v izjemnih primerih film v dveh vzporedno tekočih dejanjih. Kinopublika ne ljubi filmov, pri katerih si mora beliti r}**-vo, da razume, za kaj prav za prav gre. Samo spreten režiser v tem smislu zna podati snov s pomočjo sporednih dogodkov, ki se vlečejo skozi ves film. V i Sibirskih nočeh-r v tem pogledu režiser ni n uspeti. Dobro pa je uporabljal druga sredstva, kakor na primer detajl in tipe po vzoru ameriškega in ruskega filma. V splošnem je v tem filmu režija statična in zaradi tega naravnost mučna za gledalca .ki je vajen dinamike in tempa v dobrih filmih. Scena je po večini teatr-ska in zaradi tega slaba. Igralci so morda dobri igralci, a v tem filmu jih jo režiser, kakor tudi tekst (scenarij), omrtvičil do skrajnosti, tako da v večini prizorov ni*o boljši, kakor so dfletantje na kakšnem našem podeželskem odru. Po tem filmu sodimo, da se če^ka filmska proizvodnja prizadeva zelo resno ustvariti dober film. S pričujočim filmom se ni ravno odlično predstavila, toda znano je, da so v praških ateljejih naredili že mnogo boljše filme in v prihodnji zimski sezoni naj nam naša kinopodjetja pokažejo več dobrih čeških filmov. človeku navsezadnje le dobro dene. ako sliši s platna slovanski jezik. Prepričani smo, da nam tudi češki film lahko nadomesti v velik! meri nemški film. Treba bo seveda i7/brati najboljše, s tem bo uspeh zagotovljen in denarne žrtve Idnopodjetja bodo pop1n< Iz Zagorja — Fantovski pretep. Preteklo nedeljo zvečer je bilo v gostilni Zaje p. d. na Ober-žiji precej živahno. Med veselimi gosti sta bila tudi rudar Palčič Hinko iz Kisovca ter hlapec J. Razpotnik iz Izlak. Ko ae je okrog 8. zvečer družba začela razhajati, je prišlo do prepira zaradi zamenjave koles, ki so jih imeli spravljene v veži goatilne. Pametna beseda mirnejših gostov ni zalegla, nakar se je razvil hud pretep, v katerem je postal žrtev noža mladi rudar Palčič. Dobil je tri vbodljaje in sicer v roko, v ledvice in v stegno, katere mu je zadal hlapec Razpotnik. Palčiča so prepeljali k zdravniku, ki pa je odredil prevoz v bolnico. Napadalcu Razpotnika so včeraj po zaslišanju na orožniški postaji odpeljali v zapore sreskega sodišča v Lati ji. — Osebna vest. Iz Zagorja je bila premeščena v Mokronog učiteljica gospodična Berger Marta. Priljubljeni učiteljici in vneti Sokolići, ki je pri nas službovala skoro 10 let, želimo na novem mestu mnogo sreče. Na topliško šolo je bil imenovan domačin g. Korošec Drago, ki je doslej služboval v Dobju srez Šmarje pri Jelšah. Prihod g. Korošca pozdravlja posebno pevsko društvo »Loški glas-, ki mu je bil že pred leti agilni pevovodja. -— Zabranjeni živinski sejmi. Zaradi pojava slinovke in parkljevke, ki sta se prenesli iz savske banovine, je sresko načelstvo do nadaljnega prepovedalo živinske sejme, nemoteno se bodo pa vršili vsi kramarski sejmi. — Drž. meščanska Sola v Zagorju oh Savi. Vpisovanje v L IX in ID. razred na tu k. drž. meščanski soli bo t, 2. in 3. septembra od 8. do 12. in od 3. do 6. V I. razred se sprejemajo učenci (ke), ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ali pa višjo ljudsko Solo in niso stari nad 14 let. K vpisovanju naj prinese uče-ec(ka) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli aH o kakem dovršenem razredu višje ljudske Sole (knjižice za ljudske šole za vpis niso več veljavne), krstni list in davčno potrdOo. Pri vpisovanju v II. in m. razred je predložiti letno izpričevalo uspešno dovršenega I. ali II. razreda meščanske šol« ter davčno potrdilo. Brez davčnega potrdila o neposrednih davkih se ne bo nihče sprejeL Popravni izpiti bodo 31. avgusta ob 8. zjutraj. Iz Laškega — Sokolska akademija. V proslavo 20-letmce osvobojen ja je priredilo tukajSn te sokolsko društvo 10. t m. rreter akademijo, pri kateri 90 sodelovali 'asi oddelki. Soko* B m Sokoliće ter naraščaj eo izvajali 10 P*w posrečenih telovadnih točk. Zaključek >e tvorila mična alegorija, članstvo je Isfo za eksaktno izvajanje vaj zasluženo priznanje. Priznanje zasluži tem bolje, ker je res žrtev posečati telovadnico v večernih urah ko je vsakdo od poklicne shržte več al; manj izčrpan, kar se često le premalo uno-**wwa- Prireditev ee je vršila na prostem ored Sokokkim oVwnom ter ie biT obisk re. kordep. V obilnem 8tev0n ao se udeležili akademije tudi lertoviscarji. n m m o na- SI HIR StC 191 NOĆI Film ruskin narodnih motivov, ruskih pesmi in| iirriloi ttsi™ . plesov. V njem nastopijo najboljši priznani češki igralci. Film v češkem jeziku. Dane« ob 19.15 in 21.15 uri. KINO UNION, tel. 22-21 DNEVNE VESTI — V juliju so narasle rloge pri »loven, skih hranilnicah za 21.5 milijona din. V juliju 193S so po podatkih Zveze Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani naraslc skupne vloire pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 21.494.720 din na 1.094 mi- telkovi ulici vnel na nekem vagonu kup smeti. Gasilci so bili z motorno brizgamo takoj na mesto, vendar jim ni bilo treta posredovati, ker so medtem železniški uslužbenci že sami pocasiH ogenj in pre* prečili vsako nadaljnjo nevarnost. _lj Veejo množino pravilno osušenih bre^ upravi predioiaio Združenje gledaliških igralcev. Dopis so v imenu članstva podpisali A. Nehat. St. Mar&ec. I. Saocin. —1 j Vid vaših oči si obvarujete le s optično čistimi brušenimi stekli, katere al nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprasanem optiku, Stari trg 9, TJnNjsns ŠAH lijonov 884.800 din. Vloge na knjižice so I narasle za 2,8 milijona aa 637.673.969 din, I vlone v tekočem računu za 18.6 milj. na j zorstvo ter naj se ponudniki 4o..2lO.S3l din, Vloge na knjižice 6o na* vi jo "pri tem uradu, Vrazov rasle pri 7 hranilnicaii, vloge v tek. računu " * pri 10. skupne vloge pa tudi pri 10 hranilnicah, število vlagateljev na Iknjižioe je j Turnir v o^ij*«, V Osijeku > btto včeraj odigrano XV. koto nacšonaJnega ama. terskega šahovskega turnirja, Sekosek je izgnibil proti gubasiču, Spaaojevžć proti j Jonkeju, Avirovič je porazil Baverja, do-! čim so Pavlović—Carev, Rabar—Lesnik in Turk—Rajkovič resnizarali, a partija Cin- naraslo pri 7 hnanilnicah, v tek. računu pri : pis, s katerim se je pridružilo znani akciji 10 sku: no število vlagateljev pri 7 hranil- i članstva drame. V dopisu zahteva takojš- nicah in znaša 133.956, torej nekaj mam j j nje izplačilo zaostanka plač za avgust in kakor 30. junija 1938. Celotna 6lika gitanja naprej vsakega prveea v mesecu vso nezni- vloe pri hranilnicah je torej zelo usrodna J žano plačo. Dalj^ zahteva ureditev razmer »ovih metel potrebuje mestno cestno nad- . ^r ... —^j,- , v. . n nmam n.\ f dnć—Martinić je bala prekinjena* Včeraj trt št 4/1 1 dopoldne so se nadaljevale prekinjene par- _lj Članstvo opere solidar™ s članstvom ; tij& iz XIV. kola. SikoSek ^ porazfljon- drsme. Članstvo nase opere je poslalo i ŠSka Je rem^iai ^llerjem. a upravi Narodnega gledališča v Ljubljani do_ in dokazuje, da se zaupanje v hranilnice in denarne zavode sialno dviga, kar &e kaže zlasti pri novih vlogah. -— Poroka. Danes sta se poročila na Pokljuki pri Bledu g. ing. arh. Marjan, Tepi-na, sin znanega pok. žrvinozd ravnika g. Lovra Tepine in ga Lenka Tepina roj. Vrhunce va, hčerka ravnatelja Trboveljske preanogokopne družbe g. dr. Vrhunca. Mla* dima zakoncema želimo otdlo 6reče! — Glasbena šola v Kranju rabi dva uri# telja glasbe, enega za klavir, drugega pa za violino. Prednost imajo učitelji, ki bi bih* sposobni voditi tudi mladinsko petje. Prošnjam je treba priložiti izpričevalo O učni sposobnosti v glasbi ter kratek življenjepis. Obenem naj se označi višina zahtevane plače, ki se bo končno določila sporazumno v posebni pogodbi. Skrajni rok za piošnje je 10. september t L anj€ v Planici. Podružnica SPD v Ratečah—Planici sporoča, da bo v nede* Ijo 28- avgusta žegnanje v Planici. Ob 10. dopoldne bo masa v Marijini cerkvici, po-■poktne pa prijat oljema planinska- zabava. Prijatelji m ljubitelji Planice vljudno vabljeni ! —Iz Bohinja Sirarna v Stari Fužini prodaja na Jezerskem vrhu lepo stavbno parcelo, ki meri okrog 1.900 m2. Na parceli je pripravljeno tudi že stavbno gradivo, ki bo prav tako razprodano. Parcela z nepremič* n-inaini vred bo baje prodana za 60.000 din. Za prodajo ee bodo nedvomno zanimali ljubitelji Bohinja, zlasti še, ker «*e jira nudi izredno ugodna prilika. Če ne bo kupca, ki bi kupil parcelo in nepremičnine, bodo razprodali nepremičnine po^ebe). — D\-a ponesrečenca in žrtev pretepa. V s p lož n o bolnico so snoči prepeljali I6_let< inega usnjarskega vajenca Leopolda Repov-ša iz Mokronoga. Fantu je pri delu odtrgal stroj tri prste rut levi roki. 33-letnemu Josipu LuCiču iz Kočevja pa je pri podiranju dreves v gozdu padel na nogo težak hlod in mu io zlomil. 29sletne«ra tesarja Huga Albrehta iz Domžal je v neki gostilni na_ padel so pivec in mu z nožem prerezal žile na desni roki. — Borza dela v Ljubljani sprejme 40 drvarjev za Novi Sad, 500 delavcev za cestna dela v Kranju, 20 za Javorje c:ad škof jo Loko, čevljarja za šivana dela, 2 pleskarja, pohištvenega mizarja, 2 hlapca, eleJctrovarilca, elektromonterja. 4 drvarje za Litijo, krojača za konfekcijo, lesostru-garja, usnjarja, usnjarskega vajenca in ki jučavničarja_ orodni carja. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, od časa do časa bo deževalo. Včeraj je deževalo v Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura j? bila v Kum-ooru 27, v Splitu 23, v Dubrovniku 22, v Ljubljani 20.1, na Rabu in v Zagrebu 20, v Mariboru 18.4, v Beogradu 16, v Sarajevu 14. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.4, temperatura je pa znašala 11 kakor so zahtevane v spomenicah, ki jih je Rabar je porazil Baverja. Po X. kolu je stanje naslednje: Lesnik in Rabar 10. šubarič in Šiška 9, Paviović in Carev 8, Avirović 7 in pol, Rajković 7, Jonke 6 in pol. Sik osek 6, Martini č 5 in pol (i), Miiller in Turk 5 in po*, Baver S in pol, Cindrić 3 (D, Spasojevic 0 toč*. Tekme za jadranski pokal Viktorija ima še mežnosti, da postane rmagovalKa v plavalni teknsi za jadranski pokal Za grozdno akcijo Iz L|&sMjane —Ij Proslava kraljevega rojstnega dne. Mestno poglavarstvo objavlja: Vsa narodna, kulturna, bojevniška, teLsno-vzgoj-na in gasilska društva ter organizacije so vljudno vabljene, da se njih. predstavniki zanesljivo udeleže sestanka, ki ga je mestno poglavarstvo sklicalo za petek 26. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na sestanku bo predložen načrt in po njem urejen razpored proslave, ki naj bo ob 201etnicd kraljevine Jugoslavije res manifestan ten izraz ljubezni, spoštovanja in vdanosti vsega ljubljanskega prebivalstva nasproti našemu mlademu vladarju, Nj. Vel. kralju Petru n. —Ij Vsa društva organizacije, zavode, korporacije in ustanove, ki se pečajo z zaščito, vzsojo in oskrbo otrok poziva mest. no poglavarstvo v smislu razpisa kr. ban« ske uprave ponovno, da predlože mestnemu poglavarstvu, socialni oddelek, mladinski referat, Krekov trg 10, pritličje, najkasneje do HO. avgusta 193S poročila o razvoju in sedanjem stanju svojega udejstvovanja. —Ij Požar na glavnem kolodvoru. Včeraj okrog 16. so bili gasilci poklicani na glavni^ kolodvor, kjer se je nasproti skladišča železniške nabavljalne zadruge v Me- Ljubljana, 25. avgusta Po točno enomesečnem presledku, nastalem zaradi tekem za državno prvenstvo, dvoboja z Italijo in tekem za evropsko prvenstvo, se bo v nedeljo nadaljevalo tekmovanje za jadranski pokal s srečanjem Ilirije in Viktorije. Za Viktorijo bo to predzadnja tekma, ki bo v odločilni meri vplivala na končni iz;d vsega tekmovanja Trenutno vodi Triestina s 469 točkami, a ima za seboj že vse tekme. Viktoriji, ki ima 351 točk, manjkata še dve srečanji in sicer nedeljska z Ilirije v Ljubljani ter nato še poslednja, 6. septembra z Jadranom v Splitu. Teoretično je zelo verjetno, da se bo Viktoriji posrečile prehiteti Tržača-ne, s čimer bi letošnji pokal v plavanju pripadel enemu izmed jugoslovenskih udeležencev. Za naš plavalni sport bi bilo velikega pomena, če bi se to zgodilo. Poglejmo, kakšni so upi Viktorije, ki je prvo srečanje z Ilirijo odločila doma sigurno v svojo korist s precejšnje razliko 62:47. Še huje je porazila Jadrana, ki si je na Sušaku priboril le 39 točk, dočim jih je Viktorija 70, kar jc bila doslej največja zmaga v tem tekmovanju. Sušačani so si torej nasproti tema dvema nasprotnikoma priborili skupno 132 točk in če jih bodo v revanžnih tekmah dobili zopet toliko, bodo imeli skupno 483 točk ki bi za 14 točk prekosili Triestino. Nikjer ni zapisano, da Viktorija ne bo zmogia tega v Ljubljani in Splitu, kar je zmogla doma. Ne smemo namreč pozabiti, da je Viktorija v polnem treningu, kar je prepričevalno dokazala s sijajno zmago v tekmi za juniorsko prvenstvo. Zato je povsem verjetno, da bodo Sušačani dosegli še večjo razliko kakor doma in da bodo torej sigurno prekosili Triestino. Sicer pa jim niti ni potrebno toliko točk. Da prebite TržaČane, potrebujejo le 119, povprečno na tekmo torej po 60. Ilirija bo nasproti Viktoriji nastopila v močnejši postavi kakor na Sušaku, ker bo plaval tudi \Vilfan, ki je pridno treniral, odkar se je vrnil z Dunaja, Z njim bo Ilirija znatno ojačena in tudi, če upoštevamo trenutno formo Viktorije, skoraj ni verjetno, da bo razlika ista kakor na Sušaku. Njena zmaga nad Ilirijo je izven dvoma, bo pa znatno tesnejša, ker računamo na \Vilfanovo zmago na 100 m prosto in na njegov dober plasma na 100 m hrbtno. Vzemimo, da bo zaradi \Vilfa-na razlika za 5 točk in da bo torej Viktorija zmagala s 57:52. Z dosedanjimi bi imela skupno 408 točk, 61 manj kakor Triestina. Teh 61 in bržkone še več bo prav gotovo dobila v Splitu. Mislimo, da je ta račun realen in da bo Viktorija kljub temu zmaaovalka v plavanju, čeprav je izgubila obe tekmi s Triestino. Glede na njeno zadnjo tekmo v Trstu, ki jo je izgubila le zaradi diskvalifikacije, bo njen uspeh zaslužen. Kako je na drugi strani z Ilirijo? Ali ima možnost prehiteti Fiumano in sc po-vzpeti na 3. mesto? Ilirija ima sedaj 263 k iz 5 tekem. Fiumana pa 374 iz 7. Po gornjem računu si bo Ilirija pri Viktoriji pridobila 52 točk. tako da jih bo imela 315. Odločilna za tretje mesto bo tekma med Ilirijo in Fiumano 3. septembra v Ljubljani. Ilirija je na Reki izgubila z 52 proti 57. V Ljubljani računamo na obraten izid. kar bi dalo za Fiumano 426, za Ilirijo pa 372 točk. Razlika bi znašala le še 54 točk v korist Fiumane. Ilirija se bo pred Fiumano srečala z Jadranom v Splitu, ki ga je v Ljubljani porazila z 59:50 točkam. Če ji bo v Splitu uspelo dobiti vsaj 55 točk, kar je več ko verjetno, saj bo plavala z \Vilfanom, bo to dovolj, da si bo nabrala končnih 427 točk in bi bil torej končni vrstni red letošnjega tekmovanja za Jadranski pokal: 1. Viktorija, 2. Triestina. 3. Ilirija. 4. Fiumana. 5. Jadran. V svrho boljšega pregleda hočemo navesti še sedanje stanje. Triestina 469 točk (8 tekem), Fiumana 374 (7). Viktorija 351 (6), Jadran 281 (6), Ilirija 263 (5). V waterpolu je stanje naslednje: Triestina 10 točk, seore 28:30, Viktorija 9, 38:9, Jadran 6, 31:14, Ilirija 6, 25:19, Fiumana 1. 4:54. V skokih je na prvem mestu Ilirija in ji tega mesta ne more nihče več ogrožati. ★ POIZKUS RUŠENJA PLAVALNIH REKORDOV V KOPALIŠČU SK ILIRIJE Vodja plavalne ekipe JSK Viktorije s Sušaka, ki je že tri dni v Ljubljani, je prijavil LPP vrsto poizkusov rušenja rekordov Četrtek 25. avg. ob 16.: 400 m prosto dame (Krmpotic Neda). 400 m hrbtno dame (Smolik Inge), 400 m pisno dame (Boršič Zlata). Petek 26. avg. ob 16.: 200 m prsno dame (Boršič Zlata), 200 m prsno dame (Knnpo-tić Neda), 200 m hrbtno dame (Smolik Inge), 200 m hrbtno gospodje (Marceta Dušan). Sobota 27. avg. ob 16.: Štafeta 3x100 m mešano dame (Smolik, Boršič, Krmpotić), štafeta 3x100 m mešano gospodje (Marceta, Polic, Defiiipis). Program bo zelo zanimiv, posebno še, ker bo najbrž tudi SK Ilirija poslala svoje prijave. ?o tekmi za prvenstvo v lahki atletiki Ju^^ov^ska lahka atletika pogreša dobro povprečnost izubijana, 25. avgusta Letošnje tekmovanje za prvenstvo v lahki atletiki nam je na prvih mestih v glavnem prineslo le znana imena in skoraj brez izjeme zmage favoritov, ki so bil? v posameznih primerih tako sigurne, da prvaku niti ni bilo potrebno dati vsega iz sebe. Le malo je bilo točk, kjer se je zmaga odločila sele na cilju. To je dokaz, da imamo v Jugoslaviji prav dobre posameznike, za katerimi pa povprečnost znatno zaostaja ali z drugimi besedami, v primeru dvoboja s kako drugo državo, kjer bi morala nastopiti po dva reprezentanta, ne bi imeli dveh enakovrednih. Pri tem je Se najbolj žalostno dejstvo, da je drugo plasirani skoraj v^dno daleč zaostal za prvim. Tu je prevelika praznina, ki ne daje stanju naše lahke atletike posebno dobrega izpričevala. Da je ta trditev toč- JUDSKA SdMOPOMCČ V MARIBORU razpisuje na svoji novi zgradbi ob Kolodvorski cesti zidarska in tesarska dela. Xačrti in podatki so na razpolago v pisarni Ljudske samopomoči v Mariboru. Pismene ponudbe je treba vložiti do ponedeljka 29. avgusta 1838. do 12. ure. Odbor si pridržuje pravico svobodne oddaje. MARIBOR, dne 25. avgusta 1938. Načelstvo LJUDSKE SAMOPOMOČI na, nam kaže kratek pregled novih, držav, roh prvakov in drugoplasiranih. 100 m: Kting (BSK) 11, Stevanovič (Jugoslavija) 11.1, 200 m: Kling 23, Bauer (PSK) 23.4! 400 m: Pleteršek (Primorje) 49.9, Despot (Hajduk) 50.6! 800 m: Goršek (Pr.) 1:58.7, Markovič (Vojvodina) 2:02.2! 1500 na: Goršek 4:10.6, Flas (Hašk) 4:13.8! 5000 m: Krevs (Pr.) 16:15^2, Bručan (Ilirija) 16:32.6! 10.000 m: Bručan 33:58.2, Pore (Pr.) 35:04! 110 m zapreke: Hhrlich (HaSk) 16.5, Jovič (BSK) 17.6! 400 m zapreke: Pleteršek 57.8, Skušek (Pr.) 59.5! 3000 m zapreke: Krevs 10:15.4, Srakar (Pr) 10:46.4!! skok v višino: žgur (Pr.) 180, Martini (Pr.) 180, t skok v daljino: Lenart (BSK) 664, Laza rević (Jugoslavija) 655, skok ob palici: Lenert 350, ivaons (*e-ljez.) 335! troskok: Vučević (Voj) 13.94, Jb*460-vič (Jugoslavija) 13.77» disk: Klent (Jugoslavija) 4X32, Vu&e-vič 40.07! kopje: Smejda (Jugoaiavftja) 52.66, Pe- trušič (H) 42.48!! krogla: Novaković (Marast) 13.40, KLeut 1339, disk helenski stil: Kteot 37.66, V«če^4č 33.97!! kladivo: Goić (Hašk) 46.21, Majettt (Za§k) 40.50!! Res je sicer, da bi hOa raasDDoa T nekaterih, točkan tesnejša, če bi nertopOa Concordia. kljub temu pa je nafi položaj glede na bližnjo balkanijado vse prej kakor rožnat. Prvaki bi nas z iilmi rezultati še kolikor tcdiko častno zastopali, že drugi naš zaMopnik pa a« bo imel prav nobene nade na p*rm Kaj bo šele potem, će savez ne bo mogel postaviti v reprezentanco vseh svoJTh prvakov, kar mu doslej še nikdar nI bilo mogoče? V tem pogledu je bflo dobra šote. za tpjjBttJBi ZvtlilcHniki. Ker je prizadevanje Zvez, gospodinj vse hvale vredno tako iz moralnih kakor gmotnih razlogov, objavljamo spomenico v celoti. Glasi se: Izredno dobra groađna letina navdaja nas gospodinje le deloma z veseljem-Grozdje je dar božji, ki razveseljuje staro in mlado, a otroci so ga Se najbolj veseli, ako so ga deležni. Le žaHbog. da sme večina mastnih in delavskih otrok ter otrok nevinorodnih krajov gledati grozdje le od daleč kot lepo naložen, vabljiv, kot nedo-dopeci, prepovedan sad. Saj postane otrok tat, ako le jagodo odščipne od razstavljenega grozdja. V vinorodnih krajih pa prevladuje de vodno mis-lnost, da je grozdje za prešo, in smatrajo kot izgubo vsak po-zohan grozd. Zato je velika naša bojazen, da se bo izredni bežji blagoslov pre vrgel v narodno nesrećo. Vina bo preveč, poceni bo ter se bodo še ■stopnjevali izgredi, poboji zaradi pijančevanja, da ne govorimo o drugih, posledicah predobre vinska letine. Kar leto ^a letom zgrade z občudovanja vrednim idealizmom posamezni v proti tuberkulozni in protialkoholni ligi, kar store naši zdravstveni domovi, prosvetne, kulturne ustanove, se bo zopet vse podrlo s preobilico vina. Zato predlagamo, naj kr. banska uprava uvede grezdni teden, v katerem se naj v najobilnejši meri prodaja grozdje.. Vinogradi z izrecno, specialno za vino primerno trto kakor rizling, sdlvantc, žametna Črnina, bi se izločili iz te akcije. Za prodajo naj 6e pritegnejo vinogradi z mešano trto, vendar pa šmarnično grozdje ne bi sm^lo priti v postov. Grozdni teden naj bi se izvedel tako, kakor so ga pred leti v Nemčiji, ko je bogata trgatev zaskrbela gospodarske kroge. Vsako mesto je prej^-^> v N«nUjl svoj okoliš, iz katerega je nakupilo gTcsdje. Vse gostilne so bile primorane, da gotov čas prodajajo most santo iz tega okoliša. V novem postopku se j dodatkom neke kemikalije obrani slad-koba mngta dalje časa in tako zadrži vrenje- (Postopek je bil oglasen v listih in priporočen od mhTJstrstva za kmetijstvo). Za grozdni teden naj se pritegnejo vse šole. Vsak otrok bo rad prinesel 1 do 1 50 din za pol kg grozdja. Boljša bi bila taka akcija kakor pa šolski izleti v vinorodna kraje, ki so za otroke mnogo dražji. Vinogradniki z njimi niso biti zadovoljni, ker so jim otroci napravili mnogo škode, otrok pa se je nazobal grozdja samo enkrat in marsikateri preveč. Revnim otrokom lahko prispeva Podmladek Rdečega priža ali Jadranska straža. Ako ima šola 200 učencev, bi na dan použili 50 kg grozdja; v šestin dneh bi znašal konzum v tej šoli 300 kg grozdja. So pa srednje šole s 1O0O in več dijaki. Samo v ljubljanskih šolah bi se z gro z In o akcijo konzumiralo v šestih dneh 10.000 kilogramov grozdja, kar bi pam-enilo, da bi ee 5000 1 vina manj popilo, kmetje pa bi dobili take j na roko najmanj 10 tisoč din ter bi n^ boli primoram, da vino slabše kvalitete sami popijejo, ker ga ne bodo mogli prodati. Po skušnjah sodeč, se proda le sortirani pridelek. Za grozdno akcijo bi pri nas prišlo v pošt-v le grozdje iz vinogradov drarvske banovine. Seveda bi moralo biti trošarine prosto ter bi moralo biti vsak dan sveže dostavljeno. Grozdno akcijo lahko izvede samo oblast, ki ima avtoriteto, da pritegne k tej akciji občinske iirade, gospodarske ustanove in šole. Zveza gospodinj je pripravljena s svojim članstvom, da propagira čdm večji konzum grozdja, druge moči pa nima. Obvestila bo vse važnejše institucije o svojih predlogih kr. banski upravi in mestnemu poglavarstvu s prošnjo, da se jim pridružijo ali pa iz svoje iniciativo podajo boljše. Perilo je dražje kot milo! Ne varcujfe pri milo - v 5kod*o perila f Vzemite Schichfovo terpentinovo milo, ki pero zares temeljito in varuje tkanino. Zasluga Schichtovega terpeniinovega mila bo, če bo perilo bolj trpežno Sn vedno bleščeče belo. SCHICHT™ TERPENTINOVO MILO pere bleščeče belo Mladost ne more pogrešati moje pomoči! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo NTVEA ali z oljem NTVEA. Na ta način se okrepi mlado kožno stanlčje, koža porjavi hitro ln enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Če namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehlajenja. ii amHimtttummaiiiijim MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti Tnnmko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno SIVO-PLAVA PAPIGA je ušla. Prosim tistega, ki bi jo ujeL da jo izroči proti nagradi na naslov: Strmoli, Malgajeva uL 10 (Ilirija). 2071 50 PAK KNTLANJK ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Vsaka zaloga perja po 6.75 din. >Julljanac. Gosposvetska c 12. DVA GOSPODA -in enega sostanovalca sprejmem na stanovanje. Sobi sta separatni. V kopalnici na razpolago gorka m mrzla voda. Naslov .va *8L Naroda«. m PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PARKETNI ODPADKI suha drva, premog, poceni pri Fr. Vertaenik, Maaarvkova 23. 2057 KUPIM POZOR! Kupujem ln prodajam rabljene čevlje. Potrebujem večjo množino moških čevljev. KlavžeT, 4L Z nobenim dragim reklamnim sreda tvom oe morete doseči enakega učinka, kakor ■ časopisnim oglasom. Cigar delokrog Je neomejen. Caaopl* pride v vsako niso in govori dnevno deaetttaocem čitatelje v. Redno ogta-Aanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist trgovcu ta iitfri"n;fiitiw;.,i..... • <■ ..iJmU^ihub« < ..< Zakaj je Sava v Kranju umazana? Krivi sta tovarni 9rJugobrunau in „ Jugočeika", ker nimata zadostnih čistilnih naprav Kranj, 24. avgusta Kranjčani že več let opozarjamo, da nekoč tako bistra lepa in prozorna čista Sava v svojem toku skozi Kranj ni več taka, kakor je bila prej. Voda v Savi je umazana, motna, še grša pa je struga sama ter je prej belo kamenje sedaj polno rjave usedline, ki je pokrila čezinčez nekoč tako čisto savsko dno. Ta pojav opažamo od tovarne >Jugrobrune« pa mimo »Jugočeške« tja do Drulovke. Ker pojav ni nastal naravnim potom, to se pravi, da bi Sava kje izpirala kako ilovico, ali da ne bi imela zadostne brzine, je več kot gotovo, da je tej umazaniji in nečistoči v savski strugi kriva industrija, ležeča ob savskem nabrežju, ki izliva vse porabljene kemikalije, vso nečisto in okuženo vodo iz svojih obratov v Savo. pri tem pa nima zadosti Čistilnih naprav. Te čistilne naprave so — kot bomo dokazali — tako malenkostne, da bijeio v obraz vsem izdanem predpisom oblasti, da izigravaio in brskiraio vse uredbe, katere je ob komisijonalnih ogledih oblast stavila kot pogoj, ki se mora izpolniti kot ^conditlo sine qua non«. Ali za tujce pri nas res ne veljajo zakoni? Že spomladi je >Jutrovr noii;ctočo v Savinji povzročeno po tamkalsniih tovarnah ter se je protestu javnosti in časopisja pridružil celo celjski občinski odbor če moramo danes o tem žalostnem poglavju poročati tudi iz Kranja, je to znak. da je ta slaba stran industrijalizacije razn.h krajev postala že tako splošna, da se ne da obravnavati samo z lokalnih vidikov. Nekdaj č^sto Savo so spremenile kranjske tekstilne tovarne v umazano, industrijsko vodo. ki teče skozi Kranj v pravi mešanici vseh mogočih barv. Smrdljiva, umazana in barvana Sava se ne očisti do Med-\Tod. posledice kranjske tekstilne industrije pa opazujejo ribiči skoro do bližine Litije, to ie skupno nad 60 km vodne proge. To umazano vodo odklanja, kot pripovedujejo km*»tie iz vasi ob Savi od Kranja navzdol, tudi ž:vina. katero so doslei napajali v Savi. Da taka okužena in onečiščena voda ni y hierijenskem oziru priporočljiva za pran-*«, ie iasno. Pri razpravi, kje naj se nahaia bodoče kranjsko kopališče, je bil f"^f>ri zmed pomislekov zoper savsko kopališče ravno umazna voda Save. K vsem tem neštetim posledicam umazane Save pa se pridružuje glavna in največja gospodarsko škodo povzročajoča ok^nost da je v gotovem območju uničena v Savi vsa flora in favna, ker razkrajajoče se kemikalije uničujejo v vodi sleherno živ-ljeme Zakupniki ribolova v Savi trpe v zadnjih letin ogromno škodo, ker je ves ribolov uničen, ribe so poginile, ali se preselile drugam, tako da je danes Sava v tem revirju popolnoma izumrla in prazna. Vse investicije, katere so imeli zakupniki ribolova z vlaganjem mlad'h rib in kapov. so vržene vstran, vsi napori in prizadevanja ohraniti ribarske revirje so radi brezob-■Kirnega postopanja s strani tovaren uničeni. Prva leta po vojni je bila Sava tako bogata na plemenitih ribah in belicah da se je lahko lovilo vsak dan, dastravno ni nihče vlagal mladic. Po letu 19.11 pa je pričel ritoarskj revir, ki sega od Majdičevega jezu do -jezu v Medvodah nazadovati. L. 1934 je b^l že za &0<~r manjši, v 1. 1935—1938 pa 2a 90^ manjši kot 1. 1932. Sedaj v tem savskem revirju ni več pogojev za življenje plemenitih rib Industrija, ki se je našel la na obrežju Savp. je s spuščanjem kvarne odtočne vode v Savo povzročila, da te V vodni strusri prenehalo vsako organsko £*vii>nie. To dejstva ucotovfli izvedenci hidmbioiogi^e. p:b'či pa tudi mlinarji rn žagarii ali MaMičevi delavci so zadnja leta ražali v vodi vsak dan mrtve ribe. Dogodilo sp je celo. da so prinesli ribe iz Kokre in i.h spustili v Stvo 58 m od >čistO-nh. nanravt ter so poeinile v teku 12 minut. Vse +p podrobnosti o škodljivem vplivu okužen.p Save na ribe. so točno ugotovljene po pričah in izvedencih. Celo v -Prašah. ki so oddaljene 6 km od Kranja, so kmetje našli polno mrtvih rb. In to se doeaja leto za letom, teden za tednom na vseh krajih navedenega ribarskesra revirja; Tudi kanov, ki so drugače tako odporna žival in ki služijo plemenitim ribam za hrano, ni v tem revirju najti nobenega. Da je Sava danes v Kranju umazana, smrdljiva, da je v njej uničeno sleherno življenje, je posledica nezadostnih čistilnih naprav tekstilne industrije, skozi katere prihaja v tovarni porabljena voda v Savo. Ta proces opažamo pri obeh na desni strani Save nahajajočih se tovarnah, pri >Ju-gobruni« in >Jugočeški«, ki sta odgovorni za te posledice. Tekom 16-urnega dnevnega obratovanja znaša količina odtočnih vod pri »JugobrunU 3.052.8 kub. metra. Koncentracija odtočne vode je povečana in vsebuje v litru cca 180—200 mg soli in barvil. Vsa ta voda pasira nezadostno dimenzijo-nirano čistilno napravo, odkoder se odteka direktno v Savo. Kakšne množine kemikalij se odtekajo v Savo. si lahko predstavljamo, če vemo. da porabi >Jugobru-na« za svoj obrat letno sledeče množine kemikalij: 1) vsaj 60.000 kg natrijevega luga. 2) cca 16.000 kg žveplane in solne kisline. 3) velike množine hipoklorita, ki vsebuje aktiven klor. od katerega preide v odtočno vodo letno vsaj 115.000 g. 4^ za barvanje in tiskanje vsaj 13.000 kg barvil, od teh pride v odtočne vode vsaj 650 kg. Pri tem se uporabljajo razne kemikalije v velikih množinah, kot natrijev sulfit in klorid, hidrosolfit. natrijev nitrit itd. Pred beljenjem in po tiskanju pride v vodo vsaj 60.000 kg hidroliziranega Škroba, dekst-rina in sličnih crganskih spojin. Polef? neočiščene sode tovarna stalno odlaga v Savo žlindro, vse smeti in nerabljive predmete. Ker se odtočna voda v zbiralniku čistilne naprave ne čisti, povzroča zastrupljanje rib. Pred čistilno napravo ^Jugobrune« ima Sava še 9 mg kisika v litru, torej vse pogoje za uspevanje rib. pade vsebina zrač nega kisika v Savi pod čistilno napravo na 1.5 mg. kar izključuje obstoj normalne vodne flore in favne. Z razpisom sreskee'a načelstva v Kranju z dne 30. 4. 1938 je uradno ugotovljeno na podlagi izvršenega pregleda čistilnih naprav in vodne analize, da čistilna naprava tovarne >Jugobrune- ne deluje povolj-ro, čeravno je tovarna 5. julija 1938 z odlokom sreskega načelstva prevzela obvezo, da vzdržuje brezhibno čistilno napravo in izpraznuje usedline. Onečisčevanje Save kot ribje vode je v smislu določil S 26. zakona o sladkovodnem ribarstvu prepovedano in na podlagi $ 60 istega zakona kažnjivo. Ker je vodovje Save zadnja leta skoro 10 mesecev pod normalo, je radi odvzete brzine pogubni učinek odtečrnh vod »Jugobrune« v savski strugi toliko večji. Pri tovarni >Jugočeški« je položaj enak. Ker je kapaciteta »Jugočeškec skoraj enako velika kot »Jugobrune« in obe tovarni izdelujeta skoraj enake predmete, je tako kemična sestava odpadne vode in množina kot vrsta uporabljenih kemikalij skoraj popolnoma enaka kot pri >Jugobruni«. Tudi >Jugočeška«r spušča odpadno vodo skozi nezadostno čistilno napravo tik rečne struge direktno v Savo. Koncentracija odpadne vode je zelo povečana in znaša v litru 440 mg soli in barvil. Pri 16 urnem dnevnem obratovanju pride iz Jugočeške.Tu?oč*»SkA^ je bila zerrai»na ob prč^tku obratovanja za takratni obseo- tovarne *n absobitno ne odgovarja. Odnadna vod«i >.Tn°Y»čp*ke c gre skozi sedanio napravo nenreč'šoena. V bližini <*istiln«» nap^vp v^bu1'*1 Sava le š> 1.95 mg kisika v 1'tru Pr severni č:stibii napravi so izpeljane 3 velike železne oi-točne cevi naravnost v Savo. kar izključuje vsako kontrolo n^d odtočno vodo. ki škoduje vodni flori in favni na daljavo nad 3 km. F^ino tovjjfjm »Th&ek*« ima. l^štUno napravo v re*l'i To cp •naihoHo vidi. če pri-p-)priam/^ ^'p^o^o sioyiivo' pn°,-riq odtočna voda znaša nri »Tiiorige^tk*« 5 184 kub. m. pri >Jwžo*»riJnT« 3 052 tcoh m ori >Inte-ksuri >Tu«ročeški Sfi K h m V* dodatki ne potrebujejo nobenega komentarja. Najbogatejši angleški plemič Lordu Westminstrskemu donašajo samo zemljišča 150 milijonov letno Nekega večera se je pripetil v enem najlepših pariških hotelov na videz brezpomemben dogodek. V hotel hiteči gost se je zaletel v veži v staro, dostojanstveno damo tako nesrečno, da je izgubila en čevelj. Predno je pa mogla kaj reči, je nerodni gospod že klečal pred njo. ji obul čevelj in se opravičeval: Upam, gospa, da mi boste oprostili, da nisem videl tako drobne nožice. Dami je seveda ta poklon ugajal tako, da se je pozabila jeziti in navzlic visoki starosti je zardela kakor mlado dekle. Njeno navdušenje je bilo še večje, ko je zvedela, kdo je prijazni gospod. Natakar ji je povedal, da je to vojvoda Westminstrski, eden zadnjih resničnih veljakov, ki so se ustanovili v dotičnem hotelu. On ne da nikoli izpod 500 frankov napitnine, je pripomnil natakar. Pravljično bogastvo Vojvoda Westminstrski, ki se je mudil nedavno v svoji pariški rezidenci, je v Franciji malo znan, čeprav rad in pogosto zahaja tja. Njegov priimek je Grosvenor (veliki lovec). Da bi ga upravičil, je kupil v Franciji dva velika lovska revirja, enega v okolici Dieppe. drugega pa pri Mimizanu. Tam se je nekoč spri s svojimi gosti zaradi pravičnosti. Pred tremi leti je zasledoval velikega merjasca m zverina mu je ušla v sosedni revir Gastona Brechata. Vojvoda in njegovi prijatelji so pa nadaljevali lov navzlic protestom Brer.hatovih lovskih čuvajev. Iz tega je nastala pravda, ki se je vlekla 18 mesecev. Končno je bil vojvoda obsojen na 700 frankov globe. To se pa seveda njegovemu premoženju ni prav nič poznalo, ker je vojvoda pravljično bogat. Njegovo glavno imetje je veleposestvo Eaton Hali v Cheshre, obsegajoče nad 12.000 ha. Na prostranih pašnikih se pasejo vzorne črede goveje živine in ovac. Velik grad je zgrajen v gotskem slogu. Na škotskem ima vojvoda Westminstrski ogromne gozdove v K;lesstronu. Nepremičnine, ki mu največ neso. so pa v Londonu: v okrajih Mavfair in Belgravia ima 240 ha zemljišča. V ulicah Berklevs Square. Grosvenor Squa-re in Park-Lane so pa skoraj vsa zemljišča njegova, tako da so mnogi lordi, diplomati in ministri obenem njegovj prijatelji in najemniki. Vse to zemljiško bogastvo je bilo naku- pičeno od časov kraljice Elizabete, ko se je eden negovih prednikov poročil z miss Da- viesovo. Ona je niiei'a velika zemljišča tam, kjer je zdaj Belgravia. Samo zemljišča do-našajo vojvodi zdaj v našem denarju okrog 150,000.000 letno. Hugh R:chard Grosvenor, vojvoda Westminstrski, je potomec Hugha Lupusa, grofa Chestera in nečaka Viljema Osvajalca, šele ded sedanjega vojvode je bil leta 1874 povišan v ta stan. ko se je oženil s hčerko vojvodin je Sutherland. najintimnejše prijateljice kraljice Viktorije. Arthur Grosvenor je bil rojen 19. marca 1879 v gradu Saighton nasproti Etona, kjer je pozneje študiral. Proti koncu preteklega stoletja se je udeležil afriškega pohoda kot pobočnik lorda Milnerja in lorda Robertsa. Pozneje je bil imenovan za častnega polkovnika londonskega polka in med svetovno vojno se je odlikoval v Afriki. Po premirju je svečano obljubil, da nikoli več ne bo jemal življenje resno. Od tistega dne je ena najoriginalnejših postav visokega angleškega plemstva. Tri žene in ena ljubezen Zdaj so štiri vojvodmje .Westminslrske. namreč njegova mati. m tri Žene, s katerimi se je po vrsti poročil po svetovni vojni. Po premirju se je ločil od Konstance Ednine Comwallis-Westove. s katero je bil poročen od leta 1901 in s katero je imel dve hčerki — Uršulo Mary in Mary Konstanco. Leto dni pozneje se je oženil z bivšo ženo konjeniškega častnika in hčerko sira Wil-liama Nelsona Violet Rowleyevo. Ta zakonska zveza je pa trajala samo šest let. Leta 1927 se je Violet tretjič omožila s Frederi-com Crippsom. Vojvodi je bilo takrat 50 let, vendar je pa še doživel svoj največji ljubezenski roman. Nekega večera je večerjal v »Cafe de Parisc v najelegantnejši londonski restavraciji s svojimi prijatelji, med katerimi sta bila tudi lord Forness in lord Castelros-se. Tam se je seznanil z mlado hčerko visokega uradnika Loelio Ponsobv. To je bila plavolasa lepotica, katere vojvoda Še ni poznal. Po večerji je povabil vse družbo k sebi na dom. Telefonično je naročil slavni jazzband Taglionis in na tem improviziranem večeru je desetkrat plesal z miss Loelio. Pozneje sta bila pa neprestano skupaj, čez dva meseca, 21. februarja 1930. sta se poročila. Da bi se vsi veselili z njim, je srečni lord odpisal vsem svojim najemnikom tedensko najemnino in črtal vse zaostanke. Vojvoda je izjavil, da je končno našel -ženo svojih sanj*. Svojima prvima ženama plačuje po 2.000.000 alimentov letno. Ob petletnici svoje tretje poroke je priredil veliko svečanost v štirih hišah pri svojem sedežu v Londonu v Davies Streetu. Svečanost se je pričela z intimno večerjo za 40 gostov, potem je pa 300 gostov plesalo do ranega jutra v pravljičnem okviru svežih rož, pripeljanih z letalom iz Cote d' Azur. Svečanost je vzbudila tako senzacijo, da je morala policija zapreti več sosednih ulic, da je zadržala množico radovednežev. Vojvoda Westminstrski ima zelo rad take gostije in spada med redke milijonarje, ki znajo dobro živeti in ki tudi kaj imajo od svojega bogastva. Mnogi milijonarji so namreč taki stiskači. da bi jim niti reveži ne mogli zavidati življenja. Nikoli ne ostane na enem kraju nad teden dni. Komaj so ga prebivalci Deauville opazili na krovu njegove razkošne jahte >Cutty - Sarg«, že krene zopet naprej. Navdušen je za golf in polo. ima pa tudi eno najlepših staj dirkalnih konj. Tudi h kartam rad sede in v francoskih igralnicah je pustil Že težke stoti-sočake. V Monte Carlu, kjer sprejemajo take gosta odprtih rok, služi drugim gostom za vzor On pa ne izgublja vedno. Pred leti je dobil en večer nad en milijo* frankov. 30,000.000 gostov v eni sezoni ima slovito letovišče Coney Island južno od newyor- škega okraja Rrooklvna Prebivalci New Torka beže poleti pred silno •točino na sloviti Coney Island. To svetovno zna no letovišče leži južno od new-/orškega okraja Brooklvna. Stoti soči ljudi prihajajo vsako leto tja, da se osveže v morskih valovih in prežive počitnice v vrtincu naj-raznovrstnejših zabav. Vsako sezono pride na Coney Island do 30 milijonov gostov. Glavna atrakcija je razen morske vode dolga plaža in pa za tako sloveče letovišče izredno nizke cene. Za 25 centov dobiš tam skoraj vse, kar potrebuješ. Ob nedeljah je Coraev Island prenapolnjen. Rekorden pose t je bil dosežen letos 10. julija, ko je bilo v Coney Islandu 1,500.000 gostov. Razen jedilnic, trafik, krčem, trgovin s sadjem itd. je gostom na razpolago tudi vse drugo, kar rabijo za zabavo. V kopališču se lahko kopljejo nagi in nihče se nad tem ne spotika. Za zvezo med Coney Islandom in New Yorkom skrbita podzemna in nadzemna železnica. Prevoznina je zelo nizka. Prometna družba, ki sta obe železnici njena last, je svojčas dolgo razmišljala, ali naj uvede promet med New Yorkom in Coney Islandom. Zdaj je pa lahko zadovoljna, saj ima navzlic nizkim cenam zelo lepe dohodke. Ck>ney Island je namreč mesto množic, kraj, kamor hodijo prebivalci New Torka na oddih no glede na stan in premoženjske razmere. Ta užitek si lahko privoščijo tudi siromašni sloji, kar sicer ni navada, kajti druga letovišča so dostopna večinoma samo premožnim ljudem. Izreki Lk)bra informacija je boljša od najduho-vitejše presoje. Mir je boljši od vojne, ker v miru st-novi pokopavajo očete, v vojni pa pokopava jo očetje sinove. Ljudje se na svetu nikoli ne bodo sporazumeli: eni bi radi delali sami. kar hočejo, drugi bi zopet radi delali z drugimi, kar hočejo. Vse revolucije so posledica počasnosti evolucije. Izkušnja ni to. kar se je Človeku pripetilo, temveč to. kar je človek storil s tistim, kar se mu je pripetilo. Zakonski mož je miniaturen ognjenik, iz katerega se neprestano kadi. včasih v njem tudi bobni, vedno je pa pripra\'ljen k nenadnim in divjim izbruhom. Dobro ime je rezultat mnogih dejanj, paziti je pa treba nanj, ker ša lahko z enim samim izgubiš. Neuspeh naj pomeni samo priložnost začeti znova bolje. Kitajska je kakor porcelan: čim dlje je v ognju, tem trša je. Fotografiranje skozi kožo Da je človeška koža prozorna, vemo po tem, ko gledamo proti močni svetlobi na dlan ali na uhelj: koža postane rdečkasta, skozi njo gredo rdeči žarki navadne svetlobe, še lažje pa prodirajo skozi kožo ul-trardeči ali infrardeči žarki; to so žarki vidnega spektra. človeškemu očesu nevidni. Pronicanju teh žarkov skozi kožo ne moremo slediti z očmi, pač pa lahko opazujemo ta pojav fotografično, s pomočjo plošč, ki smo njih plast napravili občutljivo za ultrardeče žarke. Zdravnik v Leipzigu dr. Fritz Luft dokazuje s prepričevalnimi slikami, kako važne usluge lahko stori z infrardečimi žarki fotografirano človeško telo zdravniku pri diagnosticiranju gotovih bolezni, kjer gre za izpremembe tik pod kožo. Če fotografiramo recimo z navadno ortokromatično ploščo roko, na kateri imamo lišaj. dobimo sliko, na kateri vidimo roko, kakor da je marmornata. Ce pa rabimo ploščo, senzi-bilirano ali občutljivo za infrardeče žarke, dobimo sliko, na kateri vidimo, kakšna jft roka pod kožo. Tu se pokaže marmorira-nje samo tedaj, če je lišaj prodrl že pod kožo. Drugače je slika roke čista, na nji ne vidimo niti opeklin, niti temnih lis kot sledov solnčnih žarkov, še važnejši primeri so, kadar bolezni na koži ne vidimo s prostim očesom. To velja zlasti za krčna žilice, ki jih lahko z ultrardečim fotografiranjem pod kožo odkrijemo do najtanjših koncev. Zdravnik lahko tako ugotovi način zdravljenja, ne da bi ga begale pogosto zelo subjektivne bolnikove Izpove d be. Petek 26. avgusta 12: Iz našdh krajev (plošče) — 12.46: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Xa povedi. — 19: Napovedi, porodila, — 19.30: Nac. ura: Bela Krajina, seotrrafsko-kulturni pregled (Rudolf Do^Ul, Ljutuia-n^), _ 19.50: Zanimivosti (M. Javomik). 20: Plošče. - 20.10: Žen. ura: Konzerviranje sadja, zelenjave itd. (aa. Simonič)— 20.30: 0[.^rr.: napevi. Sodelujek>: gjr. Janko Ve« fcoalav, Franzl Jean in Radijski orkester.— 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleško plošče. — Konep ob 23. ujM Sobota 27. a^n*ta 12: Venček pisan in ves^l, v vaš ho dobro voljo vnel. Plošča s ploščo naj tekmu-te- le lahka iilar.ba naj se čuje. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Ven* ček pisan in ve«?el. v vas bo dobro voljo vnel. Plošča s ploščo naj tekmuje, le lahka plašna naj se čuje. — 14: Napovedi. — 18: Schwabo^e pesmi poje Akademski kvip tet. — 18.40: Konjake dirke pod Gorjanri (2. Viktor Pirnat). — 19: Napovedi. poro_ čila. _ 19.30: Nar. ura: Vuk Karadžir in Dubrovnik (Safet Burina). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (c. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Pester drobiž (plošče). — 21: Prenos Puccinijevih eno-dejank iz Rima: v odmoru: Napovedi, po5 ročila. GEORGES OHNET: 34 S erge j pnmn Romun ] — Človek lahko nosi smrt v duši, to pravico ima vsakdo, toda dokler je ta duša v nas, si moramo prizadevati, da nihče tega ne opazi. Posnemati moramo tistega mladega Spartanca, ki se je smehljal, ko mu je pod njegovo obleko skrita lisica grizla drobovje. V prvi vrsti je treba izogniti se smešnosti. prijatelj. V naši napeti družbi so pa vsi pripravljeni posmehovati se razočaranemu zaljubljencu, ki zavija oči in se prijemlje za srce. In končno, trpljenje spada med človeške zakone, svet je arena, življenje pa borba. Gmotne ovire, duševne muke, vse nas zadržuje na poti, vse nas pritiska k tlom. Vzlic temu pa moramo stopati naprej in boriti se. Tiste, ki omagajo in se zgrudijo, ljudje kratko-malo pohodijo. Torej glavo pokonci! — A za koga naj se zdaj borim? Glej, malo prej sem snoval načrte, a zdaj vidim, da sem bil neumen. Vsa častihlepnost je v meni umrla, kakor tudi vsako upanje. — Toda častihlepnost se ti povrne, bodi brez skrbi. Zaenkrat si samo duševno silno pretresen, toda ravnotežje se ti bo povrnilo. Upanja pa ne smemo nikoli izgubiti. * — Kaj morem pričakovati od bodočnosti? — Kako? Vse! Na tem svetu se lahko vse zgodi! — je vzkliknil Marechal veselo. — Prvo, česar ne. smeš pozabiti, je to, da lahko postane princesa vdova. Peter se ni mogel ubraniti smeha: — ah, beži no, ti govoriš neumnosti. — Dragi moj, —- je zaključil Marechal, — v življenju so tudi še neumnosti, ki imajo svoj pomen. Pojdi in prižgi si cigareto. Mimo skupine gostov sta krenila proti gradu. Princ je baš podajal roko izredno lepi ženi, oblečeni z izbrano eleganco; stopal je z njo proti terasi. Sredi smešnih gizdalinov ie stal Savinien blizu stopnišča, kjer je brez ovinkov in olepšavania po vrsti presodil vsakega gosta, čim ga je opazil. 1^-ter in Marechal sta šla neopaženo mimo mladih gizdalinov, ker so bili obrnjeni v druffo stran. — Toda Le Brede, fant moi. ti nikogar več ne poznaš. — je vzkliknil Savinien prešerno: — živiš z rodbino v Marais; sai drugače ni mogoče. — Ker ne poznam t«* krasne svetlolaske, — je odgovoril Le Bred razdraženo. — Meni ni ležeče na tem, da bi poznal po imenu vse leootice Pariza. — Pariza? Vidim, da je niti pogledal nisi. Glej. glej! Odpri oči; saj to je čisto angleški »chic« prijatelj. Gizdalini so se zasmeiali in domišljavo 7maiali z glavami. Sai so vendar vsi na Drvi r>o**VH «;rjo-Tia!^ ČTc+i anffle£t-i cM* 0*H vAr»r?»r v t^Vi>i devah niso mogli motiti. Eden med njimi, mladenič visoke postave in zagorelega obraza, ki so ga klicali du Tremblav, je dejal z obžalovanjem: . Le Bred, dragec moj, smiliš se mi. Princ je. stopal mimo. Tiho je govoril in se smehljal lepi Angležinji, ki se je opirala s konci prstov v belih rokavicah na roko svojega viteza. — No,r kdo je torej ta dama? — je vprašal Le Bred nestrpno. — Predragi, to je lady Hartonova, prinčeva sestrična. Bogata je, da nikoli tega! Cel okraj Londona je njen. — Praviio. da je bila pred letom dni zelo naklonjena Sergeju, — je pripomnil du Tremblav zaupljivo. — Zakaj je pa ni vzel, če je tako bogata? Saj je bil naš dragi princ pred letom dni povsem obubožan. — Ona je omožena. — No, to je pa že razlog. Kje pa tiči njen mož? — Zaprt je v škotskem gradu, nikjer ga ne vidiš; duševno bolan je; v gradu je dobro spravljen. — In tičati mora v prisilnem iopiču. Zakaj se pa ne da ta dražestna žena ločiti? — Ker pripada premoženje njenemu možu. — Vi to veste? Peter in Marechal sta tiho prisluškovala temu hladnemu in obenem strašnemu pogovoru Krožek mladih gizdalinov je nočasi odhajal Priiatelia sta se spogledala. Glei. kako so presojali Sergeia Pa-nina niegovi tovariši iz kluba kier je bil preživel velik del svojega življenia Po mneniu teh veselih gizdaMnov se ie mo*-al Sergei bogato oženiti, ker je bil obubožal. Ker se ni mogel oženiti z lady Hartonovo, mu je prišla prav Mihelina In ta nežni otrok je postal žena takega moža! Toda kaj bi se dalo storiti? Ona ga je ljubila! Ta čas je prišla na teraso gospa Desvarenneso-va z Mihelino. Lady Hartonova je pokazala princu na njo s koncem svoje pahljače. Le-ta ie zapustil svojo spremljevalko in stopjl k Mihelini. — Moja sorodnica iz Anglije, Poljakinja, omožena z lordom Hartonom, bi rada. da bi te ji predstavil, — je dejal Sergej. — Dovoliš? — Od srca rada, — je odgovorila mlada žena in se nežno ozrla na svojega moža. — Saj vendar veš, da mi je neskončno drago vse, kar se tiče tebe. Lepa Angležinja se je počasi približala. — Princesa Paninova, — je dejal Sergej resno in pokazal na Mihelino, ki se je privzno priklonila, potem je pa pokazal na svojo sorodnico in pripomnil z nadihom zaupljivosti: — Ladv Har-tonova. — Zelo rada imam vašega moža, madame. — je deiala Angležinja; — upam, da mi boste radi dovolili ljubiti tudi vas in zato vas prosim, da sprejmete od mene tale spominček. Po teh besedah ie snela z zapestia krasno zapestnico ki je bila na njenem zlatem obročku vgravirana ena sama beseda: »Semper«. Sergei je namršil obrvi in ves njegov obraz je dobil trd izraz. Mihelina je povesila oči, ker jo je bil nekoliko zbegal veliko gosposki vtis, ki ga je bila napravila na njo Angležinja. Odgovorila je skromno: ^fca>rje Josip ^pfi-»lfr — Za >Naroano Uakaroo« Fran Jeran — Za upravo in inaeratni del Usta Oton Chrlstof — Val v T Jn hI Jani