?C?9
/f
f'
Potres, ki je do temeljev uniSil glavno mesto republike Makedonije je prizadejal desettisočim prebivalcem neprecenljivo materialno škodo. S tem pa ni bilo prizadeto samo prebivalstvo Skopja, temveč tudi naše narodno gospodarstvo .
Želja vseh jugoslovanskih narodov je pomagati prizadetim, čimprej jim omogočiti normalizacijo življenja.
Za izvršitev takega dejanja pa so potrebha ogromna denarna sredstva, ki jih lahko zajamči le narod sam. Na temelju tega pa je bil sprejet zakon o razpisu ljudskega posojila za obnovo Skopja.
Člani našega kolektiva so to humano akcijo z razumevanjem sprejeli na znanje in z vpisovanjem Ljudskega posojila prispevali svoj delež. Tako je bilo 8. oktobra pri nas vpisanega v
EE predilnica ES tkalnica EE uprava EE pomožni obrati
768.000.	- din
841.000.	- "
587.000.	- "
191.000.	- "
Skupaj :	2jL387jLoooJL-_din
V predhodni številki našega glasila smo nekoliko obširneje prikazali strukturo celotnega ddhodka in dohodka z obrazložitvijo vsebine po vsakem elementu. Na koncu sestavka pa je bil v $ podan pregled doseženih rezultatov v 7-mesečnem poslovanju.
Da bi člani kolektiva lahko zasledovali gibanje rezultatov poslovanja na med seboj primerljiv način, da-
;jemo v racl.alčuvanju enak pregled za oaz o? 1,1, do 31-
Vlil, 1Q63-
	Izvršitev pla-	izvršitev	
C p i s	na v 7 mesecih	piana v 3<,	Razilka
				 			 .	*. ...			 	— — —	mesecih	I...	« » v «1 ^ J J“.“ *•''	*■*
0 e 'i. o trn i do h o d e k	43,6	51,6	•f 8.-
S troški brez Ob	45..™	52,8	7.8
Dohodek	37 - 3.	15,6	■■!- 8.3
Pr i s p. 1 z do ho d ka	b '7	*:*	45 v 6	+ 8,3
C; is ta dohode J:	37-3	41,6	+ 8,3
Os ebni dohodki	47 «8	55,3	■h' 8 <. 1
Za sklade	- 22 „ 3	- 16,6	- 6„3
Nepokriti Ob v odnosu na cisti dohodek Nepokriti Ob v odno-	le, 3	5 «9	- 4o9
su na izplačane o-	3«8	5,5	- 4,3
s eone dohodke0
Stolpca 2 in 3 predstavljata f4 isvršitve plana za 7 oz,
3 mesecev, pri katerih bi ustrezal normalni odstotek za stolpec 2 - 58,4 7’, za stolpec 3 pa 66,6 med tem ko predstavlja stolpec 4 razliko doseženo v enem mesecu, kar bi ustrezalo l,/2 letnega plana ali 8 }3 1°.
Is te pr-im er je. ve vidimo, da je bilo poslovanje v mesecu avgustu zelo blizu 1^2 letnega plana, saj se dohodek in listi dohodek gibljeta točno v tem okviru, med tam ko je Slo zmanjšanje stroškov za 0,5 $ in osebnih dohodkov za 0,2 io na račun nepokritih osebnih dohodkov, ki so se znižali kot jo prikazano pod 3, in 9s
- v odnosu na cisti dohodek od lo,8 'g na 5,8 '?
~ v odnosu na osebne dohodke pa od 9,8$ na 5,5
6e torej iz tega vidika gledano finančno situacijo našega podjetja ugotovimo, da se j ■ stanje nekoliko izbelj-
šalo, mesec avgust pa se je gibal v glavnem v okviru ^2 letnega plana«
F.es je, da sta k doseženim rezultatom vplivala en delovni dan več in ena nedelja za Skopje, vendar se je v mesecu avgustu rezultat v precejšnji meri spremenil tudi zaradi proizvodnje in prodaje novih artiklov.
Če ‘bomo v naslednjih mesecih dosegali enake rezultate, sicer ne ho mogoče nadoknaditi dosedanjega izpada v celotnem dohodku, dohodku in čistem dohodku, vsekakor pa lahko pričakujemo, da hi do konca oktobra pokrili primanjkljaj za osebne dohodke. Na ta način pa 'bi v zadnjih dveh mesecih dosegli tudi minimalna sredstva za sklade vsaj toliko, kolikor je potrebno za anuitete in druga potrebe iz sklada skupne porabe, la bi dosegli te napovedi pa bo potrebno, da vsak član kolektiva na svojem delovnem mestu po svojih močeh doprinese k skupnemu cilju; izboljšati finančno stanje podjetja«
Koliko so dane perspektive realno postavljene bo kmalu razvidno iz S-mesečnega periodičnega obračuna, c katerem bo razpravljal D3 do 2o, oktobra«
Ob ugotovitvi, da je vrednost točke v mesecu septembri.! nižja od vrednosti točke v avgustu, se je vsekakor vredno zamisliti. Zakaj je do tega prišlo? Ker sloni naš pravilnik o delitvi čistega dohodka na dovršeni proizvodnji, ki je sprejeta v skladišče gotovih izdelkov tako v predilnici kot v tkalnici, je povsem jasno, da je morala bili le-ta manjša kot pretekli mesec.
Dejansko so tudi rezultati proizvodnje v tem mesecu nekaj slabši od rezultatov v mesecu avgustu. Ta pojav je mogoče tolmačiti s manjšim številom delovnih dni v septembru, ko jih je bilo 25 nasproti 28, delovnim dnem v a-vgustu. Toda posebno za predilnico je treba poudariti, da je bilo vloženo precej nedeljskega dela. Boljšo sliko kot količinska proizvodnja sama nam nudi pregled sredstev za
02, ki so "bili ustvarjeni v avgustu in septembru, zraven tega pa še primerjava doseženih točk v obeh navedenih mesecih

Mesec: \
i '
\u.

:	ea Ob
J,---------
tsv.
'jiZ&r.iU'

Srad ,sa 5i- Vrv d* ■
S
l
l;re?, tn:”.' j ni 5 n3 del*ara4 tačk i
33*394.
\ 3X7 <
:	•	5
| 29*888.jv? • 92.742	‘ 2,4ol.o96 { 23 \ l.i95«ooo. \ 3o9«
f
3.258.6 l 4^14.2ol ! 28 v 1.210.000
*
__________________
v	|
p'h’ni'4 90.2
?______J .
5 ? 4 1
99*1
r
92,2
'f
^ t __^
% i
98.8
97.5
Iz navedenega pregleda je razvidno, da je bilo v septembru ustvarjenih samo 9o,2 fo sredstev za OD v primerjavi .z avgustom: Temu odstotku se približuje tudi odstotek delovnih dni, čeprav je malo nižji. To je v določeni meri posledica nedeljskega dela. Ge zmanjšamo sredstva za osebne dohodke za izplačila, ki se obračunavajo brez točk, potem lahko ugotovimo, da za mesec avgust ostane 28.780.528.- din, za mesec september pa 2?»487.383din ali v dostotkih 96.8 fo, To pa po eni strani kaže, da je število točk za mesec september poraslo ne samo na račun zmanjšanja izplačil brez točk, ampak so se povečala tudi v absolutnem ptovilu. Prav gotovo je to posledica novo s prej e to delovne sii.e, ki še v tem mesecu ni dala odgovarjajočih rezultatov svojega dsla. Prav iz tega razloga leži pred celotnim kolektivom odgovorna naloga, da je produktivnost oz. proizvodnja taka kot odgovarja številu zaposlenih v podjetju. V nasprotnem slučaju se kaj lahko dogodi, da bo vrednost točke še padala namesto, da bi se dvigala,
Prehod is obrtniškega na urejeni industrijski način dela predstavlja dobro organizirana priprava proizvodnje.
- 5
Za funkcioniranje priprave proizvodnje so potrebni določeni p o go ji, ’i'i pogoni so:
~ določena opredelitev kaj se bo delalo;
~ opredeljen način dela;
-	določena sredstva;
-	preučeni tehnološki postopki glede organizacije in racionaiisacij e dela;
-	določevanje ciklusa proizvodnje s terminiran jem posameznih postopkov i.pd.
Z dobro in urejeno pripravo se razvijajo tudi sorodne službe, ki koristijo podatke Priprave proizvodnje ali jim Priprava proizvodnje da določene rezultate priprave in izvršene proizvodnje.
Priprava proizvodnje mora biti dobro in smotrno o~ rganizirana. Pri svojem delu mora uporabljati moderne metode spremljanja in opazovanja človeka pri delu, uporabe sredstev, doseženih učinkov i,pd,
V nasprotnem primeru je priprava proizvodnje balast in ovira za samo proizvodnjo in kot taka tudi podraži proizvodnjo oz. proizvode.
Za dosego navedenih ciljev se je tudi v našem podjetja organizirala služba priprave proizvodnje kot samostojni sektor ih to na osnovi predloga Tekstilnega inštituta v Mari.boru in elaborata Zavoda SRS za produktivnost v Ljubljani, Praktično se je uvedla priprava proizvodnje do tistega nivoja, ki jo podjetje pri sedanji opremi in razpoložljivem osebju lahko izvaja.
Funkcionalnost do sedaj izvedene priprave proizvodnje je zasnovana na sledečih službah:
-	desinaturi (t.j. izdelavi novih . vzorcev)
-	normiranju
-	dispoziciji
-	spremljanju terminov
Težnja priprave proizvodnje je izbirati primeren asortiman artiklov, ki se bodo rentabilno in pravočasno proizvedli na obstoječi opremi (strojnem parku) z razpoložljivim osebjem.
Gornje bomo dosegli:
1. Se proizvodni artikli gladko tečejo t.j,, da je malo
pretrgov in finlo napa1! odnosno, da dobra produktivnost;
2„ če se ti artikli lahko ir, dobro prodajo;
3« čo jež proizvodnja konlinuirna t.ji. da zastoje čimbolj odpravimo;
4 o čo so proizvodi proizvedeni v postavi tvnih terscinib..
V	naveuonsm predlogu Tekstilnega inčti vata o o bili izdelani vsi potrebni obrazi? k: so se kasneje pri prak-tičnero uvajanju l- izpopolnili, in dopolnili o vsemi obrazci, katerih r.nnen na tem Mestu ne bo.no podrobna jo cbravna-vata., ker jih več ali vanj poznajo tisti, ki jel. uporablja joc le-to-h pa naj so ne zanemarja, izgublja ali maže, ker v nsspr kur;:, primeru. Priprava proizvodnjo ne mora dobiti zašel j or. ah podatkov, ki so nujno potrebni pri izdelavi pla norih kalkuiao.i i •• to ja uri izračunavanju cen posameznih artiklov,
Naj nabodemo same rokuj takih obrazcev, ki krožijo v pripravljalnici in tkalnici..
-	nalog za snovanje
-	zbirni List potrebnega votka
-	nalog za barvanje konusov
-	nalog za skrobljenje
-	opre'-;in.i list osnove
-- nalog za vdevanje
-	spremni list komada
-	spremui karton č ek (list e k) i t d«
^••aj podamo se kratek -pregled •.> izvršenem- .delu v Pripravi proizvodnjo 'n j en c-ge obstoja, kar bo gotovo zanimalo vsakega elana kolektiva:
Priprava proizvodnjo v našem podjetju se je formalno začela razvija;! z uvedb,, otcnomslnh enot v letu 1962. Pr-'••'c njeno delo je bilo pri pr-k; t ti nove vzorce za nove-: ron-babilrejfjs artikle v tKelniel Tako j o bilo v j ar. y..v' it:-ta 1962 i .z delanih še za kp novih artiklov okoli 13p raz-ličnih vzo.-ovv v it lan .hr;ijan od katerih jr bilo t,,de nekaj že v "i.etc.Snjem lotu dano v proizvodnjo.
V	spomladanskem rouc lotosuj ega leta pa jr bilo iz-
delanih za u :oli Jo u r uh zima 1.1 h artikle n približno la-; ".oz"1.ionih a e s ih v . r,. ko'1--- hoj. jeli, '1- 1 e in c sez-u.o 1964 ra se j s pripravilo .p novih artnM.ov y 2i6 različnih vzorcih oziroma 37. kolekcija 3kupnq je torej bilo izdelanih.:	okoli čir razi tčn11. vzeroov (desenov) za 48 novih ar-
t i ki ov s oz. 3k c i e k o i j..
Za vse omenjene artikle, kakor tudi za vse staro ob-
stoječe artikle, je Priprava proizvodnje izdelala nove kalkulacije po sodobnejšem načinu ugotavljanja planskih cen.
Uvedle so se namreč tudi medfazne kalkulacije,kar do sedaj v našem podjetju ni bilo, kar bo mnogo pripomoglo k čim natančnejšemu ugotavljanju finančnega stanja v knjigovodski službi.
Jasno je, da so to le začetki, kljub temu pa lahko rečemo, da je to korak naprej k boljši in smotrnejši obliki usmerjanja proizvodnje za dosego boljših finančnih rezultatov. To pa bo mogoče doseči le s skupnim sodelovanjem in premagovanjem naporov pri prehodu is enostavnih na finejše - rentabilnejše artikle.
Iri snovanju združujemo posamezne niti v celoto. Niti morajo biti vse paralelno navite v ravnino na snovalni valj. Osnove na snovalnih valjih enega snovalnega naloga morajo biti enako dolge. Način angleškega Slovan ja uporabljamo pri nas za snovanje belih in pestrih osnov.
Snovalo je sestavljeno; a) cevčnice
b) snovala
Kakor pri previjanju osnove imajo tudi pri snovanju storjene pomanjkljivosti in napake - posledice pri nadaljnji obdelavi. Posledice, ki se pojavljajo v poznejših fazah so; nenormalen potek dela, zaviranje storilnosti, ne-kvaliteta izdelka in podobno.
Pomanjkljivosti in napake so lahko tehničnega ali o-sebnega izvora.
Napake tehničnega izvora nastanejo zaradi nepravilnega delovanja cevčnice, snovala ali snovalnega valja.
Napake osebnega izvora nastanejo zaradi neznanja dela delavke ali zaradi slabega odnosa do dela.
Da bi lahko delavka delala nemoteno in pravilno ji dajem ta opis KAKO DELATI,
Niti.se morajo odvijati s križnega navitka gladko -tekoče. Natično vreteno mora biti trdno pritrjeno na ogrodje ter tako naravnano, da je središče križnega navitka u-smerjeno v točko napenjalca skozi katega teče nit. Križni navitki morajo biti v enaki razdalji drug od drugega in
do k.Tsjis. natakn Jetsi k n	+;ptio ^ ml® ,nic!r ki^.zni us. vi tkj. v
takem razporedu i.r. p.vo-viino nataknjeni nimajo vse niti e-nakega odvijalnega loka,, zaradi tega so neenako napete, eprijemajo se, vse to pa povzroča številna pretrge,
Olvtežilni obročki na napenjalnih morajo biti vsi e-nako težki ter vsaka nit vodena skozi vodilec. V zarezi ■/odilca je lahko le ena nit nikoli in nikdar ne smeta biti dve. Enako težki morajo biti tudi vsi jezdeci nitne u-stavke, ter zaviralni svormki enako visoko nastavljeni. Napenjalo!, 'vodile!v zaviralni svornikl kakor jezdeci ne smejo imeti nikakršnih zarez, ker te poškodujejo osnovno nit,
Pri snovanju morajo biti vse niti enakomerno napete ? kajti neenakomernost napetosti osnovnih niti povzroča v poznejših fazah dela (škrobljen ju, tkanju) velike . proizvodne - tehnološke težave, snovalni valj postane po svojem obsegu neenak, niti so na takem valju krajše ali daljše.. Pri poznejših fazah, kjer se osnova odvija trpijo samo krajše niti, ki se‘raztegujejo, dečim dolge niti flotirajo.
Niti se ne smejo križati med vodilci ali pa med vodile! in razteznim grebenom, ker bi se zaradi tega zage-govale in trgale. Posledica tako upeljanih niti bi lahko bila napačno snovanje barvnega vzorca.
Razdelitev zob v razteznem grebenu mora biti čez celo širino enaka in točna, če to ni tako je zopet posledica neenakomeren obseg valja, kratke in dolge niti«
Cevčnico je nujno pred vsakim natikom očistiti, da niti ne nosijo s seboj sviža (odpadnih bombažnih vlaken), ki tvori oprijet na niti gnezda, ta pa pretrge že na samem snovalu, nadalje na škrobilnem stroju ali pozneje pri tkanju,
Na ti k ,is treba narediti točno po sn ovalnem nalogu« število niti, številka preje, barvna sosledja, številka barve, dolžina partije mora do podrobnosti odgovarjati predpisu. Kakršna koli odstopanja pri navedenm imajo za •nosledico lahko spremembo celotnega sestava artikla ali defektno blago celotne sn ovalne dolžine.,
Snovalka povezuje pretrge s tkalskim vozlom, ki pa mora biti čim manjši. Pri pretrgu več niti je treba paziti na to, da se niti med seboj ne pcmešuje, to je zlasti paziti pri večbarvnem snovanju, da se niti ene barve ne priveže k nitim drugih barv, kar povzroča v tkanini napačni barvni rapori.
V času obratovanja snovala mora snovalka nadzirati osnovo. Vedno mora biti pripravljena, da v slučaju pretr-
ga niti ali eb pojavu kakrSna koli napake pri snovanju v 2 imkr a j e em nočnem Sasu ustavi snovalo,. Fravtako mera biti nitna. saustavka vodno v redu, da se v primeru pretrga niti snovalo nemoteno in takoj mehansko ustavi, Ako snovalka tako vrši nadzor pri obratovanju snovale ne to v snovalni osnovi manjkajočih niti *
Snovalka je dolžna kontrolirati kvaliteto križnih na-vitkov, barvnih navitkev po kvaliteti barvanja. Vse nepravilnosti mora reklamirati pri svojem neposrednem vodju. Ne-izvrševanje kontrole kvalitete ima za posledico njeno upadanje v predlani, kakor v vseh nadaljnih fazah dela«
Posebno pozornost je posvečati nastavljanju metraž-nega števca- Površnost pri tem delu povzroči mnogo izvrž-ka (škarfca) in odpadkov ter prekomerno delo ne samo pri snovanju temveč tudi v škroblinici.
Osnovni valj je nujno potrebno pri vlaganju dobro vložiti v ležišče, kaluto. valja pa točno prilagoditi sno-valnemu bobnu, Snovalni valji ene snovalne partije morajo biti^enako široki - to še posebno velja, ko snujemo pestro, Urina raztez ega grebena mora biti točno uravnana po širini valja s tem onemogočimo, da bi prišlo pri snovanju do jajčasto navitih, podvitih ali posutih krajnikov.
Pri natika surove preje je treba usmeriti vso pozornost v to, da je preja enake mešanice in enake številke. Dolžino snovalne partije določa mojster, vsako samovoljno skrajšanja povzroči ponovno brezpotrebno previjanje. Pri vseh natikih je obvezno uporabljati najpreje prejo iz presuha.
Vse okvare na snovalu, še pravposebno na zavorah, je treba nemudoma javiti mojstru j.e-ta pa jih ja dolžan takoj popraviti, A.ko okvare zanemarimo povzročijo lahke večjo materialno škodo, različno dolžino posameznih snovaluih valjev ene snovalua partije, križno navite osnovne niti, pro čvgana mesta itd.
Delo pri snemanju polnih snuvalnih valjev, kakor njihov prevoz moramo opravljati previdno, da ne pride do nezgode. S pravilnim oz, previdnim delom ne zavarujemo sami sebe, temveč tudi že nasnovanc prejo pred poškodbo«
Snovalka snuje po snovalnem nalogu. V obrazec, ki predstavlja snovalni nalog mora vnašati zahtevane podatke čitljivo in morajo biti točni, ker se le na ta način pri škroti j en ju prepreči zamenjavo valjev različnih snovalnih partij, ter napačnega vzorčnega sestava., V primeru, da snovalka opazi kakršnokoli napake je dolžna, kakor že rečeno, o tem obvestiti mojstra, da se tako preprečijo še večje napake in s tem stroški, kr bi tako nastali.
- I :•
#%
/rm
6
I

1
^ w -
. :	. '	!ii
|
Nesreče pri delu predstavljajo v jugoslovanskem merilu gospodarstva velik gospodarski in človeški problem. Problem; je toliko večji, ker se vsak dan vključuj e v v naše gospodarstvo velike Sre vilo novili delavcev brez poklicnih izkušenj«. To velja še posebej za naše gospodarsko organizacijo, Velike izgube nimajo le zavodi za socialno zavarovanja, ki plačujejo stroške zdravljenja, boleznina in invalidnine ter pokojnino, pa pade prot mesec boleznine,
škodo s ki nastane pri nesrečah., Največ jo škodo ima seveda naša skupnost nasploh, saj izguba vsakega delovnaga dne pomeni precejšnjo izgubo narodnega dohodka.. Stroški so to
c pa tudi podjetja, na katera od*
? materialno
z a s t oj p r o .1 z vo dr j e
rej ogromni'.
Poleg gospodarske škode, nesreče pri delu povzročajo tudi ogromno človeško škodo - invalidnost., bolezni in smrt,
Vse to nas sili k temu, da resno mislimo na aktivno zaščito delavcev pri delu.. Zaščita pri delu mora biti prav tako ključni faktor proizvodnje kot organizacija dela in tehnologija., V socialistični družbi moramo skrbeti za eimveč jo humanost dela, saj sc delo v kapitalističnih deželah dosegli izredno velike uspehe pri preprečevanj^., nesreč pri delu.,
Ireprečevenje in zmanjšanje nesreč pri delu pa ne more dati prav e g--, uspeha, Če deluje samo posameznik ali skupina, temveč mora sodelovati celotni kolektiv*
Nekaj podatkov iz primerjave o številu nesreč in iz-
gubo delovnih		dni za. prvih	9 mesecev	leta 1962	- 1563=
		N e s	reče		
	1962	$	1963	Izgub«	del«dni
Na delu	: 51	Na delu;	39	1962	1963
Na peti:	2o	l0>l!: poti	15	6,8	lo?i	632
Skupno s	71	hkupno:	54		
Iz zgornjih pr. in t ko v je razvidno, da je bilo v prvih devetih mesecih lema 1952 skupno 71 nezgod ali lo;l f*
od vaeh zaposlenih, v istem razdobju leta 1963 pa 54 nesreč ali 6,8 Število izgubljenih delovnih dni zaradi nesreč je padlo od lo74 v letu 1962. na 632. v letu 1963.
Ko ugotavljamo vzroke nesreč pridemo do zaključka, da je to število še vedno zelo visoko vpoštevajoč razmere in delovne pogoje v naši gospodarski organizaciji.
Skupno število izgubljenih delovnih dni v mesecu septembru
EE Tkalnica	EE Predilnica	EE Uprava	EE Pom.o brati
347	277	9o	94
Izpad proizvodnje zaradi izgubljenih delovnih dni
EE	Tkalnic p.	EE	Predilnica
15.511 t.m.	9.252 kg
pohodek_ppd_j.etja_se_ je__zaradi_izgub_._del_1_dni_zman_jšal_ EE	Tkalnica	EE	Predilnica
1,221.44 o o.- din	l,551.2oo.- din
Izgubljen netto osebni dohodek zaradi izgub, delov, dni
EE	Tkalnica	EE	Predilnica
371.984.- din	296.944.- din
12 -
Ce 33 človek na splošno ozre po uporabi rasnih tablet, ee prav gotovo začudi količinam tablet in drugih zdravil, ki jih izdajajo v lekarni na recepte in brez njih* Ni treba, da, bi iskali primera kod drugod dovolj je, če pobrskamo po računih, ki, jih plačuje naša tovarna za razne tablete proti glavobolu in bolečinam, ki se porabijo iz, omaric za. prvo pomoč, človek se nehote vpraša ali smo res vsi take bolni ali pa tako pomehkuženi.. Odgovor je še drugačen: preveč nam je prišlo v navado, da segamo po tabletah, največkrat tudi takrat, ko smo slabe volje zaradi sto drugih problemov, ki 3jo.n tarejo in ko nam tablete pri tem ne morejo čisto nič pomagati*
Razumljivo je, da človek včasih rabi tablete, ko ga slučajno beli glava, po kakem nenormalnem naporu ali ko je neprespan o (Za take prilike so tablete v omaricah za prv-vo pomoč)* Toda to so prilike, ki se dogode vsakemu človeka nekajkrat na leto ali še to ne,. Prav gotovo pa ni normalno in zdravo to, če jemlje mdo tablete iz dneva v dan*
Tak človek jo bolan in rabi zdravniške pomoči, Nekontroti-rono jemanje tablet in to še v količinah, ki so velikokrat nad dovoljenimi, pa mu lahko same škodujejo«
Vsaka snov, ki jo uporabljamo kot zdravilo, ja	Č
namreč kot zdravilo samo v neki določeni količini, 5e tc prekoračimo nam ta snov škoduje, pa naj si bo počasi ali celo takoj, če jo vzamemo v zelo veliki količini.
Vedeti moramo tudi to, da je glavobol j so,mo zank nekega obolenja največkrat živčnega izvora, S tabletami proti glavobolu pa zdravimo samo glavobol in ne osnovnega obolenja.-
Zato priporočilo s V omaricah za prvo pomoč so tablete preti glavobolu in bolečinam samo za izjemne, nepredvidene primere. Vsi tisti pa, ki jemljejo tablete redno colo vsak dan} naj se obrnejo do zdravnika, ki bo ugotovil, če so jim zdravila potrebna, kakšna in v kakšni količim ,
Sezona letnih dopustov je za nami. Zgodno jesenske
vrsme je zavrnilo od odhoda na morje tiste, ki so želeli uživati njegovo lepote v posežen:., enako je prekrižalo račune tudi tistim, ki so želeli svoj dopust px'o2iveti v pod-vznožju Julijcev.
Zakaj omenjam v svojem uvodu morje in Julijce ? To zaradi tega, ker je naša gospodarska organizacija članica Počitniške skupnosti "Soča", ki ima dva počitniška doma, enega v istrskem obmorskem kraju Novigrad, drugega v pod-vznožju Julijcev v Dolini Trente. V Novemgradu razpolagamo s 16 v Trenti pa z 8 ležišči.
Kako so člani našega kolektiva koristili mesta, ki so v domovih rezervirana za njih? Iz podatkov, ki vam jih posredujem boste sami razbrali, da je odgovor nezadovoljiv.
Čeravno je bilo predvideno, da dom v Novemgradu sprejme prve goste 5. junija, so le-ti prišli šele 19. junija, v. Trento pa celo 1. julija. Od navedenega dne do 11. septembra, ko so odšli zadnji naši dopustniki iz Novegagrada je tu letovalo 153 oseb, izmed teh je bilo 45 oseb iz drugih kolektivov, katerim smo odstopili mesta, ki jih niso naši zasedli naši člani. Še slabše pa je bilo v Trenti, saj je skupno od 76 oseb, kolikor jih je letovalo in zasedalo mesta, ki so rezervirana za nas, le 33 iz našega kolektiva.
Iz tega razberemo, da je 78 osebam iz drugih kolektivov bilo dano na voljo koriščenje letoviških mest, ki naj bi jih koristili naši člani. To pa je bilo nujno ukreniti, kajti v nasprotnem primeru, bi morali z našimi sredstvi kriti nezasedena mesta.
Razvidno je, da se člani kolektiva premalo okoriščajo z našimi počitniškimi domovi. Zaželjeno bi bilo, da bi oba doma bila polno zasedena in to ne samo v sezoni ampak tudi v predsezoni, kakor v posezoni. Prepričani smo, da se bo to stanje v prihodnjem letu izboljšalo, to spodbudo nam dajajo tovariši, ki so v letošnjem letu prvič letovali in ne morejo prehvaliti, kako so se prijetno počutili in kako lepo so preživeli svoj dopust.
Posebno pohvalno so se izražali tovariši, ki so letovali v Trenti. Še posebno doživetje je bilo za tiste, ki so bili tu prvikrat. Saj niso našli besed, s katerimi bi opisali nenadkriljive lepote naše Trente z izvirom Soče, Mlinarice, z očaki Mangartom, Jalovcem in Triglavom.
Nekdo je izjavil: "Saj je tu takšen zrak, da bi ga lahko rezal, apetit pa tak, da je šlo vse v slast, za kar pa ni skrbel samo dober planinski zrak, temveč tudi dobra kuharica z okusnimi jedili in obilnimi porcijami.
Mnogim je dopust v Trenti koristil iz zdravstvenih razlogov. Večina izmed njih pa se že sedaj priporoča, da se jih vpošteva tudi v prihodnjem letu.
Nekoliko drugače Jo "bilo v Novemgradu. Ko se je vračala prva skupin:, nnpustr.rkov, so le-ti izražali nezadovoljstvo, toda •' drugo izmeno so se razmere izboljšale in; počutje v lote co.sbu je bilo iz dneva v dan boljše. Prepričani smo, ca lahko upravičeno pričakujemo v prihodnjem letu precejšnje izboljšanje tudi v samem začetku sezone, kar nam jamči nov podjeten upravnik.
Tovariši, koristimo dopust v naših počitniških domovih’.
Zašeljeno pa bi bilo, da se pred odločitvijo, kje bomo letovali oglasimo v obratni ambulanti in posvetujemo kje naj z ozirom na naše zdravlje letujemo ali v hribih ali ob morju.
Dne 6.1o. je bila v Domu Kulture redna letna mladinska konferenca aktiva TTA. Kot gostje so bili prisotni direktor tov. Pavle Kam en šek, predsednik sindikalne podružnice tov. Franc Furlan in predstavnik Občinskega komiteja ZMS Ajdovščina tovf Ivo Šučur.
Dolžnost vseh mladincev našega kolektiva je bila, da bi se udeležili te konference, na kateri se je obravnavalo delo mladinskega odbora in mladinske organizacije v pretekli mandatni dobi, volilo člane novega odbora in sprejemalo zaključke in smernice za nadaljnje delo. Pričakovati je bilo, da bo udeležba številna, posebno še, ker stoje pred nami velike naloge in polno problemov, pri! katerih rešitvi bi morali prav vsi aktivno sodelovati.
Žal pa ni bilo tako. Pravilna ugotovitev je bila, da naši mladinci in mladinke pozabljajo na svoje dolžnosti in naloge, katere jim nalaga naša družba.
V poročilu, kakor v diskusiji na poročilo so bili prikazani in obravnavani predvsem problemi iz proizvodnje, to je dvig proizvodnje, kvaliteta izdelkov, disciplina itd. Tako je razvidno, da ce mladinci, ki se zavedajo svojih dolžnosti pravilno ocenili svoje dosedanje delo in v zaključkih nakazali na oem naj sloni njihov program bodočega dela. Temelj njihove naloge je dvig produktivnosti dela.
Na konferenci je oil izvoljen nov mladinski koordinacijski oclbor v kadar'.-’.:, ec?
1,	Samec Prane
2,	Stibilj Vladimir
3,	Rupnik Marija 4» Paljk Magda
5.	Kovšea Silvo
6,	Perhavec Ivan 7* Bačar Stano
8,	Pečenko Vojka
9,	Ergaver Drago«
medtem; ko bomo volili na mladinskih, sestankih, ki bodo po posameznih ekonomskih enotah pododbore„
Pozval bi vse mladinke in mladince, da bi izvolili v odbore člane, ki bodo znali pravilno zastopati težnje nas mladih in ki bodo s svojim delom pokazali, da so dostojni nasledniki tistih, kateri so žrtvovali svoja življenja za to, kar danes imamo«