Številka 251. Trst v sredo 12. septembra 1906. Tečaj XXXI. Izhaja mkl dam sci Lb isdei]£k ii praniUl ofi 5. ni c6 joufclliiš ol 9. ul zlimi. Posamične Številke se prodajajo po 9 nvč (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, £tanju, S t. Petru, Bežani, Nabrežini, 8». Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Cene o pri asov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke £l:% mm); za trgovinske in obrtne oglase p« 20 stot.; :a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po stot. Za oglase ▼ tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave čdinost". — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti". —————— Glasil« političnega iruitva „EiiMtt" za Primarska. V ečinamti Je moči luoialas za vse leto 34 K. pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — N« naročbe bres dopoalane naročnine se oprava ne ozira Vsi dopisi naj se poliljajo na urednifttvo lista. Nefrankovana pisma se ae sprejemajo la rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: mL Glergte Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ftTBFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija Usta „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti fit. 18. »»s« PoStao-hraallmlčnl račun it. M1.6&2. ^cčcc: ■tov. Iia7. —— Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Veliko narodno slavje v Tolminu*'. Otvoritev gasilnega doma. Po govoru g. župana Oskarja Gabrščeka se je sprevod — ob šumnih ovacijah, sviranju naše himne -Hej Slovani", in radostnem vskli-kanju — pomikal v istem redu dalje po Tolminu mimo ljudskega vrta do novega gasilnega doma, ki se je imel otvoriti ob tej slovesni priliki. Stavba ima prekrasno lego in je na najlepšem prostoru v Tolminu. Stavba je lepa, moderna, prostorna in jako praktično prirejena za svoj namen. Malo je menda gasilnih društev po deželi, ki bi imele takov krasen dom. Ko so se društva razvrstila — sokolska in gasilna prav nasproti pročelju — je načelnik gasilnega društva tolminskega, gospod Henrik vitez pl. Ziernfeld s srednjega < Mož. kremen-znač5y, narodnjak s svojim vsestransko utemeljenim prepričanjem, užival je pri občinstvu neomejeno zaupanje. Bil je dolgo vrsto let župan občine Klanec (dokler se ni združila z dolinsko občino), potem v občini Dolina občinski zastopnik in svojedobno odbornik političnega društva „Edinost". Kakor narodnjak se je živo zanimal za dnevno politiko, skrbno čital časopise, bil je jedcu izmed prvili „taboraSev", sodeloval na narodnih veselicah ter se sploh — tudi na stara leta — zanimal za društvene priredbe. In danes! Kako mu je žarelo oko veselja in ponosa, gledajoč sprevod obč. odbora in šolske mladine z brezštevilnimi plapolajo-čimi trobojnicami, ki so odhajali k pozdravu prestolonaslednika ! Ko so se udcležcnci vrnili, je še poizvedoval, kako je bilo in rekel, da bi bil sam rad šel na postajo, da ni tako neugodno vreme — pa malo trenutkov na to je ven-dar-ie šel — na zadnjo postajo ! Da se vidimo nad zvezdami! Nadvojvoda Fran Ferdinand v Divači. Prejeli smo: Danes, dne 11. t. m., se je peljal prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand preko Divače na potu v Pulo, oziroma v Dalmacijo. Postaja in nje bližnja okolica sta bili odičeni z zastavami in opažali smo z zadovoljstvom, da so bile na privatni posesti izključno slovenske in da je bila celo na postaji zastopana tudi naša zastava. Naroda se je zbralo nepričakovano veliko vzlic slabemu vremenu in je isti pozdravljal nadvojvodo glasnimi živio-klici. Nadvojvoda je stopil z vlaka in je na nagovore jako prijazno odgovarjal. V obče se je zdelo, da je ta prisrčni vsprejem napravil na nadvojvodo najugodneji utis, iz česar more sklepati naše ljudstvo, da mole svobodno z narodnimi znaki pozdravljati tudi člene dinastije. Nadvojvoda se je mudil na postaji nekoliko minut, na kar se je odpeljal, zopet pozdravljan z živio-klici. Češki Sokoli, ki so obiskali Črnogoro, so se v ponedeljek zvečer s paraikom pripeljali na Reko. Kolodvor in bližnje ulice so bile zastražene po vojaštvu. Guvernerjev tajnik baron Vilam je Sokole vsprejel in obžaluje nogostoljubnost Reke jih prosil, naj uva-žtijejo izredne razmere. vsled katerih je vlada bila |irimorana poklicati vojaštvo. Prosil je Sokole, naj kar v pristanišču zasedejo vozove, ki so zanje pripravljeni. V imenu Sokolov se ie dr. Scheiner zahvalil vladi, na kar so se Sokoli odpeljali, ne da bi se kaj primerilo. V Libochovicich 6. sept. 1906. Po mnogih [krajih češkega kraljevstva prireja češko dijaštvo razne veselice v korist raznih blagodejnih zavodov, mej njimi tudi za „Hu-sov fond" v Pragi. Kaj je rHusov fond" ? Društvo, ki podpira revne in ubožne dijake v Pragi po vse šolsko leto, ravno tako kakor naša podporna društva na Dunaju, v Pragi in Gradcu. Tudi tukajšnji dijaki priredijo 8. t. m. akademijo v korist „Husovega fonda", iz katerega tudi naši slovenski dijaki dobivajo marsiktero podporo. Pa kakšna razlika je mej češkim in slovenskim dijakom ! Tukaj so se zbrali dijaki iz najboljših rodbin sinovi premožnih starišev. ki za-se ničesar ne potrebujejo, ali ne pozabljajo na svoje lačne kolege in hodijo od hiše do hiše vabit na akademijo iz zbirajo prispevke za podporno društvo rHusov fond". Gospod urednik! Ali ste že imeli priliko znaznainovati v Vašem časopisu fakt, da »o se slovenski dijaki, posebno pa premožnejši slovenski dijaki spomnili svojih revnih kolegov ! Ali ste že čitali v letnih poročilih vseh treh podpornih društev, da ie ta ali oni slovenski dijah ob počitnicah kaj storil za eno ali drugo podporno društvo ? Čestitam Vam, če se morete izkazati s takovim faktom jaz pa, žalibog, nisem slišal dosedaj še nič podobnega. C. kr. pripravnica za srednje Sole v Trstu. Slavno uredništvo! Z ozirom na zanesljivi dopis v cenjenem listu z dne 6. sept. t. 1. štev. 246. blagovoli vsprejeti sledeče pojasnilo. Terditev, da se na zavodu c. kr. pripravnice v Trstu šopiri nemščina kakor izključno učni jezik — ne odgovarja resni c i. G. dopisnik gotovo ni dobro proučil učnega načrta zavoda, kajti drugače 'ne bi mogel priti s takim sumničenjem na dan. Na c. k. pripravnici v Trstu se uče v I. letniku vse realije (zgodovina, zemljepis, prirodopis itd.) v slovenskem jeziku, a v drugem letniku tudi podlagi materinega jezika, to je slovenščine. Tudi nemški jezik puočuje se v obeh letnikih na podlagi slovenščine, kar je edino prava pot, da se doseza cilj, ki ga predpisuje pedagogično načelo. V pouk nemščine služijo izvrstne učne knjige, ki se rabijo po vseh slovenskih kronovinah in ki sta jih sestavila odlična slovenska pedagoga. O kakem šopirenju nemščine kakor izključno učnem jeziku ni govora. Tudi trditev, da je uradni jezik vodstva izključno nemški, ne odgovarja popolnoma resnici. Vodstvo uraduje s strankami, vodstvi druzih šol itd. v slovenskem jeziku in je torej tudi tukaj trditev o izključni nemščini neutemeljena. Kar se pa tiče uradnega jezika c. kr. namestništvom in spričal javlja podpisano vodstvo, da je isti v rabi ne le na pripravnici v Trstu, temuč vseh onih, ki so dodeljene nemškim državnim gimnazijam in ne dvojezičnim. To je v Trstu, na Prošeku, v Pulo itd. Ako gespod dopisnik doseže na c. kr. državni nemški gimnaziji v Trstu in drugih slovenski uradni jezik, dobe gotovo vodstva pripravnic isti nalog in bodo z&mogla ustreči želji dopisnika glede uradovanja s c. kr. namestništvom in izdajanjem slovenskih spričeval. — Glede malega nemškega napisa, ki je na vratih, bo pa vodstvo g. dopisniku zelo hvaležno, ako izposluje pri lastniku hiše, g. I. C. Chiozza, dovoljenje za slovenski napis. Tudi opazke glede nadzorovanja zavoda ne odgovarjajo popolnoma resnici in bi bilo bolje da se dopisnik poprej natančno informira. predno stopa pred javnost z nepopolnimi in neutemeljenimi sumničenji. Toliko v pojasnilo in resnici na ljubo. Vodstvo c. k. pripravnice srednjih šol v Trstu. Klic vpijočega v puščavi! (Dopis iz Sežane.) Dne 2. t. m. čitali smo v cenj. Vašem listu dopis : „Klic s Krasa". Res umesten je bil dopis, lepe in vspodbujevalne so bile besede, ki so imele gotovo lep namen razvneti naše ljudstvo k narodnemu delu, k narodni pro-bujenosti. In ta dopis čitali smo ravno tisti dan, ko je naše neumorno delujoče pevsko društvo '„Zorislava" imelo v Sežani veselico. Kdo bi si ne mislil, da bomo videli 2e pri veselici, kakšen vspeh je napravil ta dopis V8sy pri našem domačem ljudstvu. — (A varali smo se. — »Klic s Krasa" — ostal je — „Klic vpijočeda v puščavi". ' Udeležba bila je tako pičla, da je mo-. ral, kdor se je udeležil te veselice, vsklikniti nehote: Uboga Sežana! Tujci so se spogle-' davali ter se popraševali, ali smo res v Sežani ? Ali nima Sežana res nobenih zavednih .občinarjev, ki bi znali uvaževati potrebo in pomen slovenske pesmi ? In posebno v tem došla na delo. Navidezno so se vrnili v mesto prejšnji časi. Okajeni dimniki so se dvigali proti nebu. Nad mestom se je valjala rjavo sajasta megla kakor umazana tančica, skrivajoča prejšnjo bedo in nove rane. To je tiščalo na dušo in srce še huje nego na mesto tvorniški dim in prah. Na tihem so se krčile pesti, skrivaj e so škrtali zobje izpitih, varčnosti in skromnosti nevajenih delavcev. List Kosite, nebesa lu je vendar pridobival naročnikov. Neko jutro potem so videli ljudje na ulici raeniško oblečenega človeka. Imel je romarsko palico in rjavo haljo prepasano s konopcem, rožni venec ob strani in širok slamnik na glavi. Lice mu je obrobljala mlada pšenično svetla brada, pogled pa mil in zaspan, postava raje višja nego majhna, a slede dobe. bi težko določil, je-li star ali mlad. Govoril je tako. kakor je pisal list -Kosite, nebesa", priporočal treznost, zaupanje v samega sebe in v božjo pomoč, potem pride gotovo izpolnitev delavskih zahtev. Romar je zanikal prašanje, če je on urednik lista. Med splošnim začudenjem je celo priporočal — molitev in zastonj ponujal svoj rožni venec — nihče ga ni maral. Sčasoma so ga nekateri vendar slušali in se iz radovednosti oprijeli njegovih naukov. Izogibali so se ne- ( času, ko imamo tu mnogo letoviščarjev-dru-, gorodcev, je bilo skrajno potrebno pokazati !jim, da se tudi mi zavedamo, da tudi Slove-jnec hrepeni po napredku, j In kedo je to provzročil ? — Nihče drugi nego bivši obč. tajnik in sedanji obč. | uslužbenec. Ta človek, ki nima nobenega na-I rodnega ne druzega ponosa več v sebi, ta je ljudstvo razgovarjal, naj n»; hodi na veselico. Ta človek si je upal na javni cesti upiti, da hoče že pokazati r Zori slavikako si upa na-lepati lepake po Sežani, brez njegovega dovoljenja, češ (kakor se ie sam izrazil): v Sežani sem jaz župan. Daleč smo prišli! Kakemu Fumagaliju in drugim komendiantom laške ali nemške narodnosti (in če so prišli j tudi iz „\Vild Westau, a la „Buffallo Bili") je dovoljeno prilepljati lepake (ali v ptujem jeziku ali v popačeni slovenščini) po Sežani, — nad domačim slovenskim pevskim društvom se ta človek iznaša. In zakaj ? — Ker so naši pevci preveč ponosni na-se, da bi hod li k cerkvenemu petju, dokler se jim ne dovoli slovenskega petja pri slovesnih sv. mašah in dokler je za cerkvenega organista tak človek, kakoršen je naš cerkveni uslužbenec. Na tak in enake načine je razgrajal ta človek v družbi prvega podžupana in nekaterih starešin na javni cesti ves popoldan. In ti možakarji so delali opazke proti vsakomur ki je bil na potu k veselici. Seveda nabralo se je okolu njih mnogo ljudi, ki so en čas mirno poslušali to šikaniranje, a konečno je to presedalo tudi njim, in začele so padati — „batine". Res impozantuo je bilo, ko si videl ležati občinske možakarje z njih bradatim vojskovodjo pod mizo. ugajala ti je ubrana godba ko so začele frčati čaše in steklenice po tleh, v čegar harmonični sklad se je vlivalo žvenketanje hišnih šip. In le hitri navzočnosti žandarjev in obč. redarjev se je zahvaliti, da ni doživela hiša „Brbronova~ katastrofe. Res lepo in častno je to za Sežano! Lepo in častno za občinsko starešinstvo ! Žal nam je za g. župana, ki je edini v tisti družbi, ki se narodno zaveda, in ki je zvest branitelj in podpiratelj narodnih društev. Bodi mu to v pouk in premislek ! In bodi mu tu povedano jasno in glasno, da se bodo taki škandali gotovo ponavljali, ako bode puščal krmilo občine Sežanske v rokah kacega — Rustje« Ti „Zorislavau pa ne obupaj ! Tvoja zadnja veselica je bila jasen dokaz kako vidno napreduješ! Pokazala je. da lahko tekmuješ z vsakim pevskim društvom, bodi ne le na Krasu, ali pa daleč okrog po Slovenskem. Ne ustraši se, ako Ti mečejo polena pod noge taki ljudje, ki niti vredni niso da bi Tvoje petje poslušali ! In bodi prepričana, da oni, ki so vneti za lepo slovensko pesem in za napredek lepe naše Sežane — so in ostanejo vedno ob Tvojej strani. potrebne in črezmerne pijače, zaupali v Boga, molili in varčevali.. Za prvimi izgledi jih je bilo vedno več, vedno boljših — slednjič celo nad pol, nad tri četrtine mesta. Vse je kazalo, da so se res vrnili nekdanji časi, mir med meščane, ljudje ob nedeljah v cerkve in od grešnih del k Bogu. Ljudje so imeli z leti lepe prihranke in zahtevali, naj tvorničar izpolni njih zahteve. — Kaj še ? — Sami imate denar. Zložite se in si pomagajte. Če vam povišam plače, bodo nekateri več zapili, drugi še huje stiskali. S tem ne bo pomagano ne prvim, ne drugim ! — No, mož se je slednjič vendar udal in obljubil povišati plače, češ : utegnili bi mi nagajati dlje časa, ker imajo denar. Toda druge zahteve — je rekel — ohranite lepo za-se in uredite, Če hočete sami". S tem ni bila zadovoljna večina delavcev. Poslušali so razne hujskače in zopet napovedali splošno stavko. Godilo se jim je malo ali nič drugače, nego prvič. Ljudje so začeli javno trgati list „Itosite nebesa !w in nabijati njegove somišljenike z njih lastnimi rožnimi venci ; „Ali smo s temi dosegli kaj?" — Nič — kakor z žganjem !a In grozeče so popraševali, kje je romar v rjavi halji s slamnikom in pšenično svetlo brado. Slabo bi se mu godilo, če bi ga zalotili v mestu. Tudi njegov list je nehal izhajati, meščani so pa razgrajali, divjali morda huje kot prvič... — „Adonai ti zmaguješ se je zakrohotal na nizkem hribcu kraj mesta mladenič v delavski obleki. „Ti so naši, naši, he, he ! Kdo bo popravljal moja dela ? Živio Lucifer, naš gospodar! Jehova je dogospodaril. He, he !" Samosvestno se ozre satan v nemirno mesto. Toda hipoma se mu stemni in bolestno na-kremži itak odurno lice : V najobljudenejši mestni ulici se je tedaj pojavil znani romar v rjavi meniški halji. Ljudje so planili nanj in ga obdelovali s pestmi, z nogami, z jeziki po tleh, po blatu in kamenju. On jim pa reče, mirno pobiraje se pokonci: r Naj prej me poslušajte, ljudje božji, potem me — križajte vnovič, če hočete. Ali ni bil že to vspeh, kar vam je obljubil tovarnar. In za tako majhen čas zatajevanja ste zahtevali, kar vse hkrati. Ali se to pravi, vršiti mojo zapoved, kakor sem vas učil ? Kje je vaša vztrajnost, zmernost ? — — Niso ga več bili, ne teptali po tleli. Sklonili so glave in dejali: Pozabili smo Te, Gospod. Res je, pozabili... Mirno so se razhajali ter poučevali druge. Mesto se je umirilo in nadaljevalo delo po njegovih naukih. V njegov obraz se pa niso upali več pogledati, zakaj svetil se ie kakor solnce. (Zvršetek.) | Njegova visokost prestolonaslednik i nadvojvoda Franc Ferdinand je blagovolil pokloniti zavodu „Elizabitešču" v To-raaju milostni dar 100 K, zakar podpisan? ! ponižno-hvaležno kličejo : Srčna hvala ! j Šolske sestre „Elizabetišča" v Toma ju. Iz Padrič nam pišejo: „Na mali šmaren je bila v padriški kapelici običajna slovesna maša. Maševal je g. Julij \Varto župnik bazovski, pelo pa je domače društvo „Slovan44 in sicer mešan zbor. Po maši pa je gospod župnik sporočil društvo, da ne bo držal blagoslova, če pridejo tudi ženske pet. Društvo pa je izjavilo, da to ne gre, ker so pesmi le za mešani zbor. In tako je bila vas brez blagoslova. Spominjamo se, da enako se je bilo dogodilo tudi v Bazovici, vsled česar je trajal spor celih 8 mesecev, ki se je šele na dan sv. Rešnjega telesa rešil. Prebivalstvo obžaljuje in obsoja to večno nasprotovanje g. župnika našim pevskim društvom, sosebno pa pevkam. En ogorča na* tem bolj. ker vemo, da drugod duhovščina ne nasprotuje sodelovanju pevk na cerkvenem petju. V proslavo petdesetletnice pevanja starega kremen pevca IvanJMarija Udo-viča priredi cerkveni pevski zbor sv. Ivan. narodno slavnost, na katero že sedaj opozarja slavno občinstvo in bratska nam pevska društva. Slavnost bo dne 23. t. m. na prostranem vrtu gostilne „Obrtnega in kousumnega društva" pri cerkvi. Program se objavi pravočasno. Odbor. Ljubljanskega „Slovenca", oziroma njegovega glavnega urednika dr.a Lampeta. sourednika Štefeta ter urednika „Domoljuba " L. Smolnikarja, tožita, kakor poročajo iz Ljubljane, radi razžaljenja časti, odvetnik dr. Brejc in mons. Val. Podgorc. Kam je šel? Ana Petrinja, stanujoča na hribu pri sv. Alojziju št. 306, je prijavila včeraj predpoludne na policijskem komisari-jatu v ulici Luigi Ricci. da je nje 59-letni mož Anton, ki je zidar, šel od doma dne 7. t. m. in da se od tedaj ni več vrnil. Strela je vdarila predsinočnjim v kameniti križ na cerkvi sv. Vincencija Paulansk ga v Rocolu ter ga zdrobila na drobne kosce. Samomor dekleta. V Celovcu se je v nedeljo ustrelila z lovsko puško 22-letna Ana Stossier, hčerka mesarjeva. Sprožila si je vsebino obeh cevi v glavo, katero jej je f opol-noma razneslo. Vzrok samomora so ljubimski odnošaji z nekim častnikom. Predrznost mleČnozobih žepnih tatov. 2fi-letni težak Cezar Mattioui, stanujoči v ulici Kisorta št. 1, je prijavil predvčeraj predpoludne na policiji, da je njegovi soprogi Alfonzi oh 9. uri predpoludne. na ulici sv. Justa neki neznan, komaj 10- ali 11 -letni dečko iztrgal iz rok novčarko, v kateri je bily 5 kron denarja, in potem pobegnil, kakor l>i ga odnesla burja. 25-letni poljedelec Fran Kljun, doma i/. Misleč pri Sežani, je pa včeraj predpoludne prijavil na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci, da mu je 15- do 16-letni paglavec v ulici del Molino a Vento, iz jopičevega žepa iztrgal usnjato mošnjo, v kateri je imel 9 kron denarja in potem pobegnil. Samomor. Včeraj predpoludne so našli nekega 40 do 45-letnega moža obešenega za kljuko vrat hiše št. 2 v ulici Tommaso Grossi. Obesil se je bil z dvema skupaj zvezanima rutama. V žepu je imel krono in 14 stotink in nobenega papirja, iz katerega bi se bilo moglo izvedeti kdo da je bil. Truplo je bi'o preneseno k sv. .Tu<.tu. Strah pred tatovi. Predsinočnjim okolu 10. ure, je neka gospa, stanujoča v hiši št. 14 v idici del Valdirivo. sloneča na oknu svojega stanovanja videla 5 moških, ki so se skrivnostno pogovarjali med seboj, stoječi pred hišo št. 9 v isti ulici, ki je ravno nasproti hiše št. 14. Ker je imela opravila v stanovanju, je šla gospa od okna in ko seje nekoliko pozneje vrnila k oknu, ni več videla onih moških. Pač pa je kmalu zatem slišala zapirati okna in govoriti v prvem nadstropju hiše št. 9. V gospej se je vzbudil sum, da so tatovi. Šla je torej takoj na policijo in tam povedala kar je videla in slišala. S policije je šel takoj tja redarstveni nadzornik z več redarji. V I. nadstropju hiše št. 9 se nahajajo uradi dobrodelnega društva „La previdenza". Policijski organi so mislili, da so morda tatovi ulomili v te urade, kjer se nahaja tudi blagajna. Ker pa je bila hiša že V Fredo, dne 12. ssp tembra 1906 »EDINOST« »t 251. Stran III zaprta, so morali zvoniti. No, zvonili so skoraj 2 uri, predno se jim je odprlo : se le ob 1. uri in pol po polunoči je njih zvonjenje vzbudilo gospoda Roberta Paulicha, ki stanuje v IV. nadstropju iste hiše. Gospod Paulich jim je prišel odpret in redarji so Sli v I. nadstropje, kjer pa so našli vrata omenjenih uradov zaprta in netaknjena. Da se pa vendar prepričajo, so redarji podrli vrata ter šli v urade, kjer so pa našli vse v redu. Ob 3. uri zjutraj so poslali po podpredsednika druStva, gospoda Sabadina, ki je, pri-jedši v urade in pregledavši jih, izjavil, da je res vse v redu. Nesreča na delu. Sprevodnik državne železnice Josip Vidmar je predvčerajšnjim popoludne ob 4. uri imel razdeliti preko ceste stoječi vlak v svrho, da bi cesta bila prosta. Ivo je korakal pred strojem, je pa z nogo zadel v metlico, ki se nahaja pred prednjimi kolesi stroja, vsled česar je pal. Prijel se je naglo za verigo in zavpil, na kar je strojevodja vstavil stroj. Vendar je pa stroj vlekel Vidmarja naprej za dober meter, pri čemer je bil Vidmar nekoliko opraskan po obrazu in po levi roki. Ker so ljudje mislili, da se -e kaj huje poškodoval, so bili pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki je Viu-uarju obvezal rane in ga dal potem odvesti ilomov. Koledar la mm«. Danes: Macedooij mu« mre; Večedrag: Pola. — Jutri: Amat, Ikof; Zrcalil ; Po vržena. — Temperatura večraj: ob 2. uri popoludne 4* Celsius. — Vreme včeraj: deževno, veter. Gospodarstvo. Trusts. Pod imenom vTrust" (govori trest) se umeva najveća, v našem času, možna združitev na polju industrije in trgovine. Z ustanovitvijo teh trusts so imena raznih amerikanskih plutokratov, kakor Hove, Mever, Pierpont Morgan, Rocketeller, Vanderbilt, »Tould in drugi tesno zvezani, ker duša trusts ie bil in je amerikanski miljardar. To je brez-jiogojno njegovo najvažneje in sploh najveće .»odjetje našega stoletja na polju gospodarstva. Vsi trusts so torej postali po združenju • aznih industrijskih podjetij. Po združitvi ohranja pa vsako podjetje svojo prejšnjo npr:; v o, samo njegove delnice prehajajo vsled pismene pogodbe (trust deed) v roke trusta. Vsaki trust se sestavlja iz zaupnikov (tru-stees), kfcterim pripada vodstvo in nadzorovanje tega velikanskega podjetja. Naloga za-pnikov je tudi deliti obresti in dobiček po-sameznim podjetjem. Skoraj vsi trust, ki jih poznamo se Ljajo v Združenih državah ameriških, ker :u >•■ nahaja tudi največe število mUijardarjev oamreč toliko, kakor na vsem ostalem svetu -.kupaj). Od najbolj znanih trusts. hočem tukaj nekatere omeniti, kakor: Ivan Steel Trust, Standard Oil Trust, Sugar Trust. International Paper Trust in drugi. Skupni ka-it.il vseh amerikanskih trusts je znašal leta 1! i m i približno 4700 milijonov kron. eno leto >otem pa je že dosegal lepo številko od i 4.000 milijonov kron. Leta 1902 se je ta velikanski kapital naenkrat znižal na 5000 milijonov kron. v poslednjem letu pa zopet povečal. Kakor vsaka stvar, tako imajo ti trusts svojo slabo in dobro stran. Slaba stran se .aže že v združitvi tolikega kapitala v eni i oki in zloraba tega v političnem življenju. Občno znano je. da je bil Roosevelt samo z denarjem amerikanskih trusts izvoljen za predsednika. S pomočjo trustnega kapitala ue podkupijo samo volilcev, posebno delavcev. ampak tudi uradnike in celo sodnike in zanašajo tako največo korupcijo v javno živ-■euie. Velika nevarnost se kaže tudi v preti-uni špekulaciji. Ob velikem številu teh trusts ;e bila svota, za katero se je kapitaliziralo in ;a trg prineslo neizmerno veča, nego njena notranja veljava. Samoumevno je bilo. da se je proti tej nenaravni akciji pojavila nenaravna reakcija v obliki borznega poloma in kanta. Na drugi strani pa skuša trusts podati 'klavcem najkomodnejše življenje s tem, da viša plače, manjša delavne ure in da zida aoderne in v higijeničnem oziru dobre delavnice in delavske hiše. Čudno je torej, da ta -icer antisocijaina ustanovitev dela tudi za poboljšanja nekaterih točk delavskega vprašanja. Vsled veliko nabranega kapitala so ti trusts v položaju preskrbeti vse tovarne z •j modernimi tehničnimi pridobitvami in de-:ijo tako tudi na povspeševanie in dviganje moderne tehnike. Tako vidimo t teh trusts na eni strani največo nevarnost in zadrego za državo in politične cilje delavstva, na drugi strani pa najboljšo pot za dviganje industrije in tehnike. Ig. Razne vesti. * Beda na Kitajskem. Iz Šangaja poročajo, da so v notranjih pokrajinah Kitajske | izbruhnili nemiri radi velike bede, ki je na-• stala vsled povodnji. - Rekord primadone. Peštanska pri-! madona gospica Fedek je teh dni dosegla rekord v vožnji z avtomobilom. Pevkinja ki biva na letovišču v Tatri, si je nedavno nabavila avtomobil, s katerim se pogostoma vozi na izlete. Povozila je že mnogo raznih živali, toda v tem oziru se je nekega dne v minolem tednu prekosila. Napravila je v avtomobilu izlet v Gomor ter začela kmalo prav naglo voziti. Do vasi Szepesvelvhelv je gospica Fedek povozila nič manje, nego 140 gosi, ki so se nahajale na cesti, toda bila je navidezno tako zamaknjena v vodenje avtomobila, da niti zapazila ni, s kako naglico da je decimirala živali vse okolice. Vozila je povsem mirno dalje. Toda vaški kmetje, ki so gospico že poznali z njenih prejšnjih izletov, so si znali pomagati. Pevkinja je morala po isti cesti voziti nazaj, in ko je prišla zopet do vasi, je našla sredi ceste barikado in poleg iste veliko množico ljudi. Gospica Fedek se je morala ustaviti in še le sedaj je izvedela, kaj je napravila. Kmetje so jej predložili več že saldiranih računov: za vsako gos 4 krone, skupno 560 kron. Pevkinja je vzela vso stvar od smešne strani ter je plačala 560 kron. Potem so jej kmetje naložili na avtomobil en del povoženih gosi, ker ni mogla vseh gosjih žrtev vzeti seboj : barikada je bila odstranjena in v nekoliko trenotkih je primadona odkurila z avtomobilom. spremljana od navdušenih eljen-klicev kmetov, ki niso še nikdar tako drago prodali svojih gosi. Brzojavne vesti. Prestolonaslednik Fran Ferdinand v Puli. PULA 11. Prestolonaslednik Fran Ferdinand je dospel z dvornim vlakom semkaj o poludne. Vlak se je ustavil pred vrtom Marije Valerije. Tu so prestolonaslednika vspre-jeli: načelnik generalnega štaba grof Beck, poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli, skupni vojni minister, minister za deželno hrambo in še mnogo drugih vojaških dostojanstvenikov. Nadalje deželni glavar dr. Kizzi z deželnim odborom, škol' Flapp, stolni pro.št Zanetti, stolni dekan Gut, srbsko-pravoslavni župnik Maričević, protestanti župnik Holz, okrajni glavar baron Reinlein z mnogimi uradniki, razni župani itd. Dr. Rizzi je prestolonaslednika pozdravil v italijanskem jeziku v imenu dežele ter je v svojem govoru izrazil željo, naj cesar čim proj skliče deželni zbor. Na to je prestolonaslednika pozdravil župan puljski dr. Stanič. Nadvojvoda se je obema zahvalil najprej v nemškem potem v italijanskem jezikn. Ko-nečno je prestolonaslednika pozdravil To-masi, predsednik deželnega kulturnega sveta istrskega. Ko so bile nadvojvodi po namestniku princu Hohenlohe predstavljene različne osebe, se je isti podal k spomeniku cesarice Elizabete. Od tod se je nadvojvoda podal na la-dijo „Miramar". Ob 2. uri popoludne je bil na ladiji obed. na kateri so bili povabljeni namestnik, deželni glavar Kizzi, škof Flapp, poveljnik vojnega pristanišča itd. Ob 3. uri popoludne je ladija rMiramar" \ odplula z nadvojvodo in njegovim spremstvom v Lošinj. Cesar odpotoval v Išl. DUNAJ 11. Cesarje danes ob 8. uri 10 minut odpotoval v Išl. IŠL 11. Cesar je dospel semkaj ob 1. uri 35 minut. Soproga prestolonaslednika Frana Ferdinanda odlikovana. DUNAJ 11. Knez veliki mojster maltež-kega reda je izročil soprogi prestolonaslednika kneginji Hohenburg veliki križ maltež-kega reda. Prihodnja seja državne zbornice. DUNAJ 11. Prihodnja seja državne zbornice se bo vršila prihodnji torek dne 18. septembra. Seja prične ob 11. uri predpoludne. Ločitev cerkve od države na Francoskem. PARIZ 11. Konservativni poslanec De-lafoase je izjavil, da bo ob otvoritvi zbornice interpeliral vlado radi prekinjena diplomatič-nih odnošajev z Vatikanom, ter da bo inter-' pelacijo utemeljeval s tem, da je možno te-• žave, navstale vsled prekinjenja, odstraniti le, ako se obnove diplomatiCni odnošaji z Vatikanom. Državni tajnik Root na potovanju. LIMA 11. Državni tajnik Združenih držav, Root, je včeraj dospel semkaj ter ie bil prisrčno vsprejet. Zvečer so mu priredili v čast banket v vladni palači. Danski kralj. KOD AN J 11. Kralj je sinoči odpotoval v Stokholm. Pruskega princa zadela kap. BRUNŠVIK 11. Princa Albrehta Pruskega, vladarja vojvodine, je včeraj zadela kap. Njegovo stanje je opasno. Poplave na Španskem. MADRID 11. Nalivi so zopet na mnogih mestih provzročili veliko škodo. Posvetovanje francoskih ministrov. PARIZ 11. V Rambouillettu seje danes opoludne sestal ministerski svet. Ministerski predsednik Bourgeois je poročal o spremembah v diplomatičnem zboru. t) u s i j a. GRODNO 11. (Petrogr. brz. agentura). Polkovnik orožništva Gribojedov je bil popoludne na paradnem trgu ustreljen z revolverjem. Policijski uradniki so za morilcem streljali, vendar se je istemu posrečilo ubežati. MOSKVA 11. Sinoči ob 6. uri je bilo v Zirardovu vrženih več bomb. Ena bomba je eksplodirala na trgu, druga pa v neki tovarni. Ranjeni so bili trije policijski uradniki. Na to je vojaštvo ustrelilo, vsled česar je bilo štirideset oseb ubitih, oziroma ranjenih. SIEDLCE II. (Petrogr. brz. agentura). Včeraj opoludne je ponehalo obstreljevanje hiš, v katere so se revolucijonarci zaprli ; ulice je zasedlo vojaštvo. Poveljnik čet je pozval zastopnike Zidov, naj izroče vse osebe, ki so streljale. Mnogo oseb je bilo are tora j nili. Število ubitih ni bilo še možno natančno določiti. Trgovina v mestu popolnoma počiva. Popoludne so vojaki zopet obstreljevali neko hišo. PETROGRAD 11. Glasom privatnih poročil, ki so jih objavili listi, trajajo v Siedl-cah še vedno nemiri. JL i Podpisani naznanjamo tužnim srcem vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni, v dobi 74 let, danes ob 1. in pol uri pop. preminul naš oče Jtaton Jffetlika. Pogreb bo v četrtek,, dne 13. t. m. o3> 10. in pol uri zjutraj. KLANEC, dne 11. kimovca 1906. Ivan Metlika, sin; Josipa Metlika roj. Renčelj nevesta; Ivana Metlika, por. Koroftec, hči: Antonija Metlika udova Orahll, hči. MACHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije in iztirjevanja -mm ulica Vincenzo Bellinl it. 13. D', fl. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni ta j* povrnil iz Karlovih vari. ORDINUJE : vsak dan od 10.—12. ure zjutraj in 4.—5. popol. ulica Sanita fttev. 2. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče lcahorSno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" r ulici Giorgio Galatti št. i i (Narodni dom) poluoadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. po;-. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost". Trgovina z manufakturnim blagom Ilossit & Kaucich Nasledniki Lalgri Rlcei-ja Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst Velika množina perila po eeni, da se nI bati tekmovanja. Kotonina surova za srajce po uvč. 14 in ve Chiffon „ ,. 16 „ Madapolam ,. „ „ 18 Nazoviplatno „ „ „ 16 Kotonina surova za rjuhe „ „ 40 ,. bela „ „ 18 VELIKA IZBERA perkalov. batist, zephir, borgetoy itd. Trgovina z manufakturnim blagom ZLossit & Kancich Nasledniki Lnijri Rleei-ja Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst ^lojzij jjregorič Tovarna za krtače in čopiče z zalogo gaginega perja, iztepačev. Cene zmerne. TRST — ulica Stadion 3 — TRST ;lOliOliOliOliQliOliOliOIIOIlOllOI O 1 x mr Tovarna pohištva Aleksander levi JUTmzi Ki*a Tm Stv. 52H (laste Mfa). ZALOGA: ?mzzn ftOSJIRIO (Šolsko poslopf«) j? O »rt«, <• »t nI toatl n«k«n« kenkurtno*. |? j Sprejemajo m vsakovrstna del« tudi po P posebnih uMh. *csfJcsooe J? Malk brMfUlM ta frftsk« I0ll0ll0ll0ll0ll0li0li0ll0i:<).iilt Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel dobroznano gostilno „fiih Secession" ulica Rossetti 6 Priporočam se za mnogobrojni obisk Udani MATIJA KAI dosedaj gostilničar u]. Giulia 3 Ai Bagni Russi Posojila. od 500 do 50.000 kron zaraore dobiti vsaka oseba pod ugodnimi pogoji, to-^^ liko kar se tiče glede povrnitve glav- nice, nizke obresti, kolikor glede jamstva, ne da bi bilo treba kaj naprej plačati. Daje se posojila na hipoteke na poslopja in zemljišča v mestu in okolici, zajamčena je najveća tajnost. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na GIOVANNI SPANGHERO zapriseženi cenilec od II. predpol. do I. ure pop. trg S. Giacomo 2 I. n. 0.50 2. pop včeraj danes 100 21 100.20 100.20 100.20 117.— 117.— 99.35 99^5 89.10 89.10 112.40 112 60 94.65 94.65 >>4.40 84 40 1767.— 17.66— 672 .'0 671.50 Sr"9.90 239.75 117JŽ0 117.25 23.46 23.47 19.08 19.08 95.30 »5.25 11^1 11 31 Borzna poročila dne 12. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07--19.I0--, angleike lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 75--240.— Francija K 95.4?)--95.35, Italija K 95.20— —95.40— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.20—117.40, nemški bankovci K —.—*— — avstrijska ednotna renta K 99.--99.30, ogrska kronska renta K 94.50—94.80, iuliianska renta K —.--, kreditne akcije K 67*1.50 — 673.50, driavne železnice K 676.--678.--Lombardi K 1C9--171.— Llovdove akcije K 738— 774 2) Prečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 302 50 Srbske —do — Dunajska borza ob £>r2»TBi dolg v papirju n „ srebru Aveuiif>ka rento v alatu . J v kronah V* Avstr. investicijska renta 3,/,•/, Ogrska renta v zlatu 4'/. T „ kronah 4*. n 3V. L Akcije nacijocalne bank« Kreditne akcije London, 10 Letr. ICO drfavaib mark 10 mark 10 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 97.20, italijanska renta 102.75, kpanaki exterieur 97.10. akcije otomanske banke 668.—. Menjice na London 251.95. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnic^ —.— Lom bar de —.— unificirana turika renta 97.47 avstrijska zlata renta 1C0—, ogTska 4% zlata rento 95.40, Llnderbank 476 —, turSke srećke 144.50, parčka banka 15.50, italijanske meridijonalne akcije ---, akcije Rio Tinto 17.90. Mlačna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87.,6/,« »rebro 31.'/4. Lombardi 6.a/., Bpanoka renta 96.1/, italijanska rento 101. V« tržni diskont 3%, menjice na Dunaju —•—. Mlačna. Tržna poročila 11. septembra. Budimpelta. PSenica za okt. K 13.92 do K 13-94, rž za okt K 12 06 do 12 08, oves za okt. cd K 12.86 do 12.S8, koruza za sept. 11 68 do 11.70. Plenica: ponudbe in povpraševanje srednje, tendenca ugodneja. — Prodaja: 25.000 met.^ stot., vzdržana ; druga Žita nespremenjeno. — Vreme: preti dež. Hamburg (Sklep pop.) Kava Santo* good average za september 37*/,, za december 38—, za marec 38—, za maj 3$7«. Stalno. — Kava Rio navadna loco 39—41 navaJna rrelna 42—43 navadna dobra 44—45. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za september 19-45, za oktober 19 30, za november 18.95, za dec. 19.05, za januar 19.15, za tebruvar 19*25. — Stalno. — Vreme: lepo. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 47.—, za december 46-75. Stalno. New-York. Kava Rio za bodoče dobave: Ti dno, za 5 do 10 stot. vi«je. — Prodaja : 10.000 vreč. London. Sladkor iz repe surov, a 9"/i« Sb. Stalno. Pariz. R2 za tekoči mesec 16.25, za okt. 16*50. za nov.-tebruvar 16.75, za januvar-april 16.75 (mirno). — Plenica za tekoči mesec —.—, za okt. —•—, za novembsr-februvar —.—, za januvar-april —(brz. neumljiva) Moka za tekoči mesec 29.80, za okt. 2«>.70, za november-februvar 29.65, za jan.-april fepm oj. i% i UIMIUUJ. — ujmi. — —'— — » za okt. 41.3;., za januvar-april 41—. za maj-avgust 42.—, ^napeto) — Sladkor surov 88° uso nov -24.7,-25.— (trdno), bel za tekoči mesec 27.3/,, za okt 28!'/»» za okt.-januvar 28.*'4, za januvar-april J9*„ (trdno), rafiniran 59.--59.50. — Vreme: lepo. 1 MaU OGLASI. • V Pnr iri "prej™® edl>«*na družina učenke na W 13 U * 11*1 hrano in Htnnovanje. Varstvo vestno. Naslov pri rKdinosliJ. 1017 Kdor ima r.a prodaj dvorec, pripraven za sta- ----- ------ novanje treh rodbin, oziroma s 3 stanovanji, ne velikimi, z vi tom, vodo, po možnosti piircra. nuj pismeno obvesti o podrobnostih pod ..DVOREC 77", oziroma naj pride osebno v ..lr^eratni oddelek Edinrsli44. — Prednost imajo dvorci v Ko-lonji. sv. Ivanu, v Mi/.ini ulice (Jiuiia, Boschetto, Kossetti. 999 Iflala družina iz treh malfl Ul U&llia malo slsnovanje z vrtom, vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo. Ro-magna. Commercialp, ali v Skorklji blizu mesta. Podpisala bi »-e popodba za več let in vzelo bi se tudi i stanovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene prejme .Jnseratni oddelek Edinosti" pod „M a 1 a družin au. 888 xxxxaoaoaoT« »vetiljlt k»kor*nog» ii bodi •iit«nm. Cene Jake »ene le iiirlitiv |rr«tn. > I > Velika izdelovalni ca nogovic na stroj naročila in poprave se takoj vsprejemajo Jamči se za naj več o ^^L liltroet in topnost "mm T Za naročbo seje oglasiti izdelovalaici nogovic gospe } Fanny Jakob — Ivessich i ulica Rapicio št. 4, IV. nadstr. Restavracija „AURORA" Velik koncert originalno stajerske pevske, plesne in instrument, družbe D' Murtaler z9 G raz" Lte nekoliko dni. Ob 7. uri zvečer. V nedeljo koncert zjutraj Originalni glasbeni proizvodi. f^^ V^T Fjj? v^^i ^^^^^ Guerino Marcon ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. Zaloga oglja in drv M. RIBARIČ Trst. ulica Sqnero Nuovo 15. Trst Prodaja na debelo in drobno Pošiljanje na dom. StoJI k avojim ! Garlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsestais A U T O KI Z O V A N A mehanična delainica za Inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Velita zaloga pripra? za lam loči na plin. findre] Rudeš, mizar mm- In izdelovalec pohištva -mm roiica Ireieo dsLa croce 4, ii ulica scnssa 6) Ima vedno v zalogi zakonske ia obedoralae sobe najfinejše ia trda« delane t lastal delalnlei. Posebna izbern kuhinjske oprare. Specijaliteta: OMARE-LEDENICE. Sprejemlje kakorSno-koli naročilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave. . GAL TRST GORICA Corso 4 Corso Verdi 45 KIRURGIĆm IHSTRUMEini. 0RT0PE0ICMC PRIPRAVE. UBETRE ROKE IM ROGE. KILRI PASOVI. ŽIVOTU I IM TRERUŠRI PASOVI, S0SPER-ZORIt RER0UE. 0RT0PE0IČRI I0DERCI, B0-DERCI ZA RAVNO ORtAMJE. MARAMICE, TELOVADNE PRIPRAVE, TOPLOMERI ZA MRZLICO. (M" Cene, te *• ni bati tekmovanja. _ __________iX)OOOOCOOOCXXXXXX Apnenice v Podgorju v Istri — prodajajo ===== apno najbolje vrste. Obrniti se je na omenjene KflROLfl PETERNI Obrniti se je na omenjene apnenice ali na Trst, ul. delle Acque lO — TELEFON štev. 20. - Hočete se prepričati? obiščite velika skladlsea jVKarije vdove ul. Poste Nuove 5 MAlIft Citta (U L(»mJra Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente). Velik izbor izgotovljenih oblek za možice, »Jei ke kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi in raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Deiavsk* obleke. Tirolaki loden. Nepremočljivi pla> Podpisani sem v allei Z.azzaretto veochio »tev 1B (na ▼oglu ulice tan Oiorgio) otsoril ZALOGO VINA za donijo rabo, pri«lflek U mojih vinogradov v Bol« (otok -'r..' in g* prodajam v sodčekih iu eteklentcab. Zo tam krai Va /»gotovija, da je kakovost najbolj«. I>* zmorem >ruj- u ■ odjemalcem iamćiti za priatuo vino, ekienil. Ja g* dwi.iv.: v originalnih sodčeklh naravnost Iz mojih kleti v Bo!« in da ga t.»ko ra/|>o4iIjam tudi ua stano»nnja. Za krčmarje in gostilničarje primerne cere V nadi, da me počastit« Va«J n-roC^o t«l«f/:ni > - ivan cvitani6. pralnica in čistilnica na sjho (a parnim atrojem) aa obleko brez ruzdirnuju, blago, j>o!t:*tm pregrinjala itd., kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST acooiaoaoooieaooea>; goegan C- Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; ir.astnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - Plača se takoj. ===== Odda Danila c o hiSa Pr' 8V- 'Tllkobu z 8 Prostori' I lUIlCi Ot/ vrtom in vodnjakom. Obrniti ae na K i istijan V e r č o n, ul. del Vento 5t. 8 (1016 v najem stanovanje 3 sobe, 1 kuhi-SC nja. Več se poizve v Gcstilni Bal-Lan na novi cesti pri sv. Ivanu. iCC'.? Dpau7oln te g°BtiIn0 možno »kupno s ricVZcIU stanovanjem v mestu ali pa v okolici. Naslov pove ..Inseratni oddelek Edinosti^._101* HnloiinP za voziti 8 koDjem slovenskega UcIdVcb iD italijanskega jezika išče službe. Naslov pove ..Inseratni oddelek Edinosti". 1013 ulica Nfcold Mftcchlavelli Št. ---- Telefon 1729 Električni motor klene omare za pisarno « prodajo takoj. Naslcv po\e Dlinost u. .Inseratni oddelek 1010 Gospodska hiša lepim razgledom, ob >:!avni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali •Jingo obit se proda po ugodni ceni tli pa se zame nja s kako hišo v mestu ali z malim posestvom v bližini mesta. Pojasnila pri „Inseratnem oddelku Edinosti". 1100 Mali dvorec v ^korklji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: 1 sobo, si.binjo, iu>nico ; v I. nadstropju : 2 pobi in kuhinja ; v II nadstr. tudi 2 eobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Kadi preselitve se dvorec proda za nizko ■ •eno. ' Prva slovenska zaloga ;nob™ ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St. 18 (za deželnim sodiščem;. Cene .brez konkurence. — sivoji k svojim 1_ ________ PAfitSInO „Stadt Laibach" (ulica Giulia St. 15) aUSUind. Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivretna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. <3495) nPII7in3 srednjega stanu, broječa 3 osebe, išče uruzmd malo stanovanje : sobo, sobico, kuhinjo ■vodo, plin, v bližini glavne pošte. Pismene ponudbe Inseratnemu oddelku Edinosti- pod ..DRUŽINA f.65". 5«55 DOMENICO RAVAUC0 \OVA ZALOGA VIA A istrska vina, furlansko belo in crno vino, dpolo in kraški teran. Vino v steklenicah od enega litra 72 atot., v steklenicah od pol litra 36 atot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K 104, od pol litra 52 atot. skupno 2 steklenico. W Fina vina v buteljkah različnih vrat. - Za krčmarje in gostilničarje posebne cene. - Učilišče in vzgojevališče za deklice^vjS^ Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole 11a Primorskem. Letna plača 450 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo cez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. - ~ Šolske sestre Trst — ulica G. Besenghi št. 6 - - Trst. 99 Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli C0SULICH. Nova redna, hitra in direktna aiuiba »a blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod amm^m GERTY mmmmmm odpluje dne 22. septembra t. 1. v Novi York. : = Cene jako nizke. — = l'otrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meao> dobro vino, zdravniške službe. Parniki električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki IIL razreda imajo popolno avobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Mol in piccolo št. 2| O priliki plesov se izvrši vajhitiejt Pregrinjala se lik.- po arć. koinad. Prva in edina pisarna v vojaški stvari koncesijonirana od vis. c. k. nauie>tniStv;» Borzni trg, Trst tuhod pod prehodiščem.) — .. , i Daj a nasvete in informacije o vsem. . se tiče novačenja in vojaške službe. ^ Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj P vojaškega značaja — oproščenje od voja- t škili vaj in kontrolnih shodov, enoletno dc> K brovoljstvo, /.enitbs. dosezanje zakonitih C ugodnosti glede prezen.:nc -lu/.bo v-prej« t ja f v vojaške šole itd. itd. , ► Pooblaščena je zastopati stranke i-i-.i | upravnimi obla^tnijami. Posreduje v najtežavnejih slu«*ajih. (Iteševanje hitro in točno. & U UADNE UKE : ob delavnikih ođ 12. |-re«ip. i" 4.-7. popu! Ob ucdtljali iu i»ra>.nikih 10.-12. ofoluJm^^^ ic Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI" v „Edinosti" XXXXXXXXX>OCOOKXX Crmano Cattetani Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst j Inštalacija za vodo in plin. ' Velika zaloga držal r.a avetiljke, tulipanov, aparat * in vseh drugih preJmetov za žarno lue. Zaloga mrežic prve kakovoati. ■ Izvršuje o priliki 24. avgusta povodom premeščaj stanovanja ali trgovine prenos svetiljt. Izposojuje svetiljke po tovarniški cen . Naročbe se izvrsujelo točno. 500000©oooooooooc