Leto XXI.,, št. 5
V	organizaciji Je moi, kolikor moči — toliko pravice
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Dopisi morajo biti irankirani in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dot. organizacije.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
Rokopisi se ne vračajo.
DELAVEC
STROKOVNI ČASOPIS
PIONIRJI, POZDRAVLJENI!
V	nedeljo, dne 18. marca t. 1. se zberejo v Ljubljani na oblastni konferenci Strokovne komisije za Slovenijo delegati naših strokovnih organizacij.
Srečni in zadovoljni smo, da moremo na tej konferenci pozdraviti večino starih sobojevnikov, ki že desetletja stoje na čelu naših strokovnih organizacij in neumorno in z veliko požrtvovalnostjo vrše svoje težke naloge, zavedajoč se svojega poslanstva, ponosni, prekaljeni in samozavestni. Poleg naših starih in dolgoletnih pionirjev pa bo na konferenci častno zastopana tudi mlajša generacija, ki samozavestno prevzema ono, kar so jim zapustili njihovi predniki.
Zastopane bodo vse stroke in generacije in lahko bo pregledati vso razvojno dobo našega strokovnega pokreta od predvojne dobe pa do današnjih časov.
Podajali si bomo roke, stari in mladi, vsi oni, ki tekom zadnjih let niso imeli ne časa ne sredstev, da bi se zbrali.
Da bomo prav ocenili čas, v katerem se sestajamo, si pokličimo v spomin težke dni meseca avgusta 1914. Takrat je izgledalo, da se je zrušila stavba mednarodne solidarnosti delavstva, da so bili dolgoletni napori naših pionirjev zastonj. Vse dolgoletno delo je bilo uničeno, vse poteptano od vojne furijc. — To je bilo leta 1914. Za vsem tem pa so prišla leta vstajenja in razmaha naših idej, kakor ga svet še ni videl.
Naša konferenca se vrši dne 18. marca 1934. Poglejmo okoli sebe in razumeli bomo čas, v katerem živimo!
Marsikdo se je prodal v teh težkih časih, ko hodi naš pokret zopet skozi svojo Golgoto, za skledo leče sovražniku. Tako ločijo zdravilni vetrovi pleve od klenega zrna. Še več pa jih je, ki čakajo ob strani.
Za vse te nam je resnično žal in jim bomo dali na naši oblastni konferenci zagotovilo, da so jim vrata v naše strokovne organizacije vedno odprta. Da je v naših organizacijah za vse dosti dela in da dajemo pri nas vpliv po njihovem delu in njihovi vrednosti.
Vsi dvomljivci pa naj vedo, da se duha ne da zlomiti, da bo šla naša pot navzgor, tembolj, ker smo skovali v naših zaupniških kadrih gardo, ki zna pravilno presojati čas in situacijo v kateri živimo.
Naše strokovne organizacije so tudi v teh najtežjih časih najsilnejša moralna sila. Z njihovimi akcijami, borbami in zmagami bomo delavstvu pokazali pravo pot in kako je nujno potrebno, da iz omahljivcev napravimo zveste sobojevnike.
Oblastna konferenca bo razpravljala za delavstvo in nameščenstvo važna življenjska vprašanja, sklepala o bodočih nalogah, dala nove smernice in novega poleta, ter dala našemu članstvu priliko, da izvoli v vodstvo sodruge svojega zaupanja.
Obenem pa bo naša oblastna konferenca dokaz koncentracije vstajajoče samozavestne armade, ki se, kakor njeni pionirji, zaveda svojega zgodovinskega poslanstva.
Pionirji, pozdravljeni!
Ali Se skrajšanje delovnika potrebno ali ne?
V Ameriki hočejo skrajšati delovnik na štiri dni v tednu
Nikjer na svetu sc v vprašanju skrajšanja delovnega časa ne pojavljajo tako radikalna mnenja kakor v najbolj kapitalističnih Zedinjenih državah. Delavska strokovna organizacija je nedavno zahtevala šesturni delovni# dan in petdnevni delovni teden. To bi bilo za prvo silo, je rekla takrat delavska organizacija.
Skrajšanje delovnega časa zagovarja tudi predsednik Roosevelt. Zedinjene države so izdale ogromne zneske za javna dela, pri katerih je zaposlenih okoli štiri milijone delavcev, ki so pa le začasno zaposleni. Kljub vsem teni ukrepom pa imajo v Zedinjenih državah še vedno 10 in pol milijona nezaposlenih. Z odpustitvijo iz dela začasno zaposlenih se bo povečalo število nezaposlenih na 15 milijonov oseb.
Te grozne številke delajo tudi ameriškim kapitalistom skrbi. Z ozirom na to veliko nevarnost sklicuje predsednik odbora za narodno obnovo, general Johnson, konferenco in-dustrijcev v Washington, kjer jim bo predlagal
uvedbo štiridnevnega nega tedna.
delov-
Johnson meni, da bi s to uvedbo takoj zaposlili 5 milijonov nezaposlenih delavcev, s čemer bi naraslo število konsumentov in bi se s tem tudi znatno poživilo gospodarstvo.
Ta uvidevnost se v civilizirani Evropi doslej še ni nikjer pojavila. Evropsko gospodarstvo vodi prav nasprotno katastrofalno politiko. Z izgovarjanjem na krizo reducira nameščence in delavce, reducira plače, zaposlene pa skoraj dosledno izkorišča z nerazmerno dolgim delovnim časom. S to politiko dosega evropski kapitalizem dva ekstrema. Z zaposlenim delavstvom dosega izredno velike dobičke (sedaj v krizi!) na eni strani, kar omogoča kapitalizmu tudi visoko dovršena tehnika na drugi strani pa povečava število nezaposlenih ter ubija s tem konsum.
Taka gospodarska politika je avanturistična, ki mora vesti nekam v katastrofalni propad.
Iz tega dovolj važnega razloga, če že ni socialnega čuta in socialne pravičnosti,
mora svetovno gospodarstvo kreniti na povsem novo pot.
Tudi kapitalizem, države, morajo pričeti misliti na vso človeško družbo in opustiti nesrečno kapitalistično sebičnost. Moderna tehnizacija mora služiti vsemu človeštvu, gospodarstvo je problem pravične socialne družbe.
Iz današnjega kaosa ni drugega izhoda.
Izid volitev zaupnikov v II. rudarsko skupino
Odločna zmaga liste Zveze rudarjev Jugoslavije
čevnnje kapitalizmu in volili marksistično, kakor to njih zavest in ponos zahteva!
Zato se je zgodilo, da so v tistih T r-b o v 1 j a h, kjer so po predvidenem načinu pri volitvah v Delavsko zbornico dobili na-cijonalisti 1444 glasov, padli sedaj na 627 in marksistični glasovi pa so skočili od borih 509 glasov na 1409 glasov. S tem je dobila lista Z. R. J. 27 mandatov, nacijonalisti pa 3 mandate. Volilnih opravičencev je bilo 2346, volilo jih je 2036, kar znala 87% udeležbo povprečno. Pripomniti je pa treba, da je na ^nekaterih obratih, kjer je bila borba z nacijonalisti najjačja, znašala volilna udeležba do 98%. čast trboveljskim rudarjem.
UPAMO, DA BODO SEDAJ DELEGATI V DELAVSKI ZBORNICI, KI SO BILI IZVOLJENI NA NACIJONALNI LISTI IZ TRBOVELJ, ODLOŽILI SVOJE MAN-
V nedeljo, dne 18. in 25. iebruarja t. 1. so se vršile volitve zaupnikov v II. rudarsko skupino po vseh rudnikih Dravske banovine. Zmagala je na celi črti lista Zveze rudarjev Jugoslavije. Udeležba pri teh volitvah je bila naravnost rekordna. Saj je ponekod znašala nad 90% in pod 70% nikjer. Za te volitve se je vršila ogromna bitka med marksistično usmerjenim delavstvom in nacijonalisti. Volilni boj na zunaj ni bil tako viden, kakor je bil hud na znotraj. Tu se je vršila agitacija »nacijonalistov« z vso brezobzirnostjo od moža do moža s pomočjo raznih doktorjev, paznikov, nadpaznikov in višjih nadzornikov, ne strašeč se najbolj podlih laži in obrekovanj napram prejšnjim zaupnikom in marksizmu sploh.
Vse zastonj! Rudarji so pri teh volitvah z ogromno večino odklonili fašistično hlap-
DATF.. ZAKAJ, SEDAJ JIM BO MENDA VENDAR JASNO, DA JIH DELAVSTVO NI IZVOLILO.
V ZAGORJU, kjer se je posebno na obratu Kisovec izvajal silen pritisk od strani obratnega vodstva za zmago nacijonalistov, je dobila lista Z. R. J. 329 in nacijonalisti pa 151 glasov. Najbolj se je tu odrezal obrat Kotredež, ki je dal nacionalistom samo 4 glasove in zunanji obrat, ki je dal vodji nacijonalistov samo 27 glasov. Volilnih upravičencev je bilo 525, volilo jih je 480 ali 89%. Za izvoliti je bilo 6 zaupnikov in toliko namestnikov, kateri pripadejo vsi ZRJ.
V HRASTNIKU, kjer so bili nacijonalisti s svojimi 300 člani sigurni svoje zmage, je dobila lista Z. R. J. 325 glasov in nacijonalisti pa 127 glasov. Volilnih upravičencev je bilo 538, volilo jih je 452 ali 84%. Za voliti je bilo 6 zaupnikov in toliko namestnikov, kateri vsi pripadajo Z. R. J.
V RAJHENBURGU je kljub silnemu trudu dr. Benedičiča, da bi zmagali nacijonalisti, dobila lista Z. R. J. 96 glasov, nacijo-nalna pa 28 glasov. Volilnih upravičencev je bilo 146, volilo jih je 124 ali 85%. Za voliti sta bila 2 zaupnika in 2 namestnika. Vsi pripadajo listi Z. R. J.
V MEŽICI-ČRNA, kjer je par dni pred volitvami pisala mariborska nacijonalna »Borba« o slavnem pohodu nacijev z g. Bajtom na čelu, je dobila lista Z. R. J. 369 glasov, nacijonalisti pa 103 glasove. Volilnih upravičencev je bilo 659, a volilo jih je 472 ali 72%. Za voliti je bilo 7 zaupnikov in namestnikov, ki pripadajo vsi listi Z. R. J.
NA LEŠAH, kjer so bile pred kratkim izvedene velike redukcije delavstva in je tamkajšnji obratni vodja z ostalimi mislil ustvariti nacijonalistično trdnjavo, je dobila lista Z. R. J. 30, nacijonalna pa 9 glasov.
Volilnih upravičencev je bilo 52. Volilo jih je 39 ali 75%. Za voliti je bilo 1 zaupnika in 2 namestnika. Vsi pripadajo listi Z. R. J.
V VELENJU je zmagala lista bivših »neodvisnih« in so prišli kandidati Z. R. J. le kot namestniki v poštev. Nacijonalisti se kljub vsej visoki toleranci niso mogli s svojo listo uveljaviti.
V ZABUKOVCI, stari trdnjavi razrednih borcev, in kjer se kljub močnemu pritisku gotovih gospodov, predvsem prejšnje dobe, za nacijonalno stvar, ni posrečilo terena »sondirati«, je dobila lista Z. R. J. 307 glasov, nasprotna pa samo 10 glasov. Volilnih upravičencev je bilo 364. Volilo jih je 317 ali 87%. Za voliti je bilo 4 zaupnike in namestnike. Vsi liste Z. R. J.
V LIBOJAH, kjer se je baje upravnik rudnika tako daleč izpozabil, da je kar sam iredlagal kandidatno listo za nacijonaliste, je dobila lista Z. R. J, 85, nacijonalna pa 50 glasov. Volilnih upravičencev je bilo 152, volilo jih je 135 ali 88%. Za voliti je bilo 3 zaupnike in namestnike. Vsi pripadajo listi Z. R. J.
V KOČEVJU je, v kolikor smo informirani, prodrl na celi črti sodr. P. Jenko. Na vseh ostalih malih rudnikih, razen rudnika Huda jama, kjer so krščanski socijalisti nacijonaliste pošteno nabili, so bili izvoljeni somišljeniki marksističnega nazora, čeprav nima Z. R. J. tam svoje organizacije.
S tem mislimo, da so naši rudarji vsem in prav vsem, prav odločno povedali, da ne marajo nobenih nacijonalnih političnih mešetarjev Vrrtiiflm-#, jn da hbčejo tudi v bodoče biti odločni borci za pravice in svobodo delovnega ljudstva.
NAJ ŽIVI RAZREDNA ZAVEST RUDARJEV!
PROČ S FAŠIZMOM!
300.000 brezposelnih v naši državi
V	času, ki se v parlamentu razpravlja o državnem proračunu, je Centralno tajništvo Delavskih zbornic sklicalo anketo, na kateri se je razpravljalo o vprašanju kako pomagati brezposelnim in s tem opozoriti cel parlament na ta važni soci-jalni problem.
Anketa se je vršila dne 3. in 4. t. m. v Beogradu, Vse Delavske zbornice so bile zastopane z nad petdeset delegati. Svoje zastopnike so tudi poslali: Narodna skupščina po skupščinskem tajniku g. Gavru Miloševiču, ministra za socijalno politiko so zastopali g. načelnik Dušan Jeremič, g. Branko Petrovič in g. D. Ostojič. Zastopani so bili tudi: večje mestne občine, med njimi tudi ljubljanska, zastopniki Cetralnega odbora za posredovanje dela po g. dr. M. Krmpotiču, Osrednji urad za zavarovanje delavstva po g. M. Glaserju, Centrala industrijskih korporacij pa
po g. Lj. Djurdjinu.
Konferenco je otvoril v imeni Centralnega tajništva delavskih zbornic s. dr. Živko Topalovič, ki je me«! drugim naglasil sledeče: Vprašanje borbe z brezposelnostjo je stalno ns dnevnem redu. S to anketo želimo, da ponovno obrnemo pozornost vse javnosti na ta važni problem. Predvsem radi tega, ker se ravnokai sklepa v parlamentu q državnem proračunu, da skupščina tudi sklepe it v svoj proračun — kakor tudi samoupravni organi — vnese potrebni kredite za podpiranje brezposelnih
Po konstituiranju ankete je < problemu referiral s. Bogdan Krekič ki je svoj referat dokumentiral z ob sežnim statističnim gradivom, katerega bomo radi obsežnosti priobčil v prihodnjih številkah našega lista kakor tudi sprejeto resolucijo, ki ji bila po deputaciji izročena predsed niku Narodne skupščine.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Čekovni račun štev. 13.562. Telefon inteturban št. 3478.
Čuvajte se pred provokaterji
vDelavska Politika« je priobčila sledeče opozorilo, ki ga ponatiskujemo tudi v »Delavcu«.
V današnjem težkem položaju in duhovni nestrpnosti bi naši nasprotniki jako radi videli, da bi naše organizacije kaj ukrenile, kar bi izzvalo njih razpust. Da bi uspeli v tej taktiki. sc mešajo agenti naših nasprotnikov med naše članstvo ter prihajajo deloma tudi v naše organizacije. In, če sc še tako prikrivajo, jih je mogoče kaj naglo demaskirati. Njih posel je dvojen: izmišljujejo si obrekovanja in sistematično mečejo blato na vse uglednejše zaupnike našega gibanja, in na drugi strani svetujejo predvsem mlajšim članom, da stavijo silno radikalne predloge ali jih stavijo tudi sami. Cilj tega obrekovanja in vpadanja s predlogi je, da se pri-čno v organizaciji nesoglasja in prepiri, slabljenje njene bojne moči in izzivanje. Dogaja se celo. da včasih nasede taki taktiki tudi lahkoveren pošten sodrug ter postane sredstvo v rokah nasprotniških agentov-provo-katerjev.
V težkih časih sta previdnost in solidarnost dve najpotrebnejši stvari.
Sodrugi naj bodo jako energični in nepopustljivi napratn agentom-provokaterjem.
Kdorkoli prične z obrekovanji o našem gibanju in njega zaupnikih, ga je treba javno pozvati pred forume organizacij, da svoje obrekovanje dokaže. Lahkoverne prijatelje boste takoj prepričali o krivici in jih pridobili, agent se bo pa izkušal ogniti odgovoru. Napram agentom se ne sme imeti pardona. Agente je treba brezpogojno vreči iz organizacij. Agenti so gnojni tur, ki hoče kužiti zdravi organizem našega gibanja.
Prav dobro poznamo vso organizirano tolpo, ki se je deloma že vtepla v naše gibanje ter pričela s svojim zastrupijevalnim delom. Da naše organizacije niso še odločno nastopile proti njim, je vzrok samo to, ker nismo hoteli, da bi kak naiven delavec ne mislil, da naše postopanje ni pravo, kar bi pomienilo zanj moralni občutek. Zaradi tega objavljamo že vnaprej ta opomin z željo, da se pošteni ljudje otresejo agentov. In z agenti pa bo obračun odločen in nepopustljiv.
Proletarci — vsi smo eno
Dunajska komuna, ta krvavordeči svit vdajajočega človeštva je proletarce vseli dežel ojeklenila. V Sloveniji so se ustvarili odbori za pomoč avstrijskim političnim beguncem. V Mariboru in v Ljubljani sta dva glavna centra, kamor se stekajo prispevki. In pokazalo se je, da vkljub mizeriji, vkljub brezposelnosti, vkljub slabim zaslužkom, naš proletarec zna žrtvovati. Od vsepovsod prihaja nabrani denar, da lahko ponosno rečemo: Mi smo.
Odzvale so se vse naše organizacije in njih podružnice z lepimi zneski, pa tudi posamezniki ne zaostajajo. V eni prihodnjih številk bomo objavili imena vseh.
V	Ljubljani pri Strokovni komisiji je sestavljen odbor: Dr. Jelenec, predsednik, .loža Kopač, podpredsednik, Joža Golmajer, tajnik, Ivan Vuk, blagajnik, Rado Celešnik, odbornik in nadzornik.
Tudi iz Tržiča nam, poročajo, da se je tam upostavil lokalni odbor za pomoč avstr, pol. beguncem: Predsednik Padar Franc, tajnik Ivan Stane, blagajTiik Kosmač Janez; odborniki: Ahačič Ignac, Legat Alojz, Kalan Peter, Kočevar Jože, Lotrič Tone in Možek Janko.
Črna lista Črnega avstro-fašizma
V imenu božje pravičnosti, v imenu stanovske države, v imenu papeških enciklik in v znamenju križa je avstrijski klerikalizem in V\u» 'fašizem:
napadel svobodo in demokracijo, ustavne pravice in svoboščine avstrijskega ljudstva v celoti in delavstva še prav posebej; je dal proti borcem za vse te človečanske pravice streljati s puškami, topovi, havbici, spuščati proti njimi strupene pline, metati vanje granate in mine; je dal streljati na stanovanjske hiše polne otrok in žena s topovi brez
ozira, koliko smrtnih žrtev je to
zahtevalo; je dal pognati UiMl ; i.»hi; l'< ’ v zrak dve stanovanjski hiši. polni delavskih žena in otrok;
je obesil težko ranjenega borca za pravice Mtinichreiterja;
je gonila klerikalna vojska pred seboj delavsko deco in žene, da bi moglla izza njih streljati na za
svobodo se boreče delavske može in očete; delujejo v klerikalni Avstriji izredna sodišča in gospodarijo vislice v znamenju smrtne kazni, ki jo je uvedla ponovno avstrijska klerikalna vlada v obrambo svojega klerikalnega dela. Avstrija pod vodstvom in vplivomi socializma sploh ni potrebovala, niti poznala smrtne kazni; dobiva Uk\llAl \ \uWl' Im naj višje avstrijsko odlikovanje za morijo borcev za svobodo; odlikuje tudi nad vse katoliška Madžarska avstrijskega r-U *'•> l 1 \ z najvišjim1 madžarskim odlikovanjem v čast klerikalizma; se onečaščajo spomini borcev za svobodno avstrijsko republiko; se razpisujejo nagrade na glave borcev za svobodo, da se utrdi morala klerikalnih manjvrednežev; se kradejo delavstvu domovi, tiskarne, banke, listi ter se poklanjajo onim, ki so z nasiljem porazili borce za svobodo; se kršijo vsa katoliški cerkvi in papeškim enciklikom najsvetejša načela zasebne lastnine;
CANKARJEVA DRUŽBA
bo letos v jeseni izdala 4 krasne knjige, med katerimi bo znamenita knjiga Beer: Zgodovina so-cijalnih bojev od pamtiveka pa do danes.
Plačujte članarino že sedaj, če ne morete naenkrat 20 Din, pa plačuje v tedenskih obrokih po 2 Din, ali v mesečnih po 4 Din.
se gonijo rodbine brez hraniteljev, s hranitelji junaki, padlimi za svobodo in s hranitelji-junaki, ki trpe v zaporih — vdove in sirote iz hiš, ki jih je postavila njihova lastna, svobodno izvoljena občina, na cesto;
blagoslavlja in vodi avstrijski kardinal pogreb onih, ki so morili borce za svobodo, njih žene in deco;
dobiva avstrijski i M'1 V* I «.•* I *. \U
,.x,i
in se veseli svoje »zmage« ves reakcionarni svet.
Vse: v znamenju ljubezni do bližnjega.	X.
STROKOVNI VESTNIK
KOVINARJI
KOVINARJI!
Naša sekcija ljevačkih radnika vodi ovdje pokret, da popravi radne i plačevne uslove u ljevačkim radio-nicama, pa Vas molimo da dadete članak u Radničke novine, s kojim da upozorite ljevače na Vašem teritoriju, da neka ne putuju u Zagreb, niti neka se ne odazivaju na eventualne novinske anonce zagrebačkih poslodavaca, tako dugo dok ne oba-vijestimo, da je pokret svršen.
JESENICE
Zadeva odpovedi kolektivne pogodbe
Resolucija, ki jo je sprejel javni shod dne 5. februarja po predhodni proučitvi in odobritvi Saveznega sveta ter članskega sestanka S MK J in so jo takoj drugi dan izročili ravnateljstvu K1D zastopniki vseh treh tukaj, strokovnih organizacij, na direkciji še vedno ni našla nobenega odmeva.
Resolucija tolmači najpreje gledišče delavstva na to odpoved, dalje naglasa, da gleda delavstvo v tej odpovedi nekako izzivanje, zatrjuje pa hkrati, da se ne bo dalo delavstvo zavesti na nikaka stranpota, kakor morda kdo to želi, da bi imela potem oblast priliko za kako intervencijo. Zahteva
dalje čimprejšnjo razjasnitev v tem nepo-godbenem stanju, ter končno naglaša svojo dobro voljo, da se zadeva mirno konča, opozarja pa, da delavstvo iz svojega prejšnjega, sedaj že močno okrknjenega, ničesar več dati ne more.
Članstvo SMRJ je že dvakrat razpravljalo na svojih sestankih o tej resoluciji in odgovoru, ki ga nikjer ni. Tako tudi na zadnjem, dne 20. t. m„ kjer je z ogorčenjem vzelo na znanje poročilo, da odgovora še vedno ni. Izvolilo je takoj petčlansko depu-tacijo, ki je pod vodstvom glavnega zaupnika odšla na direkcijo K1D vprašat, zakaj ni odgovora. Sprejel jih je vratar ter povedal, da g. teh. rav. nimajo časa in da je treba pol ure počakati. Deputacija je odgovorila, da nima namena nič čakati, ker je je-dva pregovorila zbrano delavstvo, da ni vse kot en mož prišlo po odgovor. Po tej izjavi je bila deputacija šele sprejeta, kjer so v navzočnosti tudi g. gen. rav. Noota po polurnem razgovoru se sporazumeli, da bo dalo ravnateljstvo do 3. marca t. 1. svoje pismene predloge, kakor je tudi pismeno obljubilo to storiti. Zbrano delavstvo je poročilo deputacije z nejevoljo vzelo na znanje in le organizacijski disciplini se je zahvaliti, da delavstvo ni odšlo na cesto in javno pokazalo, da to hoče in ne zaupniki, da ga ne delajo nezadovoljnega zaupniki, pač pa oni pošiljajo nje, da razgovarjajo v njihovem imenu, če pa to ni mogoče, tedaj naj imajo opravka z vsemi, ki pa ne bo neodgovorna banda, pač pa organizirana masa, ki dobro
Janez Samojov:
V imenu socialnega iuta...
(Zgodba iz današnjih dni.)
Zopet je bil zajtrk. Podjetnik je sedel pri beli kavi in sirovem maslu. Pil je, kadil in nekaj računal.
Nasproti je sedela Kriza.
»No, kak? . . . Nisem ti morda kaj škodovala?«
»Hm,« je rekel podjetnik. »Skrbi si mi sicer precej povzročila, ali imel sem in imam dobre so-trudnike. Moje delavstvo mi je priskočilo na pomoč.«
»Kako! . . . Čudno vprašanje. Polovico delavstva sem poslal na dopust, ostala polovica pa je pljunila v roke in izdela sedaj ravno toliko in še tuintam več, kakor prej vsi, ki so bili.«
Kriza je kimala z glavo.
»Spretni ste. Pokazali ste mene delavstvu in to je pljunilo v roke, zategnilo pasove okrog trebuha in tako sem vam postala prav za prav pri-kupljiva.
♦
Nekdo je potrkal na vrata podjetnika.
»Prosto.«
Vstopili so trije delavci.
»Kaj bi radi? Dela nimamo. Če je to, lahko kar greste.«
»Ne, gospod,« so rekli delavci. »Pomožna akcija smo.«
»Za brezposelne?«
»Da, za brezposelne.«
»Naša tovarna, kemična, saj veste, stoji. Zaprta je. Pa bi radi sklicali sestanek, da se pogovorimo, v katero javno ljudsko kuhinjo se naj za naš kraj stekajo dobrodelni prinosi za brezposelne. Prosto hrano bi dobivali.«
»Aha . . . No, in kaj?«
»Vi imate del delavnice prost, Ali bi nam ne hoteli odstopiti za en večer tisti prostor za zborovanje?«
Podjetnik se je pogladil po bradi, malo pomislil in rekel:
»Drage volje. Samo pridite. In kaj sem še hotel reči? . . . Da. O kuhinji boste sklepali? Dobro, dobro. Jaz imam za svoje delavce in druge tako kuhinjo, kakor menda veste!«
»Vemo. Tudi kemična tovarna jo ima, in . . .« »Bežite no!« je zamahnil podjetnik z roko. »Zaprla je tovarno, odpustila vse delavce in tam boste še jedli? Svojo kuhinjo vam dam na razpolago. Poceni bomo naredili, kaj?«
»Sestanek bo odločil.«
»Dobro, dobro, Ali smem tudi jaz priti na sestanek?«
»O, prosim, V čast nam bo,«
In zgodilo se je, da jim je podjetnik dal prostor za zborovanje.
♦
Glad brezposelnih je pritiskal na kljuke in tudi k temu podjetniku je pripeljal prej odpuščene delavce.
»Gospod, sprejmite nas zopet v delo. Otroci so, žena, a pod zob ne grižljaja,«
Žalostne so bile oči prosečih, obup je ležal v
njih.
Podietnik si je pogladil brado in se zamislil. Pa je rekel:
»Res, težko mi je . . . Ali tudi vas ne morem gledati takšne. Kako bi to naredili?«
Zopet se je zamislil. V mislih je računal. Delavcem pa je upanje zažarelo v očeh.
Nato je rekel podjetnik:
»Žrtvujem, kar morem. Lahko pridete delat, ali plačati ne morem. Denarja ni, banke ne izplačujejo. Pač pa vam dam hrano zastonj,«
Težko je bilo delavcem.
»Vsaj nekoliko boste plačali?«
Podjetnik je povesil oči in rekel:
»Rad bi, ali saj sem rekel. Banke ne dajo kredita. Vzemite raje nekaj, kakor ^nič! Hrano, Ko se razmere izboljšajo, bom to upošteval.«
In zgodilo se je, da so sprejeli to ponudbo.
V tistem kraju, kjer se je zgodila ta zgodba, je bila izobrazba delavcev slaba.
Delavci niso razumeli, da je n j i h rešitev in zboljšanje njihovega položaja v delavcih samih in so z upanjem v srcih poslušali na sestanku bodreče besede podjetnika, ki je govoril:
»Potrpeti je treba. Potrpljenje železna vrata prebije. Krizo, ki nas je zadela, bomo premagali, samo žrtvovati S3 je treba. Pomožno akcijo podpiramo mi podjetniki z vsemi svojimi močmi. Pokazati hočemo s tem delavstvu, da tisto obrekovanje razgrajačev, tistih, ki pravijo, da so organizirani, ne drži. Mi nismo proti delavstvu, mi smo zanj. Sedaj v tej krizi sem pripravljen dati svojo ljudsko kuhinjo na razpolago za kosila brezposelnim. Samo stroški se naj krijejo. In vi, cenjeni zborovalci, delavci, ki ste tukaj, vi boste prvi, ki boste z menoj otvorili takšno kuhinjo. Še poznejši časi bodo govorili, da smo ljudstvu nekaj dali. Nagovoril sem že tudi druge gospode, V imenu socialnega čuta so mi obljubili, da se bodo zavzeli za to pomožno akcijo in skupaj bomo ustvarjali čudeže,«
Ploskali zo zbrani govoru podjetnika. Samo tam v kotu so se spogledali trije in eden je pripomnil:
»Pomožna akcija rodi tudi podjetnikom svoje obresti . . . Kriza je pohvalno sredstvo, da jih vzpodbuja, da vrše tudi oni svojo ljubezen do bližnjega . . ,«
V delavnici podjetnika, ki se mu je ljudska kuhinja razširila na vse prostore, je delala večina delavcev za hrano. Bolje nekaj kakor nič, je bilo v njih mislih, , , .
Delavski časopis pa je zapisal o tem kratko poročilo in pristavil:
»Neorganiziranost rodi dandanes proklete posledice. Organizirani kapitalizem se je otresel krize, da je vsa zletela na neorganizirano delavstvo in z njim muči tudi organizirane . . . Kje ste, ljudje, da se ne zavedate, da ste ljudje? . . .
Ali kdo čita takšna obrekovanja?
10 marca 1934
»DELAVEC«
Stran 3
ve kaj hoče. Svetujemo radi tega, da naj se preneha s tem načinom čakanja naših zaupnikov pred vrati vsemogočne gospode, ker zaupniki ne prihajajo po nikako miloščino, pač pa kot mandatorji delavstva in jih je kot take treba upoštevati in sprejeti. Kajti vse, kar se v tem oziru dela s temi mandatorji, se dela indirektno z delavstvom, in če bo to lepega dne po svoje naredilo konec, tedaj bo odgovoren zato pač oni, ki jih je k temu izzval. Članstvu SMRJ pa priporočamo, naj ne naseda nikakim demagogom, naj pazno sledi poročilom zaupnikov, poseča svoje članske sestanke v tako obilnem številu kot je bil zadnji, predvsemi pa, da vztraja v tej svoji zgledni disciplini, katera tako boli in katero bi gotovo tako radi izigrali. Kajti le, dokler borno kot celota disciplinirani in organizirani bomo želi uspehe.
Kranjska industrijska družba izziva še dalje...
Znižanje mezd od 10 do 30%
Jesenice, dne 4. febr. 1934. Organizirano delavstvo KID na Jesenicah je na svojo zahtevo po odgovoru zaradi sklepa kolektivne pogodbe dobilo v petek, dne 2. t. m„ od KID šest strani dolgo pismo, kjer KID pravi, da si tudi ona želi miru in reda ter kolektivne pogodbe... Za- , četkoma polemizira proti teinu, da kolektiv- ’ ne pogodbe sploh ni bilo, potem pa sporoča, da delavstvo premalo ceni vse racionaliza-cijske izpopolnitve podjetja in zvišano možnost zaslužka. KID je menda zelo prizadeta ter čuti konkurenco razvrednotene češke krone. Zaradi takih slučajev, kadar je treba za konkrurenčnosti znižati cene in »seveda« zaradi tega znižati menda tudi mezde, zahteva KID, da se v novo kolektivno pogodbo sprejme klavzula, da lahko KID delavstvu — kadar hoče
predloži nove postavke za mezde v celoti ali za posamezne obrate in iili mora delavstvo v 14 dneh ali pritrdilno ali molče sprejeti, sicer pa velja — v slučaju odklonitve — ta novi predlog že kakor odpoved vsega delavstva dotlč-nega obrata.
KID zatem naglaša, da vrši vse po zakonu in vsestransko čuva zakonite predpise (!!) ter da je treba delavstvu gledati tudi na dobrobit (!!) podjetja. Prav tako tudi zahteva, da se mora povsod delovni čas popolnoma izrabiti ter da mora delavec, ki je svoje delo dovršil ali pa čaka na kaj, ta čas delati drugo delo, ali pa se mu bo oni čas odštel od mezde. Zatem' naglaša, da se bo za novo kolektivno pogodbo pogajala na tej-le osnovi:
V	martinarni se morajo akordne temeljne mezde v delu z dvemi pečmi znižati od 48 Din na 40 Din (t. j. za Din 10 na dan) za posado, dočini pri treh pečeh od Din 43.— na 39.—. Na Javorniku se pri grobi progi znižalo mezde za 15%, pri fini za 12%. V mrzli valjarni za 20%, v žičarni in žebljarni po 10%. Nadomestna mezda se določi ne glede na redni zaslužek za vse delavstvo enotno na Din 40.—.
KID prosi za pismen odgovor, na kar bo povabilo delavstvo na ustmena pogajanja in dogovore v Ljubljano pri Zvezi industrijcev.
Taka je stvar. Jasno, da je delavstvo ni sprejelo mirno. Tako so bile izvršene v tej stvari vse predpriprave, obveščeno je bilo o tem nezaslišanem napadu na delavske mezde delavstvo, izvršile so se vse predkonference, organizacije vseh smeri so postale eno — in delavstvo je postalo ene misli in ene volje:
Dovolj je tega izzivanja in izžemanja. Dovolj je nesramnosti od strani podjetja.
Danes se je vršil izborno obiskan obratni sestanek delavstva prizadetih obratov. Obe dvorani Delavskega doma sta bili premajhni. V delavstvu je vrelo, toda pod vodstvom svojih zaupnikov je pokazalo, kako silo predstavlja in s kako silo bo tudi — zmagalo.
Obratni sestanek je vodil ‘ s. Celešnik, ki je naglasil pomen sestanka. Takoj sta izjavila gg. Albin Gasser v imenu JSZ in Tine Zupan v imenu NSZ svojo solidarnost v boju za delavske pravice. Tajnik SMRJ s. Toman je prečital in tolmačil dopis KID, kar je navzoče delavstvo spremljalo s kli-ci ogorčenja in zgražanja napram tovarniškim zahtevam. Zatem so govorili s. vister Valentin, g. Gasser Albin, g. Zupan Ime, s. Ravnik Franc, Gerdej Anton, Vister Avgust, Škrlj Franc, Kralj Ignacij, Pogačnik Nande, Stražišar Leopold in drugi, ki so vsi naglašali neomajno voljo delavstva, aa se takemu izzivanju napravi konec, vsi so tudi odklanjali očitke komunizma, ki jih Hoče tovarna naprtiti delavstvu na čelo, da bi ga lažje pobila, in so izjavljali, da so borci za svete delavske pravice, ki vsakomur pripadajo po poštenih in zakonitih poteh, pa naj jih vsakdo imenuje, kakor že hoče. Toda gorje, če se delavstvu odvzamejo njega pravice in njega organizirana moč, tedaj bo delavstvo moralo postati še več kakof pa samo borec za pravice, takrat bo moralo postati borec za človečanstvo in obstoj. In če ne bo smelo legalno, bo moralo ilegalno. Toda tako daleč ne pride, kajti delavstvo ve,
da je disciplina njega naivečja in naj-svetejša pravica in orožje.
Zatem sta še ss. Toman in Celešnik reasu-mirala vsa izvajanja in povedala, kaj nam ■manjka.
KID nal ne Izziva, KID naj se drži socialnopolitičnih zakonov, KID naj se drži pogodb, ki jih je sklenila, KID naj se drži spoštovanja človeka v svojem slovenskem delavstvu. Ona ceni nam-
Armada zavednega delavstva
:
Prva seja mariborskih delavskih (obratnih) zaupnikov, ki se je vršila dne 25. februarja 1934 v Mariboru.
Navzočih: 153 zaupnikov in namestnikov.
Vseh izvoljenih je 210.
Oprostilo se je seje 20.
V prihodnji številki priobčimo statistiko vse,h izvoljenih zaupnikov na rdeči, plavi in beli listi v očigled vsem, da nas vidijol
reč človeka samo v onem, ki ni ali sploh ne naš državljan ali pa vsaj naše narodnosti ne.
Edino tem daje možnost do življenja, edino teh stalno ne izziva in jim ne krči pravic in mezd. S. Toman je prečital zatem odgovor na KID, kjer delavstvo energično odklanja dopis KID, zahteva do 1. aprila t. 1. podpis kolektivne pogodbe, kakršna je obstojala z dodatki po tozadevnih delavskih predlogih (zaradi kurjave, občih predpisov In 10% poviška mezd onim, ki ne delajo na akord) In odgovor na zahteve do 10. marca t. 1. TO JE SPREJELO NAVZOČIH 1000 DELAVCEV SOGLASNO IN Z VELIKIM NAVDUŠENJEM IN ODOBRAVANJEM. — Zatem je bilo sklenjeno, da se vrši, dokler zadeva ne bo rešena, vsako nedeljo dopoldne brez vabil obratni sestanek (prih. nedeljo zaradi skupščine BS izjemoma ob 2. uri pop.), so na poziv predsednika Čelesnika vsi navzoči stoje in s »Slava!« klici počastili spomin padlih avstrijskih sodrugov in je bilo zborovanje zaključeno s soglasno voljo do zmage!
Jesenice
Zadrugarsko sodelovanje. Tukajšnja Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico je poslala svojim članom to-le okrožnico:
Delavski pokret na Jesenicah se razvija vsestransko in to v dobrobit tukajšnjega delavstva.
Ta pokret želi doseči čim večji uspeh ne samo na kulturnem in strokovnem polju, temveč še bolj na gospodarskem. Kajti dobro se zavedamo, čim bolj in čim prej se gospodarski osamosvojimo, tem bolj iposta-nemo gospodarski neodvisni. In kot taki bomo tudi lahko s čim večjim pogumom zahtevali svoje pravice, bodisi tu, bodisi tam.
Žal, da je še premnogo delavskih družin, ki tega zlatega pravila ne vpoštevajo in 'dia popolnoma pozabljajo na naše življenjsko geslo:
Svoji k svojim!
Imamo lastno Splošno hranilnico in posojilnico za Jesenice in okolico v Del. domu, a premnoigi vidijo le drugi del, to je posojilnico, kjer se pač dobi iposojilo, a kako se mora to posojilo vračati, da imajo tudi drugi (člani korist od vloženega oziroma posojenega denarja, tega pa le premnogi ne vidijo, ali pa namenoma nočejo videti.
Pomnite: Kar se posodi, se mora čim preje vrniti!
Imamo lastne zadružne prodajalne. Te so namenjene iziključno le članom delavcem. A kaj opazimo? Premnogi, ki so v stiski iskali pomoč in jo tudi dobili v našem denarnem zavodu, ne poznajo teh trgovin in ne vpoštevajo, da so vse naše naprave tesno združene druga z druigo, kakor veriga. Tudi tli velja naše geslo:
Svoji k svojim!
Upamo, da v tekočem letu doživimo veselo presenečenje, da se vsi združimo kar najtesnejše in da se oklenemo z vso zavestjo naših gospodarskih naprav. Kajti le v edinosti je moč!
»Rdeče rože« na odru v Delavskem domu na Savi. Morda že dolgo ni dosegla na Jesenicah nobena igra tolikšnega uspeha kakor so ga dosegle v nedeljo, dne 25. t. m., »Rdeče rože« sodruga J. Moškriča. Ta slika delavskih bojev, delavskih zmag in uspehov, porazov in izdajstev nezavednežev, žrtev za delavsko gibanje in bližajoče «e zarje proletarskega vstajenja je navdušila vse, ki so sploh mogli v dvorano. Seveda je pa ta bila veliko premajhna in niti četrtina vseh, ki so igro hoteli videti, ni mogla vanjo. Zaradi tega sporočamo, da se bo igra ponavljala, in sicer 18. t. m. ob 8. uri zvečer in na Jožefovo, 19. marca t. 1., ob 3. uri pop., obakrat v Delavskem! domu na Savi. Torej pridite vsi pogledat igro, ki se bo morda v resnici odigrala kaj kmalu tudi pri nas. •Vsaj začetki so slični. Na svidenje vsem! Družnost!
VABILO
na občni zbor zadruge »Delavski dom«, r. z. z o. z. v Mostah pri Ljubljani, ki se vrši dne 23. marca t. 1. ob 5.30 uri zvečer v prostorih »Delavske kuhinje«, Moste, Pokopališka ul. št. 5.
V	slučaju premajhne udeležbe se vrši občni zbor uro pozneje in sicer pri vsaki udeležbi istega.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Revizijsko poročilo.
4. Volitev novega odbora.
5. Razno.
Za člane udeležba dolžnosti
Odbor.
RUDAMI
Zagorje ob Savi
V nedeljo, dne 18. t. in., so se vršile pri tukajšnjem rudniku volitve obratnih zaupnikov. Volitve same ob sebi bi morale v smislu sedanjih določb biti svobodne in brez vsakega upliva ali pritiska na delavstvo od strani podjetja.
Vendar generalnemu štabu nacionalistov v pisarni Trboveljske prem. družbe v Kisovcu ni dala žilca miru, da ne bi storili vse, samo da se ta prokleta marksistična golazen pri teh volitvah zatre. Tako so razni višji — nadzorniki, nadpazniki in tutti-kvanti že kar v naprej ukazovali, kako naj kisovški rudarji glasovnice izpolnjavajo.
V zvesti službi svojih nacionalnih oprod se je potem g. inž. Lapornik tako daleč iz-pozabil, da je moral g. ravnatelj volitve za eno uro prekiniti in njega pa odsloviti na način, ki je bil edino primeren.
G. inž. Lapornik, ki v senci nacionalnih duhov plavate v temi in pri tem take blamaže doživljate, ali ne bi bilo bolj pametno za vas, če bi šli v zaslužen pokoj, kakor pa da v duhu najčistejšega nacionalizma kričite nad ljudmi po jami in pisarni na način, ki za vaš položaj ni primeren, ali pa da odpravite Rontgenološki institut iz vaše pisarne.
Mi marksisti kot dobri ljudje vam svetujemo, otresite se zlih duhov, ki vas stalno obdajajo in imeli boste zaslužen mir. Tiste kisovške rudarje pa, ki so vašemu in vaših drugov pritisku podlegli, vprašamo v imenu vseh razredno zavednih rudarjev, ali vas ni sram, da ste pljunili na svojo proletarsko čast? Ali boste sedaj kaj manj garali in kaj več zaslužili? O nevedni hlapci Jerneji!
SPLOŠNA DEL.STROKOVN A ZVEZA JUGOSLAVIJE
Kakšni so ptujski žutl gospodek!?!
Preteklo nedeljo, dne 25. II. 1934, se je vršil občni zbor NSZ v gostilni »Slon« v Ptuju. Vabilo se je vse delavstvo, torej člane in nečlane. Ko pa so sc pojavile, prikazale takozvane »pošasti« rdečkarjev, jim je bil dan takoj gromoglasen ukaz, dvorano zapustiti. Kolikor nam je znano, je potekel obč. zbor baje v polnem redu v navzočnosti obiskovalcev. Pač pa volkovi ostanejo naprej v ovčjih kožah. In to so pokazali takoj četrti dan po njihovem, obč. zboru. V četrtek 1. marca je imel sodr. dr. Reisman predavanje v lokalu »Svobode« o socialni zakonadaji. Obisk je bil sijajen. Uvod predavatelja je bil pretresljiv, ker ni bilo očesa, ki ne bi plavalo v solzah, ko je govoril o žrtvah avstrijskih sodrugov. Poslana pa je bila majhna skupina nacijev obojega spola, najbrž z nalogo, da tam kršijo mir in red, kakor je to njih navada tudi po drugih delavskih prireditvah. Dva sta zavzela častno stražo tik ob vhodu v dvorano in čakala na priložnost, da dasta duška pravi nacijski zavesti. Posebno eden istotako izkoriščani, izmozgani delavec (ki pa še vedno ne ve kam< spada), kakor smo mi vsi drugi, se je predrznil izblebetati neumen medklic ravno v stavku, ko je predavatelj govoril o zakonitem 50 odst. plačilu nadurnega dela. Takoj
ZA 10 DIN 4 KNJIGE
dobite, če pišete in pošljete znamke za Din 10.— ali denar na Cankarjevo družbo v Ljubljani, poštni predal 290. Ostalo je namreč nekaj garnitur knjig iz 1. 1932-33, in sicer:
Koledar;
Dva svetova;
Sirene tulijo;
Včeraj je bilo — jutri bo. Ponavljamo: Te 4 knjige za 10 dinarjev. — Pošljite denar ali znamke, pa Vam knjige takoj pošljemo.
na to je pobral svoje se prepletajoče telečje noge in zapustil svojo postojanko, ne da bi imel poguma, izvršiti svojo nalogo, ki mu je bila naložena od njegovega »generala«. Torej gospodje »hitlerijanci«, če iinate takšne robe še več v vaši zalogi, vam polagamo na srce, da jo dobro konzervirate, da ne iz-kisa, kajti takšne veje ne rastejo na vsakem drevesu. Še žalostnejše kot ta prizor tega nezavednega delavca, ki v svojo že itak malone prazno skledo pljuje, je pa ta, da so ti člani te žolte organizacije tako »velikodušni«, da se izražajo o prelivanju delavske krvi, krvi nedolžnih žena in otrok v Avstriji, češ, prav se jim je zgodilo, in se teinu posmehujejo. Kaj to je olika, ali civilizacija in kultura teli gospodekov.
Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica Maribor.
V	nedeljo, dne 18. februarja 1934 se je vršil v dvorani Delavske zbornice redni letni občni zbor naše podružnice. Članstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Predsednik s. Karner je ob pol 10. uri otvoril' občni zbor, pozdravil navzoče in prečital dnevni red. Tajnik s. Muršič je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, katerega so prisotni soglasno vzeli na znanje. Nato je predsednik podal poročilo o delovanju podružnice v minulem letu. Iz poročila je razvidno, da je imel odbor z ostalimi funkcionarji polne roke dela, zlasti še, ker niso vsi odborniki izpolnjevali svojih dolžnosti, ter so vsled tega bili nekateri preobremenjeni. Da je gornje poročilo resnično, priča dejstvo o številnih sestankih, sejah in intervencijah, ki jih je podružnica bodisi sama, ali s pomočjo tajništva Medstrokovnega odbora ali Delavske zbornice uspešno izvršila. Jasen dokaz je tudi to, da se je članstvo dvignilo za več kot sto odstotkov in je podružnica prodrla skoraj v vse večje obrate, kateri spadajo v njen delokrog ter ima ponekod že prav močne postojanke razredno zavednih sodrugov in sodružic. Mariborska podružnica - ima široko delovno polje. Nadaljnji uspehi so seveda odvisni v glavnem od agilnosti bodočih funkcionarjev, ki morajo biti gonilna sila vsega gibanja. Če bodo ti postavili celega moža in jih bo članstvo podprlo, potem je nedvomno, da ima podružnica najlepše izglede v bodočnosti. Nato je sledilo poročilo blagajnika, ki je v številkah prikazal finančno poslovanje podružnice. Zatem je sledilo poročilo kontrole, katera je pregledala knjige in blagajniške izkaze ter našla vse v najlepšem redu. Predlagala je za blagajnika zaupnico, kakor razrešni :o odboru. Bilo je to brez debate sprejeto. Sledile so volitve novega odbora. Pri tej točki se je razvila živahna debata, v katero so posegli številni sodrugi. Nato je bil soglasno izvoljen naslednji odbor:
Karner Edo, predsednik.
Grgič Vinko, podpredsednik.
Dvoršak Ivan, blagajnik.
Klep Adolf, tajnik.
črnčec Ivan, Muhič Neža, Krivec Alojz, Haložan Anton, Košuta Franc, Simnič Ciril, odborniki.
Bobanec Robert, Gradišnik Anton, Muršič Alojz, Hercog Anica, kontrola.
Pred zaključkom je s. Karner apeliral, naj se delavstvo zaveda svoje važne vloge v človeški družbi, naj ne bo malodušno vsled pritiska, ki ga llliUtUstHiU družba izvaja nad njim, temveč naj gre z vsem elanom na delo. Predvsem je potreba, da se delavstvo izobrazi, ker le izobražen proletariat bo kos kljubo-
Stran 4
»DELAVEC«
10. marca 1934
SoH!
KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PFXiVO VI
Masla pekarna
'E POVSOD KRUH IN PECIVO VI	J	/.	S
Mlrho Carla, LiubUona SOuTUZICC!
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.
TELEFON 31-7!.
vati nasprotniku. Treba je, da gremo na delo za močen delavski tisk, ki je edini zagovornik delavstva; to bomo pa najlažje dosegli, če bomo zahajali v lokale, kjer visi naše časo-pisje, L »ni	t
Nato je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor ob pol 12. uri.
E. K.
Vevče.
Ponovni enotni nastop vevških papirui-
čarjev.
Že dali časa je vevško delavstvo čutilo, da so ogrožene njegove skromne, a težko priborjene pravice. Da zaščiti in ubrani te svoje pravice se je zbralo do malega vse delavstvo papirnice Vevče prvič na sestanku v D. M. v Polju, kjer je ponovno povdarilo svoje zahteve, ki so bile poslane dne 22. januarja 1934 ravnateljstvu papirnice Vevče, katere pa je isto odklonilo, češ, da so pisane v premalo vljudnem tonu. Delavstvo je enotno ponovno zahtevalo takojšnji pristop k razgovorom! Sprejeta je bila tudi resolucija v teni smislu, ter je bilo sklenjeno, da ako ravnateljstvo ne sprejme resolucije in ne pristopi k takojšnjim razgovorom, stopi delavstvo v enourno protestno stavko dne 20. februarja od 11. do 12. ure. Do stavke pa ni prišlo. Ravnateljstvo je resolucijo sprejelo, ter nanjo tudi odgovorilo v določenem roku. V odgovoru navaja obratno vodstvo, da se je pripravljeno razgovarjati in to šele takrat, kadar bo to zahtevala pristojna oblast, to je Inšpekcija dela. Ker pa so se organizacije kot predstavnice delavstva že pritožile in zahtevale, da Inšpekcija dela posreduje ter skliče razgovore. Inšpekcija dela je odgovorila, da nima nobenih sredstev na razpolago za intervencije. Vkljub temu so se zastopniki delavstva ponovno obrnili nanjo ter zahtevali, da nujno skliče razgovore ter posreduje v tem sporu, kar se je tudi zgodilo še pred napovedano stavko. Razgovori med obratnimi vodstvom. Inšpekcijo dela ter obratnimi zaupniki so potekli povsem zadovoljivo za delavstvo. Ravnateljstvo je brez posebnega odpora sprejelo vse zahteve ter obljubilo, da bo vse uredilo v smislu stavljenih zahtev! Ker pa taki g. ravnatelji zelo radi obljubijo, pa prav neradi svoje obljube izpolnijo, je bil sklican dne 4. marca t. 1. drugi sestanek, ta pa v Vevčah pri Anžlirju. Namen tega sestanka je bil priklicati v življenje vse tiste od g. ravnatelja dane obljube, ter je bilo povdar-jeno, da smo obljub že siti, ter da hočemo dejanj. Sprejeta je bila tudi druga resolucija, sestavljena v duhu prvotnih zahtev, ter da se je določil rok za izpolnitev danih obljub. Nato je bila sprejeta še ena točka, da se zaposli v podjetju tudi onih osem, ki so prišli od vojakov, ter so bili stalno brezposelni, ter je podjetje po kolektivni pogodbi člen 12, točka 2, dolžno sprejeti jih nazaj na prejšnje mesto, kar je pa že tudi skrajni čas. In to ne na rovaš tistih, ki so zaposleni na njih mestih, ker je še drugod po oddelkih dovolj dela in se zato priganja že zaposlene k intenzivnejšemu delu.
Tudi ta drugi sestanek je bil zelo dobro obiskan. Povdarjala se je tudi potreba močne organizirane skupnosti brez razlike verskih ali političnih prepričanj. Vse, kp.r še ni, mora v organizacijo, v eno ali drugo. Ker le tako združeni bomo kos nalogi, ki nas še čaka! Prepričan sem, da kadar si bo delavstvo znalo ustvariti tako skupno enotno borbo, da bo sigurno zavzemalo drugačne pozicije, ako bo znalo svoje interese braniti solidarno in enotno.
Treba je samo še enkrat in še enkrat poklicati v spomin besede našega velikega
učitelja in buditelja Karla Marxa, ki je dc- j jal, da je osvoboditev delavstva, delo de- | lavstva samega!
Naj živi enotna borba vevškega delavstva v obrambi za vsakdanje zahteve.
Delavec.
ZVEZA ŽIVILSKIH DELAVCEV
Pivovarji — Ljubljana.
Dne 3. marca je imela Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, podružnica pivovarjev v Ljubljani, svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora: a) predsednika; b) tajnika; c) blagajnika; č) kontrole. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznio. Ob 17. uri je otvoril predsednik občni zbor in ugotovil sklepčnost. Pozdravil je vse navzoče, kakor tudi s. Mlinarja, ki je zastopal Strokovno komisijo. Posebno je grajal malomarnost tistih članov, kateri se niso udeležili občnega zbora, čeprav so obratni zaupniki izposlovali pri podjetju, da se je delo končalo eno uro prej, kakor po navadi. Nato se je prešlo na,dnevni red in je s. tajnik prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, kateri se je vzel na znanj-e. Zatem je sodrug predsednik podal svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da se je od strani obratnih zaupnikov in podružnice izvršilo ipri podjetju deset intervencij, in sicer 3 intervencije v mezdnem gibanju, kjer se je doseglo, da je podjetje odstoipilo za dva in pol odstotka pri redukciji plač. Ostalih sedem intervencij pa je bilo glede odpusta delavcev, od katerih so bile štiri uspešne in 3 brezuspešne. Sodelovali smo tudi pri volitvah v Delavsko zbornico, iz katerih smo izšli zmagoslavni. Iz tajniškega poročila se posnema, da je imela podružnica v preteklem letu 12 rednih in tri izredne seje. Članski sestanki, kateri so se sklicali od časa do časa, kakor je nanesla potreba, posebno o mezdnem gibanju, je bilo 6. S. blagajnik je podal poročilo, katero je precej zadovoljilo1. Treba pa je naglasiti, da bi bilo lahko dosti boljše, če bi se vse delavstva, katero je zaposleno v pivovarni, zavedalo, kje je njegovo mesto. Kontrola je poročala, da je bilo vse poslovanje odbora, kakor tudi knjige v redu. Zato predlaga absolutorij, kateri se po krajši debati enoglasno sprejme. Prešlo »se je k volitvam novega odbora. Ker pa ni bila vložena nobena nova kandidatna lista, je ostal v glavnem stari odbor z malimi dopolnitvami, Pri četrti točki — razno — se je vnela precej ostra debata, v katero je poseglo precej sodrugov. Nato je s. predsednik podal besedo s. Mlinarju, kateri je navzočim tolmačil razne socialne zakone, za katere pa mora delavstvo zmiraj stati budno na straži, da se pravilno izvajajo, ker samo takrat bo imelo nekaj od tega, ne pa, če bo reklo: saj gospod ve, kaj je prav. Gospod gleda samo na svoj dobiček, a nikdar za korist delavca. Zato je na delavcih samih ležeče, kako se socialni zakoni izvajajo. Pozival je vse one, kateri še niso organizirani, da čim prej pristopijo v Zvezo živilskih delavcev, ker le v organizaciji se bo moglo boriti uspešno za svoje pravice. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je s. predsednik zaključil občni zbor, z apelom na neorganizirane, da si vzamejo besede s. Mlinarja k srcu, da bodo sami sodelovali pri izboljšanju delavskega položaja.
LESNI DELAVCI
Lesni delavci — Stari trg.
Zelo redko se čuje kak glas od nas. Smo pač čisto preprosti lesni delavci, ki le redkokdaj primemo za pero. Ko smo imeli
»Delavski dom«, smo se malo bolj gibali, sedaj pa tam gospodarijo miši in podgane. Gospodje so sicer rekli, da bodo poslopje porabili za občinsko ubožnico, ali tistega bogatega strica iz Amerike še ni, da bi to poslopje preuredil. Sedaj so ostale samo štiri stene. Vsa zborovanja imamo sedaj po gostilnah, kar pa je težko, ker se vsakdo boji, da ga ne bi gostilničar grdo gledal, ko ima v žepu »niks«. Imeli smo občni zbor naše podružnice 11. februarja t. 1., ki je bil zadovoljivo obiskan. Vsi naši funk-cijoriarji so podali svoja poročila prav izborno, podružnica je sodelovala pri yseh akcijah, tudi pri volitvah v DZ smo se dobro odrezali. Že danes pretakajo žuti in beli krokodilove solze, tudi grožnje niso pomagale. Z malimi izjemami se je izvolil stari odbor, zaupali smo jim, ker so že izkušeni v borbi, le pa tudi nekaj takih, ki imajo tak strah pred podjetniki, da se niti upali niso priti na zborovanje. Upamo pa, da jim bodo injekcije, ki jih vsi dobivamo iz dneva v dan, pregnale ta strah in bodo prišli v naše vrste kot borci za naše pravice. Poročal je tudi centralni tajnik iz Ljubljane sodr. Bricelj o položaju lesnih delavcev ter o brezposelnosti. Mi bi želeli, da bi nam večkrat prišel predavat, da bi vsaj počeli misliti sami z lastnimi možgani. Zavedamo se, da smo tudi mi sestavni del te proletarske armade, ■ ■ iJ i 1 ■ •«1 • zato pa gremo v boj za socija-lizem in demokracijo. Tako smo se lepo razšli in še premišljevali, da je le edino možno v skupnosti doseči naš cilj.
Brezposelni delavec A.
MONOPOLCI
II.	REDNI LETNI OBČNI ZBOR »Podružnice Saveza radnika-ca monopolskih preduzeča i p. h. ti Jugoslaviji« se vrši dne 16. MARCA 1934 (v petek zvečer po delu) v veliki dvorani Delavske zbornice in ne
2.	marca kot Je bilo prvotno objavljeno!
D dnevni red ostane isti!
Poročilo za Savezno Upravo bo podal delegat iz Beograda, naš sodrug Žika Traj-kovič.
DOLŽNOST VSAKEGA ČLANA IN ČLANICE JE, DA SE ISTEGA UDELEŽI!
Pokažimo — da smo — da se zavedamo svojih pravic ter da jih tudi zahtevamo. NE SAMO DOLŽNOSTI. TUDI PRAVICE HOČEMO!
Odbor podružnice Ljubljana.
Pokojnina monopoiskega delavstva. —
Monopolske ustanove obstoje že desetletja, ali medtem ko se je osobje ostalih državnih ustanov nekako osiguralo za bodočnost, je delavstvo monopola ostalo brez tega. Po izčrpanju sil pri delu nam ne preostane ničesar drugega, nego da prosimo po ulici milodarov.
Za te nepreskrbljene dneve je potrebno, da inonopolsko delavstvo prizna, da je tega mnogo tudi samo krivo!
Postoji organizacija monopoiskega delavstva, ali ni dovolj, da se vsaki teden plača 2, 3, 4 ali 6 dinarjev, a svojo usodo prepusti drugim. Oni vedo, da morajo dobiti plačo v soboto ali petnajstdnevno in da tedaj izravnajo svoje račune, a da li bodo imeli v starosti od česa živeti — o tem ne znajo razmišljati!
Savez monopolskih delavcev je oživel in vzeli so ga v svoje roke oni, katerim pripada — monopolski delavci. V januarju 1933 je bila obdržana anketa monopolskih delavcev za izdelavo pravilnikov: o delu, plačah in penziji. Ti so vsi napravljeni in predani Upravi državnih monopolov —
Uprava državnih monopolov je uvidela, da je potrebno sprovesti pravilnik o pen-zijah za njeno delavstvo —
>ADRIA<
PRAŠEK JE BOLJŠI!
Rafael Salmič
urar in zlatar
Celje (Narodni dom).
Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina, jedilno orodje, razne poročne prstane, birmska in krstna darila v veliki izbiri vseh vrst.
Vse po najnižjih cenah.
Vršim tudi popravila vseh vrst
PRIPOROČAMO TRGOVINO
JOSIP OLUP, Ljubljana,
Stari trg štev. 2, na vogalu.
Velika izbira moških oblek in perila iz lastne tovarne TRIGLAV. — Kamgami in modne potrebščine stalno na zalogi — Dobro blago, najnižje cene. — Priporočam tudi svojo gostilno Pod gradom, Slari trg štev. 1.
Modna konfekcija
klobuki, perilo
Svetozar Koser
Mestni trg 11
Gostilna pri OIujmi pod „Tranio“
toči dobra in pristna vina po nizki ceni in sicer: štajerska, dolenjska in dalmatinska.
Za obilen obisk se priporoča
Josip O I u p
IVAN SHX
KONFEKCIJSKA
TRGOVINA
LJUBLJANA
MESTNI TRG 14
Zahtevajte povsod prvovrstno moko znamke
>ZLATICA<
od umetnega mlina
VILM SCHULZ, HOM SAD.
Pa čeprav vodi Savez živo akcijo pri Upravi monopolov, da se Pravilnik o penzi-jah čimprej izda, delavstvo po večini mirne duše stoji ob strani in gleda... U•»?» Ihn bo
Uprava monopolov bo sigurno sproved-la penzijsko zavarovanje, ali kakšno bo in na kakšni osnovi — to je pa grugo vprašanje?
Zato naj vsaki delavec-ka pomisli, od česa živi ono delavstvo, ker imamo prilike, da vidimo, kako gre onim, ki so penzijoni-rani s po 200, 300 dinarjev mesečne miloščine, ki pa so provedli na delu preko trideset let (pri nas v Ljubljani tudi preko 50 let, piši in beri petdeset let, op. prev.).
Zato je skrajni čas, da se začnemo brigati sami za sebe ter ne čakamo, da nam kdo drugi to servira že gotovo, ker tega pričakali ne bomo!
Bogoljub M. Bisenič.
Op.: Ta članek je izšel v beograjskih »Radničkih novinah« 27. oktobra 1933 in to izpod peresa delavca markarnice, kot opomin vsemu delavstvu, naj se zamisli v življenje naših starih sodelavcev, kateri morajo sedaj na stare dni — mesto uživati sadove svojega dolgoletnega dela — tako-rekoč beračiti.
Sodrugi, sodružice, vztrajno zahtevajmo od Uprave monopolov in vseh merodajnih faktorjev preskrbo za stare dni — pokojninsko zavarovanje.
OBJAVA!
Ker je bila s. Skaza Mateju ukradena članska knjižica (vezana v rdeče platno) št. 660 od nekega fanatičnega poglavca nam nasprotnega mišljenja, se tem potom ista razveljavlja ter se vse organizacije opozar-iajo, da, gledajo in pazijo, da iste ne bi ujpotrebljaval ka,k provokater!
Veljaven ipa je »Duplikat II«, izdan ponovno na isto ime.
Odbor podružnice Saveza radnika mon. preduzeča u Zagrebu.
Kultura.
»Svoboda«, marčeva številka, je izšla. Prinaša članke: 12, februarja; M. Potočnik:
Cerkev in današnja doba; Rudolf Golouh: Francija na prelomu. Pesmi; S, Slokan; Nelson III,; Salt Orehoivac: Oče in sin. Roman Fantamara se nadaljuje. Tudi pregled je pester in lep.
Naročajte »Svobodo«, kdor je še nima. Letna naročnina 40 Din je pač neznaten denar za 12 zvezkov »Svobode«, ki je vezana leipa knjiga z nad 500 strani.
Pot h gospodarski obnovi je knjižica, ki jo je napisal dr. Vladimir Murko, in ki jo priporočamo, da si jo nabavite. V ljubljanskem radiu je pisatelj predaval 3. februarja t. 1.: Varčevanje — podlaga vsega gospodarstva, ali kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju 'gospodarskih razmer. Dobi se pri Zvezi jugoslovanskih hranilnic, Ljubljana, Prešernova 3.
»Drama«, št. 1—2 (januar—.februar), je pravkar izšla. Zastopani so spisi Slavko Gruma, Ivo Grahorja, Janeza Lenčaka, Milana Skrbinška, Valo Bratine i. dr. Dobi se: Ljubljana, Tržaška cesta 10-1.
Vsak
bo kupil ker smo poceni kot Se nikoli
Moški čevlji . . Din 75--Ženski čevlji . . Din 59’-
Otroški čevlji . Din 16‘-Vsi z usnjenim podplatom
Ant. Krisper
Ljubljana
Mestni trg 26 / Stritarjeva ulica 1—3
>ST&KL©<
B. Tober Ljubljana
Sv. Petra c. 85 Telefon 34-58
na zalogi:
medicinsko steklo stavbno steklo steklenice za vkuhanje sadja in vse druge vrste steklenic
Sedaj pisarna in skladišče
Sv. Petra c. 85
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana, — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.