_______Krm,
__nrll»t
Štev. 243 a
Naročnina mesečno 29 Din. m možem-■itd 40 Din — oe-deljaka izdaja celoletno % Din, za Inn/euiaivo 12(1 Din
llredniAt vo je * Kopitarjevi ui.6/lll
SCOVENEC
Telefoni nredniStvai dnevna slniba 209« — nočna 2996. 2994 In 2090
Ček. račun: Ljubljana it. 10 65(1 m lO.VtM za inserate; Snrajevo Stv. 7563. Zagreb Stv. 39.011, PraKa-Dunaj24.7<iZ
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2<M?
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku
Kako in kje
naj se udejstvujejo katoličani
Vsled komaj minulih žalostnih dogodkov je naslednje pismo iz Belgije zaostalo, a kljub temu ni v ničemer izgubilo na svoji perečnosti.
Bruselj, 6. okt. 1954 15 let je preteklo, odkar je nepozabni kardinal Mercier prvič zbral v svoji hiši v Malinesu najbolj odlične strokovnjake v socialnih vprašani.h ter jim poveril nalogo, da obravnavajo vsako leto najvažnejše socialno vprašanje, ki stoji v ospredju zanimanja. Iz te pobude je nastala slovita Mednarodna zveza za socialne nauke, ki se je letos koncem septembra zopet zbrala v prostorih malinske nadškofije na svoje 15. zasedanje. Vse evropske in ameriške države so poslale svoje prve znanstvenike na socialnem no-lju. Malinski nadškof kardinal Van Roey, ki je te »znanstvene socialne duhovne vaje« vodil, je učenjakom predložil dvoje vprašani:
1.	Na kakšen način ie treba danes, ko je človeška družba razcepljena v mnogovrstne skupine, ki si svetovnonazorno in politično nasprotujejo, organizirati katoličane, da bi najlažje mogli vnesti krščansko miselnost v javno življenje in v udejstv^vanje vseli socialnih plasti. .
2.	Kakšen je položaj »srednjih stanov« m ali je še vredno, da se katoličani zavzemajo za njih nadaijni obstoj.
Znanstveniki so se štiri dni zaprli v škofov-skj hišo in so nemoteno razpravljali o teh dveh, za katoličane silno perečih vprašanjih, med tem ko je javnost z veliko radovednostjo pričakovala zaključkov, do katerih bo učeni zbor prišel. Dne 28. septembra so se znanstveniki po trdem delu predstavili javnosti in najpreje v kratko sestavljenih sklepih, nato pa v dolgem poročilu izpovedali, do kakšnih sklepov so po najbolj vestnem delu in izmenjavanju misli prišli.
Prvo vprašanje, tako beremo v poročilu, je važno zato, ker se razni idejni pokreti, kot so fašizem ali narodni socializem pojavljajo skoraj istočasno po več državah in skoraj na isti način zadevajo v socialne nauke krščanstva. Potreba po skupnem in po enotnem nastopu katoličanov se nikdar rii bolj čutila kot danes in pojavilo se je mnenje, da bi bilo mogoče sestaviti za vse države ozifoma človeška občestva enoten načrt obrambe oziroma duhovne ofenzive za uveljavljanje krščanskih načel v urejevanju človeške družbe. Učenjaki v Malinesu so zelo dolgo pretresali ta predlog, a so končno prišli do zaključka, da ne morejo in ne smejo svetovati, da bi se za vse države in za vse narode ustanovila enotna in istooblična organizacija in da se mora katoličanom vsake države pustiti popolna svoboda, da na podlagi svojih lastnih potreb ter okoliščin, v katerih živijo, izberejo za svojo delavnost tista sredstva, ki najbolj odgovarjajo njihovim ločenim potrebam. Malinski zbor torej že v tretjič zaooredoma odklanja enolično, za vse države veljavno obliko katoliške delavnosti in z nova ribija pravico do svobodnega odločevanja vsa-e državne skupine posebej, seveda v okviru velikih navodil, ki jih je papeštvo izdalo za razširjanje katoliške akcije.
Drugo vprašanje je važno vsled tega, ker so idejne struje fašizmov in narodnih socializmov, da ne omenimo komunističnih idejnih tokov, v napačnem pojmovanju stanovske organizacije človeške družbe, v svojem izenačevanju najhujše zadele srednje stanove, ki pod pritiskom po-skupljanja vseh socialnih plasti, podlegajo in iz-hiravajo. Malinski zbor je ugotovil, da obstoja socialna plast »srednjega stanu«, da pa ni mogoče v vsakem primeru natančno opredeliti, kdo med njega spada in kdo ne. V splošnem lahko trdimo, da spadajo v »srednji stan« vsi, ki ali sami, ali le z maloštevilnim pomožnim osebjem opravljajo kakšno poljedelsko, industrijsko ali trgovsko podjetje ter vsi uradniki in nameščenci poleg takoiinenovanih »svobodnih poklicev«, kot so odvetniški, zdravniški in podobni.
Malinski učenjaki so z močnim poudarkom ugotovili, da je v sodobni družbi srednji 6tan tisti, ki igra prvobitno vlogo in gre razvoj tam, kjer se srednjim stanovom ta vloga onemogo-čuje, v socialno nevarne smeri. Kajti srednji stanovi predstavljajo v sestavini človeških občestev oni del, ki ima v sebi največ smisla za vzdrževanje reda in za trajanje družabnih ustanov. Srednji stan je jamčitelj in varuh trdnosti družabnega reda v toliki meri, da je treba storiti vse, da bo ostal in da ga sodobni socialni toki ne bodo popolnoma uničili. Samostojni kmet, mali trgovec in mali obrtnik so se zmagovito zo-perstavljali uničujočemu kapitalističnemu va. ijarju, a so sedaj na tem, da jih pomandrajo razni poskusi fašističnih in kolektivističnih druž boslovij, ki ne pripoznajo razun vsemogočne države na vrhu, in pod njo izenoličenih brezpravnih državljanov, nobene druge oblike človeške družbe. Zato je prišel čas, da se srednji stanovi zaščitijo že zaradi tega, da bodo pri velikih socialnih preosnovah, ki se nam oznanjajo, čuvarji socialnih tradicij, jamčitelji za razvojni napredek proti revolucionarnim in nasilnim načinom preurejevanja človeške skupnosti.
Zbor socialnih strokovnjakov se je zelo dol-;o bavil tudi s sredstvi, ki jih je treba vporab-jati za ohranitev zdravega srednjega stanu, ki naj sedaj, ko se je vzdržal proti kapitalizmu, ne postane proletarec po zaslugah novodobnih socialnih družabnih naukov. Med ta sredstva naštevajo kot najnujnejša ustanavljanje ustanov, ki si bodo dala izrecno nalogo, da bodo skrbela za poklicno strokovno izobrazbo srednjega stanu, nadalje ustanavljanje posebnih posojilnih zavodov, ki bodo srednjemu stanu, in snino njemu prišli, na pomoč z denarnimi zneski, ki so neobhodno potrebni za vzdrževanje malih delavnic in podjetij, ustanavaljanje driižJj za nnkup in prodajo na zadružni podlagi in namenjenili izključno za srednje stanove, boj za bolj pravično sorazmerno porazdelitev davčnih bremen ter končno boj za pametno zakonodajo, ki bo srednje stanove ščitila pred zlorabami nečedne konkurence.
Toda vsa ta sredstva bodo ostala brezuspešna, čc sc bodo srednji stanovi borili ločeuo, vsak
l

Razveseljiv mednarodnopotitični dogodek
Anglija posega na Balkan
Marše j ska zalo igra je prepričala Anglijo, da mora sodelovati z nami za pomirjenje Podonavja in Balkana
Zttrich. 24. okt. b. »Neue ZUrcher Zeitung« objavlja v zvezi z zunanjepolitičnim položajem v srednji Evropi zelo zanimive vesti o vlogi, ki jo je naenkrat začela igrati Anglija. List pravi, da je izjava angleškega zunanjega ministra Sir Johna Simona, »da je položaj tako pomirljiv posebno zaradi treznega in samoobvladajočega zadržanja Jugoslavije, ki da je velika država in za obstoj političnega ravnotežja neobhodno potrebna«, zelo pomembna. Prav zaradi tega že je tndi upravičen drugi del Simonove izjave, kjer trdi, xda marsej-ska žaloigra ni Sarajovo«, kar bi pomenilo, da mar-sejski zločin ni samo stvar, ki naj bi jo razčistili med seboj Jugoslavija in Madjarska, marveč je to zadeva vse Evrope, s katero so prizadete vse evropsko države, torej ludi Anglija. Ako bi se bil položaj poostril, kar se zaradi modrega zadržanja Jugoslavije ni, bi na vsak način poostrena napetost med Francijo in Italijo ne mogla izostati, kar bi ozračje med Francijo, Italijo in Malo zvezo še bolj zastrupilo. Anglija so veseli, da do tega ni prišlo in da je Mala zveza ves materija), ki ga ima o terorističnih organizacijah po Evropi zbranega, dozdaj še zelo previdno vporabljala. Želja Anglije bi bila, da se naj napravi razmejitvena črta med političnimi vprašanji in med strogo sodnim postopkom v zvezi z marsejsko žaloigro. da se na ta način izognemo mednarodnim političnim zmedam. To željo je Velika Britanija izrazila tudi v Parizu in je baje zelo dobro odjeknila v Rimu, ki tudi želi, da bi marsejska žaloigra ne imela mednarodno-političnih posledic.
»Neue Zilrcher Zeitung« pristavlja, da je čisto novo, da se je Anglija začela neposredno zanimati za srednjo in balkansko Evropo. Dozdaj je pustila Francijo in Italijo, da sta sami vojevali boje za nadvlado. Odslej pa moramo računati, da se bo Anglija dejansko in morebiti vodilno udeležila urejevanja razmer v tem predelu Evrope. Mnogo govori za to tudi osebnost Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla, čigar moralna avtoriteta v Angliji jc ogromna. Tudi zaroka med ungleškini princem Jurijem in grško princezo Marino je silno povečala zanimanje uradne Anglije za razmere na Balkanu.
Vse to so dobri znaki, da se bo nervoznost, ki je nastala po marsejski žaloigri, mirno razvila. Seveda bo treba počakati tudi na končni izid sodne preiskave o ogabnem atentatu, kajti če bo preiskava dognala, da ležijo sile, ki so povzročile marsejsko žaloigro, v inozemstva, jc zelo rerjotno, da se bodo pojavile tudi politične zahtove mednarodnega
Kalifa naj se
Pariz, 24. okt. TG. Pertinax danes zopet razpravlja v »Echo de Pariš« vprašanje sporazuma med Francijo—Italijo—-Malo zvezo in posebej še z Jugoslavijo. Pertinax poziva 6vojo vlado, naj bo skrajno previdna. Ko se je zadnjič pod Boncourji in de Jouveneli približevala Italiji na osnovi pakta štirih, je zaigrala zavezništvo Poljske. »Vsak nas bo razumel, in Italija v prvi vrsti, čc bomo sedaj previdni in no bomo ponovili prvih napak, ki so nas toliko stale. Ovira, preti katero mora obstati vsako prizadevanje za sporazum mod Italijo in Malo zvezo — kar je neobhodni predpogoj za sporazum med Italijo in Francijo — je zveza, ki obstoja med fašističnim režimom in med Madjarsko. Dokler bo Italija te zve*e vzdrževala, dokler bo vztrajala pri podpiranju madjarskega revizionizma,
enačaja, ki pa jih bo Anglija v interesu miru z vsemi svojimi silami podpirala. Ena teli političnih zahtev, ki se zdi v Angliji neizbežna, je zahteva po mednarodni preosnovi vsega prava, ki tiče ino-zemcev. Bržkone se bo s tem vprašanjem pečala Zveza narodov, toda najbrž ne še na prihodnjem zasedanju, marveč spomladi.
Madjarski!
9
ki je sedaj omadeževan s krvjo, je ne bomo mogli šteti med one sile, ki resno delajo za pomirjenje Evrope, prvič zato, ker bo vedno zadela na na-sprotstva onih držav, ki jih ogroža madjarski reri-zionizem, drugič pa tudi radi tega, ker se bo Madjarska vedno trudila, da bo spretno omahovala med Italijo in Nemčijo, čeravno je jasno, da igra danes popolnoma nemške karte .To je vsebina vsega problema. Časopisne razlage ga dozdaj niso omenile. A treba ga je podčrtati. Na žalost moramo reči, da na tej točki dozdaj nismo ugotovili kakšnega napredka. Vso drugo jo postranskega pomena: Tunizija, Somalija, Abesinija, enakopravnost brodovij, vse to bo lahko poravnano in izrav-i nano. Naj se le razčistijo odnošaji med Italijo in ' Madjarsko, pa bo takoj postalo vse jasno.«
Goring je prestrašil Italijo
Rim, 24. okt. c. V tukajšnjih krogih, ki so blizu vodstvu italijanske zunanje politike, so vzbudile silno pozornost izjave, ki jih je podal te dni general Goring berlinskim časnikarjem. V teh svojih izjavah je general Goring silno hvalil Jugoslavijo in njeno gostoljubnost. Posebno ni mogel prebva-liti strunmosti jugoslovanske vojske in obzirnosti, s katero je obdala jugoslovanska policija njegovo bivanje v Belgradu.
Italijanski listi, med njimi posebno »Lavoro j Fasoista«, poudarjajo, da imajo te izjave tudi globok političen pomen. Te izjave naj bi dokazovale,
da hoče Nemčija odslej polagati posebno važnost nit prijateljsko politično in gospodarsko sodelovanje t Jugoslavijo. Vsi listi ponatiskujejo poročilo »Temp-sovegac dopisnika iz Rima, ki poroča svojemu listu, da se je italijanskih vladnih krogov zaradi Giirin-govih izjav polastila precejšnja nervoznost. Danaii nja »Rassegna Italiana« objavlja obširen statistično utemeljen članek o gospodarskem prodiranju Nemčije proti vzhodu in na Balkan. Vse to sc seda;' povezuje v dokaz, da mora tudi nemška diplomacija imeti pri tem svoje načrte, po katerih dela.
Francoski list o vlogi, ki jo ima
N j. kr. Vis* knez-namestnik Pavel
Pariz, 24. oktobra. AA. »Journal des Debats« prinaša uvodnik, v katerem piše najprej o marsejski tragediji, ki je globoko zadela vsakega Francoza, nato pa pravi pisec, Ftan«;ois Gassot:
V, tej straSni trajfed ji nam je v tolažbo poslednja beseda umirajo ega kralja: Čuvajte zvezo francosko-jugoslovansko! To sveto poslanstvo bo izpolnjeno, zakaj izvršil ga bo Nj. Vis. knez-namestnik Pavle.
Pisec pravi nato, da je Nj. Vis. kneza-naniest-nika Pavla osebno poznal, ko se je še šolal na Angleškem Bil je takrat študent v Oxfordu. Ko je tja prišel, je bil še mlad. Imel je postavo mladega pažeta, toda pažeta, ki se marljivo uči. Vse ga je zanimalo: zgod v'na, umetnost, filozofija, glasba, gledališče in šport. Prišel je tudi v London, kjer ga je tamkajšnja družba zelo toplo sprejela. Tam je bil skupaj z dvema princema, z vvaleškim princem in svojim bodočim svakom princem Jurijem. Z njima so ga videvali pri vseh prireditvah, naj so že bile umetniške, spo.tne ali katere druge. Toda duh njegove kulture je bil bližji Franciji, in to nam je dokaz za iskreno prijateljstvo, ki ga nikoli ni zatajil. Kakor njegov tast grški knez N ko-laj, ki je nadarjen slikar in pisatelj, je namestnik Nj. Vis. knez Pavle navdušen pristaš našega slikarstva. Ko je v Belgradu ustanovil muzej modernega slikarstva, fe bila prva sekcija oddelek francoskih del, kjer so bili zastopani ne samo priznani umetniki, temveč tudi mladi, katerih nadarjenost je osebro spoznal pri svojih vsakoletnh obiskih v naših slikarskih salonih. Kadar ie bilo treba v Jugoslaviji manifestirati za naše glediš e, se je vselej za to zavzel Nj. Vis. krez-namestnik Pavle. Ni ga niti enega dobrega dela, ki je izšlo v Franciji, da ga ne bi Nj. Vis. knez-namestnik Pavle takoj naročil za svojo knjižnico. Knez-namestnik govori naš jezik s takšno popolnostjo, da je nekega večera pri nekem sprejemu, ki je bil prirejen njemu na čast, vprašala neka dama, ki ga ni poznala: Kje imate vendar onega inozemskega kneza, ki ga nikjer ne vidim?
Ta knez je ne samo književno visoko kultivi-ran, temveč je tudi velik duh, čigar inteligenca obsega vse probleme. Njegove misli so zmerom konstruktivne. Kadarkoli sem doživel srtčo, da sem mogel z njimi govorit', sem se vselej spomnil en-ciklopedlstov 18. stoletja. Toda nekaj je posebno značilno pri tem mladem človeku: njegova umer-
v svoji lastni skupini. V smislu papeževih socialnih navodil je, da se srednji stanovi zberejo v velike, vse srednje stanove obsegajoče stanovske organizacije, ki bodo imele naredbeno oblast, ki pa nnj nc izključuje niti nadzorstva niti pomoči javne državne oblasti.
Katoličani vseli držav dobivajo s tem natančna navodila za svoje udejstvovanje pri pripravah za spremembe družabnega reda, ki se nam oznanjajo. Med tem, kosta najvišji kapitalistični in najnižji delavski stan takorekoč že tehnično pripravljena za stanovsko ureditev družbe, viadu v srednjih stanovih, ki so nositelji reda in živo jamstvo za. njegovo neovirano trajanje, še velika anarhija. Malinski zbor poziva katoličane, da sc dela tukaj oprimejo. — Ch. Qu.
jenost, njegov mirni in zdravi zmisel, ki se je pokazal že v nejgovi zgodnji mladosti, 2e v Oxfordn, kjer so se njegovi tovariši obračali k njemu, vselej kadar so imeli potrebo po dobrem svetu. A tudi ▼ burnih časih, ko je nevarnost pred spodrsnje-njem večja, nam je on dober zgled
V pričakovanju po'noletnost mladega kralja so vsi pogledi Francije uprti v Nj. Kralj. Visočanstvo kneza-namestnika. Njegova čvrstost in bistroumnost so nam uteha v tej težki tragediji, ki smo jo morali doživeti
Kanya na Dunaju
Pariz, 24. okt. AA. Havas poroča z Dunaja, da se je madjarski zunanji minister Kan.va snoči ob 22.50 pripeljal v avstrijsko prestolnico. Kanva bo ves današnji dan ostal na Dunaju in bo izkoristil svoje kratko bivanje za sestanek z avstrijskim državnim kanclerjem <lr. Schuschniggom in avstrijskim zunanjim ministrom Bergcr-VVahlcneggom, s katerima se doslej še ni sestal.
Schuschnigg ne poide v Rim
Rim, 24. okt. b. Obisk avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga v Rimu, ki je bil napovedan za 3. in 4. november, je odgoden. Avstrijski zvezn: kancler dr. Schuschnigg pride v Rim, kakor se trdi, šele v drugi polovici novembra.
Po povratku iz Varšave
Gombos bo odstopit?
Madjarska vlada smatra, da je položaj države zelo resen
Budimpešta, 24. okt. AA. Takoj po končani seji parlamenta se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala kasno v noč. Na seji je G6mb<js podal poročilo o svojem potovanju na Poljsko in o razgovorih, ki jih je imel s poljskimi državniki. Večji del seje je bil pa posvečen razpravi o položaja, ki je vanj prišla Madjarska zaradi nedavnih velikih dogodkov; v madjarskih političnih krogih smatrajo ta položaj za resen. Sklepi, sprejeti v zvezi s
tem, so tajni in ne bodo razglašeni. V političnih krogih se je včeraj raznesla vest o skorajšnjem odstopu Gombosove vlade; vzrok za odstop naj hi bil v zvezi z zadnjimi dogodki. Tudi v krogih, ki so blizu vladi, to vest napol potrjujejo, vendar pa dodajajo, da hi GSmbosov odstop imel samo formalen značaj in da bi šlo dejansko samo za rekonstrukcijo kabineta. Po teh informacijah bi Gombos podal ostavko svoje vlade takoj po vrnitvi iz Rima.
Mudjarski ministrski predsednik Giimbtfs v Varšavi je obšel častno četo, postavljeno njemu v čast
Izsledovanje atentatorjev
Francoska policija
Francoski policiji se je nenavadno hitro posrečilo razkrinkati obširno organizacijo teroristov, ki je umorila našega vladarja v Marseilleu. Francozom je treba priznali, da so šli na delo z vso vnemo in odločnostjo. Francoska policija bi gotovo ne imela toliko sreče, ako bi ji ne bili šli na roko varnostni organi v drugih državah, predvsem v Švici, Belgiji in tudi na Angleškem; tudi Berlin je storil svojo dolžnost.
Preiskava se je zavlekla, kakor hitro je francoska policija potrkala na vrata italijanskih oblastev m zahtevala izročitev poglavarjev teroristične organizacije dr. Paveliča in Kvaternika. Ce primerjamo italijansko zavlačevanje z odločnostjo in uslužnostjo, ki so jo pokazali varnostni organi drugih držav, moramo priti do zaključka, da ima italijansko zavlačevanje določen in premišljen namen. Angleška policija je na primer takoj izročila Francozom dr. Andreja Artukoviča, ki ga je aretirala na angleških tleh, ne da bi Francozi stavili zato kako formalno zahtevo. Italijanska oblastva niso francoskemu policijskemu komisarju niti dovolila, da bi sam videl Paveliča in Kvaternika, kaj šele, da bi jih sam zaslišal. Ali ni logično vprašanje, zakaj prav za prav Italija tako ščiti g. Paveliča in Kvaternika? Ce sta nedolžna, bi jima bila pred francoskim sodiščem itak dana priložnost, da se zagovarjata, in če bi svojo nedolžnost dokazala, bi gotovo bila oproščena prav tako kakor pred italijanskim sodiščem. Italijanske oblasti morajo priznati, da v tem pogledu nekaj ni v redu.
Izročitev - moralna dolžnost
Oe gledamo na vprašanje z zgolj pravnega vidika, torej ne samo z moralnega, ki ni povsem določno vsebovan v pravnih formulah, moramo zadevo preiskati na podlagi mednarodnih dogovorov. Le tako si bomo lahko odgovorili na vprašanje, ali je Italija na podlagi formalnih pogodb s Francijo dolžna izročiti Paveliča in Kvaternika. O njeni moralni dolžnosti, da sledi zgledu vseh drugih držav, ki so brez obotavljanja izročile osumljene zločince, in izroči oba poglavarja francoski oblasti, ne more biti absolutno nikakega dvoma.
Naj ugotoviiiK) najprej, da je bil kralj Aleksander umorjen na francoskih tleh. Pogodba, ld sta jo sklenili Francija in Italija 12. maja 1870, vsebuje pogoje za izročitev obtožencev, kadar gre za politični zločin. Tako določa mrtva črka. Toda pozneje, in sicer leta 1896, sta obe državi sklenili novo pogodbo, ki se nanaša izključno na zločine, zagrešene v Tunisu. V tej pogodbi je rečeno, da se atentati na inozemske vladarje ne smatrajo za politične zločine, tta mora torej prizadeta država takšne zločince izročiti, ker se smatra ta zločin za navaden. Tudi pogodba, ki sta jo sklenili Italija in Turčija, vsebuje isto klavzulo glede atentata na inozemske vladarje.
Izročitev - zahteva logike
Ce bi se torej rimska vlada postavila striktno na stališče obstoječe pogodbe s Francijo, bi po mnenju francoskega jurista Donnedieua de Vabresa, ki poučuje na pravni fakulteti v Parizu, lahko za-' vrnila prošnjo za izročitev Paveliča in Kvaternika. Toda na drugi strani je tudi res, da je po 1. 1870, ko je bila sklenjena pogodba med Italijo in Francijo, klavzula o atentatu na tuje vladarje prišla po vsem svetu že tako v veljavo, da so jo vse države smatrale za samoumevno. Gotovo je tudi, da je Italiji sami na tem, da se teroristične akcije preprečijo.
To zahteva tudi logika vse njene najnovejše zakonodaje. Tako na primer predvideva italijanski kazenski zakon »associazione a delinquere«. To obliko zločinstva oslale zakonodaje ne poznajo. V smislu te definicije zadostuje, da kdo samo pripada določeni organizaciji, ki je izvršla zločin, da sc potem sedi z ostalimi zločinci. Nikakega dvoma ni, da sta bila Pavelič in Kvalernik nc samo člana iste tolpe, ki je organizirala in izvedla atentat v Marseilleu, temveč, da sta tej organizaciji stala tudi na čelu. To je zopet nov vzrok, zaradi katerega bi bila Italija dolžna, da izroči oba zločinca, ako hoče biti dosledna sama sebi.
Kdo po vsem tem v Italiji odloča, ali naj se dr. Pavelič in Kvaternik izročita francoskim obla-stvom? V smislu novega italijanskega kazenskega zakonika, ki je bil izdan i. 1930, prouči prošnjo za izročitev prizivno sodišče, če bi prizivno sodišče zavrnilo izročitev, mora tudi italijanska vlada izvršiti sklep. Ce bi se pa sodišče izreklo za izročitev, ima italijanska vlada pravico ugovora...
Samo „iermo" -'ne „arrestou
Omembe vredno je, da Pavelič in Kvaternik nista aretirana v pravem pomenu besede. Italijanska zakonodaja predvideva dve vrsti aretacije, »fer-mo« in »arresto«. Italijanska policija lahko zapre kakega osumljenca, o katerem misli, da ga bo lahko izročila po preiskavi sodišču. V tem primeru gre za »fermo«. Šele, ko sodišče izda odlok o aretaciji, se 06umljenca v resnici »aretirata«. V tem primeru gre za »arresto«. Pavelič in Kvaternik sta retirana v smislu prve definicije. Italijanska oblastva stojijo na stališču, da nista Pavelič in Kvaternik zagrešila nič takšnega, kar bi opravičevalo, da ju j>ostavijo v pravi preiskovalni zapor. Po njihovem mnenju ne obstoje ne proti Paveliču ne proti Kvaterniku nikaki konkretni dokazi o kaki krivdi, ki bi opravičevala aretacijo. Kvaternik in Pavelič sta bila torej samo nekako administrativno aretirana. V primeru, da bi jih oblastva ne izročila sodišču in da bi se proti njima ne uvedla prava sodna preiskava, jih oblastva v smislu zakonodaje ■norajo izpustiti v 60 dneh. Lahko pa jih š? pri-Hrže v zaporu, ako bi med tem časom francoska oblastva po diplomatski poti izročila italijanskemu sodišču dokaze, ki opravičujejo njuno aretacijo.
Izročitev Jugoslaviji?
Kaj pa z vprašanjem: Ali bodo Francozi izročili zločince Jugoslaviji? Ali jih bodo sami sodili? Potrebna je najprej ugotovitev, da je bil strašen zločin izvršen na francoskih tleh. Francoski zakon 10. marca 1927 določa, da se zločinci, obtoženi zaradi zločina, izvršenega na Francoskem ali v francoskih kolonijah, ne izroče tuji državi. Jugoslavija bi torej ne mogla zahtevati izročitve Pospišila, Rajiča, Kralja in drugih, ki so obtoženi so-utleležhe pri marsejskem atentatu. Toda vprašanje ni tako enostavno, vsaj kolikor se nanaša n. pr. na izročitev Pospišila, ki ni samo obtožen soudeležbe atentata v Marseillu, ampak je bil 1. 1929 obsojen na smrt, ker je umoril Toneta Schlegla, ravnatelja »Novosti«. O. Donnedicu de Vabres meni, da bi Jugoslavija lahko zahtevala izročitev Pospišila, ako je njegovo dejanje kaznivo v smislu jugoslovanskega in francoskega zakonika obenem Poleg tega bi bilo Ireba ugotoviti, da ne gre za zločin političnega značaja. Že omenjeni zakon namreč določa, da se izročitev ne izvrSi, ko gre za zločin poli-ličnega značaja, ali pa, ko je iz okoliščin razvidno, Ua sc izročitev zahteva s oohtičnim namenom.
Ako bi se francoska oblastva odločila za izročitev, potem bi to po mnenju g. de Vabresa lahko storila šele potem, ko bi jih sodilo francosko sodišče in ko bi zločinci prestali kazen, določeno v francoski obsodbi. Poleg tega določa zakon od 10. marca 1927, da Francija izroči obtožence inozemskemu sodišču, toda pod pogojem, da jih to vrne po izrečeni razsodbi.
Morilčev revolver iz Trsta
Pariz, 24. okt. Francoska policija je prišla na dan s pravo senzacijo. Dolgo časa ni bilo mogoče ugotoviti, odkod je atentator prinesel strašno orožje, s katerim je ubil kralja Aleksandra. To je revolver, ki je dolg 40 cm in ki tehta 1300 g. Znano je tudi, da je to nekaka strojna puška. Revolver ima dva petelina, tako, da atentator lahko odda posamezne strele, ali pa takoj drugega za drugim, kakor hi streljal s strojnico. Preiskava je dognala, da je orožje delo nemške tvrdke Mauser in \Valter. Policija ee je takoj obrnila na nemška oblastva, ki so poizvedovala pri tej tvrdki. Tvrdka je ugotovila, da je omenjeni revolver prodala znani tržaški tvrdki Angelini in Bernandon. Morilno orožje je torej prišlo iz Trsta. Ta ugotovitev je silne važnosti. Senzacija prav za prav to ni, ker je bilo prav o tej tvrdki že dolgo znano, da dobavlja orožje za razne podobne namene. Tako so bili liški vstaši oboroženi z orožjem, ki ga je dobavila prav ta tvrdka v Trstu. Zdaj gre še za to, komu je tržaška tvrdka prodala orožje in kdo ga je izročil morilcu Geor-gijevu.
Preiskava po vsej Evropi
Pariz, 24. okt. e. Preiskava o atentatorjih v Marseilleu se vodi silno jx>spešeno. Danes so prispele semkaj izjave Kvaternika in Paveliča turin-ski policaji. Pariška policija je takoj lahko ugotovila, da se Kvaternikove izjave ne krijejo z izpovedmi aretiranih zločincev. Predvsem pa ni uspelo Kvaterniku, da bi dokazal, da se koncem septembra, oziroma v začetku oktobra ni mudil v Franciji.
Paveličeve izjave so sicer še dovolj jasne, vendar pa ne morejo držati njegove izjave, ko trdi, da z atentatom v Marseilleu sploh nima nobene zveze. Saj je vendar sam objavil v svojem emigrantskem časopisu dne 16. aprila 1934 članek, v katerem grozi s smrtjo kralju Aleksandru. Obstojajo tudi pismena navodila atentatorjem, za katera pa Pavelič ni mogel dokazati, da ne potekajo od njega.
Iz Budimpešte so tudi prispele vesti, da so madjarske oblasti aretirale nekega osumljenca, ki ga zasleduje jugoslovanska in francoska policija. : Ne ve se pa še, če je aretiranec Perčec, ali pa nje-' gov namestnik, ki ga je zastopal, ko je bil Perčec ] bolan.
I« Bukarešto so tudi prispele vesti, da je ro-' munska policija danee aretirala tri sumljive ljudi. Eden je Francoz, drugi Bolgar, tretji pa je nelri član Paveličeve teroristične organizacije.
Tudi v Londonu se vodi preiskava z vso vztraj-' nosijo. Sedaj detektivi Scotland Yarda iščejo sledove za Artukovičem, ki je bil pred dnevi aretiran v Diepu. Dosedaj je ugotovljeno, da ee je Artuko-vič mudil v Londonu od 15. septembra do prvih i dni oktobra. V Londonu je ustanavljal neko ban-! ko, ki bi financirala vstaše in njihovo delo. Pari-| ška policija je sedaj poslala detektivom Scotland Yarda nekatera navodila, da bi bilo tako mogoče najti žensko, s katero je Artukovič bival v Londonu.
Izzivanja, ki so marsejski atentat javno napovedala
Pariz, 24. oktobra, m. Pariški list »Excelsior« objavlja zelo zanimiva odkritja v zvezi z udeleženci marseillskega atentata. Posebno zanimivi in važni so jx>datki, ki jih je ta list zbral o dr. Štefanu Periču, ki je bil pred kratkim aretiran v Lifegeu v Belgiji. Ta list objavlja doku men ie iz Berlina, iz katerih je razvidno, da je dr. Štefan Perič pripadal 1. 1922-23 oni tajni nemški teroristični organizaciji, ki je svoječasno izvršila celo vrsto drznih atentatov v Nemčiji. Dr. Perič je n. pr. sodeloval tudi pri atentatu na bivšega nemškega ministra Rathenaua. Po atentatu na Rathe-naua je nemška vlada ukrenila najstrožje ukrepe proti terorju v Nemčiji in aretirala atentatorja in njegove pomočnike, druge pa izgnala iz Nemčije. Dr. Pericu se je posrečilo pobegniti v Gdansk, kjer je nato živel dalje časa. Nemška policija je tedaj v stanovanju dr. Periča v Berlinu zaplenila kar majhen arzenal. Našla je pri njem velike količine revolverjev, bomb in municije.
Isti list v svojih nadaljnjih odkritjih objavlja tudi razne jx>drobnosti o zločinskem delovanju marseillskih atentatorjev in njihovega voditelja pred marseillskim atentatom ter navaja: V Berlinu ie še v septembru letos izhajal list »Nezavisnost«, katerega je financiral dr. Pavelič in po katerega intencijah se pišejo vsi važnejši članki. Ta list je nesramno napadal Jugoslavijo in blatil čast mnogih uglednih osebnosti. Tako je 16. avgusta 1934 v tem listu izšel članek, ki ga je po vsej priliki napisal sam dr. Pavelič in v katerem se na najdrznejši način preti Jugoslaviji. V isti številki je na drugem mestu objavljeno z debelimi črkami naslednje:
»Mi za sedaj še ne vemo, kdaj in na katerem mestu bodo eksplodirale naše bombe, toda te bombe bodo eksplodirale in naznanile naše nastope. Vstaši ne bodo kolebali. Kralj Aleksander je bil že opomnjen in on lahko resno računa, da bomo mi svoje pretnje uresničili. Potrebno je samo, da naš voditelj Pavelič da znak in mi bomo stopili v akcijo.«
V začelku septembra letos je ta listič objavil prav tako z debelimi črkami tudi sporočilo, s katerim se kralj Aleksander in vsa jugoslovanska vlada obsoja na smrt. Urednik lista je temu jx>-ročilu dodal tudi besede, s katerimi naproša dr. Paveliča, naj izda čimprej signal za atentate. Po tako drznem in izzivalnem pisanju »Nezavisnosli« so nemške oblasti prepovedale nadaljnje izhajanje tega lističa, teroristi pa, ki so se zbirali okoli njega, so pobegnvr iz Berlina. Berlinska policija je takoj uvedla strogo preiskavo in ugotovila, da so vsi člani uredništva »Nezavisnosti« in ostali teroristi stanovali v eni hiši v Berlinu. Potrdilo za plačano najemnino v tej hiši pa se glasi na ime dr. Paveliča.
Ponarejevalci potnih listov
Varšava. 24. okt. TG. Varšavska policija je odkrila tajno organizacijo ponarejevalcev potnih listov. Ponarejevalci so predvsem delovali na Poljskem in v državah, ki ležijo na progah Poljska— Hamburg in Poljska—Trst. Policija ie aretirala danes že sto oseb. Vodja jvonarejevalne tolpe Szyf-man je dobil živčni napad in je nocoj umrl. Preiskava traja dalje.
Interpelacija v Marseilleu
Pariz, 24 ,okt. c. Pariški poslanec Domange je poslal pismo predsedniku vlade DVjumcrgueu, v katerem mn sporoča, da ga bo ob začetku zn.se-par Ma
Boj nemških pretestantov
„S policijsko silo nas hočete razgnati!"
Berlin, 24. akt. TG. Po pouličnih izgredih, ki jih je v Monakovem povzročila ncinškn policija, ki je nasilno razganjala »protestantske razkol-nike predsednika Koclia« (o tem je »Slovenec« že poročal) s«? je tukaj zbral zbor pravoverne nemške protestantske cerkve, ki je'sprejeli in po vsej državi razglasil sledeči proglas:
»S policijsko silo je državna cerkvena oblast rnzgnafa kurheSKo, vviirtcmberško in bavarsko cerkveno vodstvo. S tem je notranji razkol protestantske cerkve, ki traja žc od poletju 1935, dosegel svoj višek. To nas je naj>otilo, da slovesno izjavimo sledeče: Odklanjamo državno cerkveno vodstvo. Za nas ta oblust ne obstoja več. Mi sklicujemo za.vodstvo prave protestantske eerkve veliko vsenemško zborovanje »brat-
skega sveta«, ki naj izvoli iz svoje srede novo vodstvo, ki edino bo za nas merodajno.«
Predsednik Koch je izdal nadalje nalog, da naj porabijo pastorji zasebne hiše za molilnic.e, če bi jih držuvna cerkvena oblast zopet s policijo ovirala, da bi se posluževali svojih lastnih cerkva, in da naj se povsod ustanovijo posebni fondi, ki bodo zbirali prispevke za vzdrževanje pastorjev in za cerkvene potrebščine.
Berlin, 24. okt. b. Nemški državni predsednik Hitler bo sprejel jutri v posebno avdijenco državnega škofa Miillerja in vse deželne škofe. To se smatra kot demonstracija proti cerkveni opoziciji ! in kot povdarek, da državni predsednik in vlada 1 stojita za državno cerkvijo.
Preosnova francoske astave
Kakšno stališče zavzame svobodomiselna radikalna stranka
Pariz, 24. okt. c. Jutri se začne kongres radi-kalno-social:stične stranke v Nantesu. Danes se je v Parizu sestalo predsedstvo te stranke, ki je sedaj poslednjič razpravljalo, kako bo tekla razprava o Doumergueovem načrtu reforme francoske ustave. Kolikor se da dosedaj ugotoviti, je prav gotovo, da radikalno-socialistična stranka iz vprašanja reforme francoske ustave ne bo delala težav načelne narave. Stranka se čuti še toliko slabotna zaradi škandalov, ki so zadeli najbolj njene voditelje, da nikakor ni sposobna zavzeti kakršnokoli samostojno stališče, ki bi bilo nasprotno Doumergueu in njegovi politiki
Glavno poročilo o notranjem političnem položaju bo podal bivši finančni minister Georges Bon-net. Izjavil se bo za nadaljevanje celotne vladne koalicije, ki ji načeljuje Doumergue. Takoj nato se bo začela debata o reformi ustave, ki jo bo
otvoril z izčrpnim referatom poslanec Cornut. Ta bo sicer priznal potrebo, da se sestane narodno predstavništvo v Versaiilesu, vendar pa se bo odločno izjavil proti pravici, ki bi jo imel predsednik vlade, da bi razpustil parlament. Stranka se bo tudi izjavila proti takozvanemu statutu državnega uradništva, ki je bil sprejet v Doumergueov načrt posebno zaradi tega, ker se je državno uradniitvo v zadnjih aferah tako zelo izpostavljalo. Radikalno-socialistična stranka je mnenja, da bi bil ta statut proti načelom republikanske svobode. Pač pa pri-zava stranka pravico širokih pooblastil, ki naj pripadejo predsedniku vlade z ozirom na izvajanje proračuna in državne finančne polilike.
Chautemps je poročal na današnji seji predj sedstva, da se je danes sestal z državnim ministrom Herrlotom, ki mu pa ni maral nič povedati o svojem stališču glede reforme francoske astave.
Zakon O strankah na Češkoslovaškem
Praga, 24. okt. b. Vlada je sklenila predložiti parlamentu zakon o strankah, po katerem bo vlada lahko ustavila delovanje političnih strank in jih po potrebi tudi razpustila. Stranke bodo registrirane in bodo le kot take lahko sodelovale pri volitvah. Predpogoj za registracijo kakšne stranke pa je priznanje češkoslovaške države in republikanske državne oblike. Po tem zakonskem predlogu komunisti ne bodo mogli sodelovati pri bodočih volitvah, ker so proti demokratski državni ureditvi, njih nesodelovanje pri volitvah pa bo povečalo
Osebne vesti
Split, 24. okt. b. Jerko Bonačič je prejel snoči dekret albanske vlade, da je postavljen za albanskega konzula.
Belgrad, 24. okt. m. Postavljeni so: za zvali ičn i ka pri okrajnem sodišču v Brežicah Ana Poček, za sluge pri okr. sodišču v Črnomlju Kari Samec, pri okr. sodišču v Vel. Laščah Josip Zadnik, za dnevničarje pri okr. sodišču v Ljubljani Eraa šemrov in pri okr. sodišču v Murski Soboti Ernest Bolka. Na okr. sodišče v Gornjem Milanovcu je prestavljen iz Mosturja za saa reši no 111. skupine, 2. stopnje Franjo Jakopič.
Premeščeni so: v glavno carinarnicos v Za-
gteb carinski kontrolor VII. skupine Franjo Ur-as iz Suboticc, Radovan Vučetič iz Dravograda ter Miloš Vojvodič in Aleksander Burmazovič iz
socialistično stranko, vsled česar bo potrebno, da se najde nekak izhod. — Z drugim zakonom se bo izvršila volivna reforma na ta način, da bo odrejen državni kvorum, to se pravi, da nobena stranka ne bo mogla biti zastopana v parlamentu in senatu, če ne doseže z zakonom določenega števila glasov. Zaradi tega so se med skrajnim desničarskimi strankami že pričela pogajanja za ustanovil tev skupnega bloka, ki bi enotno nastopal pri prihodnjih volitvah.
Ljubljane, v glavno carinarnico v Ljubljano ca*
rinski kontrolor VIL skupine Urh Steindl in Gjevgjelije in Avgust Bornot iz Zagreiba, v glavno carinarnico v Maribor carinski kontrolor VIL skupine Čedomir Milevsnič iz Zagreba, Ivan Koren iz Dubrovnika in Drago Banič iz Ljubljane, v glavno carinarnico v Novi Sad Vukošin Radulovič iz Maribora, v carinarnico I. razreda v Biogrnd na moru Dragotin Kramar, carinski kontrolor VIL skupine, iz Šibenika, v carinarnico I. razreda v Dravograd Derviš Knhvečič iz_ Maribora, v carinarnico I. razreda v Gjevgje-liji Josip Bizjak iz Zagreba, v carinarnico I. razreda na Krk za upravnika carinarnice Fran Pe-kar iz Zagreba.
Dunajska vremenska napoved: Mirno jesensko vreme. Lahno oblačno, v višinah jasno.
Po rdeči revoluciji v Španiji
Grozodejstva marksistov
' tata v Marseillu.
Kakor poroča španska vlada in časopisje, se je redui vojski posrečilo udušiti krvavo revolucijo, ki so jo pod vodstvom znanega revolucionarnega marksista Larga Cabaliera dvignili komunisti in pa socialistični sindikalisti. Kakor znano, so španski marksisti
Sri zadnjih svobodnih državnozborskih vo-tvah strahovito propadli. Katoliško špansko ljudstvo je bilo sito socialističnega terorizma in njihovih socialnih obljub, od katerih marksisti kljub neomejeni oblasti, ki so jo imeli v državi, niso nikdar prišli k dejanskim socialnim reformam, ampak je bila njihova edina skrb preganjanje vere in požiganje cerkva ter samostanov. Zato so iz volitev odnesli komaj nekaj razbitin svoje preje tako mogočne stranke. Z danim položajem pa so marksisti nikakor ne morejo sprijazniti. Marksisti, ki imajo taktiko, da se povsod, kjer niso na oblasti, proglašajo kot največji borci za državljanske svoboščine in ljudsko demokracijo, v Španiji nikakor nočejo spoštovati ljudske volje, ki se je pri svobodnih volitvah v tako ogromni večini izreklo proti njim. Nasprotno: od svojega velikega poraza dalje neprestano poskušajo revolucijo za revolucijo in nasilen prevrat, in sicer s pomočjo denarja, ki ga jim bogato pošilja sovjetska komunistična internacionala. Dan za dnem beremo o atentatih in umorih, ki jih povzročajo sovjetski plačanci, ki bi hoteli uvesti krvavo diktaturo nad veliko ;«', večino španskega ljudstva.
»Delavska Politika«, glasilo naših obmejnih komuno-marksistov, je sedaj z veliko vnemo vzela v zaščito to plačane atentatorje in upornike v Španiji, in vso stvar po svojem 80 let starem receptu skuša prikazati kot borbo med proletarijatom in — klcrika-lizmom, ali še bolje: med črno klerikalno reakcijo, inkvizicijo, suženjstvom in pogumnimi borci za republiko in človečansko bratstvo. »Delavska Politika« pri tem zelo debelo špekulira na nepoučenost svojega čita-teljstva, o katerem predpostavijo, da sploh ničesar ne vedo o razmerah v Španiji in ničesar drugega ne čitajo, razen kar jim ser-vira mariborski marksistični listič. V resnici pa delavstvo, ki zasleduje politično gibanje izven naše države, prav dobro ve (mnogo bolje kot v uredništvu »D. P.«), da se v Španiji borba ne vrši zn in proti republiki, ker so vše odločujoče španske stranke republikanske. tudi Gil Rohlesova katoliška skupina, temveč da gve boj zakonite oblasti proti revolucionarnim marksistom in anarhistom, ki bi s svojimi oboroženimi tolpami hotele ustrahovati večino naroda in ga podjarmiti pod svoj terorizem.
Še posebej pa si je »D. P.« gladko izmislila, da gre v Španiji za borbo proletari-jata. Delavno ljudstvo, ki mora samo mnogo trpeti v življenju, ni nikdar in nikjer krvoločno in spoštuje življenje in delo slehernega človeka. Cisto drugih ciljev in drugega mišljenja pa so razni od Moskve plačani agenti, katei*im niso dovolj potoki krvi nedolžnih ljudi, ki so jih prelili v Rusiji in skušajo še po drugih državah vprizarjati enake pokolje. Isto so storili tudi v ŠpanijL »El Debate« poroča, da je v Asturiji v času, ko so jo_ imeli zasedeno uporniki, bilo ma-sakriranih na stotine popolnoma nedolžnih in neoboroženih ljudi, od teh je bilo umorjenih samo v enem kraju, v Sami 110. Isti list poroča naravnost o strašnih grozodejstvih, ki so jih uganjali anarhisti zlasti nad duhovniki, redovniki in redovnicami. P. Jose Villanueva, ravnatelj katoliškega semenišča, je bil mučen na grozen način: polili so njegovo obleko s petrolejem in živega sežgali. Nekega drugega duhovnika so slekli, ga v neki mesnici nataknili na železen kavelj, ki mu je predrl grlo, k nogam pa so mu dali napis: Svinjsko meso naprodaj! Tretjega duhovnika so razsekali na kose ln ga v isti mesnici izpostavili kot meso naprodaj. Prav tako so anarhisti z dinamitom pognali v zrak dva dekliška zavoda. V neki drugi vasi so revolucionarji prisilili duhovnika, da moli pogrebne molitve nad jamo, v katero so zmetali več ubitih gardistov. Šo proden so molitve bile končane, se je duhovnik sam zgrudil v jamo, ubit od dveh strelov...
Vsa ta grozodejstva razodevajo sadizem, ki je nezaslišan in Iri ga, mislimo, tudi mariborska »Delavska Politika« ne bo istovetila s kako borbo proletarijata za svoje delavske pravice. Pač pa so dokaz za nekaj čisto drugega: kakor povsod na svetu, tako gre tudi voditeljem španskih marksistov ne toliko za delavske interese, kakor v prvi vrsti za borbo proti veri in Cerkvi, ki jo z njenim idealističnim svetovnim nazorom smatrajo za glavno oviro, da človek ne po-stane topa, izmehanizirnna in izmaterijali-zirana žival in s tem voljno orodje v rokah marksističnih diktatorjev.
Pariz, 24. okt. AA. Tz Madrida poročajo, dn se položaj v Asturiji popravlja, V Oviedn so vojaške obln.sti dovolile prebivalstvu, ds sine ostati na ulicah do 22. ure. Glavno središče vstaje je bilo v Mijercsn, kjer se jo upornikom posrečilo organizirati pravo tovarno za izdelovanje bomb. Ko so vstajo udušili, je bilo posebno veliko žrtov zaradi bombardiranja iz vojaških letaL
Novi ministri Uzunoviceve vtade
General Peter Živkovič
V	novo Uzunovičevo vlado so, kakor emo poročali že v drugi izdaji torkove številke, vstopili trije bivši ministrski predsedniki in sicer general Peter Živkovič, dr. Voja Marinkovič in dr. Milan Srskič.
V	tej vladi so ostali vsi ministri prejšnje vlade razen vojnega ministra generala Milovano-viča, na čigar mesto je stopil general Živkovič. Člani sedanje vlade so torej sledeči: Nikola Uzu-novič, predsednik, general Peter Živkovič, minister za vojno in mornarico, dr. Voja Marinkovič, min. brez portfelja, dr. Milan Srskič, min. brez port-felja, dr. Kojič Dragotin, min. za kmetijstvo, Boža Maksimovič, min. pravde, Grga Angjelinovič, min. za fizično vzgojo naroda, Jurij Demetrovič, min. za trgovino in industrijo, dr. Milorad Gjorgjevič, min. za finance, dr. Stjepan Srkulj, min. za javne zgradbe, Bogoljub Jevtič, min. za zunanje zadeve, Zivojin Lazic, min. za notranje zadeve, dr. Franc Novak, min. za soc. politiko in narodno zdravje, dr. Milan Ulmanski, min. za gozdove in rudnike, Ognjen Kuzmanovič, min. za promet, Uija Šumen-kovič, minister za prosveto.
Dr. Voja Marinkovič
Dr. Milan Srskič
Letina v Slovenski Krajini
Izredna vročina, ki je vladala skoraj ves september. je povzročila, da so dozoreli in so pospravljeni skoraj vsi poljski pridelki, tako, da lahko dobimo že splošen pregled čez vso letino celega leta v ravninskem delu Slovenske krajine, to je na Ravenskem in Dolinskem; Goričko skoraj itak ne pride v poštev, ker je pasivno.
Vreme v tekočem letu je bilo zelo raznolično od zadnjih let in ž njim vred seveda letina, ki je v prvi vrsti odvisna od vremena. Snega ni bilo veliko in ko je ta skopnel, ni zemlja dobila skoraj vso pomlad nobene vlage. Spomladanskega deževja torej sploh ni bilo, kar je imelo neizogibne posledice. Ozimine, ki so bile že itak poškodovane od zime in mišje nadlege, so rasle in zorele v suši, ter dosegle komaj polovico normalne letine. Pridelek je bil tako slab, da ne bo zadoščal niti za seme in prehrano do prihodnje žetve, da o prodaji niti ne govorimo. Sreča je še, da je mnogim kmetom preostalo precej lanske slame, da bo vsaj nastelje dovolj. Sorazmerno so dale ozimine komaj polovico ianskeg-a pridelka; pšenica n. pr. 3 do 4 cente na oral srednje dobre zemlje! Nič boljše ni bilo s senom; raslo je v suši in ko je prišlo prvo deževje, sredi maja, je bilo že zrelo ter godno za košnjo, torej se ni izplačalo čakati; tako da so začeli kositi že v drugi polovici maja, dočim je v navadi »Vidova« košnja.
Takoj po prvem deževju se je pa obrnilo na bolje. V večjih in manjših presledkih je deževalo do septembra, vedno toliko, da ni bilo občntnejše suše, dežja pa nič preveč! Vse jarine, oziroma oko-pavine, ki začnejo pozneje rasti, so več ali manj
V spomin
f Franu Pototscknigu
Slovenj gradeč, 24. oktobra.
Danes smo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališču g. Franca Pototschniga, tovarnarja iz Slovenj-gradca. Pokojnik je bil veletovarnar za usnje in posestnik. Izdelki njegove tovarne za usnje so bili cenjeni daleč, tudi v inozemstvu. Za časa velikega požara, ki je uničil 1. 1903. skoro pol mesta, ie bil pokojnik mestni župan in je mnogo napravil za povzdigo mesta. Bil
Ie tudi zaslužen za mestno elektrarno. Zadnje čase e premagal gospodarske težave v svojem podjetju n mu je šlo prav dobro. Pred 14 dnevi se je s soprogo podal k morju na počitek. Mudil se je na Rabu, nazaj grede ga je pa na Sušaku obšla srčna slabost, ki mu ie pretrgala življenje Pokojnik je bil star 71 let. — Njegovo truplo so prepeljali domov, danes so mu pa prijatelji in sorodniki napravili tako veličasten pogreb, kot se je spodobilo za takega moža. Pogreba se je udeležila vsa mestna in okoliška duhovščina, uradništvo, g. mestni župan in velika množica, ki je objokovala nepričakovano smrt dobrega moža. Pokojni je bil res mož, ki je iz vere
Pototschnig je bil vzor katoliškega moža. Vsak dan, tudi ob slabem vremenu je bil pri sveti maši in sv. obhajilu. Naravnost ganljivo je bilo videti tega moža, kako je pobožno molil in kako otroško ponižno pristopal k božji mizi. Pa je še čez dan stopil tu pa tam v cerkev pozdravit Boga.
Pokojnik je bil pošten in socialno čuteč tovarnar. Raje je žrtvoval svoje delo in zaslužek, kot bi bil napravil najmanjšo krivico svojemu zadnjemu delavcu. Delavci so ostali pri njem dolge dobe, ker so vedeli, da služijo dobremu gospodarju. In njegovo dobro srce! Ne le pravičnost, tudi ljubezen do bližnjega! Dame, ki so zbirale za božičnico ubogi deci, so dobro vedele, da bodo pri Pototschnigu dobile obuvala za celo vrsto u bonih otrok. Reveži so vedeli, kje bodo gotovo dobili dar, pa še prijazno besedo. In koliko ie dal cerkvi! Za vsako potrebo.
uspele. Krompir in koruzo so nasadili radi zgodnje vročine preje kot navadno, tako, da tu in tam koruza ni vsklila, pa ko je bila za kop, je prišel dež in se je dobro razvijala. Koruza je obrodila bolje kot lani, krompir pa le za malenkost; bil je sicer zelo debel, pa bilo je malo gomoljev v eni gomili. Ponekod so ga miši precej oglodale.
Takoj, ko smo pospravili seno. je bujno rasla otava in po nižjih, vlažnih krajih sojo že čez mesec dni kosili in ponekod še dvakrat. Torei je otava bila obilnejša kakor zadnja leta, ko je skoraj nič ni bilo.
toda velika vročina ji ni ugajala; cvetela je ves čas do jeseni, zrnja pa ima zelo malo. Kar je bilo poznejše. je sicer manjša, pa bolj rodna. S prosom je pa bilo narobe. Zgodnje je bilo rodno, f>oznejše, takozvano »strniščno«, ker se seje za ržjo, pa je bilo slabše.
Najbolj je obrodil letos fižol in buče. Fižol je važno živilo za ljudi in živino in bo zelo prav prišel, buče pa zaradi olja, ki ga pridelujejo iz bučnih semen, ki ga splošno in največ rabijo.
Iz tega vidimo, da so žita obrodila precej slabše, jesenski pridelki pa normalno. Slab pridelek sena je nadomestila otava.
Značilno pa je, da je letos vse dozorelo skoraj mesec prej kot ani. Vzrok je pač zgodnja pomlad in | velika vročina, zato napovedujejo stari ljudje zgod-i njo in hudo zimo.
za poprave, za zvonove. Za zvonove je dal velike vsote nele v mestu, ampak tudi v Starem trgu in na Gradu, kier je bil boter zvonovom. Mnogo dobrot je izkazal svojim delavcem in njihovim družinam. Koliko je pa dal, da ni nihče vedel razen Njega, ki vse poplača!
Ginljiva je bila pokojnikova ljubezen do Ma-■e božje. Zadnje poletje je postavil v svojem ?o-iču nad tovarno lepo gozdno kar>elico Mariji Po-
tere zdiču
močnici. Svoje delo je postavil v varstvo sv. Frančiška Šaleškega in sv. jfaneza Boska. Tem je tudi v novi kapelici jjostavil male kipe in se jim hodil priporočat večkrat na dan.
Ko stojimo ob grobu tako dobrega vzor-moža, moramo Boga prositi za njegov dušni blagor. Naj mu nebeški Plačnik plača vse dobro, izkazano cerkvam in ubožcem, posebno še delavcem. Težko prizadeti družini naše globoko sožalje! Bog daj dosti takih mož!
Češkoslovaški državni praznik
Ali Vam je znana NIVEA šola za telesno vzgojo?
Biti lena, biti vitka in ravna korakati veselo in razpoloženo, z lahkim korakom, sveže in elastično — to je želja nas vseh Tu vam pomore N'vea-fcola za vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih vežb, ki jih lahko vsakdo izvede Te poživljajo telo, ustvarjajo veselje do življenja in radosten telesni občutek. — Ta prospekt lahko dobite v lenarnah, droge-riiflh in parfumerijah ali pri ivrdki:
JUGOSL. P. BE1GRSD0RF & Co. d. s. o. j., Maribor — Gregorčičeva ulica šter. 24.
Lepa in vitka V| IVE A* šo,a
za telesno vzgojo.
Beda šolskih otrok v Ljubljani
Ljubljana. okt.
Razne socialne akcije in pomoči, ki so včasih marljivo delovale v Ljubljani in mogle sem in tja pokazati tudi na vidne uspehe, se zdi, da so kar nekako ponehale in da so marljivi odborniki in odbornice opešali v svojem delu. Sedaj, tik pred začetkom zime, moremo ugotoviti le dve izjemi, katerim socialna pomoe ni zgolj moda in trenutno opravilo, temveč dolžnost in pa radevoljno prevzeto breme. Prvič moramo izreči mestni občini čast, da svojih socialnih postavk v proračunu za to ni znižala, dasi bi bilo želeti, da bi jih celo povišala, ker raste potreba od dne do dne, drugič pa moramo priznati krščanskim dobrodelnim organizacijam, zlasti Vincenci.ievi in Elizabetni družbi, da delujejo z isto vnemo, kakor prej, dasi seveda ne razpolagajo z obilnimi sredstvi.
Lani, še bolj pa predlanskim je na pr. Rdeči križ napravil veliko nabiralno akcijo za obleko revnim ljubljanskim prebivalcem. Lanska in predlanska akcija sta povsem dobro uspeli, zakaj je letos ni bilo, je težko reči. Prebivalstvo bi nedvomno še vedno kaj
Podpisana Jugoslovansko - češkoslovaška liga v Ljubljani si dovoljuje svojemu članstvu in vsej jugoslovanski javnosti sporočiti, da je v sporazumu z upravo Narodnega gledališča sklenila, da letos na dan proslave češkoslovaškega narodnega in državnega praznika dne 28. okt. t. 1. ne priredi javne proslave v gledališču vsled globoke žalosti radi mučeniške smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Obenem izraža podpisana JČL svojo toplo željo in trdno prepričanje, da se bo kot vsako leto, posebno tudi letos vsa naša jugoslovanska javnost, v bratski ljubezni in zvestobi spominjala tega največjega narodnega in državnega praznika bratske republike češkoslovaške in bratskega češkoslovaškega naroda, ki je v teh turobnih dneh spontano in bratsko z nami sočustvoval.
Končno javlja JČL, da bo v proslavo tega praznika predsednik JČL v Ljubljani g. dr. Egon Starč govoril o temi »Viteški kralj Aleksander I. Zcdinitelj in slovanstvo« dne 27. okt. t. 1. ob 19.40 zvečer v ljubljanskem radiju, na kar jiosebno ojKizar.inmo. — Jugoslov.-češkoslovaška liga v Ljubljani.
— Pri odebelelnsli vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frani Josetove« grenčice tako delovnnje črevesa tn dela telo vitko.
Monogram Nj. Vel. kralja Petra II. na kokardah voj. čepic. Slika predstavlja trikratno povečavo monograma. Zameujava monogramov se mora izvršiti po naredbi ministra vojske in mornarice v najkrajšem času.
Naš preprosti človek in kralj
Pridem v ponedeljek, na uršulski sejem, v Mohorjevo knjigarno v Celju. Ko mi gospodična zavija kupljene reči, vstopi počasi majhen, kakor zemlja star možiček, zelo borno oblečen. T- bo prosil miloščino, sem mislil. Pa ni. Nekaj časa se molče ogleduje po trgovini. Pa pravi najmlajši gospodični tiho in zelo skrivnostno: »Pa nimate še podobic novega kralja?« Gospodična j.'i je nekaj trenutkov kar začudeno gledala, menda mislila, da ga ni prav razumela. Pa vpraša: »Kaj bi radi ,oče?« — »Novega kralja«, pravi očanec. »Ne«, nimamo ga še. Kaj pa bi s tako podobico, oče?« — »Dal bi ga v okvir in ga na steno obesil«, razklada mož in nam s suho roko kaže, kako bi ga na steno obesil. »Oj, oče, to je pa iepo,« se ga kar veseli gospodična. »f>^oda, da ga še nimamo.« »Pa bodo vendar postavili novega kralja, Peterčka««, skrbi očanca. »Seveda bodo. A kako, da se tako skrbite za novega kralja?« — »Saj znam brati,« pravi mož skromno in vendar nekako veselo. »Sem vse bral o rajnem kralju in o Peterčku, siromaku. V štirih tednih bom 84 let star, pa še vidim brati.« — Škoda, mudilo se mi je, a tako rad bi še poslušal tega preprostega našega človeka. — Se Vam ne zdi, gospod urednik, da ta kmetič s svojo naravno ljubeznijo do kralja osramoti dolgo vrst okričavih hu.ra-patriotov?
Prosjak in tat iz navade pred sodniki
Ljubljana, 24. okt Mali senat. Prišel je pred sodnike še de-lazmožen, 47-leten človek male postave. Rubrika poklic: prosjak brez poklica. Kazenski list :tat iz navade in vlačugar. Je to Janez Trobec, doma iz Zavrtca, Julijska Beneči.ia, pristojen v občino Zminec pri Škofji Loki. Ukradel je posestniku Gašparju Peeniku v Goste čem pri Škofji Loki par čevljev, vrednih 150 Din in jih prodal za 70 Din. Predsednik: »Ste ukradli?« »Sem!« Predsednik: »Trobec Janez je nepoboljšljiv tat in berač. Kjer kaj sreča, se ga takoj prime.« V kazenskem listu je od 1. 1909. zaznamovanih nebroj malih tatvin in kazni. Zaradi požiga je bil kaznovan na 8 let joče. Predsednik: »Zakaj ste zažgali?« »Takrat sem bil po neumnosti notri. Nisem imel prič.« Predsednik: »Osem let je dal mir, nato zojiet kazni.« Zaradi tatvine je dobil 2 leti in pol jeee. Tudi miroval, nato pa zopet začel. Predsednik: »Za delo ste še sposobni!« Obtoženec: »Boni delal, gospod, samo izpustite me.« Sodba: »Zaradi tatvine čevljev 6 mesecev strogega zapora! Dve leti izgube častnih državljanskih pravic. Predsednik: »Čez zimo boste preskrbljeni! Ste zadovoljni s sodbo? Janez ob izhodu iz dvorane: »Pa kako, gospod!«
prispevalo za reveže, toda letos Rdeči križ ni napravil te akcije. Prizadeti bodo najbolj revni, od katerih so mnogi računali, da dobe tudi letos za zimo najbolj potrebno obleko ali vsaj obutev.
V veliki bedi pa so še jxisebno šolski otroci. Prejšnja lota je na pr. šolska poliklinika dajala revnim šolskim otrokom v zimskih mesecih mlečni zajtrk. Letos te podpore ne bo, ker zmore šolska poliklinika le nekaj skromnih prihrankov iz lanskega leta in tako prejema sedaj ena šola, namreč mo-ščanska, po 30 litrov mleka dnevno, kar bo trajalo 4 mesece. Najbolj revnim otrokom po drugih šolah je mestna občina sicer kupila šolske knjige in celo nekaj obleke, izostale pa so vse druge podpore, zlasti pa mleko, ki je tako zelo potrebno mladini. Umevno je, da so poleg starejših revežev letošnjo zimo najbolj razočarani otroci. Mleko za zajtrk, kos toplega perila, kakšna druga majhna podpora, to res ni luksuz in javnost bi že morala poskrbeti vsaj toliko, da dobi revna mladina tisto, česar najbolj potrebuje. Ako je to zmogla v času najhujšo krizo, bo zmogla tudi sedaj, ko pravijo, da se splošna konjunktura boljša...
Nova cesta iz Mokronoga na kolodvor
Mokronog, oktobra.
Dolgo časa so govorili in premišljevali, ali bi ovinek pri »Jurčku« zravnali ali ne. Se pred vojsko so merili, ostalo je pa pri tem. Sedaj se pa stvar uresničuje. Ovinek pri Jurčku je zelo hud, saj naenkrat zavije, ker potok ne da prostora. Za navadne vozove je bilo sitno, še bolj za avtomobile, vozovi z dolgim lesom pa skoro niso mogli pasirati. No, sedaj bo pot šla drugje. Pod Martinjo vasjo se novoumerjena cesta loči od stare. Dosedaj so izdelali dva železobetonska mosta; eden je pri GregoriČku in bo dal odtok stari Mirni, drugi je pod vasjo. Stara Mirna pri GregoriČku je bila zasuta s cesto, le skozi majhno cev pod cesto je odtekala voda, kar je bilo nezadostno. Sedaj bo lep most dal dosti prostora narasli stari Mirni. Vsa novo projektirana cesta bo dolga okoli 310 metrov, Cesta bo šla po zelo močvirni zemlji, kjer so ob deževju zbere celo jezero. Tja pridere vsa voda iz Pugleda, izpod trebelskih vrhov, iz Ribjeka in Slepčeka, tako, da je kaj kmalu pri Jurčku jezero. Stari most pri Jurčku ne more požirati sproti vse vode, ki zastaja, narašča, udari čez cesto in pretrga vsako zvezo s kolodvorom. Od začetka, ko je voda še majhna, že prebredejo konji z vozovi, ko pa voda naraste, je vsak promet smrtno nevaren. Je sicer slab čoln, s katerim za bele dinarčke prepe-Ijavajo dečki popotnike, pa tudi ni varno, marsikateri se je že vrnil, ko je videl staro Skalijo na vodi. Da, celo v cizah, enokolnicali, so podjetni dečki prevažali ljudi, bilo je veliko smeha.
Za cesto bo treba napraviti nasip, ki bo skoro pol metra višji od stare ceste. Treba bo napeljati skoro 4000 kubičnih metrov materiala. Kje ga bodo vzeli, še sami ne vedo. Eni pravijo, da ga bodo skopali v vasi sami in po tračnicah v dolino spuščali polne vagončke, drugi pa pravijo, da 6e bo v bližini posestnika Kralja kopalo. Naj bo že, kakor hoče, le to si usojamo pripomniti, naj se denejo v na6ip vsaj na štirih mestih velike cementne cevi, skozi katere bo odtekala voda, sicer bo izpodkopala še novo cesto. Toplo pozdravljamo to delo, saj bo koristno voznikom, koristno pa tudi brezposelnim.
Mostova sta že izgotovljena, kdaj začno z nasipom, ni znano, ker mora priti najprej denar, potem bodo pa zapeli krampi, zahrešČale lopate, slišalo se bo hi in hot, potem vas pa povabimo vse v Mokronog, da pogledate delo, odobrite in če bo preveč suho, malo zalijete.
Krvav incident na velesejma
Ljubljana, 24. okt.
Kronika je letos prvič zapisala z velesejma, da je bil tam hujši tepež, ko bi mizarski mojster Andolšek iz Ribnice kmalu postal žrtev. S. o. s. g. Ivan Kralj je danes kot predsednik malega senata vodil obravnavo, katere predmet je bil krvavi Incident na veseličnem prostoru velesejma, ko so se 5. septembra po noči stepli mnogi plesalci. Zaradi težke telesne poškodbe se je danes zagovarjal 28-letni lastnik vrtiljaka, poprej natakar Janez Križaj. Obdolžen je bil, da je v tepežnem vrvežu z nožem sunil Lojzeta Andolška v prša ter je bila rana smrtno-nevarna. Predsednik: »Križaj, povejte, če so čutite krivega!« Obtoženec odločno: »Ne morem biti kriv. Ga nisem z nožem; To, kar priče govore, je nemogoče in laž. Komaj sem do njega prišel, pa so ga drugi tepli. Neumnost sem storil, ko sem' šel zraven. Ženske so vpile: »Ubili so ga!« Predsednik: »Neumno je bilo, ko ste k njemu skočili. Ste mu sploh kaj storili?« Obtoženec: »Nc rečem, da ga nisem udaril, z nožem pa ne.« Predsednik: »Priča Marolt pravi, da ste ga sunili z nožem. Zakaj ste ga?« Obtoženec: »Sploh nisem imel nič od tega. Z njim nisem nič imel.« Predsednik: »Hoteli ste pač pomagati! Če enega več ljudi tepe, pridejo še drugi, češ: Nič se mi ne more zgoditi, ga bom pa še jaz.«
Priča Marolt, Andolškov tovariš, .ie vztrajal pri tem, da je obtožence edini sunil Andolška z nožem v prstu Bila sta sama in Andolšek jc zaklical po sunku: »Jezas! Kri!« Zgrudil so jc na tla. »Obtoženec jo zanikal in pripomnil, da ni imel na sebi pumparc, kakor pravi priča. Imel pa jo sviter, ki ga priča spozna. Stražnik G rdel j Lojze je potrdil, da je imel obtoženec okrvavljeno desno roko. Natančno je na stražnici pogledal, č« ima na dlani kako rano. Je ni imel. Skril se je v stran in si brisal roke. Upiral se jo aretaciji. .	t
Razprava je bila preložena, ker je treba zaslišati še nekatere priče, med njimi »oškodovanca Lojzeta Ajidoliška.
Važen preobrat pri kuhanju fižola
Vsakdo ve, da je fižol zelo važen za našo prehrano, tako na deželi, kakor tudi v tnestu. Pripravi se lahko na različne načine, v solati, v juhi, v omaki, zabeljen, poleg kislega zelja ali repe, kakor tudi stlačen (pirč). Marsikdo se pritožuje, da bi rad jedel fižol, da ga pa ne sme jesti, ker mu dela težave; zlasti je to pri ljudeh, ki imajo sedeč poklic, ali pa imajo sploh slab želodec. s
Pri vseh stročnicah je zunanja koža zrna tisti faktor, ki dela težave, ker tudi zdrav želodcc te kože ne more prebaviti. Ljudje, ki se mnogo gibljejo pri težkem delu in imajo zdrave želodce, prenesejo fižol brez večje škcde, drugim ga pa zdravniki v splošnem odsvetujejo.
Velik nedostatek je pri kuhanju fižola tudi dejstvo, da se mora približno tri ure kuhati in ko postane starejši, ga moraš vrhutega pred kuhanjem se namakati. Vzrok temu je samo vrhnja koža zrna. Temu se odpomore, če se ta vrhnja koža zrna v surovem stanju odstrani in fižol je brez namakanja v yK ure kuhan. Tak oluščen fižol se enako da pripraviti na vse zgoraj navedene načine, ima pa to prednost, da ga tudi ljudje s slabim želodcem lahko jedo brez vsakih slabih posledic.
Da se dosedaj ni uporabljal oluščen fižol, ie vzrok v tem, da nismo imeli stroja, ki bi s fižola odstranil to škodljivo, težko prebavljivo kožo. Po mnogem trudu se je posrečilo našemu domačemu strojnemu tehniku g. I. H. izdelati stroj, ki poleg ječmena, graha itd., olušči tudi fižol tako, da vrhnjo kožo popolnoma odstrani in ostane samo jedro. Konstrukcija stroja je popolnoma svoje- ; vrstna in nova ter deluje brezhibno, vendar nas . ne zanima toliko stroj, kakor njegov izdelek, ki je
pravite ?
V Nemčiji Hitler	dobro po-
metajo in so ie marsikatero staro napako korenito odpravili iz javnega življenja. Res je sicer, da so odpravili tudi marsikaj, kar se je vsaj nam zdelo dobro in koristno, ampak na svetu je že tako, da plevice ne pulijo samo plevela, ampak s plevelom vred izpulijo včasi tudi kakšno biljko prosa.
Na nekaj prav pametnega pa so prišli sedaj nemški narodno-socialistični učitelji, ki zahtevajo v tvojem glasilu, naj vlada ustanovi poseben urad za čiščenje nemškega jezika. Ta urad naj bi dobil dalekosežna pooblastila za iztrebljanje vseh nepotrebnih tujk iz nemškega uradnega, trgovskega in znanstvenega jezika. Ta urad naj bi imel ludi pravico nalagali za rabo tujk poseben davek, kajti — lako piše učiteljsko glasilo — drugače »učenja-karskega napuha<r ne bo nikdar mogoče stretil
Kaj pravile, g. urednik: ali ne bi bil lak predlog umesten tudi pri nas? Le vzemite v roke kakšen naš časopis, zlasti »znanstven*, pa boste videli čuda! Tam tujk kar mrgoli in , bi lahko nastavila z dekretom vse brezposelne inte-ligente za diurniste, samo da bi šteli tujke —- pa oprostite, da je ludi meni ušlo nekaj nepotrebnih lujk... Državna blagajna bi se polnila, kakor se ni še nikdar. Reveži bi bili samo učenjaki, pa ne vsi, ampak samo tisti, ki zavijajo svoje znanje ali pa neznanje v nerazumljive tujke, ker mislijo, da drugače nevednim ljudem< ne bodo vlili dovolj spoštovanja do njihove znanosti. Ne vem, kaj boste rekli vi, ampak jaz sem za ustanovitev takega urada, ker upam, da bom tam postal vsaj dnevni-čar, če ne ravnatelj ali pa mogoče celo direktor...
Sem in tja po Zagrebu
Svetega Roka bomo končno !e dočakali. Tako je sporočil župni ufad Svetega Blaža, ki vodi popravila, da se bo 28. okt. služba božja spet v redu pričela. V nedeljo torej bomo videli, kako je cerkvica spremenila svoje obličje.
Poslednji sneg, ki je pozdravil tudi Zagreb, jiolomil mnogo drevja, potrgal telefone, da že teden dni čakamo "popravila — grdo je napravil sneg s telefonom, ker je potrgal skoro vse žice — ta sneg nam je sicer prinesel spet lef>e dneve, a prinesel je 'udi mraz, da je brez peči kar neprijetno. Tako zgodnjega snega že dolgo ne pomni Zagreb.
Koledar
Četrtek, 25. oktobra; Kriznat in Darija, mučen ca; Krispin.
Osebne vesli
= Promocija. Jutri, dne 26. t. m. ob 12 bo promoviran na univerzi kralja Aleksandra I. za doktorja prava g. Konrad B le je c iz Ljubljane. Iskreno čestitamo!
— Iz vojaške službe. Odrejeni so za arhivarja poveljstva obmejnih čet voj. pisar I. razr. Abraham Kvartler; na službo pri referentu sodstva poveljstva zrakoplovsfva zrakoplovni poročnik Milo-sav Petrič; na službo v poveljstvo travniškega voj.
vsaj za nas nekaj novega na polju splošne prehrane.
Uradna preizkušnja oluščenega in neoluščenega fižola je pokazala, da z luščenjeiti ne zgubi nikakih redilnin snovi, temveč da se njegova hranivost poveča, zmanjša pa se vsebina pepela in se zato prebava ©lajša. Praktične poskušnje naših gospodinjskih šol in raznih gospodinj so potrdile, da je oluščen fižol, čeravno lanski, bil v "A ure enakomerno kuhan, ter da je okus njegov mnogo boljši kakor neoluščenega fižola. •
Poudariti je treba z ekonomičnega stališča prihranek na kurivu, kakor tudi dejstvo, da se pri dolgotrajnem kuhanju fižola razvije v kuhinji mnogo sopare, kar je jx>sebno jjozitni pri zaprtih oknih zelo neprijetno, vsled česar se gospodinje jx»sebno ne navdušujejo za kuhanje fižola. Če bo pa fižo-lova juha kuhana v istem času kakor n. pr. krompirjeva ali kakšna druga, bo gosjx>dinja tudi večkrat za spremembo skuhala fižolovo juho, čije hranivost je neprimerno večja kakor marsikatere druge juhe. Prednost oluščenega fižola je tudi v tem, da ga ni treba precejati (pasirati), kar je precej zamudno in se pri pasiranju z luščinami vrže proč tudi precej fižola.
Brezdvomno je oluščen fižol važna pridobitev za naše gosjjodinje in je verjetno, da se bo udomačil povsod, tudi v tistih hišah, ki fižola doslej iz enega ali drugega zgoraj navedenega vzroka niso kuhale. Kakor smo poučeni, je iz tehničnih razlogov zaenkrat mogoče luščiti le fižolico, dela pa se na tem, da se bodo lahko luščile vse druge vrste fižolov, tako da bodo tudi ljubitelji posebnih vrst fižola prišli na svoj račun.
okrožja za mobilizacijske posle in statistiko p. kap. I. razr. Robert Gros; za vodnika rogatiškega voda drinskega orožniškega polka orož. poročnik Rudolf Čigerl in kot slušatelji v pionirsko-pontonirski odsek nižjega kurza rednega tečaja inženjerske častniške šole inž. kap. II. razr. Lavoslav Masarini, inž. kap. II. razr. Rudolf Romšak, inž. poročnik Ante Skoko ter inž. poročniki Jakob Baloh, Božidar Je-lača in Nikolaj Škoro.
Novi grobovi
+ Na Čatežu ob Savi je uinrla gospa Jeauette M i h e 1 i č roj. Svoboda, vdova po okrajnem sodniku. Pogreb bo v petek ob 9 dopoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Ostale vesti
—	V Zagrebu postavijo spomenik pokojn«mu vladarju. Zagrebški občinski svet je te dni na svoji seji na predlog novega predsednika mes ne občine Erberja soglasno sklenil, da postavi na najlepšem mestu Zagreba veličasten spomenik blago-pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zed ni-telju. V to svrho je obenem sklenil, da se kot prvi obrok iz sredstev mestne občine nakaže vsota 250.000 Din. Na isti seji je zagrebški občinski svet sklenil, da eno najlepših zagrebških ulic prekrsti na ime pokojnega francoskega zunanjega ministra Barthouja.
—	Angleško brodovje zapuSča naše morje. Te dni se je v luki Tivat zadnjikrat zbrala celokupna skup'na angleške sredozemske f lotil je, ki je letos imela vaje v Jadranskem morju. Okrog 30 velikih vojnih ladij je v torek zjutraj dvignilo sidra in odplulo na otok Malto, kjer je oporišče angleške sredozemske mornarice,
— Pri haemeroidah, zaprtju, ranit vi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode
—	Slovenec smrtno ponesrečil v hrvatskem rudniku. V premogovniku Mirna pri Koprivniški bregi se je te dni zgodila v jami nesreča. Pri tem se je smrtno ponesrečil rudar Janez Mastak, doma iz Bukovja v Sloveniji. Zlomila se mu je hrbtenica.
—	Aernklub opozarja vse prijatelje jadralnega letenja na predavanje v radiu, ki ga bo imel nocoj od 18 20 do 18.40 inž. Boris Cijan o »Slovanskem jadralnem letalstvu«.
—	Napad nn žensko. V ljubljansko bolnišnico je prišla 35 letna Elizabeta Hlapnik, gostilničarka s Križa pri Kamniku. Njo je neki moški napadel in jo v prepiru z nožem zabodel v levo stran prsi. K sreči rana zaenkrat ni nevarna. Dogodek preiskujejo orožniki.
'— Zablodila je duševno bolehna 21 letna Marija Nose iz Kolenče vasi 10, Struge, in se potika
nekje med Čušperkom in Ljubljano. Komur bi bilo o nji kaj znanega, ga prosimo, da sporoči očetu Francetu Noee, Kolenča vas 10, Struge. Stroški se povrnejo.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 24. oktobra je objavljen »Pravilnik za izvajanje javnih dele.
—	Če kupiš trup letala, dobil brezplačno motor. Da se poveča zanimanje za letalstvo in poviša število lastnikov letal v naši državi, je osrednji odbor Aero-kluba v Zemunu sklenil, da podeli povsem brezplačno vsaki osebi, ki si nabavi pri domačih tvornicah trup in ogrodje letala, aeroplan-ski motor tipa »Walter« s 120 konjskimi silami, Vsak kandidat za brezplačen motor si naroči pri domačih letalskih tvornicah trup letala, nakar dobi obenem tudi brezplačen motor.
—	Nečloveška pijavka. V kratkem se bo v Zagrebu vršila razprava proti zagrebškemu trgovcu Leonu Fogliardiju, ki ga je državno tožils vo obtožilo 149 slučajev oderuške obresti. V Nikoli-čevi ulici je imel zakotno zastavljalnico in je posojal ljudem denar. Izkoriščal je bedo na najokrut-nejši način in zahteval naravnost astronomske obresti. Kako je ta pijavka drla lji'di, je razvidno iz naslednih nekaj primerov: 5000 Din je posodil na tri mesece za 1500 Din obresti, 5500 Din na tri mesece za 3C00 Din obresti, 950 Din na en mesec za 400 Din obresti, ?03 Din na en mesec za 350 Din obresti itd. Obtožnica navaja 149 takih sli'čaj?v. Pri Fogliardiju so iskali kredit ljudje najrazličnejših stanov. Zanimivo je, da so bili med njimi celo inteligenti.
Lmhlfanshe vesti:

Vaše perilo
perile le s sredsivi, ki mu ne škodujejo. •• To sla JHllbertUS" milo In „PeriOIl" pralni prašek. Naša domača izdelka!
—	Za spomin vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: A. Foerster, Op, 80: Missa pro Defunetis za štiri-glasni moški zbor, Din 8; Ig. Hladnik, Op. 52: Requiem za en glas in orgle, Din 16; Ig. Hladnik, Op. 34: Missa pro Defunctis za triglasni mešani zbor ali za en glas z orglami, Din 10; I. Kokošar, Requiem za en glas in orgle, Din 12; St. Premrl, Requiem za en glas in orgle, Din 20; St. Premrl, Usmili se me Bog za mešani zbor in orgle (novo) Din 4; St. Premrl, Usmili se me Bog (po koralu) za mešani ali enoglasni zbor, 25 par. — Nagrobnice: A. Foerster, Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor, Din 10; L. Hafner, Blagor mu, nagrobnica za moški zbor, Din 1.50; L. Hafner, Dve nagrobnici za moSki zbor (Človek, glej in Jamica tiha), Din t; F. Marolt, Dvajset nagrobnic ža moški zbor (domačih in tujih skladateljev), Din 20.
—	Pri boleznih irca m poapnenju žil nagnjenosti b krvavitvam tn napadih kapi zasiorura »Frani .losefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora
\
Praznik Kristusa Kralla
je takorekoč praznik Katoliške akcije in vseh katuliških organizacij vsega sveta. Katoliška akcija v Ljubljani je nedeljski praznik določila kot dan molitve za srečen uspeh Evharističnega kongresa, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Povabila je potom Škofijskega lista, da pristopijo v nedeljo vsi stanovi v množicah k sv. obhajilu, da bo naša prošnja tem uspešnejša. Za mesto Ljubljana so določene sledeče skupne pobožnosti, ločene po stanovih: Za deško mladino v cerkvi sv. Jožefa bo skupna pobožnost ob 4 popoldne z govorom stolnega vikarja g. Alojzija Košmerlja. Za dekliško mladino bo ista pohožnost v nunski cerkvi w>b 4 popoldne, govori
O Mestni socialnopolitični urad prosi p. n. občinstvo, da se pri [»dpiranju revnih in brezposelnih v še večji meri kot doslej poslužuje blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v socialnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje. Cena enemu bloku z desetimi listki [x> 25 par znaša Din 2.50, po 50 par pa Din 5. Dobrosrčno občinstvo naj daruje namesto denarja le listke, za katere prejmejo reveži nakazilo za hrano, živila itd. S tem se bo najhitreje in najbolj uspešno otreslo nadležnih in nasilnih prosilcev, ki hočejo gotovino mnogokrat zato, da jo potem skupno zapijejo. Strnite se vsi, da še z združenimi močmi čimprej odpravi nadlega vsiljivih beračev-pijancev.
© Spomenik g. Vekoslavu Vrtovcu. Kakor ču-jemo, 60 razne tvrdke, zlasti one, ki so bile zajKi-slene svojčas pri gradnji kompleksa nebotičnika, načele akcijo, da se pokojnemu zaslužnemu predsedniku Pokojninskega zavoda g. Vekoslavu Vrtovcu postavi na pokopališču spomenik. G. Vrtovec je spravil v promet najmanj 40 milijonov dinarjev, ki 60 po večini ostali v Ljubljani. Zato se nameravajo nekatere tvrdke s postavitvijo spomenika izkazati pokojniku hvaležne. Nemara ee tej akciji za spomenik pridruži tudi Pokojninski zavod sain. Želeti je, da bi ta akcija imela povoljeti uspeh!
© Prijave za odmero zgradarine za davčno leto 1935 se morajo vložiti v času od 1. do 30. novembra 1934 Po določilih člena 34 zakona o neposrednih davkih se mora prijaviti letna najemnina ob času ,ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav, to je najemnina meseca oktobra pomnožena z 12 ter vrednost vseh obveznosti, dajatev stvoritev ali ugodnosti, ki jih mora najemnik iz naslova najemnine vršiti ali dajati 'astniku zgradbe. Davčnim zavezancem, ki ne predloži,o pravočasno prijave, se mora po členu 137 zakona o neposrednih davkih predpisati 3% ozir. 10% davčna kazen. Podrobnejša navodila so razvidna iz razglasov na uradni deski pri mestnem načelstvu ali pa davčni upravi.
0 Včerajšnji tržni dan. Na včerajšnji živilski trg, ko je tudi tradicijonalen tržni dan, je bil dovoz živil in drugih potrebščin srednji. Gorenjski kmetje, kmetje iz kamniške in bližnje ljubljanske okolice so pripeljali 25 manjših in večjih voz krom-
katehet g. dr. Vilko Fajdiga, za služkinje bo pobožnost v frančiškanski cerkvi ob 4 popoldne, govori g. univ. prof. Andrej Snoj, za može in fante, akademike in vso katoliško inteligenco bo skupna pobožnost v s t o 1 n i c e r k v i sv. Nikolaja ob 7 zvečer z govorom prevzvišenega gospoda škofa dr. Grcgorija Rozmana, skupna pobožnost za žene in dekleta pa bo v frančiškanski cerkvi ob 7 zvečer z govorom g. dr. Gvido Ranta, provin-cijala. Katoliška akcija vljudno vabi vse stanove, da napolnijo ob označeni uri zanje določene cerkve, kjer se posvete Kristusu Kralju in zapojo himno: Povsod Boga.
pirja. Po gorenjskem krompirju je bilo večje povpraševanje in je bil kmalu pokupljen. Cenijo, da je bilo na trgu do 20.000 kg krompirja, ki je bil od 0.70 do 0.75 Din kg na debelo in na drobno. Zeljnatih glav je bilo 15 voz. Glava po 0.75 Din in tudi ceneje. Obilo je bilo raznih štajerskih jabolk iz dobrunjske in kamniške okolice. Jabolka so bila po 2.50 do 3.50 Din za kg, Obtolčena jabolka so bila cenejša. Dovoz štajerskih in gorenjskih hrušk je bil skromen. Hruške po 5—8 Din kg. Smederevsko grozdje se je podražilo. Cena 5—8 in celo 10 Din kg. Kostanja je obilo. Liter po 1—2 Din po kakovosti, drugače domač boljši kostanj 4 Din kg, maroni 10 Din kg.
0 Obremenitev okolice in mesta s hipotekamL Napram avgustu, ko je bilo pri 55 posestvih vknjl-ženo za 1,875.000 Din posojil, je bil hipotečni trg v septembru mnogo živahnejši. Pri 62 posestvih v mestu in okolici je bilo zaznamovano za 4,029.422 Din raznih posojil. Najvišje, potom ce-sije od Narodne banke državnemu zakladu odstopljeno posojilo 2,000.000 Din je bilo vknjiženo na večji stavbni objekt v k. o. Ljubljana mesto. Drugače so bile intabulirane tudi visoke svote po 100,000 do 250.000 Din
0 Z globo kaznovan obrtnik, ker je zaposlil inozemca. Okrajno načelstvo Ljubljana-okolica se je vknjižilo na posestvo nekega mizarskega mojstra za denarno gifcbo 1000 Din. Mizarski mojster je bil kaznovan na to globo, ker je zaposlil ino-zcmca brez zaposlitvenega dovoljenja, ki ga izdaja pristojna oblast. Mizarski mojster je priznal, da je prišel k njemu neki mizarski pomočnik P. in ga prosil za podporo, češ da je že dolgo brez posla. Ker ni mogel dati denarne podpore, mu je pre-skrbel hrano v neki gostilni, v kompenzancijo pa je pri njem delal samo tri dni.
O Trije ponesrečenci. Na Ambroževem trgu je včeraj dopoldne neki kolesar podrl šestletnega Alojzija Mugerleta, sina trafikanta s Poljanske ceste. Deček je dobil hude poškodbe na glavi. — V Šmartnem pod Šmarno goro je padel z zidarskega odra 56 letni zidar Jožef Premk iz Šmartna. Pri padcu si je ranil črepinjo in si pretresel možgane. — V prepiru je v Škofji Loki ranil tovariš 26 letnega delavca državnih železnic Stanislava Gašperši-ča in mu polomil nekaj reber. Vse tri ponesrečence je prepeljal v bolnišnico ljubljanski reševalni avto.
Kulturni obzornik
Dunajska gledališča v novi sezoni
Zajeti hočem s temi vrstami samo najvažnejše dogodke, podati le približno sliko letošnjega dunajskega teatrskega življenja.
Direktor Riibbeling bo režiral v Burgtlien-tru mimo nemških klasikov (Goetheja, Grillpar-zerja, tudi Calderonovega »Stanovitnega kraljeviča«, Shakespearejevega »Kralja I.eara« in Musolinijevega »Julija Cezarja«. Zanimiva utegne biti ludi nova CTNeillova tragedija »Elektra v tugi«. V reviji »Glasovi narodov« bo zastopana letos Norveška s Hamsunovo »Kraljico Tuma-ro«; obetajo tudi Claudelovo »Marijino oznane-nje«. Dokončno, čudo božje, bo imel v »Burgu« besedo tudi »Balknnec« Vojnovie oz. Begovič. Na novo je angažiran popularni Hermanu Thi-mig, dobri znanec iz tonfilma. \Verner Krnns, nedvomno največji živeči igravec, bo prišel v »Btirg« marca meseca in bo igrnl »Lcara«, »Cezarja« in naslovno partijo najmlajše Ortnerjeve drame »Beethoven«.
V	»Volkstheatru« bo gostoval preccjšcn kos sezone znameniti nemški igravec, j>o materi Itu. lijan — Aleksander Moissi. Z njim bodo dajali Sofoklejevega »Oidipa«, Ibsenovega »Peer Gvn-!a« in Shakespearejevega »Romea«.
V	»Josefstadtertheatru« gostuje pravkar Ernest Deutsch (Slovencem znan iz Wcrflovegu romana »Mladostna krivda«). Za Svdčnico se vrne iz Amerike Maks Reinhardt, kjer filma prav zdaj v Hollywoodu »Sen kresne noči«. Režiral bo »Hamleta«, »Sveto Ivano« in Hauptman-novo »Roso Berndt«; to oboje s Pavlo Wessely, eno naidarovitejših mladih ieravk sedanje ge-
neracije. Ponavljali bodo v tem intimnem gledališču tudi »Fausta« v salzburški priredbi.
V	»Scali« bosta gostovala mimo drugih pred nedavnim še kralj nemških igravcev Albert Bassermann in Kiithe Dorsch, danes ta dan najmočnejša nt luška igravku.
V	»Volksoperi« bo gostoval s svojim sinom slikarjem kot dirigent, režiser, inscenntor in baletni mojster«, najslavnejši pevec sveta, ruski basist Fjtxlor Šaljapin, v Masseuetovem »Don Quichotu«, »Seviljskem brivcu« in »Margareti«. Prav v tej operi je-angažiran za letošnjo sezono naš odlični tenorist Josip Rijavec.
Direktor »Državne opere« Clemons Krnuss se je pogodil za celo šumo gotovanj s pevci, ki se jim pravi: Gigli, Lauri Volpi. Kiepura, Tnu-ber', Melchior, List in dirigenti: Toscanini, Fritz Reiner, Bruno Wa!ter in Mengelberg. Režiser I/othar VVallenstein bo insceniral na novo Tann-hiiuserja 6 tenoristom Volkerjem in »Prodano nevesto« s Toiiberiem in Jarmiio Novotno.
Prejkoslej pa bo dogodek prve vrste krstna predstava najnovejšega Wcrflovegu deln »Epopeja obljubljenega naroda«, nekak židovski pasi jon, ki je do črke zajet iz »Staro zaveze«. Režiral bo to grandiozno delo Reinhardt s Šalja-pinom kot Mojzesom v slavni vlogi.
O vsem tem pn med letoin vse več.
Peter Mulec.
Jdeje"
Dober mesec jc že od tega, kar je pred leti zelo aktivni in popularni srbski književnik Miloš Crnjanski v našem dnevnem časopisju obelodanil obširen prospekt o izdajanju novega tednika z naslovom »Ideje«, ki naj bi podobno knkor znani francoski trvInVk »I^s Nouvelles Littčrnires« služil splošni književno-kulturni informaciji. Doslej so izšle tri številke tega in-
formativnega tednika »za književnost, politična in družabna vprašanja«. Podobnik poskusov smo imeli v zadnjih desetih letih na našem jugu že precej, zlasti v Belgradu in Zagrebu. Vendar je treba odkrito priznati, da do danes niti eden teli poizkusov ni uspel. Vzroki so bili različni in jih nn tem mestu in ob tej priložnosti ne nameravamo podrobneje razmotrivati.
Dn nain je bil podoben književno-kulturni tednik žc zdavnaj potreben, je več ko na dlani in s te strani je treba trudu pisatelja Crnjnn-skega izreči vse priznanje. Po prvih treh številkah, ki so že zunaj, se da sklepati prpcej, dasi vsega še ne. List je splošno informativen, izliaju vsako soboto na osmih časopisnih straneh in zasluži, da se ustavimo za nekaj trenot-kov ob njem. Na uvodnem mestu prve številke ie urednik Miloš Crnjanski objavil uvodnik, v katerem splošno registrira težave našega časa sploh, zlasti posledice nedavne svetovne vojne in glavne momente sedanje svetovne gospodarske krize. Predvsem se zavzema za idejo g;ra-ditve naše narodne kulture, ali brez vsakršnih naslanjauj na tuje vzore. Kdor pozna linijo pisateljevega, večinoma čisto liurodno-propagand-nega in časnikarskega udejstvovanja v zadnjih letih (»Vreme in dr.), bo že iz uvodnega članka lahko zaključil, da je Crnjanski ostal tam, kjer je bil.
K sodelovanju je Crnjanski pritegnil tudi •Slovence. Takoj v prvi številki je tiskan prvi del obsežnejšega članka, ki ga je napisal B. Borko pod naslovom »Današnja slovenačkn književnost«, ki pn sc v drugi številki iz ne vem kakšnega razloga ne nadaljuje. Članek je napisan v srbohrvaščini. Borko se glede vprašanja samostojnosti slovenske književnosti ni izrazil jasno, ampak se ie zadržal nek je v sredi in se zadovoljil s čudno kompromisnim odgovorom. Postavil je drzno trditev: da vpraša-
nja slovenske književnosti ni mogoče pravilno in pravično reševati z nekega apriornega stališča. Vendar slovenščini zaenkrat še priznava opravičenost. Prav tu in v tem vprašanju bi si želeli več odkritosti, podčrtanosti in iskrenosti. Bila bi namreč zaželjena in potrebna. Obenem bi edino ustrezala re.sničnemu položaju. -*- V drugi številki je izšel komemorativni članek istega pisca o pesniku Rudolfu Maistru. Zdravnik dr. Al. Zalokar pa pod naslovom »K orientaciji slovenskih intelektualcev« objavlja čin. nek v slovenščini, v katerem trdi precej opravičeno, da je odtujenost slovenske inteligence od preprostega narodu čudno velika in opazna. Vendar bi oni odstavek neaktivnosti slovenskega izobraženstva na koncu članka zahteval naravnost reflektor,ske osvetlitve.. Pisec je kar pozabil navesti številne vzroke, ki so pripeljali do tega neželenega, mogel bi reči, naravnost samomorilnega razpoloženja, ki mu pa vsaj ju? še ne vidim tako skorajšnjega konca.
Od ostale vsebine čisto na kratko omenjani intervjuva s pesnikom Milanom Rakičem iu prozaistom Dragišo Vasičem, članek Isidore Se-kulič o dveh sodobnih francoskih pisateljih in pa zanimive spomine jezikoslovca dr. Aleksandra Beliča na našega pokojnega kralja. Razuo-vrstnega drobiža z vseli umetnostnih področij je v vsaki številki precej.	T. P.
Mentor — dijaški list. Pravkar je izšla prva (dvojna) številka 22. letnika tega priljubljenega lista, ki se pod uredništvom dr. Jože Lov. renčiča čezdolje bolj oblikuje. Na čelu najno-vejšega zvezka se »Mentor« oddolžuje spominu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in pozdravlja Nj. Vel. kralja Petra 11. — Vsebinsko bogata številka prinaša začetek znamenitega vzgojnega dela msgr. dr. Tihauiera Totha: Cista mla-
Mariborske vesli:
Mariborski tramvaj
bo vozil v Ljubljani
Mariborčani in Ljubljančani bodo pri tej nor vid majali z glavami! Pa je vendar resnica, da bo tramvaj, ki bi moral voziti v Mariboru, vozil v Ljubljani. Zadeva pa je ta-le: Nedavno so poročali listi, da je kupila ljubljanska tramvajska družba od opatijske občine vozni park njenega tramvaja. Dobila ga je za naravnost smešno ceno: 20 dobro ohranjenih tramvajskih motornih voz je cenejših, kakor en sam nov voz v tovarni. Sedaj pa je tudi v Mariboru prodrla na dan skrivnost, ki so jo preje na pristojnih mestih tako skrbno čuvali: Maribor se je letošnjo pomlad č sto resno pogajal za nakup opatijskega tramvaja. In sicer se je snovala družba, pri kateri bi imela občina glavno besedo. Družba bi kupila tTamvaj v Opatiji s tračnicami, vozovi in vsemi napravami vred. Treba bi bilo vse skupaj le prepeljati v Maribor, položiti tračnice po ulicah in imeli bi tramvaj, ki bi bil gotovo primernejše prometno sredstvo, kakor pa so sedanji razklopo-tani avtobusi. Nakupna cena za tramvaj je bila
□	Štetje obiskovalcev pokopališča. Kakor prejšnja lota, bo Slov. žensko društvo v Mariboru tudi letos na Vseh svetnikov dan štelo obiskovalce na pobreškem pokopališču ter na starem mestnem pokopališču. Pobirala se bo pri tem štetju prostovoljna pri; stojbina 1 Din po osebi za otroški počitniški dom pri Sv. Martinu na Pohorju.
□	Narodno gledališče v Mariboru priredi te dni žalno komemorucijo ža pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom Zediniteljem. Na sporedu so deklamucije, točke gledališkega orkestra in Raynalova tragedija »Grob junaku«, ki jo režira glavni režiser J. Kovič; nastopijo Kraljeva, J. Kovič in Furijan.
□	Zveza mladih izobražencev opozarja svoje člane, da je še nekaj prostih mest pri kurzih francoskega in angleškega krožka za znižano polovično pristojbino. Interesenti naj se čimprej javijo v pisarni v Sodni ul.
9, ITI. nadstropje.
□	Ljudska univerza. Predavanji dr. L). Haupt-mana, univerzitetnega profesorja iz Ljubljane ki sta bili napovedani za četrtek in petek v ljudski j univerzi, se radi podaljšanja žalovalne dobe ne 1 vršita.
□	Poroke. Zadnje dni so se v Mariboru poročili: Flajs Franc, kmečki sin, in Sag-meister Helena. Konestabo Jožef, tkalec, in Babic Antonija- Budihna Anton, preddela-vec in Pregelj Terezija. Divjak Viktor in Mikložie Ana. Krašovec Anton, tkalec, in Valenčič Ivana. Mlakar Jakob, kova«, in Hauptman Zofija, postrežnica. Šturrn Franc, tkalski mojster, in Narat Frančiška. Novo-poročencem naše iskrene čestitke. _	.
□	Dr. Planinšek odhaja. Te dni odhaja iz Maribora sodnik dr. Odon Planinšek na svoje novo službeno mesto v Smederevsko
Palanko.	..	...	, ■
□	Prva igralka mariborskega gledališča Elvira Kraljeva se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje za številni obisk, za krasno cvetje in za mnoge darove, ki jih je prejela ob premieri »Hlapcev«, ko je bila interna proslava njenega 15-letnega gledališkega delovanja.
□	Umrla je na Mlejski cesti 7 stanujoča vdova železničarja gospa Uršula Mlinaric, stara 70 let. Naj počiva v miru!
□	Gledališki abonma. Abonenti, ki so se prijavili za abonma, naj čimpreje dvignejo svoje izkaznice, ker se bo sedaj vrstil abonma za abonmajem v kratkih presledkih. Zlasti v abonmaju D, ki ima svojo prvo predstavo v torek, 30. t. m., je še nekaj boljših mest na razpolago. Na to opozarjamo vse prijatelje gledališča, ki se še niso abonirali.
□	Pri pranju utonila. Nenavadna smrtna nesreča se je pripetila v Cvetkovcili. 30-letna Ivanka Ozmec je šla pra t v bližnji potok perilo. Ker je dolgo ni bilo domov, so šli domači v skrbeh pogledat. Po dolgem iskanju so jo našli v bližnjem tolmunu utopljeno." Pri pranju ji je najbrže postalo slabo, omahnila je naprej ter utonila v tolmunu.
□	Gluhonema ženska se je izgubila. Terezija Škarabot iz Frajhama pri Slovenski Bistrici, ki je od rojstva gluha, je prišla pred nekaj meseci z doma v Maribor. Od takrat pa je zmanjkala za njo vsaka sled. Na prizadevanje domačih je mariborska policija sedaj začela poizvedovati za izsrinulo.
□	Hitra smrt. 14-letn.i dijak Avgust Jelen, ki si je v torek popoldne v poslopju realne gimnazije prestrelil glavo, je po prevozu v bolnišnico kmalu umrl. Ob 19 zvečer je nastopila smrt. Vsaka pomoč je bila izključena, ker mu je krogla prebila možgane ter izstopila na temenu. Pogreb nesrečnega
dost, ki bo izhajalo nemara vse leto; J. D. je prispeval v dramatični obliki spisano, zelo uspelo prigodniško: »Kako je Janko Mlakar obhajal svoj šestdeseti rojstni dan«. Stari prijatelj in sotrudnik »Men. torja«, jubilant Janko Mlakar sam, pa je dal listu v objavo svojo igro »Povest o izgubljeni Marti«, v petih slikah s predigro in poigro. — Prof. Silvo Kranjec objavlja iz poučnega cikla »Človek in zemlja« izredno zanimiv odlomek z naslovom »Človek v pustinji in puščavi«; France Jcsenovec pa prispeva pod naslovom »Fran Erjavec«, nekaj misli ob stoletnici rojstva velikega slovenskega pisatelja. V prevodu Fr. Vodnika prinaša dalje »Mentor« črtico znamenitega pripovednika Julija Kaclen-Bandrovvskega: »B e Ja m e d v e d i c a«, potopisni strasti pa _ zadošča Alojzij Zaje s svojim uspelim poročilom: »S krošnjo na hrbtu po Notranjskem«. Pesmi so prispevali: K. M. Aleš, Ivan Čampa, Sfinks in Mojinir Gorjanski. — Ocene novih knjig, zapiski ter zanke in uganke zaključujejo pisani zvezek, ki ga krasijo številne lepe ilustracije. — Tak je prvi zvezek letošnjega »Mentorja«, ki res zasluži priznanje in priporočilo. Komur je količkaj za našo mladino, naj se naroči nanj in ga tako podpre. »Mentor« stane letno za dijake Din 30, z« druge Din 40 in se naroča pri upravi, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7.
Burnett: Mali lord. Kot 41. zvezek »Zlatne knjige«, ki jo ureja Ž. Vukadinovič in izdaja Geca Kon v Belgradu, je pravkar izšel v skraj-Sanem srbskem prevodu »Mali lord«, slovenski mladini v celoti znan iz Izdaje Jugoslovanske kiijigurne. Srbski prevod je oskrbela jrlisavr-ta Markovič, ilustracije pa jc prispeval V. 1. ZedviuskL
poldrugi milijon dinarjev. Še toliko bi dali v Mariboru zraven za instalacijske in montažne stroške, pa bi imeli za tri milijone primerno in ceneno ulično prometno sredstvo. Torej za toliko, kakor smo dali za grad ali kakor stane na primer 10 no-1 vih avtobusov. Pri takih investicijah bi 6e bil j nakup tramvaja gotovo izplačal v kratkem času. Pa so v odločilnem trenutku nastopili zopet pri odločujočih gospod h na mestnem magistratu znani tipično mariborski pomisleki: Stvar ni več moderna ,za Maribor tramvaj ni primeren, ga bomo dobili kje drugje še ceneje itd. Toliko časa je trajalo cincanje, da je bilo Opatijčanom dovolj ter so prodali vozni park Ljubljani, ki se ni nič premišljala ter zgrabila za ugodno priliko. Kar je bilo za napredno in moderno Ljubljano še dovolj dobro, to'se je zdelo nam v Mariboru zastarelo, in tako je prišlo, da bo »mariborski tramvaj« vozil v Ljubljani.
Slovenija na dan pogreba kralja Aleksandra
Št. llj pri Velenju
nepremišljenega fanta bo danes, v četrtek popoldne ob 15 iz mestne mrtvašnice na^ pokopališče na Pobrežju. Žalostnim staršem naše iskreno sožalje!
□ Rdeči petelin. V torek ob 2 zjutraj je nastal požar pri posestniku Pihlerju v Vo-seku. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju. Še preden so se domači, ki jih je prebudilo mukanje živine in ognjeni svit, osvestili, je bil hlev z gospodarskim poslopjem in svinjakom zavit v plamene. Komaj so rešili nekaj živine in svinje, ostalo pa so požrli plameni. Zgorel je v hlevu tudi lep konj. Hišo so gasilci komaj ubranili. Škode je nad 50.000 Din.
Rešitev iz narasle reke
Maribor, 24. oktobra.
Pri Makolah se je zgodila nesreča, ki le po srečnem naključju ni zahtevala dveh človeških žrtev. Po cesti, ki vodi čez makolski hrib, sta se pripeljala na težko naloženem dvovprežnem vozu posestnikov sin Štefan Bauman in njegova sestra Elizabeta. Voznik je na hudi strmini voz prepozno zavrl, zaradi Česar sta se konja splašila ter pričela dirjati po bregu navzdol. Na ovinku so konji z vso močjo udarili ob cestno ograjo, jo podrli ter z vozom in obema voznikoma vred padli v naraslo Dravin jo, ki je tam 4 m globoka. Oba voznika, voz in konja so zagrnili umazani valo Dravinje. K sreči je bil makolski župan priča nesreče in je takoj priskočil na pomoč. Rešil je brata in sestro Bauman gotove smrti. Izvlekli so nato iz vode tudi enega konja, drugi je pa utonil.
Cel ie
& Zanimiva sodna razprava. Včeraj je bila pri okrajnem sodišču v Celju zanimiva sodna razprava. Kakor znano, je bil v začetku šolskega leta ukinjen nemški manjšinski razred na celjski osnovni šoli. G. mag. Posavec je tožil cinkarniškega uradnika g. F. Wltavskega, ki je namreč izjavil g. županu dr. Goričanu, da je v začetku septembra mag. Posavec govoril v hotelu Pošta z lastnikom g. Rebeuschegom o bližajočih se občinskih volitvah v Celju in trdil, da Je g. Posavec pri tej priliki izjavil, da so njegovi ljudje nezadovoljni radi ukinitve manjšinske šole v Celju. G. Posavec je izjavil, da tega ni rekel, kar je izjavila tudi priča g. Rbeeuschegg, medtem ko je g. Wltavsky vztrajal na svoji prvotni trditvi. Kot priči sta bila poleg g. Rebeuschega zaslišana tudi odvetnik g. dr. Kalan in urednik g. Pečnik. Magistra Posavca je zagovarjal dr. Orožen, Wltavskega pa g. Hočevar. G. Wl-tavsky je bil obsojen na 600 Din ali 10 dni zapora in na vplačilo vseh stroškov.
8s Razstava šolskih vrtov in štajerske kokoši v prostorih okoliške deške osnovne šole v Celju, Ri je bila zaradi smrti kralja Aleksandra I. preložena, bo od 27. do vključno 80. oktobra.
& Začetek prosvetnega dela. Kolikor imamo vpogleda v zakulisno društveno življenje, se nam v tekoči zimski sezoni obeta precej živahno delovanje. V nedeljo, 28. oktobra bo vprizorila Poselska zveza v Celju ljudsko igro s petjem v petih dejanjih »Mala pevka«, ki je bila preložena; v torek, 30. oktobra pa začne s prosvetnimi večeri Ljudska čitalnica. Na prvem prosvetnem večeru bo predaval g. prof. Šedivy iz Maribora o Sofiji, prestolnici Bolgarije. Kmalu nato bo tudi proslava 40 letnice krščan6kosocialnega gibanja med Slovenci, bogat spored ima pa na repertoarju tudi Studio, samo če ga bo realiziral.
& Zrele jagode nam je prinesel v podružnico uradnik Vzajemne zavarovalnice g. Martin Rebov. Jagode so zrasle na Miklavževem hribu.
Pfui
Iz sodne službe. Premeščen je iz Ptuja v Kozje sodnik dir. Franc Muliič in obenem imenovan za predstojnika okrajnega sodišča v Kozjem. Na njegovo mesto pa pride sodnik Anton Kancler, dosedaj pri okrajnem sodišču v Murski Soboti.
Razstava. Razstava preprog in ženskih ročnih del Primorske banovine iz Splita je nameščena v posvetovalni dvorani na mestnem magistratu.
Tolovajski napad nn orožniško patrolo. Preteklo nedeljo proti večeru je šla večja družba iz Haloz na svoje domove nn spodnjem Dravskem polju. Med to družbo sta bila tudi posest, sinova Štefan Stepišnik in Franc Horvat, oba iz Gorišnice. Na Dravskem mostu pri Borlu je bila orožniška patrola v službi. Navedena družba je brez vsakega povoda napadla patrolo, obstoječo iz dveh orožnikov. Eden od družbe je pograbil za slatinsko steklenico, jkiIiio vina, ki jo je imel v žepu, in jo zagnul z vso silo enemu orožniku naravnost v glavo. Orožnik se je nevarno zadet zgrudil in obležal nezavesten v mlaki krvi. Prenesli so ga v bližnjo hišo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Navedena družba se jc noto naglo razpršila in zginila v temno noč. Na prošnjo komandirja orožniSkc postaje v Zavrču je prišla asistenca iz Ptuja radi zusledovunja napadalcev. Končno se je orožnikom posrečilo aretirati imenovana posestnikova sinova, ki sta na sumu. da sta izvršila napad na orožnike. Obadva so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju.
Kongres Jugoslovanske narodne stranke, ki je , bil sklican za 28. oktobef v Belgrad, radi globoke
I žalosti odpade in bo 25. novembra t. I.
V počastitev spomina našega blagopokojnega kralja Aleksandra 1. so se zbrali dne 21. oktobra k žalni seji zastopniki Katol. akcije, Posojilnice, Prosv. društva, Kmet. podr. in Sadj. podr. v Društvenem domu. G. župnik Sehreiner je v globoko občutenem govoru poudarjal zasluge velikega našega Zedinitelja za Jugoslavijo in za svetovni mir. Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu je bila odposlana sožalna izjava.
Št. Janž pri Velenju
Katoliške organizacije so priredile skupno z učiteljstvom in šolsko mladino dne 18. t. m. po sv. maši in 6 predpisanimi molitvami v Slomškovi dvorani Prosvetnega društva žalno svečanost v spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Na pročelju odra sta bili: s črnim florom ovita in s cvetjem okrašena slika mrtvega kralja in slika kralja Petra II. z regent-skiin svetom .G. župnik je v daljšem govoru orisal marseillsko tragedijo, obsodil zločinski umor iz stališča vere in Cerkve, pokazal kralja kot ljudskega vladarja, ki je v težkih okolščinah delal in živel le za blagor ljudstva in države ter kot vnetega podpornika prosvete. Potem je bil globok molk dve minuti v znak naše srčne žalosti nad prebridko izguba velikega vladarja. Nato je govoril g. šolski upravitelj Bratkovič Anton, ki je pokazal na pokojnega kralja kot na vzor neustrašenega junaka, ki ni klonil niti v najbolj obupnih razmerah. Svoj govor je končal z vzklikom: Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, živel naš novi kralj Peter II- kateremu vzkliku so se pridružili vsi navzoči. Prostovljna gasilska četa, slov. kat. izobraževalno društvo in podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva so sklenili poslati Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu so-žalno brzojavko. Ker je bila dvorana to pot premajhna, se je vršila v nedeljo po sv. maši -'ruga žalna svečanost, ki so jo priredile cerkvene organizacije skupno s farno katoliško akcijo.
Št. Jernej
Kakor po vseh krajih naše lepe domovine, tako smo tudi pri nas lepo počastili spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V četrtek dopoldne je bila služba božja v cerkvi, kjer je v ganljivem govoru g. župnik Lesjak obrazložil vernikom tragično smrt blagopokojnega kralja in pozval vse navzoče, naj poslej še v globlji ljubezni služijo domovini in mlademu kralju Petru II.
Popoldne se je vršila spominska svečanost v cerkveni dvorani. Ves oder je bil zagrnjen v črnino in žalno okrašen, dvorana pa nabito polna mladine Ln odraslih ljudi. Z vzvišenimi besedami je g. učitelj Kovačič orisal življensko pot pokojnega kralja, obsodil gnusni zločin in pozval narod naj ne klone v teh težkih dneh. Navdušeni vzkliki so krepko podčrtavali govornikova izvajanja in izzveneli v eno samo prošnjo in molitev: Naj dobri Bog nakloni blagopokojniku večni mir. mlademu kralju Petru II. pa da moči, da bo, po svetlem vzgledu in vzoru svojega vzvišenega prednika, modro vodil vladarske posle. Pri žalni prireditvi je z ganljivimi žalostinkami, sodelovala tudi cerkvena godba.
Krka
Na dan pogreba Nj. Vel. Kralja je vsa Krka živela v najglobji žalosti. Svečanost se je začela z žalno službo božjo, pri kateri so bili navzoči zastopniki vseh krajevnih uradov in društev ter polno ljudstva. Med sveto mašo so turobno odmevali akordi novih orgel in žalno petje cerkvenega zbora. G. župnik je prebral pastirski list o tragični smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Pretresljiv vtis je napravilo petje slovenskih psalmov, na kar so bile molitve za novega kralja Petra II. in blagor domovine.
Po maši se je zbralo vse prebivalstvo na trgu pred cerkvijo. Na cerkvenih stopnjicah je bil postavljen oder z žalno ovito sliko blagopokojnega kralja, vso v cvetju in zelenju. V poslednje slovo Kralju mučeniku je govoril g. šol. uprav. Int har Alojzij. Sklonjenih glav in ihteč je ljudstvo sledilo govoru. Po »Slava« klicih je moški zbor zapel »Blagor mu«.
Zatem se je govornik poklonil v zbranih besedah še novemu kralju Petru II. — Ljudstvo mu je v spontanih »Živio« klicih obljubilo vdanost in zvestobo. — Na kraju svečanosti je še moški zbor zapel »Bože pravde«.
Ribnica na Pohorju
V Ribnici na Pohorju se je dne 18. okt. po žalni službi božji vršila v novi društveni dvorani žalna manifestacija ob innogobrojni udeležbi ljudstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, vežo in garderobo. Po govoru g banovinskega zdravnika dr. Vonšeka in šolskega upravitelja g. Hauptmana je moški pevski zbor zapel žalostinko »Vigred se povrne«.
Ko se je ostalo ljudstvo v globoki žalosti razšlo, se je vršila žalna seja Kat. prosvetnega društva, Sadjarske in vrtnarske podružnice, Hranilnice in posojilnice ter Živinorejske zadruge. Predsednik oziroma načelnik vseh teh organizacij g. Luka Držečnik je v ginljivih besedah očrtal zasluge visokega pokojnika ter pozval navzoče, da dajo izraza svoji ljubezni do viteškega vladarja in svoji ogorčenosti nad izvršenim ostrud-nlm zločinom. Sklenilo se je, odposlati .v imenu vseh štirih organizacij sožalno brzojavko Nj. kralj. Vis. knezu - namestniku Pavlu.
Rovte nad Logatcem
Tudi pri nas smo se 18. t. m. dostojno poklonili svojemu pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
Na pobudo tuk. preč. g. župnika je za to ustanovljeni odbor odel cerkveno dvorano v žalno in zbral v tijej šolsko mladino, člano vseh tuk. cerkvenih, prosvetnih in gospodarskih organizacij in ostalo občinstvo v tolikem številu, dn je bila dvorana premajhna. Lepo zasnovana žalna govora predsednika pripr. orlb. g. ing. kapetana Beheima in tuk. g. župnika sta globoko odjeknila v srcih vseh. Po odposlani žolni in ob enem nda-
bi bila iz src tolikih izruvana vera v Kralja vseh kraljev in da je skupno in uspešno delo za procvit narodov in držav mogoče le na osnovi njegovih naukov.
Št. Rupert na Dol.
Smrt priljubljenega nam vladarja viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je po vsej župniji globoko odjeknila. Zvonovi vseh cerkva obširne župnije so mu ves čas turobno nosili nnš zadnji pozdrav. Obč. odbor, Prosv. društva, Gasilska četa, ter vsa v žup-niji delujoča katoliška in gosji, društva, so imela žalne seje in poslala na meroda.ina mesta svoja sožalja. Tudi na pogrebu je bil Št .Rupert častno zastopan. Nad vso pa je bila žalna svečanost na dan pogreba v četrtek zjutraj. Slovesno sv. mašo je imel domači g. župnik Flajnlk, ob asistenci obeh kaplanov. V svojem krasno globoko zasnovanem govoru, pri katerem ni ostalo suho skoro nobeno oko, je obsodil zločin kot delo človeka, ki je brez vere in brez Boga, ter prosil ljudstvo, da moli za dušo pokojnika, novega kralja Petra II. in Jugoslavijo. Zunaj pred cerkvijo, kjer je stal katafalk s kraljevo sliko, last »Prosvetnega društva« ovito v črnino ln okrašeno z rožami, pa se je od velikega jx>kojmka poslovil šolski upr. g. Brezovar. i
Smlednik
Smrt Nj. Vel. viteškega kralja AleksandTa I. Zedinitelja je turobno odjeknila v srcih tukajšnjih občanov. Občinski odbor in vse tukajšnje organizacije so imeli žalne 6eje.
Nadvse veličastna pa je bila žalna proslava, ki jo je priredila občina ob času pokopa pokojnega kralja-viteza. Na prijaznem griču pred župno cerkvijo so je zbralo do 1500 občinstva. Zastopane so bile vse organizacije, vsa duhovščina in šolska mladina z učiteljstvom. Prostor pred župniščem je bil ves v črnini in zelenju s kraljevo sliko in državno trobojnico. Po petminutnem molku je imel v srce segajoč žalni govor šolski upravitelj g. Ru-pret Vinko. Gromko in tužno je odmeval trikratni *Slava«. Nato je nastopila šolska mladina z lepo zborno deklamacijo šol. upravitelja g. Ločniškarja. Združeni pevski zbori treh cerkvenih zborov pa so občuteno zapeli Galus-Petelinovo žalno pesem »Glejte, kako umira pravični« in Iv. pl. Zajčevo žalostinko. Po petju sta bili sprejeti sožalni in udanostni brzojavki Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Studenec pri Sevnici
Kako je bil pokojni viteški kralj priljubljen med našim ljudstvom, je pokazala žalna komemo-racija, ki se je vršila v četrtek 18. t. m. ob veliki udeležbi občinstva. Pročelje prostorne šolske sobe je bilo zavito v črnino v znak žalovanja za pokojnim kraljem. Najprej so pevci pod vodstvom organista zapeli v srce segajočo žalostinko »Usliši nas, Gospod«. V daljšem govoru je slavil pokojnikove zasluge za ves naš narod učitelj g. Slapar Nikolaj. »Nesmrtnemu Sinu našega naroda« pa se je oddolžila vsa množica s trikratnim »Slava« klici. Na čast kralju Petru II, pa so bile prirejene ovacije vsega ljudstva.
Po proslavi je imela Prostovoljna gasilna četa svojo žalno sejo, s katere je bila maršalatu dvora odposlana sožalna brzojavka.
Sv. Lenart v Slov. goricah
Nad vse lepa in ginljiva je bila žalna služba božja na dan pogreba Viteškega kralja. Cerkev je bila natlačeno po na. Med sv. mašo je združeni moški zbor prepeval pretresljive pesmi. Le malo očes je oslalo suhih. Vsa naša srca so bila te težke dni prepolna tihega trpljenja, v katerem so pokazala, kakšno ljubezen in vdanost so gojila do svojega dragega vladarja in mučenika in kakšno zaupanje so imela v svojega voditelja in vzornika. Zvezda vodnica nam je bil, verujemo pa, da nam bo taka zvezda postal in ostal njegov sin — kralj Peter II.
Škocjan pri Mokronogu
Vsi sloji prebivalstva naše vasi so izkazali poslednjo čast mrtvemu kralju. Najprej šolska mladina s posebno spominsko prireditvijo v šoli; nato občinski odbor na žalni seji, dalje vsa še obstoječa društva, v četrtek, 18. t. m. pa še vsi ostali farani. Ob 8 je g. dekan opravil slovesno žalno opravilo; pevci so na koncu zapeli pretresljiv »Usmili se me, Bog«. Nato se je po Škocjanu razvil žalni sprevod, v katerem so orožniki nosili črno ovito sliko blagega pokojnika. Na prostornem trgu pred Gasilskim domom se je vršila žalna spominska prireditev. Pevci so najprej zapeli žalostinko» Blagor mu«. Šolski upravitelj g. Janko Malešič je v krasne mgovoru podal življenje, pomen in vso veličino blagega pokojnika. Sledila je žalna nar. pesem »Oj ta soldaška boben«. Za tein so naši lovci dali zadnjo čast svojemu mrtvemu velikemu zaščitniku z rogom in dvema salvama. Celo prireditev je zaključila državna himna »Pravde Bog«.
Šmartno v Tuhinju
V četrtek, dne 18. t. m. ob 8 je bila žalna svečanost po pokojnem kralju Aleksandru l. Zedinitelju. Udeležba je bila nadvse častna. Govornik je govoril, kako je bil nadvse priljubljen Nj. Vel. kralj Aleksander med narodom. iNato se je razvil žalni sprevod izpred gasilskega doma v Šmartnem. V sprevodu so šli gasilci, dalje organizacija bojevnikov z jugoslovansko trobojnico, ki je bila ovita z žalnim trakom.
Šmihel pri Žužemberku
Na pogrebni dan blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja 18. t. in. je tukajšnja Prostov. gasilska četa priredila po sv. maši javno žalno svečanost za tragično umrlim našim kraljem Aleksandrom l. Cerkveni pevski zbor je otvoril svečanost s srce prctresujoeo žalostinko. Nato je tajnik g. Korenčan Lovro, učitelj iz Štnihcla, v izbranih besedah orisal veliko delo našega ljubljenega pok. vladarja za zcdinienje treli bratskih, a po usodi zgodovine različnih narodov v enoto jugosiovanstva. Nemo tišino j)o govoru so prekinili prisrčni vzkliki »Slava!« v počastitev velikega kralja. Sledil je 1 minutni molk, ki ga je končala državna himna cerkv. pevskega zbora.
Nato je govorila šolska upravitcljica gdč. Bezlaj Franica. Končno je predsednik gas. društva, g. Lavrič Dominik, s Kratkim a jedrnatim nagovorom opisal zasluge pokojnega kralja za
nostni izjavi nn najvišje mesto, se je ljud- gasilstvo, Vse navzoče p«Hce je noto zaprle-stvo razšlo v prepričanju, da bi se tn gnusni I gcl g. župnik Zupane Alojzij, žolna svečanost zločin nad našimi kraljem ne zgodil, ko ne jc v vseh navzočih zapustila najgloblji vtis.
f z kolonije izgnanih kaznjencev svobodna država
Miljonarko je ugrabil
Avstralija pred 100 leti in danes
Pred 100 leti 100 dni, danes 2 dni potovanja v Avstralijo
Zadnja pot Ravmonda Poincarčin. Krsto peljejo iz »Panthčnna«, Iti je viden v ozadju, k blagoslr
vitvi v katedralo »Notre dame«
Spomenik izumirajočemu bizonu. Blizu Berlina so te dni odprli v navzočnosti pruskega ministrskega predsednika Goringa nov živalski vrt, v katerem bodo spravljeni predvsem bizoni. To žival, ki je skoro že izumrla, eo po vojni skušali na vse načine rešiti. Ob vbodu v ta živalski vrt je postavljen spomenik divjemu bizonu
Senzacionalni polet iz Anglije v Avstralijo, ki ee je vršil te dni in končal z zmago dveh Angležev, je obenem svoje vrste proslava 100 letnice te angleške naselbine.
Avstralijo je pTav za prav odkril in za Anglijo zavzel že sloveči angleški popotnik Cook leta 1770. Vendar pa to ni pravo rojstno leto za angleško Avstralijo. Leta 1834. sta se na ozemlju sedanjega glavnega mesta Melbourna naselila dva angleška brata Ilenty ter 6e začela na debelo pečati r. ovčjo rejo. Volna avstralskih ovac je mnogo pripomogla k dvigu angleške tekstilne industrije. Brata Edvard in Francis Henty 6ta torej prava ustanovitelja avstralske državnosti. Leta 1838. je bilo v okraju Melbourne 600 prebivalcev, leta 1843. pa že osem tisoč.
Okrog leta 1850. pa je razburila Evropo vest, da so v Avstraliji našli zlato. Ta novica je Evropce in Avstralce silno razburila. Doma v Avstraliji 60 ljudje pustili 6voje opravke in šli iskat zlato. Začelo je primanjkovati delavcev, plače so narasle. Poljedelski delavci, delavci, ki so strigli ovce, pastirji itd., eo opustili svoje delo in šli za zlatom. Celo kmetje-naseljenci so zapustili kmetije in šli iskat zlato. Iz Evrope so se vsipale cele množice na ladje, da se prepeljejo v Avstralijo. Takrat so se vozili do 150 dni v Avstralijo. Začeli so graditi modernejše jadernice, ki so bile bolj nagle. Te eo potrebovale le 70— 80 dni za to pot. Letalo pa je lo razdaljo te dni preplulo v dobrih 2 dneh!
Vsled tega se je prebivalstvo v Avstraliji strašno naglo množilo. V avstralski državi Viktorija je v času od leta 1851. do 1854. naraslo prebivalstvo od 77.000 na 232.000. Torej je vendar le upravi-Seno, če Avstralija letos slavi svojo 100 letnico.
Ko je Cook leta 1770. takorekoč odkril Avstralijo, eo bile tam seveda razmere čisto divje. Angleški naseljenci so 6e pač začeli naseljevati v Avstraliji, kakor so angleški kmetje povsod na svetu iskali prostorčka, da bi se rešili domačih veleposestnikov in izkoriščajočih tovarn, katere so rasle ko gobe po dežju. Avstralsko naseljevanje je rodila stiska na Angleškem. Veleposestniki na Angleškem so zemljo vedno bolj obdelovali s stroji, delavci so izgubljali delo. Po tovarnah so morale delati za be-raško plačo ženske in otroci, katere 60 neusmiljeno izkoriščali. Pred temi razmerami 60 ljudje začeli bežati v tujino. Poleg tega so se doma začeli upirati novotarijam, razbijali so stroje in poškodovali tovarne. Vsled tega je bilo mnogo ljudi obsojenih v ječe. Te 6o potem pregnali v kolonije. Najbolj divja in zapuščena je bila pa Avstralija. Torej tja s temi uporniki! Razmere po angleških ječah so bile takrat tako obupne, da je neki kaznilniški ravnatelj zapisal, da mora jokati, kadar pregleduje ječe. Zato so angleške oblasti rade videle, če so se mogle iznebiti jetnikov in jih poslati v novo odkrilo Avstralijo.
To so bili prvi beli naseljenci v Avstraliji! Ko so prišli v Avstralijo, so bili svobodni ljudje. Le, če so se še tam kaj pregrešili, so morali na prisilno delo. Toda to ugodno razmerje je na mah prenehalo, ko je v angleškem parlamentu neki lord zinil neprevidno ali zlobno besedo: Izgon v Avstralijo je poceni izseljevanje v prijetno podnebje, takorekoč na letovišče.
Ta nesrečna beseda je imela za posledico, da so poslej obsojence vozili v Avstralijo vkovane v težke verige. V'cs čas vožnje, do 150 dni, so morali ležati v notranjosti ladje, včasih z vsem spodnjim životom v vodi. Misijonarji poročajo iz tistih časov, da tak transport pomeni za izgnanca telesno in moralno uničenje. Angleški list »Times« od 2. oktobra poroča številke iz treh takih transportnih ladij. Na prvi ladji je bilo 520 jetnikov. Od teh jih je 163 med potjo umrlo, 289 pa so bolnih izkrcali v Avstraliji. Z drugo ladjo ee je odpeljalo 252 izgnancev. Od teh jih je med potjo 68 umrlo, 96 jih je pa prišlo v Avstralijo bolnih. Tretja ladja je imela na krovu 211 jetnikov. Med potjo jih je umrlo 42, zbolelo pa 121. Šele sredi tretjega desetletja 19. stoletja 60 se razmere spremenile ta je vlada začela paziti na zdravje izgnancev. To pa je dosegla le na ta način, da so prevozne ladijske družbe od države dobile posebno nagrado ca vsakega jetnika, ki so ga pripeljale v Avstralijo živega in zdravega.
Poleg izgnancev so ee 6eveda v Avstralijo izseljevali tudi svobodni naseljenci, katerih je šlo veako leto na tisoče v Avstralijo. To so bili po večini obubožani kmetje. Po napoleonskih vojskah pa eo se začeli seliti v Avstralijo tudi nekdanji častniki in plemiški sinovi, ki so imeli na razpolago denarja, da so si v novi Avstraliji zgradili velike farme. Ze v začetku 19. stoletja so v Avstra-
Silen vihar na Tihem oceanu
Nad mestom Seattle ob obali Tihega oceana v Združenih državah je v nedeljo divjal silen vihar, ki je povzročil smrt 7 ljudi. S hiš je odnašal strehe ter jih no6il na desetine metrov daleč proč. Orjaška drevesa je ruval s koreninami. Dva človeka je vrglo ob zid, da sta bila pri priči mrtva. V Iuki je vihar prevrnil več ladij, da je pet ribičev utonilo.
Ameriški prevozni parnik »Floridian« je 8 km stran od obale vrglo ob čeri. Na krovu je bilo 40 mornarjev.
Tudi na Filipinih je divjal orkan ter je ubilo pet ljudi. Škode je 6amo v Manili 250 000 dolarjev. Na stotine ljudi je brez strehe. Na Filipinih divjajo zadnje čase hudi viharji, tako, da je samo v teku enega meseca vihar ubil 92 ljudi. Japonski parnik »Sako Maru«, ki je vozil s Filipinov na Formozo, se je potopil in z njim vseh 49 mož posadke.
I lijo uvedli ovce z najfinejšo volno. Tako je postala I ovčjereja za avstralske koloniste vir bogastva.
Ne smemo pa pozabiti tudi domaČega prebivalstva. To je rjavo pleme, ki je najbrž bilo po večini udano ljudožrstvu. Ko so prišli ti divjak: v stik z evropsko kulturo, so postali pijanci, so začeli propadati in belokožci 60 jih potiskali v j nerodovitno notranjost, kjer 60 domačini počasi ! izumirali. Med belimi naseljenci eo vladale spo-; četka divje razmere. Izpod strogih angleških za-| konov in iz mrzle dežele so prišli v rodovitno in toplo pokrajino, kjer postava ni Imela moči. Zato se je razpasla nemorala in pijančevanje. Vlada je vsled tega sklenila, da imajo pri priseljevanju v Avstralijo prednost resni poročeni ljudje. Tako so se razmere počasi izboljšale. Angleška vlada je naseljencem v Avstraliji počasi prepuščala veliko
samoupravo, katere središče so bile navadne cerkve. Tako so se počasi razmere v Avstraliji uredile. Čez nekaj desetletij v vsej Avstraliji ni bilo nobene krčme več, veled česar je nastal običaj, da eo po samotnih naseljih farmarji vsakega popotnika sprejeli pod streho in ga pogostili. Še danes eo Avstralci zelo gostoljubni. Danes je Avstralija več ali manj svobodna država s svojo vlado in s svojim parlamentom, katera skrbno varuje svojo svobodo. Značilno je, da je v Avstraliji delavsko gibanje posebno močno.
Dne 1. januarja 1901 so avstraleke države sklenile med eeboj zvezo avetralskih držav. Toda šele v svetovni vojski se je zbudila narodna zavest Avstralcev. Avstralijo čakajo v bližnji prihodnosti z ozirom na razmere na Daljnem vzhodu še težke naloge.
V 52 urah iz Anglije v Avstralijo
26 letno gospo Berry Stollovo, ženo večkratnega milijonarja, je iz njenega stanovanja s silo odpeljal neki norec in za njo zahteval 50.000 dolarjev odkupnine. Ko je odkupnino dobil, ujetnice še ni hotel osvoboditi. Policija pa jo je vseeno našla ter jo osvobodila, norca in njegovo ženo pa zaprla
še desni. Strašna nevarnost jima je pretila, da bi se morala spustiti v vodo, kjer kar mrgoli morskih volkov. Scott je dejal: »Vražjo pot 6va naredila. Tako sva utrujena in medla. Želim le, da bi čimprej priletelk na konec.«
V ponedeljek je eno izmed letal, ki je tekmovalo, v južni Italiji med poletom proti Atenam padlo na tla in zgorelo. Zgorela sta tudi oba letalca.
Kako je nastala „časnikarska raca44
V nedeljo so v navzočnosti pruskega ministr-ekega predsednika generala GOringa in cele vrste dostojanstvenikov ter plemičev v takozvani Schorf-heide v severni Nemčiji odprli zavetišče, kjer bodo gojili bizone, to staro žival, ki je v Evropi že skoraj izumrla. Začasno je v tem zavetišču 23 bizonov. Ob vhodu v zavetišče so odkrili spomenik tej nadvse zanimivi živali. Zavetišče meri vsega skupaj 240 juter zemlje, okrog katere pa je pri-
pravljenega v ta namen še 2400 juter sveta. Med bizoni eta dva bika, 14 krav ter 7 manjših in starejših juncev in junic.
V tem zavetišču bo spravljenih tudi 6 divjih konj, med njimi en žrebec. Te živali dosihmal še niso videle človeka. Poleg teh pa bo prebivalo v tem živalskem vrtu več losov, divjih petelinov in ruševcev, tako, da bo ta živalski park takorekoč pred vrati Berlina največja zanimivost Nemčije.
Londončani so doma spremljali napeto tekmo v zraku. V »Avstralskem domu« je bil razgrnjen vojaški zemljevid, nad njim pa so viseli modelčki tekmujočih letal. Te modelčke so potem premikali,
kakor so naznanjala poročila
Kakor pripovedujejo stare holandske knjige, izvira beseda >raca« iz življenja pomorščakov. Ilolandski mornarji, ki so se v 16. stoletju vrnili z daljne pomorske poti, so baje doma pripovedovali, da so v Grenlandiji videli raco, ki se ni zvalila iz jajca, ampak je nastala iz lesovja, ki ga je inorje metalo ob morsko obal. V tem lesovju so se nabirale male školjke. Iz ene teh školjk je zlezel črviček, ki se je počasi razvijal in nazadnje je iz njega nastala raca. Raziskovalec Griinlandije Egede je to pripovedovanje holandskih mornarjev, ki je bilo plod iijihove domišljije, vzel kar zares. Ko je popisoval Griinlandijo, je v svojih učenih razpravah prav tako učeno razlagal tudi bajko o školjki, ki je bila zibelka poznejše race. Nekaj časa kasneje je Selmstian Miincher v svoji kozmo-grafiji celo trdil, da griinlandska raca sedi na drevesu, ki raste ob obali. Drevo rodi sadeže v obliki nekakih zaklopk. Ko je zaklopka dozorela. pade v vovlo, se tu odpre in iz nje smukne mala račica. Preprosto in neučeno občinstvo pa svojim tedanjim učenjakom ni verjelo. Slednjič se je izkazalo, dn so se učenjaki pošteno motili in da je končno imel prav le zdravi človeški razum nestrokovnjakov. To se! v življenju dostikrat dogaja. Seveda so nesrečno raco naprtili časnikarjem, namesto da bi jo nosili na sebi naprej učeni strokovnjaki.
★
France je v Šiški stopi] na pošto in vprašal:
»Ali bo to pismo jutri v Trbovljah, če ga sedajle oddam?«
»Seveda bo.fc
»Jaz pa mislim, da ne bo!«
»Brez skrbi bodite, to pismo bo jutri v Trbovljah !«
»Nak! Ne verjamem!«
»Za,kaj ne?«
»Ker je naslovljeno na Jesenice.«
Zavetišče za bizone in divje konje
Zmago v tej čudoviti tekmi sta dosegla angleška letalca Scott in Black. Dne 22. oktobra ob 12.08 sta pristala na letališču v Port Darvvinu v Avstraliji. Zračno črto 3349 km od Singapore do Port Darwina sta preletela v dobrih 12 urah. Okoli 20.000 km dolgo progo iz Mildenhalla na Angleškem do Port Dar\vina pa 6ta preletela v 52 urah in 44 minutah. Daleč za njima sta Holand-ca Parmentier in Moli, medtem, ko 60 drugi letalci bili daleč za njimi. Nekateri pa so se morali vrniti.
Ko sta angleška letalca pristala v Port Darvvinu, eta morala naglo popraviti svoj aparat, ker se je v motorju nekaj pokvarilo. Nad jezerom Ti-mor jima je odpovedal levi motor. Deloval je le
Zmagovalca v letalski tokmi Anglija—Avsiralija eta Angleža Scott (na levi) in Campbell Black (na desni). Slika je posneta neposredno pred odletom
francoskega izvora. Ker so jim vsi drugi nabavni viri zaprti, so se morali čini bolj posluževati uvoza iz držav, s katerimi imajo klirinške pogodbe. Posledica tega je veliko naraščanje uvoza iz teh držav, kar dela zmede v plačilnem prometu, ki takrat, to je pred dvema ali enim mesecem, še ni mogel vpoštevati sedaj nastalih velikih izprememb. Zato se m nože nemške gospodarske tožkoče, ker začenja cela vrsta držav opozarjati svoje izvoznike na počasen dotok plačil iz Nemčije. Seveda l>a tudi ni treba dosti opozarjati, ker izvozniki že pravočasno zavirajo izvoz, če ne dobe plačil pravočasno. Kako se bo to razvijalo dalje, nI mogoče vedeti, ker je baš iz vsega navedenega razvidno, da so take stvari nepreračunljive in da se vedno stvori v najkrajšem času bistveno nov po
Gospodarstvo
Nemške gospodarske težave
Neuspeh kliringov - Nauk - Nadomestki
Predvčerajšnjim smo na tem mestu poročali, kako skokoma narašča naš saldo v klirinškem prometu z Nemčijo. Ta dvig je sedaj tem večji, kar se nahajamo baš v naj-živahnejši seziji za izvoz naših kmetijskih pridelkov, za katere so nam Nemci dali več ugodnosti, tako da gre izvoz dobro. Toda na drugi strani pa sedanje težkoče omejujejo izvoz v Nemčijo radi tega, ker traja po 4 in več mesecev, da pridejo naši upniki do plačil svojih računov. Nasprotno je treba še pomisliti, da saldo narašča radi tega, ker prispevajo plačila za uvoženo nemško blago ne takoj na zbirni račun, ampak šele po daljši dobi najmanj tri mesece, ker gre tu za predmete velike vrednosti kot na pr. stroje, katerih ni mogoče plačati takoj, ampak v daljših razdobjih, ki grede včasih celo čez leto dni. Ko bo naša glavna izvozna se-zija v kraju, bodo tudi razmere nekoliko ugodnejše, ker bo manjšini potrebam stalo nasproti približno enako število vplačil kot sedaj.	.
Podobne težave imajo z Nemčijo tudi Čehi, katerih saldo stalno narašča in so se radi tega že začeli pogajati z Reichsbanko, vendar pa pri njih saldo ni tako občuten kot pri nas in prihajajo izvozniki prej do plačil, saj jim je treba čakati komaj slaba dva meseca. Pa vendar se brigajo za plačila in se bomo tudi mi morali bolj pobrigati za ureditev tega vprašanja, ker se razmere same po sebi ne bodo tako hitro izboljšale.
Zanimivo je dejstvo, da imajo podobne slabe izkušnje z nemškimi plačilnimi sporazumi tudi druge države, s katerimi je Nemčija v živahnih trgovskih stikih. Zanimiv je vzgled Francije. Pred uvedbo kli-ringa je imela Nemčija s Francijo zelo aktivno trgovinsko bilanco. Na podlagi tega je bila baš sklenjena pogodba. S presežki bi Nemčija plačala tudi obresti in amortizacije za dve posojili, ki jih je dala Francija Nemčiji leta 1924 in 1930: Dawesovo ln Youngovo. Toda ta račun je sedaj popolnoma postavljen na glavo. Nemški izvoz v Francijo je ostal v glavnem stacionaren, nasprotno pa je izredno narastel francoski izvoz v Nemčijo. Tako je naenkrat postala bilanca za Nemčijo pasivna in seveda je a tem ogrožena tudi kuponska služba obeli omenjenih posojil. Kaj je vzrok tem nenadnim strukturnim izpremembam v trgovinski bilanci? Nemčija se je po zadnjih reorganizacijah svoje devizne trgovine in regle-mentnciji vsega uvoza znašla naenkrat v težkem položaju. Od prekoinorskih držav, ki Imajo še normalno devizno poslovanje, ne more kupovati sirovin za svojo industrijo, ker ne more plačati z devizami, drugače pa ne dajo. Zato se poslužuje francoskega posredovanja, ker Francozi plačajo svoj uvoz z devizami in imajo še kredit na svetu. Poleg tega so pa nemški uvozniki začeli v večji meri kupovati sirovine baš v Franciji, ki so
Speti
O boksu
Težka atletika se deli v tri panoge: v dviganje uteži, rokoborbo in boks. Dočim se je pri nas dviganje uteži in rokoborbo vsaj deloma gojilo, sij o boksu ni mnogo ali pn sploh ničesar slišalo, dasi-ravno spada boks po svoji vrednosti kot telesna vaja, med prve športne panoge. Ravno boks, če ga pravilno gojimo, nam nudi vse ono, kar človek v današnji težki življenjski borbi neobhodno potrebuje: samozavest, pogum, borbenost tn odpornost. —
Znano je, da so že stari Grki zelo gojili boks, dasiravno je bila takrat ta športna panoga življenjsko nevarna. Borci so si prepletala pesti z usnjatimi Jermeni in jih oblagali z železnimi ploščicami ter je na ta način pest dobila strahovito udarno moč; marsikatera borba se je zato končala z smrtnim izvidom. Pozneje so se vršile borbe z golimi pestmi, kar je bilo še vedno nevarno. Ko
iožaj, ki postavi" na glavo vse prejšnje kal- j s? i?, končno določil način tekmovanja in so pred-kulacije. Seveda vse to ne izboljšuje pol o- ' P!Sal1 zavarovanje pesti z ooiozen.mi roKavtcami,
žaja v svetovnem gospodarstvu, ker vnaša vanj nesigurnost, ki ni bila nikdar dobra podlaga za trgovske kalkulacije.
Nemčija si skuša pomagati tudi na dru-ge načine. Računati mora, da bo njen izvoz le težko dvigniti, veseli so Nemci lahko, če ga obdrže na sedanji višini. Tako ne preostaja Nemčiji nič drugega, kot da skuša sama producirati sirovine, ki so potrebne za njen notranji trg. Obenem pa seveda je gotovo, da bo zaradi večje porabe nadomestil trpela tudj kakovost njenega izvoza, kar bo zopet vplivalo na zmanjšanje izvoza in povečanje njenih gospodarskih težkoe. Sicer pa je Nemčija v nernali meri že dolgo časa pripravljala se na tako stanje. V ta namen je služila vsa njena agrarna politika že leta in leta sem, ko je stremela in v veliki meri dosegla avtarkijo pri celi vrsti kmetijskih proizvodov. Seveda to ni bil edini motiv njene avtarkistične politike, katere stroške je moral nositi in še nosi njen konzument, t. j. predvsem industrjsko delavstvo iu me: stno prebivalstvo. Gotovo je bil tudi cilj nemške agrarne politike, da se pripravi za vsak slučaj, t. j. za slučaj prekinitve dovoza važnih živil iz inozemstva. Nemška tehnika in kemija je visoko razvita in ne dvomimo, da ji bo uspelo iz domačih sirovin, katerih ima v nekatere svrhe dovolj na razpolago, izdelovati sirovine, katere mora sedaj uvažati. Seveda pa nastaja pri tem važno vprašanje, v koliko je produkcija teh najrazličnejših nadomestnih sirovin rentabilna. Če bodo razlike v ceni le prevelike, potem se ne splača s tolikimi stroški za nemškega
boks ni bil nevaren in si je ta 6portna panoga pri drugih narodih hitro utirala pol med najširše ljudske plasti ter zavzela odlično mesto med drugimi športnimi panogami. Kako veliko je zanimanje v svetu za boks, nam najbolj prikazujejo
Skok i) vlSino t mesta; Gottlieb (Avstrija) 1.32 m.
Skok v viiino z zaletom: 8hiley (Anieriku) in 1*1-driokson (Amerika) 1.65 m.
Skok v daljavo z mesta: Ljrford (Amerika) 2.0115 metra.
Skok v daljavo z zaletom: Hitom! (,lupou«l u) 3.98 ni.
Krogla z bol j So roko: Mmiermuyer (Neniftija) 14.88 m
lirogla z obema rokama: Jungkunz (Nomflt.iii) 31.47 m.
Disk z boljlo roko: Wciszowa (Poljska) M.19 tu.
[)ittk z obema rokama: Kouopacta (Poljaka) M>.4ŠS metrov.
Kopje z boljlo roko: Oin-lei (Amerika) 46.745 m.
Koiije z obema rokama: Gcllus (Nemčija) 1,2,4.'! m.
Štafeta 1 krat i>o Ti metrov: Franci.iu 38.8.
Sta/eta 4 krat po 100 m: Amerika 46.9.
Štafeta 4 krat no 200 m: Nemčija 1:45.8.
Olimpijska štafeta: Italija 3.3«.
Štafeta 10 krat po ion m: Anglija 2:l>4.4.
Akademski športni klub. Ustanovni občni xbot Akademskega športnega klulm bo v soboto, 27. oktobru ob 17 uu univerzi, soba St. 77.
Smučarji. SmuSka Bokoija SK Ilirijo je na ieljo ntlelož&ncov določila nov urnik smučke gimnastiko: vsak ponedeljek in četrtek ob 19.30 v garderobi drsnli-3i:a nasproti pivovarno Union tla Celovški cesti. No-eojštijega treninga naj so udeležijo vsi aktivni člani sekcije, vabljeni so tudi drugi prijatelji 'Minskega športu.
Smufarke. SmuSka sekcija SK Ilirijo je vpeljal« poseben kondieijskl trening in smiiško gimnastiko za
, , ■	.	, , . . - - .__„,.„.:„ i dame. Gimnastika Je vsak ponedeljek tu četrtek ob
borbe za svetovno prvenstvo, katerim pnsostvuje j 1830 y Kardorobi (irs„iiSl-.a nasproti pivovarne (Tnir.n. ogromna množica do 100.000 oseb. V nekaterih K nocojšnji gimnastični url vabimo vso lntere«enti:n«v.
----_J —„ ,.-1— —..	i	SK Ilirija, smiiika sekcija. SmuSka gimnastika
v garderobi na drsališč« noeo.1: ob 18.30 za dame, ob 19.30 z« gospode.
Smučarski klub Ljubljana vabi svojb člaustvo na VI. redni obfni zbor, kil bo 20. oktobra ob 20 v restavraciji Zvezda (pritličje). V primeru nesklepčnosti »e vrti občni zbor z istim vsakoletnim dnevnim redom pol ure pozneje ob vsakem številu navzočnih. Samostojni predlogi, ki še niso bili prijavljeni upravnemu odboru, se obravnavajo le, ako to sklene občni zbor. Prosimo vse članstvo, naj se občnega zbora, ki vam bo nudil mnogo zanimivosti, udeleži v čim večjem Številu. Siniiltt Sl< Sora vabi na izredni občni zbor, ki bo dne 29. oktobra ob 20 v klnbovih prostorih na Spodnjem trgu 27. Vse podrobnosti se vidijo na klubovih ra»
državah se goji boks celo v šolah.
Pri nas v splošnem prevladuje mnenje, da je boks nevaren, surov, nezdrav in za inteligentnega človeka sploh neprimeren šport. V resnici pa, ako se goji v strogih mejah predpisanih pravil, je boks eden najzdravejših športov, ker enakomerno zaposli celotno mišičevje. Nevaren in surov je samo za netrenirane in nevešče osebe, kakor tudi za one, ki so mnenja, da se lahko naučijo boksati v enem dnevu. Boks zahteva celega moža — polovičarji ne opravijo ničesar in samim sebi največ škodujejo.
Za dosego športnih uspehov je treba mnogo ■ gla8nih deskah- na igrisču in v kiaboTdh peterih, truda in dobre volje, in to velja se prav posebno	,
za boks; kdor hoče doseči v tej športni panogi uspeli, mora biti pripravljen na trnjevo pot. Imeti mora izredno voljo in neverjetno vztrajnost, kajti ta šport je eden najtežavnejših in zahteva dolgoletnega vztrajnega in sistematičnega treninga in izredno solidno življenje.
Vzgojiti je treba krepko, vendar do skrajnosti gibčno, prožno, in kar je glavno, napram udarcem odporno telo. Ne zadostuje pri boksu samo tehnika in krepak udarec, marveč je treba celotni organizem tako vzgojiti, da mu niti najsilnejši udarci ne škodujejo. In zalo je treba mnogo vaje. Boksar mora gojiti skoraj vse športne panoge, ki končno izoblikujejo dobrega borca. Trenirati je treba teke na kratke in dolge proge, posebno pa je važno skakanje z vrvico, ki je za bokserja vsakdanji

niti na druga pota, kjer bi se na podlaga ; mednarodnih sporazumov dalo marsikaj izboljšati in zopet spraviti v tek mehanizem j svetovnega gospodarstva. Brez povratka k j svetovnemu gospodarstvu ob sedanji delitvi ! dela po vsem svetu ni mogoče misliti na trajno obnovo tudi nacionalnih gospodarskih sistemov.
Težkoče našega kliringa z Nemčijo. Narodna banka je izdala tole okrožnico: Želeč preprečiti nadaljne podaljšanje rokov za plačilo terjatev naših izvoznikov v Nemčijo je Narodna banka dosegla sporazum z Reichsbanko v Berlinu, da se odslej v Nemčiji ue dovoljujejo več plačila v naprej na zbirni račun, ampak samo za blago, ki je že izvoženo v Nemčijo in za katero obstoje uvozni dokumenti. Ta naredba pomeni zopelno poslabšanje razmer v nemškem k!iringu in sedaj bodo naši izvozniki prisiljeni kreditirati blago, dočim so bili sedaj kolikor toliko s;gurni, ker so imeli že plačila v naprej.
Obvezno izdajanje zapiskov (not) in računov,
ravno od treniranosti nog mnogokrat zavisi izid borbe. Ako odpovedo noge, tedaj je borec izročen ua milost in nemilost nasprotniku, ki bo golovo izrabil to slabost. Nadalje je treba trenirati veslanje, plezanje, različne mete in najrazličnejše proste vaje, ki utrjujejo telo, a ga obenem ohranjujejo prožnega in elastičnega. Sporedno s temi vajami pa je treba trenirati specialne vaje za boks. Treba ee je priučiti tehnike, pravilnega harmoničnega delovanja rok in nog. Udarec mora biti krepak in lagi dunajskih protokolov se je" začel ugod- [ fteuren. Oči pa morajo slediti vsaki najmanjši neje razvijati medsebojni blagovni promet kretnji nasprotnika Panra i je: treba nasprotni-Italije, Avstrije in Madjarske. Zaradi,tega | kove udarce, a dobljene znat, tudi prenašati, so začeli Italijani krepiti svoje bančne in-
Italijanska banka na Dunaju. Na pod-
.1____ ^ : . U : U nnntnlrAlmr C s\ ! /t rj O ,V./» 1 11 »V/-> ri
terese v Avstriji. Slejkoproj ostane na Dunaju še Societa Italiana di Crcdito, ki je podružnica istoimenskega zavoda v Milanu. Banca commerciale italiana v Milanu pa ustanovi na Dunaju posebno banko z naslo-
Vse to pa zahteva dolgotrajnega treninga, ki se mora vršiti le pod stalnim nadzorstvom izkušenega in vseskozi strokovno izobraženega trenerja, ki mora budno paziti na enakomerno izvrševanje vseh omenjenih vaj, katere izoblikujejo in utrdijo vse mišice celega telesa. Uspeh je odvisen
vom Banca commerciale per 1'Austria. Glav- j °d voditelja treningov; v veliki meri pa seveda tudi
niča tega zavoda bi znašala 10 milj. lir, v upravi zavoda pa bi bili poleg Italijanov tudi Avstrijci. Zavod bi bil čista, banka in
Včeraj objavljena vest o obveznem izdajanju not in	se ne bi pečal z blagovno trgovino, ki bi
računov ni bila točna, zato jo danes ponavljamo	• --------------------------——J-
v njeni pravi obliki. Vest se glasi: Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o tarilni
številki 34 taksne tarife, ki govori o obveznem izdajanju not in računov s strani trgovcev, obrtnikov itd. Po tem pojasnilu se taksa po tar. št. 34 lahko plača na kreditne knjižice le tedaj, kadar trgovci in obrlniki dajejo svoje blago na kredit neposredno pptrošačem. V vseh drugih primerih morajo trgovci in obrlniki izročiti strankam taksne račune.
Kolkovanje kreditnih knjižic. Ministrstvo financ je doznalo, da posamezni tovarnarji, trgovci in obrlniki prodajajo blago s kreditnimi knjižicami, ki podlegajo letni taksi 5 Din, tudi kadar ga prodajajo osebam, ki se bavijo s preprodajo takega blaga. Ker je tako ravnanje pogrešilo ili na škodo državnih financ, je ministrstvo financ z razpisom z dne 19. oktobra 1934, št. 86.3S1/1II na podlagi čl. 43 zakona o taksah pojasnilo sledeče: »V smislu točke 3. tar. post. 34 taksne tarife in točke 7 čl. 50 taksnega in pristojbinskega pravilnika se mora za kreditne knjižice računska taksa plačevati samo v primerih, kadar prodaja trgovec ali obrtnik blago na kredit osebam, katere blago Irošijo za svojo neposredno porabo. V vseh drugih primerih pa se mora izdati račun in plačati taksa po točki 1. tar. post. 34 taksne tarife, čeprav bi se prodaja VTšila na kredit.
Likvidacija. Jugozadruga za vnovčenje kmetijskih pidelkov v Mariboru, reg. zadr. z o. zav.
Nov kamnolom v Kamniški Bistrici. Tvrdka R. Keršnianc, trgovina z lesom, kamnom in apnom v Kamniku ie zaprosila za komisijski ogled in razpravo zaradi izdaje obrtnopolicijskega dovoljenja za kamnolom na področju kat. občine Županje njive dne 2. novembra 1934, ob ca. 10 dopoldne. I
Poraba mleka v Italiji. Povprečna poraba mleka znaša v Italiji 25 kg letno na 1 prebivalca. Seveda pa je med posameznimi pokrajinami velika razlika v porabi: tako znaša v južnem Tirolu poraba 131 litrov letno, na Siciliji pa komaj 6 litrov na enega prebivalca.
ČeSkoslovaSka ustanavlja izvozni zavod. Iz Prage poročajo, da je ministrski svet že sklenil ustanovitev posebnega zavoda za izvoz in je že tudi odobril njegova pravila.
Hranilne vloge v Češkoslovaški. Po uradnih podatkih so znašale hranilne vloge v ČSR konec leta 1933 52.1 milijarde Kč, kar pomeni v teku leta zmanjšanje za 2.7 milijarde Kč. Po skupinah denarnih zavodov 6e razdele vloge konec leta 1933 sledeča (v oklepajih stanje konec leta 1932); hranilnice 18.7 (19.9), meščanska obrtna in kreditna društva 12.1 (12.5), banke 9.1 (9.5) rajfajznovke 4.9 (5.2), kmetijske okrajne posojilnice 4.1 (4.1), delniške banke na Slovaškem in v Karpatski Rusiji 2.3 (2.6), kreditne zadruge 0.79 0(.8t), poštna hranilnica 0.09 (0.06), zadružna centrala 0.06 (0.07) mi-liiarde Kč.
Dne 24. oktobra.
bila prepuščena prvemu omenjenemu zavodu.
Borza
Denar
Neizpremeujeni so ostali tečaji Amsterdama, Pariza in Trsta, narasli so Berlin, Bruselj, London, New York in Praga, popustil je le Amsterdam.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling neizpremenjen: 8.10—S.20 na vseh naših borzah. Angleški funt je narastel v Zagrebu na 226.80 do 228.40, v Belgradu pa na 227.15—228.75. Grški bo-
od učencev, ki morajo biti redni, vztrajni, z ljubeznijo pri stvari in do skrajnosti požrtvovalni.
Pri nas se je — kakor rečeno — ta športna panoga popolnoma zanemarjala in nismo prišli niti preko začetniške slopnje. Svoječasno je SK Slovan osnoval boks-sekcijo, vendar posebnih uspehov ni bilo, ker ni bilo prvič strokovnega trenerja, :n drugič med članstvom samim ni bilo pravilnega razumevanja. Sekcija ee je letos preosnovala — in z novim trenerjem pridobila, lako, da bomo tudi v tem športu preorali ledino in končno dosegi: stopnjo, ki nam pripada. Zato želimo mladi sekciji mnogo uspeha na tej težavni poti, javnost pa prosimo, da podpre njeno delovanje. — Vrh.
Nurmljevi nasledniki
Najslavnejši športnik povojne dobe, sloviti fin-
ni v Zagrebu 27.90-28.60, v Bel?n.du 28.50 blago,	j sk; teka4 Nurmi odhaja. Prišel je v leta _ sedaj
Španska pezeta v Zagrebu 3 825 bi	j je namreč 38 let star — ter jemlje slovo od arene,
4^2.07-2313.43 Berlin	, kjer . toi;kokrat zma(5oVal in rušil svetovne re-
^9-137649, Bn.se j 793.ffi 797.79 London	k^rde' Tu{Ji finska „eza, ki se je borila radi njega
Sr1^. Cunh 1108.35-1113.85, New York	z mednarodno ,ahkoatletsko zvezo, je to borbo se-
3361 05-3389.31Panz 224X12-225.14, Praga 141.90	d . ravno iz tega yzroka tila. Nurmi ■ nam.
Curih. Pari z 20^125,Londpn 15.7, New York	daj posluSaimo. kaj pravi ta fenomenalni tekač
305.625, Bruselj 71.625, Milan 26.265, Madrid 41.875,	svoilh naslednikih-
A^dam 207 725 Berlin Dunaj 72.75	; ^fje dovršil svojo nalogo kakor izgleda.
(57 05) Stcckholm 78.20, Oslo_ 76.20 Kopenhagcn	( Tudi A k , ;,,:brže ne bo' nikolfpostai rekorder.
6?'7VoraJa 'n T'' V?rsa™ 57pA Ate"Ae	! Virtanen pa bo močoče še dve leti dosegal kake
rigrad 250, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.79o. , ufipehe v^ndar ,ežko boljj€[ kot jih dosegal, in
Vrednostni pa ni rji
Tendenca je za državne papirje ostala v glav; nem neizpremenjena in se tudi tečaji nišo dosti izpremenili. Izjemo pa tvorijo begluške obveznice, ki so danes ponovno popustile. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški borzi: vojna ško da 500 kotu., agrarji 50.000 in 7% inv. pos. 250.000.
Ljubljana. 7% invest. pos. 71 den., agrarji 41 den., vojna škoda 350 bi., begL obv. 60 den., &% Bler. p>os. 57 bi., 7% Bler. pos. 55 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. po«. 71—72 (71), agrarji 41—41.50 (41.50), vojna škoda 345 dp 347 (350), 12. 340-345 (340), 6% begi. obv. 56.50 do 57.50, 8% Bler. pos. 67 bi., 1% Bler. pos. 56 bi. — Delnice: Narodna banka 4075—4250. Priv. agr. banka 206—215, Osj. sladk. tov. 135—145 (50 po 138), Bečkerek sladk. tov. 750 bl„ Osj. livarna 145 bi., Union 50 den.. Trboveljska 85-100.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50, agrarji 41.50-42 (41.75), vojna škoda 350—350.50 (350). b% begi. obv. 57.50—58 ( 58), 7% Bler. pos. 56 bi. — Delnice: Narodna banka 4125 d. (4125), Priv. agr. banka 203 den. (208, 206).
Žitni trg
Ljubljana. Pšenica bč. 78 kg 160-162.50, bč. 79 kg 1% 165—167.50, koruza stara za mletev 147.50 do 150, umetno sušena 115—117, času primerno suha s kvalitetno garancijo 107.50—110, moka ničla bč. 260—265, ban. ničla 265 -270.
Novi Sad. Pšenica bč. 109-lil, ladja 119
do 123, slav. 110—112, srem. 114—116, ban. 109 do 112. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet srednji.
tudi v Maki-ja n:ma zaupanja Nurmi. Pač pa se bo še napravil Iso Hollo, če bo na to polagal važnost. Posebno zaupanje ima Nurmi v mladega Hdckerta, o katerem trdi, da Ima dane vse pogoje se povzpeti do atleta svetovnega slovesa. In ravno ta atlet bo postal po njegovem mnenju finska zvezda. »Jaz nisem bil nikdar toliko zmožen — pravi Nurmi — kakor Hockert, toda e^ino moja energija mi je pripomogla do uspehov, katere sem dosegal. Toda pri Hčickertu je edino ena ovira. On je zrastel v zelo dobrih razmerah kot sin bančnega ravnatelja in ni nikdar poskusil tistega trdega življenja, kakor kak delavski sin. Vendar se pa on razvija pravilno in če bo ostal svež in zdiav, potem upam kljub temu, da ima najboljše izglede, da bo (prihodnje leto premagal vsakega svojega nasprotnika.«
Ženski svetovni rekordi v lahki atletiki
Ženski rekordi v lahki atletiki sc sleer ne menjajo tako hitro kakor moški, vendar se tudi njihova lista temeljito spremeni otl kongresa do kongresu, ki potrjuje novo rekorde. Od zadnjega kongri-sn. ki se je vršil leto« v avgustu o priliki svetovniih ionskih iger, sc je že marsikaj spremenilo, zato prlnaSamo nnj-tiovoJSo listo >.on»kih svetovnih rokordov v lahki atletiki:
50 m: Mclzllkova (češkoslovaška) 6.2. tn m: WalWewic.z (Poljska) 7.3. SO m: \Valns'lewlc* (Poljska) in Koubkovii (Ce-SkoslovnSka) 9.8.
ion m: \Vnltusiewiez (Poljskn) 10.7. ?00 m: \Valasiewie.7. (Poljskn) '.'4.1. m tis: Kotihkova (Ccgl-oslovaSka) 2:12.4. rnoo m: Lnmi (Angliln) 3:0fl.i;. «o m zapreke: Kngclliardt (Noničija) 11.6.
Ruski športniki na berlinski olimpiadi. Ruski
športniki, ki sedaj gostujejo v Češkoslovaški, kjer I dosegajo zlasti lahkoatleti lepe uspehe, se name-' ravajo udeležiti berlinske olimpijade leta 1936, Ka-' kor poročajo, se že vršijo tozadevna pogajanja — četudi še neoficielno — in izgleda, da bodo Rusi v Berlinu že startali. Nastop ruskih športnikov bi olimpijske igre neprimerno dvignil, kajti, če se tolikšen narod, kakor je ruski, ne udeležuje olimpijskih iger, ne nosijo zasluženo naziva »svetovne« igre. V Berlin pridejo Rusi — če bodo pogajanja ugodno zaključena — z močnimi ekipami raznih športnikov.
Kdo bo sodil nogometno tekmo Anglija-Italija?
Prvotno določeni, odnosno predlagani sodnik Belgijec Baerts, oziroma I.angenus, ne bo sodil tekme med Anglijo in Italijo, ker so se odločili za Šveda Olsona, ki je svoječasno sodil tekmo Avstrija i Nemčija v Berlinu.
/Wo<2?Il ciiiilcs
Liubliana
1 Dobrovotjcl! V petek, 20. oktobra ob 20 bo v zvezi 7. našim pozivom javnosti z dne Hi. oktobra v dnovuem časopisju pri tov. Kreciču P. ua Vidovdanskl cesti i volitov odbora, ki lx> vodil vsn nadaljnji dela za postavitev spomenika našemu blago pokoj nemu vrhovnemu poveljniku viteškemu kralju Aleksandru T. Ze-dinltelju, kateri mora stati nn najlepšem prostoru v Ljubljani (preti novo pravoslavno cerkvijo). Odnor.
1 Ljubljana ima drevi ob 8 vajo moškega zbora. { Udeležba nujna.
1 Članski sestanek Društva združenih zasebnih in trnovskih nameščencev Slovenije, ki je bil sklican za diie 2G. oktobra 1934 v Rokodelski (lom, je z ozirom na žalni koncert v operi preložen na poznejši čas.
1 Narodno ielezničarsko glasbeno društvo Slona sporoča vsemu svojemu članstvu učiteljskemu -/.hot-n in gojeneom njene glasbene šole, da jo za danes i iipo vodana žalna koinomorneija za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zeti in I tel j eni preložena nn ponedeljek, 29. oktobra ob 20. — Odbor.
1 Nočno sluibo imajo lekarne: mr. T.eustek, Ifes-lieva cesta 1; dr. Kouiotar, Vič, in mr. Bahovec, Kongresni trg 12.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Vslod odredbe ministrskega sveta ostane Narodu« gledališče zaprto do petka, dno 26. oktobra.
DRAMA (Začetek ob 20)
Petek, 26. oktobra: Zaprto.
Sobota, 37. oktobra: Hlapci. Premiera Bed B.
OPERA (Začetek ob 20)
Petek, 26. oktobra: Svečani žalni koncert v počastite« sfutmina viteškega kralja Aleksandra l. Zedinitelja. Izven.
Sobota, 27. oktobra: Tloff mannove pripovedke. Premiera. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Potok, 20. oktobra ob 20: Žalni večer za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. —-T)rani,skc cene. Bloki veljajo. Sobota 27. oktobra ob 20: Hlapci. Red B. Nedelja, 28. oktobra ob 20: Idealen soprog. Premiera. Bloki.
Brzoturnir Ljubij. šah. kluba
Jutri, v petek, 26. t. m. sc bo vršil ob 8 * kavarni »Evropi« velik brzoturnir za prvenstvo Ljubljanskega Šahovskega kluba za mesec oktober. Prva štiri mesta bodo nagrajena z lepimi knjigami, ki jih je za ta namen poklonila založba »Modra pticac. Odbor poziva vse člane naj se turnirja gotovo udeleže.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Četrtek, 15. okt.: 12.30 Plofičc (resna gl.) 12.51) Poro Sita 13.00 Cas 18.00 Blagopokojni kralj med Slovonei (li Postni) 18.20 Slovansko jadralno letalstvo (ing. tlurif Cijan) 18.411 PloSče 19.00 Nacionalna nra: Smiičnrstv«
—	naš narodni šport 111.25 Kadijski , orkostor 19.511 ,lc (lllni list, program zn petek 20.00 Uadijskt orkester 20.30 Pronos iz Zngroba: Duhovne prireditve 21.30 Ha dijaki orkester 22.00 Cas, poročila, Radijski orkester
Drugi programi t
ČETRTEK, 25. oktobra: Belgrad: 20.30 Konenri zbora 1. belgr. povskogn drnitva — Dunaj: 19.15 Šport v glasbi in pesmi 2(1.55 Iz pravljic in pripovedk 22.51' Ork. konc. 24.00 Plesna glasba — lludimpeita: 20.85 Matij, pasmi in etlg. gl. 23.10 Operni ork. 23.15 Jazz — Milan-Trst. 20.44 Tristan in Ir.olda, opera, Wagner — Itim-Hari: 20.45 Ork. iu sol. konc. 22,00 Lahka Iti plivsua glasba - Praga: 19.50 Celo solo 20.05 Kratek stik, vesela igra 20.55 Violinn solo 21.20 Zbor moravskih nfltcljm
—	Urno: 19.50 IJnbavni dnoH Iz čeSklh oper 20.15 Ork. glasba — Bratislava: 20.20 Vojaška Igra 20.55 Klav. gl. Novak - tar Sava: IP.0S! Sol. konc. 30.00 f^ahka Ki. I.n petje 21.00 Ork. konc. 22.15 Plesna glasba — Kso .Vrtu. 4la: 20.15 Viljoui 'IVil. igra, Er. Sehillor.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din I"—; teni-tovanjski og asi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali jglas Uio 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2"6tt, /.a pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
Enosobno stanovanje
(elektrika) oddamo s prvim novembrom. Naslov poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Vila 4« 12200.
(č)
»nn mu
Zbiralce naročil
iščemol Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom moko! Ponudbe nasloviti z znamko za odgovor na: Separator — Ljubliana, poštni predal št. 307	(bi
Potniki in potnice
dobe res dober zaslužek z novim, dobro idočim medmetom, ki se lahko proda v vsaki hiši. Javite se čimpreie pri Lindič, Ljubljana, Dalmatinova 5.
(b)
Zaslužek
Zastopnika
vpeljanega v Ljubljani in okolici, oziroma trgovca s skladiščem išče mlinsko podjetje. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod značko »Mlinsko podjetje« št. 12158.	(z)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-11.
Posojila
na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi po goji na daljšo dobo Pre ko 2000 zadružnikov.
Pučka štediona
Zagreb
Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Telef. 33-10 Pismen odgovor 3 Din znamka.
H
Trisobno stanovanje
komfortno — se odda s 1. novembrom. Zarnikova ulica 16-1.	(č)
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM.
To je doba. ko mora imeti vsako dekle iako in zdravo kri, močne in zdrave živce in iz-boren tek. To daie »Energin« za tačanie krvi. živcev in teka »Energin« se dobi v vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din.
Reg S br 4787/32
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami oddam (Din 350) solidni stranki s prvim novembrom. Predo-vičeva 28 (Moste). (č)
Dvosobno stanovanje
I. nadstropje, z balkonom in vsemi pri^Vnami - se odda za 450 Din, maniši stranki ceneje. Vodovodni 75.	(č)
Kupimo
Vsakovrstno
ZlatO kupuje
po na.višjih cenab ČERNE, luvelir, Liub' ana Wolfova ulica St. 3,
Poizvedbe
Bolniki
prebavnih organov, ne zastrupljajte se še nadalje z raznimi fatzifikati, ko ste si že pokvarili zdravje, ter se zdravite z ga rantirano naravno, doma £o Jordan grenčico Last nik Rupp, Beograd. Kn. Mihailova 16.	(1)
Visokopritl. hiša
novozgrajena, z dvema stanovanjema, se proda na Selu, Pokopališka ulica Poizve se I. Oražem, Selo-Moste.	(p)
Trgovska hiša
nova, s praznim stanovanjem in lepim vrtom, v večji fari (sedež občine) na Gorenjskem, se proda vsled prezaposlitve. — Vprašati pod značko »Sijajna bodočnost« 12157 v upravi »Slovenca«, (p)
Hišo ali vilo
večstanovanjsko, rentabilno, v dobrem stanju, kupim po primerni ceni v večjem mestu Slovenije, tudi s hipoteko. Nadalje kupim tudi manjše aron-dirano posestvo z dobrim stavbnim in gospodarskim poslopjem (njive, vrt, travniki, sadovnjak, vinograd in gozd). Obširne, točne ponudbe z označbo najnižje cene je poslati upravi »Slovenca« pod »Slatina« št. 12205. (p)
Polangorska mačka
gornja polovica črna, spodaj bele barve, s košatim temnim repkom - ie ušla, ko ie bila pred tedni oddana v Rožno dolino. — Vljudno se naproša kdorkoli ve, k e se nahaja ži-valica, da sporoči to proti dobri nagradi na na-s'ov: Dr. Maicen, Miklošičeva cesta 34-11. (e)
Duhovnik
Da bodo imeli v nekem samostanu vsak dan sveto mašo, zato bi dali duhovniku zastonj za nekaj mesecev vso oskrbo. — Fiši te t pravi »Slovenca« pod St. 12103.
JU1
.»»»Mf
Ct avto sva/ stari urutla/ua aT motorja bi mebil se rad liri kunct v ti mnm>o ortžem tlnventrv ntumaniš' inarral
Enodružinsko hišo \
novo, lepo, z vrtom, 900
K
Telefon 9059
PREMOG
m2, pralnico in pritikli- K A RBOPA K ETE nami, na Viču - prodam.
Gotovine vsaj 15.000 Din, DRVA, KOKS nudi drugo hipoteka in knji-
žice. Ponudbe na upravo ■>Slov.« pod »Ugoden nakup« št. 12227.	(p)
Pogačnik
Bohoričeva ulica šl. 5.
kupujemo
FIŽOL „RIBNIČAN"
po Din 2 — za kg,
samo od naših članov. Gorenjski kmetje, včlanite se pri
Kmetijski okrajni zadrugi v Krsniu
Zimska jabolka
vseh vrst stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup A Presker Sv Petra cesta 14.
Zimske plašče
damske, dekliške in otroške kupite najceneje pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 39. (1)
Obiščite nas ?
Brezobve/no Vam bomo razkazali /a'ogo naših vseh vrst preprog tekačev, tkanin za pohištvo, stor itd.
„CIEIM"
Pasažo nebotltnlho.
Kako zavarujete
POLT
PRED SLABIM VREMENOM

ififk

Zimska jabolka
namizna, sortirana v za-boičkih, in
sadno drevje
visoko in pritlično, za jesensko saditev — dobite pri Kmetijski družbi, Ljubljana, Novi trg št. 3.	(1)
Pravkar sem srečala neko ženo < mora od doma ob vsakem vremenu in je zaradi tega njeno lice podvrženo škodljivim učinkom vetra in zime. Vkljub temu pa ie njena koža tako divno sveža, mehka in gladka. Vprašala sem jo, kako se varuje posledic slabega vremena, kakor rdeče in raskave kože. Evo, njenega enostavnega recepta:
Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za
ouaokakoza
.e nwvec.)» CAH
vtiUiSfe,
kožo, rožnate barve, po noči. Ona hrani in pomlajuje Vašo kožo med počivanjem. Kremo Tokalon bele barve (ne mastno), pa uporabljajte zjutraj. Ona osvežuje kožo, odstranjuje razširjene znojnice in zaie-dalce ter umiruje razdražene kožne žleze. Vsaka žena bo navdušena, ker bo po tej eno-' stavni metodi s pomočjo kreme Tokalon dobila mehko in »mat« kožo.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odo 10-W, Zagreb, Pra ka ul 6.
Pazite na svoje zdravje in na svojo obutev!
Turisti, lovci, sinufarji in vsi oni, ki imajo boiljsi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v sneiju naj uporabljajo mazilo HEVEAX, sa katero jamtmo, da napravi vsako obutev nepremočljivo. — Dobiti Jo je v vseh speoijaluih trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr M. Leustek, Ljubljana. Resljeva cesta 1.
Brez posebnega obvestila.
Nadvse žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša draga in nepozabna mama, stara mama, tašča, svakinja itd., gospa
Jeanette Mihelič roj. Svoboda
vdova po okrajnem sodniku
po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 78. letu svoje starosti, boguvdano zatisnila svoje blage oči.
K večnemu počitku jo spremimo na domače pokopališče iz hiše žalosti na Čatežu ob Savi v petek, dne 26. oktobra 1934 ob 9. uri.
Naj ji bo lahka zemlja domača! Prosimo tihega sožalja! Čatež ob Savi, Brežice, Zagreb, Maribor, dne 24. X. 1934.
Globoko užaloščeni otroci: Fran, ginm. profesor; Irma, Vika por. Veble; Dragan, lekarnar; Regina; Dr. Veble Andrej, odvetnik, zet; Mihelič Milka roj. Dvornik, snaha; Mihelič Anton, svak; Marijan, Andjelko, Renata, Dragec in Mercedes, vnuki; ostali sorodniki.
ZEPHIR-PECI
so neobhodno potrebne povsod, kjer se želi kuriti z drvmi
poceni
hisiiensko
in udobno
PROIZVOD
tovarne peči, štedilnikov in emajla
ZEPHIR d. d., SUBOTICA
Zahtevajte brezplačne prospekte i
Samoprodaja:
Za Ljubljano: Venceslav
Breznik, Stritarjeva ul. 7
Za Celje: D. Rakusch
Za Maribor: Pinter & Lenard
Alja Rahmanova:
61
Zakoni v rdečem viharlu
Dnevnik ruske žene
Imam dijakinjo z imenom Babkina. Če jo le vidim, začutim skoro fizične bolečine. Izsušena prekla, z veliko, razluištrano glavo in praznim obrazom z vodenimi albinoškimi očmi. Telo ji tiči v moški bluzi, v krilu iz vojaškega sukna in v vojaških čevljih. Na svetu pozna samo eno: stranko. ,Stranka je velika in Lenin je njen prerok', to je njena veroizpoved, ki ji je vdana s fanatizmom sirskega anahoreta. Med predavanjem neprestano stavlja vprašanja, ki niso s snovjo v nikaki zvezi. Z menoj občuje naravnost sirovo in v profesorskem kolegiju vedno zatrjuje, da se od zapadne Evrope nimamo ničesar naučiti, ker tam nI komunizma. Zapadnoevropski jeziki, filozofija, zgodovina, vse to se ji zdi nepotrebno, za njo ima pomen edino le politgramota (elementi politike). In pri njej je vse tako enostavno, jasno, ob sebi umevno! Ima komaj dvajset let, pred kratkim je prišla s step k nam in me kljub temu vedno popravlja! In najhujše je to, da ji niti ne morem ugovarjali, da moram plesati natančno tako, kakor ona gode, ker le predobro vem, da lahko ena sama njena Beseda zadostuje, da me odpravi k Severnemu ledenemu morju ali celo na oni svet.
Vsako besedo mi prereče In vse, česar ne razume, odklanja a priori. Kaj sploh razume o mojem svetu, o tem, kar sem preživel in premislil. Ne razume mojega sveta, toda zaničuje ga, ker instinktivno čuti, da se ne sklada z njeno idejo.
Pojma »človek« ona ne pozna; pozna samo proletarce in buržuje. Le proletarci imajo pravico liveti, pa še ti prav za prav samo tedaj, če so
komunisti. Do drugih nima nobenega sočutja. S hladnokrvnostjo, da, morda z zadovoljstvom bi gledala, če bi s svojo ženo in olroki od gladu umiral. To doseči, se zdi, je ena izmed nalog, ki se jo je namenila izvršiti.
Glejte, tole je malenkost, pa zelo značilna: nikoli si ne čisti nohtov. Res jih je sedaj mnogo, ki si ne snažijo nohlov, toda ona dela iz principa! S tem hoče dokazati svoje proletarstvo. Svoje velike roke s ploščatimi, črnoobrobljenimi nohti vedno polaga predse na mizo, ko da hoče vsakemu zaklicati: Glej, jaz sem resnična proletarka!...
Najbolj značilno za komunike je, da hočejo vsako stvar izvesti do skrajnosti, brez usmiljenja, brez ozira: za nje ni razumevanja človekove duše, poznajo samo gesla in ljudje so jim avtomati, ki 60 potrebni, da vrše ta gesla. Pri njih niso ideje za človeka, ampak človek za ideje!
Toda to je po drugi strani moč komunizma; zakaj komunizem, pusta in prazna ideja, je njim toliko, ko avtomatu gonilna vzmet. Brez te ideje je mrtev. Za te ljudi ni izbire: ali komunizem ali smrti
Mar je potem čudno, če brez kolebanja in brez ozira korakajo proti svojemu cilju, brez očitkov vesti in brez dvojbe? Njim je vse enostavno in lahko, zakaj vse, kar je zagonetnega in temnega v človeku, vse, kar je nerazložnega in božanskega, za njo ne eksistira; iz človeka delajo šahovsko figuro, ki za njo v naprej določijo vse poteze, ki jih mora napraviti za časa svojega življenja. In lo določanje imenuje skrb za človekovo srečo! Ne gani se in bodi srečen!... Toda to je tragedija, da se ravno najprimitivnejše glave lotijo, kazati človeku pot do najzatnotanejšega vprašanja na svetu, do sreče! Ustvarili bi radi paradiž, pa nimajo niti pojma, kdo bi mogel postati srečen v tem paradižu!«
19. novembra 1923.
Kakor vsak ponedeljek, sem šla tudi danes k predavanju profesorja Denisova. Bilo je že dvajset minut po desetih, pa ga še ni bilo. Temu 6em ee zelo čudila, ker je profesor Denisov vzor točnosti. Saj me je dal poklicati, in če bi bil zadržan, bi mi gotovo sporočil. Nemirno sem se sprehajala po hodniku. Medtem je bila ura že tričetrt na enajst. Povpraševala sem, pa nihče ni vedel ničesar. Ob osmih je predaval, ob devetih je odšel domov in je hotel biti ob desetih zopet tu. Nekaj se je moralo dogoditi. Hotela sem se napotiti v njegovo stanovanje, ko mi pride nasproti Miša Karpov.
»Profesor ja Denisova so zaprli U mi je razburjen pošapnil.
»Zaprli?« eem se prestrašila. »Zakaj noki, za božjo voljo?«
»Vzrok je neznan. Rektor in dekan sta se že odpeljala, da bosta posredovala zanj.«
Žalostna sem odšla domov. Profesor Denisov ni ničesar zakrivil, to sem vedela. V politiko se ni vmešaval in je sestavljal od zore do mraka, dan za dnem, svoje veliko delo. In čas. Iti mu je pre-ostajal, je žrtvoval za predavanja, ki jih je imel pred delavci v tovarni za stroje. Tudi glede na delo mu torej nihče ni mogel ničesar očitati.
Zvečer" 6em bila pri njegovi gospe. Ona joče, otroci jočejo. Nihče ne ve, za kaj gre; vse organizacije, ki je z njimi v zvezi, si prizadevajo zanj, toda GPU odklanja vsako izjavo.
24. novembra 19?3.
Univerza je napela vse strune. Delavci iz tovarne, kjer je imel profesor Denisov predavanja, so poslali deputacijo k GPU, gosposka za ljudsko I prosveto je poslala uradnika v Moskvo, brzojavili I so Lunačarskemu, Kalininu iti Narkomprosu (ko-
misarijat za narodno prosveto). Prosijo pomilostitve, ko ne vedo niti vzroka, zakaj so ga zaprli. GPU molči; nikomur ni dovoljeno obiskati profesorja.
25. novembra 1923.
Med dijaki se govori, da bodo profesorja Denisova poslali v Sibirijo; zakaj, ne ve nihče. Po-prašala sem dijakinjo komunistko Babkino.
»No, kaj bo neki posebnega? Ideologija! Saj si je zadnje čase prizadeval, da bi 6e z nami zena-čil, toda starega ni mogoče povsem izbrisati.«
Njej je bilo torej povsem prav, da pošljejo človeka zaradi »ideologije« v Sibirijo, in ta povod ji popolnoma zadostuje. Babkina pripada tipu nove dijakinje, ki od lani prodirajo na uaiverzo. Rumen obraz, aploščen nos, svetlosive oči, svetlo-rumeni lasje in zelo oskodna ruščina. Po rodu je Votjakinja s 6evera in kljub očitni duševni zaostalosti so jo komunisti poslali v profesorski kolegij kot zastopnico dijakov, kjer se vmešava v vse zadeve, ki pa o njih nima nobenega pojma.
29. novembra 1923.
Profesor Denisov je zopet prost. Bila sem danes pri njem. V teh par dneh se je postaral za več let. Tak je, ko da je prebil hudo bolezen.
»No, zakaj so vas pa prav za prav zaprli?e sem vprašala.
»Oh, neumnost! Neki emigrant, profesor St?-sov, ki živi sedaj v Parizu, mi je pisal dopisnico, da je njegova knjiga izšla!«
»Protiboljševiška?«
»Kaj še! Potem bi mi gotovo ne pisal. Toda, čemu mi je sploh pisal? Seveda, on živi v svobodni deželi in si niti ne more misliti, da je že zločin, če dobiš dopisnico! Če se ne bi organizirani delavci pognali zame. bi bil danes že v Sibiriji zaradi ,zveze z emigranti'!«