Pc rana nn Danes uspešen samostojni podjetnik a. Alojzij Kastelic se je 24. septembra 1984 odločil, da bo poleg redne službe odprl popoldansko obrt - servis gospodinjskih in laboratorijskih aparatov. »Poleg obilice dela s servisiranjem gospodinjskih aparatov sem si z dogovorom z novomeško Krko zagotovil tudi servisiranje laboratorijskih aparatov. Zato sem se leta 1987 registriral ko obrtnik in takoj, ko je nova zakonodaja dopusti- la, sem odprl še lastno trgovino (leta 1991). Opredelil sem se za prodajo »tehnike«, kije prijazna okolju, saj sem odločen pristaš ekološko čiste narave. Zato sem osnoval tudi vrtni center. Spominjam se, da se je tej moji odločitvi po- Trebnje Stari trg 31 iliEHNlK® ffll 7/?'Zs? 990 m P t m ITREBNJE spar AC NM (bela tehnika) 07/ 34-34-700 031/ 63-86-77 041/ 63-86-77 www.tika.si KREDITI DO 24 MESECEV V ZNESKU DO 300.000 SIT. SUPER UGODNO! smehovalo kar precejšnje število občanov, češ: le kako boš preživel s prodajo nekakšnih rožic... Zaupal sem v večino svojih strank in to se mi je obrestovalo, saj ljudje vse več vlagajo v vrtove, vinograde, sadovnjake in okolico svojih domov. Trgovina seje »prijela«, razvijal sem tudi servisno delavnost in se še bolj posvetil nabavi kvalitetnih artiklov s poudarkom na ekoloških vrednotah prodajnih predmetov. Podpisal sem dogovor s Surovino za reciklažo embalaže in odsluženih gospodinjskih aparatov, kijih vse odpeljemo od naših kupcev v ekološko predelavo. Seveda strankam nudimo priklop kupljenih aparatov z vso tehnično podporo in navodili. Naši kupci so deležni prednosti, da jih TIKA ščiti v primeru skritih napak na prodanih izdelkih. Z načrtovanjem prodaje smo že na začetku, to je leta 1991, združili Vrtni center in opremo za dom, kar je bilo tiste čase novost, vendar se je izkazalo, da je to dobra in uspešna kombinacija prodaje. Z našim prodajnim asortimanom v Vrtnem centru se prilagajamo vsem sezonam v letu. Tako oskrbujemo z artikli vinogradnike, vrtičkarje, sadjarje, kmetijske pridelovalce in še koga... Del te ponudbe je namenjen standardnim zahtevam kupcev, drugi del pa so zahtevnejše razne novosti, ki prihajajo na trg. Za tesnejšo povezavo s kupci pripravljam svetovalne oddaje na novomeški postaji Radio SRA-M vsak torek ob 10. uri. V sedmih letih te oddaje smo gostili tudi več vrhunskih strokovnjakov s področja tehnike, vrtnarstva, sadjarstva, vinogradništva, ki so poslušalcem na neposreden način prikazali prednosti naših prodajnih artiklov. Naši kupci lahko izbirajo med artikli priznanih blagovnih znamk akustike in gospodinjskih aparatov, kot so Gorenje, Bosch, Siemens, Elek-trolux, Gandi, Soni,... TIKA vsako leto priredi na mirnski Sevnici veliko srečanje kupcev, ki se ga udeleži približno 3000 obiskovalcev. Vse pogostimo, ob tej priliki pa izžrebamo tudi dobitnike bogatih nagrad. Zanimivo je, da na ta srečanja pridejo obiskovalci z vseh koncev Slovenije. Tako se med kupci in trgovino ustvarjajo najtrdnejše vezi. Načrtujemo širitev naše dejavnosti tako v Trebnjem, kot tudi v Novem mestu, kjer bomo novo trgovino odprli predvidoma že konec aprila letos. S preselitvijo TIKE na novo lokacijo smo odprli sedaj že priljubljen lokal FORMULA PUB, kjer si naši kupci, poslovni partnerji in ostali lahko po- gasijo žejo ter med seboj pokramljajo. V TIKI je zaposlenih 12 delavcev. Večina teh dela v trgovini že od vsega začetka. Z njihovim prizadevanjem, strokovnostjo in prijaznostjo sem zelo zadovoljen, zato se jim ob tej priložnosti BON ZA 5% POPUST! Artikli, ki jih boste kupili v TIKI do 30. aprila bodo s tem bonom cenejši za 5%. Krajani, poslužite se ugodnosti! tudi javno zahvaljujem, saj smo tudi poslovno leto 2004 uspešno zaključili. Naš kolektiv skrbi za praktično izobraževanje vajencev, dijakov in študentov, in jih med počitnicami nekaj tudi zaposlimo. Zavedamo se, da jim vsak prislužen tisočak lahko veliko pomeni. Čeprav sem v svoji dejavnosti polno zaposlen, delujem tudi na več področjih v lokalni in krajevni skupnosti. Kot občinski svetnik poizkušam usklajevati želje in možnosti med občino in KS Mirna. Z občani se pogovarjam o problemih, kijih imajo z občino in jih nato na sejah občinskega sveta izpostavljam kot vprašanja in pobude v reševanje. Rad pomagam po svojih močeh vsem krajanom, ki imajo z lokalno upravo kakršnekoli težave. V osnovni šoli Mirna predsedujem Svetu šole, kjer v sedanjih (dobrih) pogojih poskušamo zagotoviti kvalitetno izobraževanje za mlado generacijo. Osnovna šola se na vseh področjih vključuje v življenje in delo kraja. Žal statistike kažejo, da se število predšolskih in šolskih otrok nezadržno zmanjšuje tudi v naši krajevni skupnosti. Upam, da se bo z boljšimi vsesplošnimi pogoji in pozitivno politiko do tega problema stanje obrnilo na bolje. Mirnska krajevna skupnost zadnja leta v uspehih nekoliko stagnira, čeprav je bila ena najnaprednejših v občini. Če upoštevamo pogoje za delo KS (finance!), sedanji predsednik KS »uspešno gospodari« s skromnimi sredstvi, ki so na voljo za vse potrebe. Zato apeliram na vse krajane, posebno pa na tiste, ki imajo vpliv in večje možnosti, naj prispevajo tudi večji delež k razvoju zdrave in uspešne sredine na Mirni«, je ob koncu pogovora poudaril naš krajan, občinski svetnik in uspešen trgovec, gospod Alojzij Kastelic. D. Z. IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 1. redna seja sveta KS Mirna, ki je bila 24. 01.2005 ob 18. uri v prostorih KS Mirna Prisotni: J. Bračko, N. Borštnar, M. Škufca, J. Mandelj, S. Jakoš, V. Kolenc, A. Kirm, D. Skerbiš, B. Kraljevski, občinski svetniki J. Kovačič, E. Novak, F. Jevnikar, B. Majcen, komandir Policijske postaje Trebnje E. Fišter, vodja policijskega okoliša J. Senica, direktorica Knjižnice Pavla Golie M. Bon, predsednica društva Partizan B. Kolenc in skrbnik koče na Debencu M. Repar. DNEVNI RED: 1 .Pregled zapisnika zadnje seje; 2.Nova organiziranost policijske postaje Trebnje; S. Problematika javne knjižnice na Mirni; 4.lmenovanje odbora za postavitev nove koče na Debencu; 5.Obisk pri stanovalcih DSO Trebnje iz naše KS; B.Praznovanje kulturnega praznika; T. Seznanitev s problematiko sprejemanja občinskega proračuna in mesto naše KS v njem; S.Aktualnosti. ad. 1. Na zapisnik zadnje seje ni bilo pripomb, ad. 2. G. Fišterje razložil prednosti in namen nove organiziranosti Policijske postaje v Trebnjem, ki seje med šestimi policijskimi postajami v Sloveniji s 1. t .2005 vključila v dveletni projekt samostojnih policijskih postaj, katerega cilj je večja varnost, boljše počutje in kakovostno sodelovanje z občani. Vodja policijskega okoliša g. J. Šenica naj bi tako bolj sodeloval s krajani, policijski ukrepi pa naj bi bili usmerjeni v boljšo varnost krajanov, ki mu morajo prenesti svoje želje in predloge. V KS Mirna so problem kriminaliteta, vandalizem in prepovedane droge, zato lahko krajani vodji policijskega okoliša posredujejo svoje predloge za reševanje le-teh. Poudaril je še, da je bilo sodelovanje s KS Mirna že do sedaj zgledno. Policija laže dela, če dobi konkretne podatke. Njihov namen ni represija, ampak družno sodelovanje. Krajani, ki se ne želijo ob informaciji predstaviti, lahko uporabijo anonimno telefonsko številko 080 1200. G. Šenica je dopolnil sliko stanja s podatki o vandalizmu v okolici vrtca in OŠ Mirna, doma Partizan, predvsem v poletnem času. Mladoletniki s prepovedanimi drogami prihajajo predvsem od drugod. Kazniva dejanja upadajo, v zadnjem času sta bili le dve kaznivi dejanji zaradi nedovoljene uporabe pirotehničnih sredstev. Predsednikje pojasnil, da naše objekte varuje Sintal, ki bo v kratkem poslal poročilo o svojih opažanjih. Dejstvo je, da predvsem mladi uničujejo naš skupni inventar. Pogreša večje sodelovanje staršev. Potrebno je omejiti možnosti zbiranja mladih na določenih lokacijah. O početju mladoletnikov bomo organizirali pogovor s starši, k sodelovanju pa bomo povabili še policijo in strokovnjake za uživanje prepovedanih drog. J. Kovačič je prepričan, daje Mirna sicer varnostno kar urejena, policisti pa se morajo zavedati, da so sestavni del občanov. F: Jevnikar je vesel, da se policija vrača med ljudi. Uspeh je zagotovljen, če je čutiti sodelovanje. B. Majcen je poudaril pomen preventive in potrebe, da se starši seznanijo z znaki, ki kažejo na to, da otrok uživa prepovedano drogo. A. Kirm je menil, da bi morali vzpostaviti pravilne odnose med starši in otroki in osvestiti oboje. ad.3. M. Bon je poročala o stanju knjižnice v prostorih doma Partizan, kije povsem neprimerno: vlažne stene, strop se vdira, odpada omet. Na predlog občine so si ogledali novo lokacijo nad telovadnico v OŠ, kjer pa bi bila zaradi problematičnega dostopa potrebna gradnja dvigala. Primernejša bi bila stavba za gostilno Kolar, vendar še ni znana finančna podoba, kajti nova Krajevna knjižnica Mirna mora biti po standardih urejena tako, da pomeni rešitev za naslednjih 20 let. Trenutno imamo najslabšo knjižnico v državi. Predsednikje mnenja, da moramo problem Partizana in knjižnice reševati hkrati, pridobiti pa tudi prostor za društva. Predlagala do naslednje seje pripravimo idejno skico rešitve, da bi lahko 2006 / 7 kandidirali za sredstva na razpise. Hkrati prosi občinske svetnike, da podprejo reševanje doma Partizan kot celovitega kompleksa. Zavzemamo se za ureditev Krajevne knjižnice Mirna, ki bi bila v sklopu celovitega kompleksa doma Partizan v pritličnih prostorih in s tem dostopna vsem krajanom. ad. 4. Za postavitev nove koče na Debencu bo treba pripraviti številne dokumente in projekte, ki morajo skozi razpisne postopke. Prvomajsko srečanje na Debencu bo tudi letos, dejavnosti bo treba organizirati na prostem. Objekt je bil sicer občinski, vendar pa je vsem v naši KS nekaj pomenil, zato ne moremo stati ob strani. V ožji sestav odbora za postavitev nove koče na Debencu imenujemo D. Grandovec (občina), F. Jevnikarja, J. Bračka, B. Kolenc, N. Sila, M. Juraka, J. Mandlja in D. Skerbiša. KS Mirna ne podpira gradnje megalomanskega objekta. Odbor naj bi bil gonilna sila pri operativnih poslih. ad. 5. Za Valentinovo bomo obiskali naše krajane v DSO Trebnje, dogovorili pa smo se tudi za skupno darilo domu v fond, iz katerega organizirajo kulturne prireditve za stanovalce, ad. 6. V domu Partizan bo 7. 2.2005 ob 18.30 prireditev ob kulturnem prazniku, ki jo pripravlja OŠ Mirna. ad.7. Ponovno prosimo svetnike, da pri sprejemanju občinskega proračuna enotno zastopajo interese naše KS. ad.8. Popravilo asfalta na Sokolski bomo opravili, ko bodo to dopuščala prva možna sredstva, saj ga dolgujemo še iz preteklega leta, o čemer stanovalce pisno obvestimo. Predsednikje prisotne informiral še o novostih v zvezi s čistilno napravo s sestanka na ministrstvu. Za izgradnjo vodovoda na Sevnici in v Škrjan-čah bomo na sestanku, ki bo 31.1. 2005 ob 16. uri v gasilskem domu na Sevnici, imenovali gradbeni odbor. Vaškemu odboru za preplastitev ceste na Trbinc svetujemo oblikovanje gradbenega odbora in izdelavo finančnega načrta. Pomagali jim bomo lahko šele v letu 2006, ko bodo spet na razpolago potrebna finančna sredstva. OŠ Mirna pomagamo pri organizaciji gledaliških predstav. Na predlog J. Bračka smo odločili še, da poiščemo tri ponudbe in nabavimo fotokopirni stroj, saj je stari po 12 letih odslužil. V Krajanu objavimo opozorilo, naj obiskovalci šole ne parkirajo pri vhodu, ki je zaščiten z verigo, ker s tem ovirajo promet in se izpostavljajo nevarnosti. Hkrati poskrbimo za obljubljeno varovalno zaporo. Predsednikje vse povabil na predstavitev knjige I. Sapača Obnova mirnskega gradu ki bo v sredo, 26. 01.2005, ob 18. uri v gostilni Pri Francki. F: Jevnikar je predlagal pogovor s Kremenom zaradi blata na cesti. Dogovorili smo se za začetek naslednjega tedna(Skerbiš, Bračko, Novak, obč. svetniki)- za vskladitev termina pa je potreben dogovor z direktorjem Kremena. Delo smo končali ob 21. 2. redna seja sveta KS Mirna, ki je bila 23. 02. 2005 ob 18. uri v prostorih KS Mirna Prisotni: J. Bračko, M. Novak, B. Kraljevski, N. Borštnar, M. Jevševar, J. Mandelj, D. Skerbiš, od članov občinskega sveta pa J. Kovačič in E. Novak. Opravičili so se F. Štepec, V. Kolenc, S. Jakoš in I. Zaplotnik. DNEVNI RED: 1 .Pregled zapisnika zadnje seje; 2. Poslovno in finančno poročilo za leto 2004; S.Aktualnosti. ad. 1. Potrdili smo zapisnik prejšnje seje. ad. 2. Obravnavali in potrdili smo poslovno in finančno poročilo KS Mirna za leto 2004. V zvezi z nalogami, ki nas čakajo v letu 2005, je predsednik Skerbiš opozoril na čiščenje kraja, za kar bomo morali v prihodnosti skupaj s sosednjimi KS zaposliti delavca preko javnih del. Prijavni razsvetljavi moramo zamenjati zgornje dele na nekaterih kandelabrih z varčnimi žarnicami in poskrbeti za dve luči ob poti proti PC Mercator. Z napeljavo za kabelsko TV bodo letos nadaljevali proti Zapužam in Zabrdju. S pridobivanjem dokumentacijeje veliko dela, zato moramo ovrednotiti tudi ure takega dela, ki ga zdaj opravlja J. Bračko, kajti ne podpredsednik ne predsednik si ne zaračunavata nikakršnih honorarjev. O samem zaključnem računu je dejal, da je pozitiven, imamo pa težave s tekočim plačevanjem računov. Znova je poudaril, da je rešitev nakazovanja sredstev vsem KS po dvanajstinah. J. Bračko je menil, daje KS opravila veliko dela, imamo urejeno hortikulturo, podpirali smo kulturne prireditve. Seveda so ostala tudi neopravljena dela - cesta proti Sotli, Volčjim Njivam in druge, a vsega začrtanega ni mogoče narediti. • Na zelenico na Jamski cesti moramo postaviti tablo za prepoved odlaganja smeti. • V aprilu bo pred prireditvijo Za Mirno z ljubeznijo očiščevalna akcija, v katero bomo vključili krajane in društva. Na naslednji seji bomo imenovali komisijo in sestavili pravila, po katerih bo potekalo tekmovanje za»najlepšo hišo, ulico, vas«. Naslednjo sejo bomo posvetili operativnemu delu. ad. 3. Svetnik Kovačič nas je seznanil s sklepom odbora, da bo stroške dovoza vode za področja brez vodovoda plačevala občina. Konec marca bo izšel Krajan in prostor v njem je predsednik ponudil tudi občinskim svetnikom, če bodo želeli (svetniške pripombe). Poročal je še o sestanku odbora za postavitev koče na Debencu. Z denarjem, ki ga bo nakazala zavarovalnica, naj bi postavili temelje. Kovačič je spomnil, da so pri občini zagotovljena sredstva za projekt in čiščenje pogorišča. Prisotne je Skerbiš seznanil tudi, da je skupščina društva Partizan prenesla lastništvo doma Partizan Mirna na KS Mirna.Tuje treba najprej poskrbeti za varnost, pri tem pa je mislil dela: čiščenje peči za centralno ogrevanje in dimnika, kar najhitrejša zamenjava peči, obnova električne inštalacije. V zvezi z idejo o tiskanju občinskega glasila, ki bi poročalo o dogajanjih v vseh naših KS, je predsednik povedal, da so predsedniki KS podpisali le pismo o nameri za izdajanje informacijskega glasila, za katerega bi sredstva zagotavljala občina, razpis za urejanje le-tega pa mora biti v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da bo treba regularno izbrati uredniški odbor in sodelavce. Zaključili smo ob 19.15. SESTANEK KRAJANOV SEVNICE IN ŠKRJANČ, ki je bil 31.01. 2005 ob 16. uri v gasilskem domunaševnici. Sestanka so se udeležili: za KS Mirna D. Skerbiš in B. Kraljevski, od krajanov pa Jakovljevič, Kos, Lenarčič, Krištof, Mikuž, Rajar, Zupančič, Kastelic, Novak, Hofer, Pate, Žlebir, Tomšič, Podvratnik, Pajk. DNEVNI RED: 1 .Izgradnja vodovoda oz. prevezava vaških sistemov na javne. Predsednik KS Mirna Dušan Skerbiš je pojasnil, daje občina odobrila 7 mio za projekt, ki bo po grobi oceni Komunale stal 16 mio. 10% bo dodala še KS Mirna, ostalo pa bodo morali za izgradnjo prispevati krajani, ki lahko prispevek zmanjšajo z lastnim delom. Pogoj, da se akcija sploh lahko prične, pa je imenovanje vaškega gradbenega odbora, ki naj ga poleg stanovalcev obeh vasi sestavlja še en član iz Gorenje vasi, ki je zgradila javni vodovodni sistem. Opozoril je še na dejstvo, da je voda v vaškem zajetju oporečna, v sušnem obdobju pa je zmanjkuje. Sledila je burna razprava, kije bolj kazala nato, da so le redki prebivalci obeh vasi zainteresirani za nov vodovod, saj bi ta pomenil bistveno višjo ceno vode. Ker je treba dobiti odgovore Komunale še na številna vprašanja posameznikov (možnost obstoja obeh sistemov, priključitev po obstoječih ceveh, prispevek posameznika...), smo se odločili, da KS Mirna najprej organizira sestanek gradbenega odbora s Komunalo, nato pa se skupno odločimo, ali začnemo z deli. V GRADBENI ODBOR so bili izvoljeni: 1. Branko Jakovljevič, Sevnica 16, tel. 031 351 757 2. Ljudmila Zupančič, Ševnica 3A, tel. 30 48 043 S.Tomaž Kos, Škrjanče 9, tel. 041 824 536 4.Franc Tomšič, Škrjanče 1,tel. 041 967 687, 30 47 714 Sestanek smo zaključili ob 16.45. Sestanek za postavitev nove koče na Debencu, ki je bil 17.02.2005 ob 18. uri v prostorih KS Mirna in so se ga udeležili naslednji člani ožjega sestava odbora, imenovanega na seji sveta KS Mirna 24. 01. 2005: J. Miklič, D. Skerbiš, J. Mandelj, N. Sila, M. Jurak, F. Jevnikar in B. Kolenc, opravičila pa sta se D. Grandovec in J. Bračko. Predsednik sveta KS Mirna D. Skerbiš je po uvodnem pozdravu seznanil prisotne z namenom dela skupine. Ta naj bi, ne glede na to, daje lastnik koče, kije 28.12.2004 pogorela, občina Trebnje, pripravil vse potrebno za gradnjo nove koče v najkrajšem možnem času. Predlagal je, naj delo teče po naslednjem načrtu: a) postopek novogradnje (J. Mandelj pridobi informacije), b) prijava škode Zavarovalnici Triglav. Taje cenitev opravila, treba pa je poskrbeti, da bo 10 mio odškodnine nakazanih na posebni konto za kočo pri občini, c) terminski plan in dodatno zbiranje sredstev. Delati je treba na tem, da ostane tradicionalno prvomajsko srečanje na Debencu. F. Jevnikar misli, da je treba najprej razčistiti vprašanja o lastništvu zemljišča, nato priskrbeti idejni projekt, potem pa iskati finančne vire. V prvem mesecu lahko pripravimo idejno rešitev. Skerbiš je predlagal, da bi počistili teren in pripravili improviziran prireditveni prostor s šotori. N. Sila je spomnil, daje bil že pred leti problem s pomanjkanjem parkirnih prostorov in je morda dobro, daje lastnik občina, saj bodo postopki tekli hitreje. GG ima malo zemlje ob koči, ostalo je v lasti nekega kmeta. Jevnikarje mnenja, da pri načrtih ne smemo biti preskromni in moramo vključiti kar največ dejavnosti. Opozarja pa, da je vsekakor treba začeti z deli že letos. Skerbiš je pojasnil, da sta prostor in namembnost strogo določena. Predlaga, da bi zastavili celovit projekt s parkirišči in vsem, kar je potrebno za večje prireditve. Potrebujemo idejno skico celotne ureditve. J. Mandelj je obrazložil, daje prva ureditev lastnine, nato lokacijska informacija (izsek iz družbenega plana in PUP - preskrbi Jevnikar). Zemljišča je treba speljati do notarsko overjenih pogodb, takrat pa se poda predlog na zemljiško knjigo. Investitor ima še vedno pravico, da izrazi svoje želje tudi pri idejnem projektu. Oceniti moramo, koliko površin rabimo, da bi dobili idejno zasnovo kompleksa. Težav bo manj, če gre za stavbno zemljišče, nato bi nadaljevali fazno: I. faza-stavba, II. faza-okolica, III. faza - naše želje. Projektantu moramo natančno povedati, kaj hočemo. Obvezal seje, da bo poizvedel še pri strokovnjakih. Sila je zadolžen, da pripravi možne dejavnosti za pridobitev dodatnih sredstev; ZSSS, g. Miklič, je obljubil 500.000,- Skerbiš razčisti na Zemljiški knjigi. Koča bo stala na istem mestu kot prejšnja. Dela naj bi vodila KS Mirna iz posebnega računa. Nova koča na Debencu bo športno rekreativni objekt z namenom (športno življenje mladih, spalni del v koči, prostor za šotore, igrišča, prostor za prireditve). Končali smo ob 19. uri. Skupščina Društva Partizan Mirna, ki je bila 17. 02. 2005 ob 19. uri v prostorih KS Mirna. Udeležili so seje F. Jevnikar, I. Zupanc, S. Tomšič, S. Smolič, M. Jurak, M. Bon, M. Novak, J. Mandelj, B. Kolenc, M. Škufca, N. Borštnar, D. Skerbiš, B Kraljevski. DNEVNI RED: 1 .Brezplačni prenos lastninske pravice objektov, ki so v lasti Društva Partizan Mirna, v last in posest na Krajevno skupnost Mirna; 2.Razno. ad. 1. Društvo Partizan Mirna že nekaj let ugotavlja, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne more ustrezno gospodariti z objekti, ki so v njegovi lasti. Gre za stavbo, v kateri je kulturni dom, knjižnica, stanovanje, pa tudi zunanje površine, na katerih je tenis-igrišče, rolkarski poligon in parkirišča. Zunanji objekti so ograjeni. Upravni odbor društva je na več sejah ugotavljal, daje potrebno zagotoviti sredstva, ne samo za tekoče temveč tudi za investicijsko vzdrževanje. Samo društvo ni v stanju zagotavljati potrebnih finančnih sredstev, vlaganja v objekt pa so potrebna in nujna. Ker gre za problem kraja, so se v razreševanje vključili tudi predstavniki KS. Prišli smo do ideje, da bi s prenosom lastništva omogočili tudi obnovo kulturnega doma. Predsednik sveta KS Mirna g. Skerbiš je vso navedeno problematiko podal v uvodnem delu. V nadaljevanju je bilo imenovano naslednje delovno predsedstvo skupščine: • Dušan Skerbiš - predsednik, •Franc Jevnikar-član, • Niko Borštnar-član. V verifikacijsko komisijo sta bila imenovana: • Milan Škufca, •Ivan Zupanc. Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena: • Jože Mandelj, •Stanko Tomšič. Za zapisnikarico je bila imenovana Bariča Kraljevski. Verifikacijska komisija je ugotovila, da skupščini prisostvuje 13 članov. Skupščina je sklepčna. Predsednik delovnega predsedstva je na podlagi uvodnih pojasnil dal na glasovanje predlog naslednjega sklepa: 1.1. Društvo Partizan Mirna odda nepreklicno v last in posest nepremičnine na Sokolski ulici št. 2, Mirna, ki predstavljajo objekt kulturnega doma, parkirišča, tenis-igrišče, rolkarski poligon ter vse ostalo premično premoženje v objektu in izven njega, ki so v lasti društva. Za sprejem zgornjega sklepa je bilo 13 članov skupščine. 1.2. Skupščina je soglasno sprejela še naslednje sklepe oziroma usmeritve: • KS Mirna naj pripravi pogodbo o prenosu lastništva doma Partizan na KS Mirna; • Lastninska pravica na objektu Sokolska 2 novega lastnika se omeji s pravico brezplačne uporabe vseh prostorov za potrebe Društva Partizan Mirna; • Novi lastnik izvede vpis lastništva v zemljiško knjigo; • Novi lastnik obvesti o lastninskem prenosu Občino Trebnje; • Novi lastnik sklene najemne pogodbe s sedanjimi uporabniki prostorov in samostojno določi najemnino; • Novi lastnik prevzame vsa eventuelna bremena,izvirajoča iz lastnine na objektih in v bodoče prevzame vsa stvarna in druga bremena za prevzete objekte; • Z dnem vpisa v zemljiško knjigo o novem nastalem dejstvu obvesti pisno vse tiste pravne subjekte, s katerimi v zvezi z upravljanjem objekta stopa v poslovni odnos; • Prevzame plačevanje vseh pripadkovza prevzeti objekt; • Novi lastnik prevzetega objekta v last in posest ne sme oddati oziroma odtujiti in ga mora v primeru, če ga ne želi imeti v lasti in posesti, vrniti Društvu Partizan Mirna; • KS se s prevzemom objekta zaveže urediti tudi vsa pravna razmerja v zvezi z lastništvom stanovanja v prizidku, kije v lasti OŠ Mirna. Skupščina je zadolžila predsednico Društva Partizan Barbaro Kolenc, da v imenu upravnega odbora društva podpiše pogodbo o prenosu lastninske pravice s predsednikom sveta Krajevne skupnosti Mirna Dušanom Skerbišem. Skupščina je bila zaključena ob 19.40. KRAJAN-Glasilo KS Mirna Izdajatelj: KS Mirna Glavni urednik: Dušan Zakrajšek Odgovorni urednik: Dušan Skerbiš Prelom: Špes studio, NM Tisk: Kopo d.o.o., Mirna Naklada: 1200 izvodov Glasilo izhaja po potrebi OBVESTILA UPRAVNE ENOTE ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA BISTVENE NOVOSTI NA PODROČJU UPRAVNIH ZADEV PROMETA PO 1. 1. 2005 1. januarja 2005 smo pričeli uporabljati novi Zakon o varnosti cestnega prometa, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 83/2004. Prinaša številne novosti, najpomembnejše v upravnem delu pa povzemamo v nadaljevanju. UKINITEV KRAJEVNE PRISTOJNOSTI S 1.1.2005 se ukinja krajevna pristojnost v postopkih registraciji vozil in izdaje ter podaljšanja veljavnosti vozniških dovoljenj. Zakon namreč ne predpisuje več, da lahko upravičenec zaprosi za registracijo vozila ali za izdajo in podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo pri tisti upravni enoti, na območju katere ima stalno oziroma začasno prebivališče. Ta pristojnost je sedaj dana vsem upravnim enotam. Registracijo motornih in priklopnih vozil tako opravljajo: • upravne enote; • pooblaščene organizacije, ki opravljajo tehnične preglede vozil; • pooblaščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost prodaje vozil, ki jih z javnim pooblastilom določi minister, pristojen za notranje zadeve Izdaja in podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj opravljajo: • upravne enote REGISTRSKE TABLICE Zaradi ukinitve krajevne pristojnosti in zaradi vstopa RS v EU zakon spreminja vsebino registrskih tablic. Nove registrske tablice se bodo pričele izdajati po 13. 8. 2005. Do uvedbe novih registrskih tablic se bodo izdajale sedaj veljavne registrske tablice, ki bodo ostale v veljavi tudi po uveljavitvi novih registrskih tablic. Nove registrske tablice: • bodo vezane na vozilo (razen tablic po izbiri -vezane na lastnika) • ne bodo vsebovale oznak registrskih območij in grbov občin REGISTRACIJA STARODOBRNIH VOZIL IN TRAKTORJEV Novost zakona so starodobna vozila (mehanično gnano vozilo, izdelano pred več kot petind- vajsetimi leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju). Pogosto izpostavljen problem dokazovanja izvora in lastništva starodobnih vozil je v zakonu rešen tako, da bo starodobno vozilo možno registrirati brez dokazil o izvoru in lastništvu, ko bo ministrstvo, pristojno za homologacijo vozil, izdalo odločbo o statusu takega vozila. Brez predložitve dokazil o izvoru in lastništvu bo možno registrirati tudi traktor in traktorski priklopnik, če je bil izdelan pred letom 1977, pa po letu 1976 ni bil registriran in lastništvo vozila ni sporno. Lastniki bodo lahko registrirali tudi tiste traktorje in traktorske priklopnike, ki so izdelani do uveljavitve zakona, to je do 13.8.2004 in še niso bili registrirani, lastništvo pa ni sporno. Rok za registracijo takšnega traktorja je eno leto po uveljavitvi zakona, to je najkasneje do 13. 8. 2005. TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL Za večino novih vozil bo potrebno opraviti prvi tehnični pregled tri leta po prvi registraciji vozila, drugi in tretji tehnični pregled pa nato v dveletnih razmikih (prvi po treh, drugi po petih in tretji po sedmih letih). Nadalje se tehnični pregled opravlja vsako leto, za določena vozila pa se opravljajo vsakih šest mesecev. Novost zakona je tudi ukinitev šestmesečnih tehničnih pregledov za vozila starejša od dvanajst let. Podrobnejša pojasnila in informacije v zvezi z novostmi na področju upravnih zadev prometa po 1.1 .2005, lahko zainteresirani dobijo v pritličju poslovne stavbe, Goliev trg 5, Trebnje, na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 35,"kontaktne osebe so: ga. Kužnik Silva, ga. Berta Platiše in ga. Kos Andrejama tel.št. 07-3482-252 in tel.št. 07-3482-276 ter v informacijski pisarni Upravne enote Trebnje, soba št. 4"svetovalka za pomoč strankam ga.Mateja Jaklič/na tel.št. 07-3482-258 Upravna enota Trebnje UPRAVNE OVERITVE Upravna enota Trebnje obvešča vse stranke, da je s 01.01.2005 začela veljati novela Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 73/04), ki uvaja upravne overitve lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij. Upravna overitev bo uporabna le v upravnih postopkih in bo popolnoma enakovredna notarski overitvi. Upravne overitve se bodo na Upravni enoti Trebnje izvajale pri svetovalki za pomoč strankam (desni vhod, pritličje, soba št. 4), v času njene odsotnosti pa v tajništvu (levi vhod, 1. nadstropje, soba št. 33), in sicer v času, kakor sledi: • ponedeljek, torek, četrtek: 8.00 -12.00 in 13.00 -15.00 • sreda: 8.00-12.00 in 13.00-17.00 • petek: 8.00-13.00 Upravna taksa za overitev podpisa znaša 255 SIT. Overitev prepisov in kopij pa je brezplačna. Zaračuna pa se upravna taksa le za storitev-fotokopiranje (materialni stroški za listne), in sicer v znesku 340 SIT. Upravna enota Trebnje OBVESTILA UPRAVNE ENOTE ZAMENJAVA TUJEGA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA ZA SLOVENSKO VOZNIŠKO DOVOLJENJE PO 1. 1. 2005 Novi Zakon o varnosti cestnega prometa, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 83/2004, in se je pričel uporabljati s 1.1.2005, je uveljavil tudi določene spremembe glede zamenjave tujih vozniških dovoljenj za slovenska in bistvene podajamo v nadaljevanju. Enoletni rok, v katerem bo lahko tujec oziroma državljan RS, ob izpolnjevanju drugih zakonskih pogojev, zahteval zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, je podaljšan za eno leto, kar pomeni, da bodo lahko tujci oziroma državljani RS v roku dveh let od začetka bivanja v RS zamenjali tuia vozniška dovoljenja za slovenska. Za države, ki niso članice EU, je potrebno k predlogu za zamenjavo vozniškega dovoljenja priložiti: • dokazilo o opravljenem praktičnem delu izpita za kategorije, za katere se zahteva zamenjava in • dokazilo o duševni in telesni zmožnosti voziti vozila teh kategorij, Ob tem pa je potrebno opozoriti, daje vožnja s tujim vozniškim dovoljenjem v RS omejena še vedno na rok največ enega leta od pričetka bivanja v RS. Določba glede zamenjave tujih vozniških dovoljenj za slovenska pa ne velja za imetnike vozniških dovoljenj držav EU in v državah Islandija, Liechtenstein in Norveška, saj se ta vozniška dovoljenja medsebojno priznavajo. Za imetnike vozniških dovoljenj teh držav torej zamenjava tujih vozniških dovoljenj za slovenska vozniška dovoljenja ni obvezna, prav tako za imetnike teh vozniških dovoljenj ne velja časovna omejitev vožnje s tujim vozniškim dovoljenjem v RS. Praktičnega dela vozniškega izpita jim ni potrebno opravljati, prav tako jim ni potrebno predložiti zdravniškega spričevala o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo motornih vozil. Podrobnejša pojasnila v zvezi z novostmi na področju zamenjave tujih vozniških dovoljenj za slovenska po 1.1.2005, lahko zainteresirane stranke dobijo v pritličju poslovne stavbe, Goliev trg 5, Trebnje, na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 35,"kontaktne osebe so: ga. Berta Platiše, ga Kos Andreja in ga. Kužnik Silva"na tel.št. 07-3482-252 in tel.št. 07-3482-276 ter v informacijski pisarni Upravne enote Trebnje, soba št. 4"svetovalka za pomoč strankam ga.Mateja Jaklič,"na tel.št. 07-3482-258 Upravna enota Trebnje BREZPLAČNA »MODRA ŠTEVILKA 080 19 95» V UPRAVNI ENOTI TREBNJE V Upravni enoti Trebnje stremimo k bolj odprtem, učinkovitejšem, hitrejšem in strankam prijaznejšem opravljanju upravnih storitev, zato smo se odločili, da svojim strankam nudimo informacije o delovanju Upravne enote Trebnje preko brezplačne telefonske številke, t. i. »Modre številke 080 19 95«, ki je na voljo od 01.03. 2005. Splošne informacije o Upravni enoti Trebnje (tel. št., naslov, uradne ure, področje dela idr.) so 24 ur dostopne preko avtomatskega odzivnika, pri uporabi katerega vas vodi prijazen glas. Ponujena je možnost, da stranke pustijo pripombe, pobude in vprašanja, na katera bomo tudi odgovorili, v kolikor nam boste pustili telefonsko številko oz. naslov. Preko Modre številke vas bomo seznanjali tudi z aktualnimi informacijami s področja delovanja upravne enote. V Upravni enoti Trebnje želimo, da preko Modre številke stranke pridejo do potrebnih informacij, ki bi jim olajšale poslovanje z nami in s tem dvignili njihovo zadovoljstvo z našimi storitvami, zato vas vabimo, da uporabljate to storitev. MODRA ŠTEVILKA 080 19 95 SPEČA LEPOTICA V KNJIGAH Predstavitev knjig je vzbudila veliko zanimanje krajanov 26. januar, dan kot vsi drugi, pa vendar za krajane Mirne in občane Trebnjega poseben dan.V gostilni Pri Francki velika hala polna ljudi, različnih poklicev in starosti. Svečana miza, ob njej gospod Marko Kapus za Studio 5, nastopajoča trojica in vzdušje so nakazovali, da bo večer poseben. In je bil. Predstavljeni sta bili knjigi arhitekta Igorja Sapača: Obnova mirnskega gradu in Grad Mirna. Zaznali smo, daje vrednost knjig v pisani besedi, kroniki, ki ohranja spomin. Gledano z zgodovinskega aspekta kronologije namenov za prihodnost imata knjigi posebno vrednost. Zajemata historična pričevanja in obstoječe stanje. Kažeta identifikacijo ljudi in kraja skozi čas do danes. Grad Mirna« Speča lepotica« je nacionalni kulturni spomenik z odločbo občinske skupščine. Zunanjost kot kompleksni objekt ima znotraj grajsko jedro. To je redkost v grajski kulturni dediščini. Sledovi zgodovinskih gradenj od leta 1000 so prepoznavni vse do požiga leta 1942. Pomen obnove je v rekonstrukciji arkadnih sistemov z notranje strani obzidja in prepoznavnih pričevanj preteklosti znotraj palacija. Z obnovo gradu je okolica dobila spomin na srednjeveško podobo, ki se vleče že dobrih 1000 let. Srednjeveški gradovi so imeli utrdben značaj, po sedemnajstem stoletju so bili zgolj bivalna vrednost, grad Mirna pa združuje oboje. Povojna situacija gradovje, žal, zaradi negativnega naboja samo v Mirnski dolini uničila devet gradov, prav zato je obnova Speče lepotice toliko bolj pomembna in o tem delu pisana beseda velike vrednost.»Škoda ali korist so različna merila obnove.« V knjigah Grad Mirna in Obnova mirnskega gradu bomo spoznali zgodovino minulega tisočletja in dvainštiridesetletno delo zagnanega, požrtvovalnega do- mačina, prof. dr. Marka Marina, kije grajski najemnik in restavrator. Obnavljal je v stilu, kot ga je grad imel in mu tako ohranil prvotnost. Tako so bile obnovljene še stavbe Monte cassino, Benedektinska opatija v Italiji, kraljeva palača v Varšavi in Dunajska nacionalna knjižnica. Za predstavitev knjig je bilo veliko zanimanje, kar je dokazovala tudi večja prisotnost novinarjev. Knjigi sta subvencionirali Občina Trebnje in Krajevna skupnost Mirna. Izdal ju je Studio 5, ki ga vodi gospod Marko Kapus, in ta pripravlja že tretji del knjige, ki bo predstavila zgodovino in lastnike skozi čas na podlagi ohranjenih dokumentov. Vzdušje na predstavitvi knjig je popestrila tudi znana igralka Jerca Mrzel, ki je bila med prvimi, ki je dr. Marinu na gradu tudi pomagala. Lepo je bilo slišati predsednika KS Mirna gospoda Dušana Skerbiša, ki se trudi, da bi dr. Marinu zadostno pomagali. Obe knjigi lahko kupite na naslednjih naslovih: • gostišče Pri Francki Mirna • Krajevna skupnost Mirna • papirnica Maja Mirna Resnici na ljubo je potrebno povedati, da brez zagnanosti, odrekanja, lastnega vlaganja dr. Marka Marina teh knjig Mirna ne bi dobila. Marko hvala in naj te Speča lepotica vzpodbuja še vnaprej, da dokončaš svoje veliko dragoceno delo. pav,y/na Hrovat PILOTSKI PROJEKT »SAMOSTOJNA POLICIJSKA POSTAJA« NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE TREBNJE IN DELO VODJE POLICIJSKEGA OKOLIŠA NA OBMOČJU KS MIRNA Na območju Republike Slovenije poteka pilotski projekt» SAMOSTOJNA POLICIJSKA POSTAJA«, v katero je poleg petih policijskih postaj iz cele Slovenije vključena tudi Policijska postaja Trebnje. Projekt bo potekal od 01.01. 2005 do 01.01. 2007. V tem času bo izvedenih več anket med občani, ugotovitve pa bodo predstavljenejavnosti. Za uspešnost projekta se bo upoštevalo javno mnenje občanov in statistični pokazatelji. Naš namen projekta je, da občane seznanimo s projektom »SAMOSTOJNA POLICIJSKA POSTAJA« injim ponudimo možnost za sodelovanje s policijo. Naša naloga pa je v prvi vrsti osveščanje ljudi z varnostno problematiko v okolju, kjer živijo in delajo. Pri neposrednem delu na terenu pa bomo občanom poskušali najprej pomagati, jim svetovati, jih opozarjati, hujše kršitve in kršitelje, moteče za okolico, pa dosledno sankcionirati. Ugotavljali bomo vzroke za nastanek varnostno negativnih pojavov in jih poskušali z našim sodelovanjem z občani odpraviti. Policisti se bodo tako več pojavljali med ljudmi, tudi peš. Še največ bodo imeli stika z občani VPO, ki bodo na podlagi pridobljenih informacij na terenu usmerjali aktivnost policijskih patrulj. Policijske patrulje bodo tako delovale na krajih in v času, kjer bo gostitev varnostno zanimivih pojavov večja in kjer bodo to želeli občani, z namenom, da se izboljša njihovo varnostno počutje. Policijska postaja Trebnje je razdeljena na tri policijske okoliše. V III. policijski okoliš spadajo KS Mirna, KS Šentrupert, KS Mokronog ter KS Trebelno, katerega vodja sem Janez ŠENICA. V letu 2004 je bilo na območju KS Mirna zaznanih 82 kaznivih dejanj, v 61 primerih je bila podana kazenska ovadba, v vseh ostalih primerih pa je bilo podano poročilo na okrožno državno tožilstvo. Za 11 kršitev s področja javnega reda in miru smo podali predlog sodniku za prekrške. S področja prometne varnosti je bilo obravnavanih 39 prometnih nesreč. Ena prometna nesreča s smrtnim izidom seje pripetila tudi na območju KS Mirna. Na območju KS Mirna beležimo porast uživanja prepovedanih drog in vandalizma, ki se pojavlja v samem naselju Mirna, predvsem pa v oko- lici osnovne šole ter vrtca. V letu 2005 bom skupaj v sodelovanju s KS Mirna organiziral predavanje na temo prepovedanih drog. Med šolskim letom bom vodil aktivnosti za varnejšo udeležbo otrok na poti v in iz šole. Poskušal bom zmanjšati oziroma preprečiti vandalizem ter ostale negativne pojave z večjo prisotnostjo in sodelovanjem z Vami. Kot VPO Vas pozivam k sodelovanju ter izmenjavanju informacij z namenom izboljšanja varnostne problematike v sami krajevni skupnosti. V primeru kakršnihkoli varnostnih težav me pokličete na Policijsko postajo Trebnje na tel št. 07 346 27 00, da bom poskušal skupaj z Vami rešiti problem ter tako izboljšati vaše varnostno počutje in zaupanje v policijo. Janez Šenica Janez ŠENICA VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA NA MIRNI SE UPOKOJENCI UČIJO ZGODOVINO Del udeležencev zgodovinskega krožka na Mirni - v času november 2004/ maj 2005 Morda se čudno sliši, pa je vendar res: tudi upokojenci se še učimo, tokrat zgodovino. Sodobna znanost, ki proučuje potrebe in pričakovanja starejših ljudi ter vse daljšo življenjsko dobo, priporoča čim bolj vsestransko aktivnost starostnikov. Generacije sedanjih upokojencev so v prejšnjem stoletju preživele slabe in dobre posledice prehoda iz pretežno ruralno-in-dustrijske v postindustrijsko informacijsko dobo. Pogosto je boleč tudi prehod iz aktivnega v starostno obdobje. Človek se naenkrat znajde izven ustaljenega utripa, izven običajnih družbenih in medsebojnih odnosov. To lahko prispeva k večji dovzetnosti za različne bolezni. Različne civilno pravne in dobrodelne organizacije nudijo ali vabijo starostnike k vključitvi v raznovrstne izobraževalne, športno-rekrea-cijske in socialne dejavnosti, Namen tega je, da bi starostniki ostali čim dlje vitalni, življenjsko optimistični in da bi čim manj bremenili mlajše generacije in zdravstveno blagajno. Stem namenom je bila tudi v Trebnjem, s pomočjo Centra za izobraževanje in kulturo, ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje. Ta projekt v okviru vseživljenjskega učenja nudi različne programe za pridobivanje in utrjevanje splošnih in specializiranih znanj, od učenja jezikov, računalništva, do športno-rekrea- cijskih dejavnosti, itd. Vtem sklopu deluje tudi na Mirni več krožkov, eden od njih je zgodovinski. Začel je delovati v šolskem letu 2004/ 2005. Vanj je včlanjenih 18 slušateljev. Prijazni odziv vodstva OŠ Mirna je omogočil delovanje krožku v prostorih mirn-ske šole. Naša srečanja potekajo enkrat tedensko, po dve uri. Naša mentorica in predavateljica je prof. zgodovine in pedagogike, gdč. Petra Kiderič. Učni program je zasnovan tako, da bo v enoletnem delovanju zajel splošna znanja zgodovinske znanosti in omogočil nadaljevalni poglobljeni študij posameznih zgodovinskih obdobij oziroma procesov. Naša skupina seje odločila, da se bo v naslednjem sklopu učenja posvetila podrobnejšemu proučevanju naselitve Slovencev v našo sedanjo domovino. Krožek deluje po principu samofinanciranja. Seveda smo hvaležni za vsako pomoč oziro- ma morebitno sponzorstvo. Cilj in namen našega učenja in druženja smo združili v skupni moto: »Spoznavajmo preteklost, kar nas bogati, omogoča zavedanje sedanjosti in razumevanje prihodnosti.« V naš krog prijazno vabimo vse starejše, ki jih omenjena dejavnost veseli in zanima, animator krožka Animator krožka Rudi Žibert Z OBQNIH ZBOROV GASILSKIH DRUŠTEV Mirnski gasilci iz vseh štirih društev: PGD Sevnica, PGD Selo, PGD Volčje IMjive in PGD Mirna, vsako leto očistijo bazen pod gradom »Speča lepotica« in tudi letos računamo na njihovo očiščevalno akcijo. Vsako društvo enkrat letno skliče svojo redno letno konferenco oziroma občni zbor. Tudi gasilci iz naše krajevne skupnosti smo se s tem namenom zbrali v svojih gasilskih domovih. Pregledali in analizirali smo naše delo v preteklem letu. Iz poročil, ki sojih podali predsedniki in poveljniki posameznih društev, je bilo razvidno, da je naše delo uspešno. Veliko pohvalnih besed pa je bilo izrečeno tudi na meddruštveno sodelovanje, ki postaja v zadnjih letih vse močnejše. Vsako leto izvedemo večjo skupno sektorsko vajo, katere namen je usposabljanje članstva za opravljanje nalog zaščite in reševanja ljudi in premoženja v primeru požara na gospodarskem ali bivalnem objektu, preverjanje usposobljenosti članstva in opreme za tovrstne intervencije ter skupni nastop na intervenciji, preverjanje delovanja sistema zvez ter alarmnega sistema, spoznavanje možnosti odvzema požarne vode in količine požarne vode, ki bi bila na razpolago v primeru intervencije. V mesecu oktobru, kije mesec požarne varnosti, pa izvajamo tudi več ostalih preventivnih dejavnosti, ki naj bi povečale požarno varnost. Tako poleg društvenih vaj, urejanja ter preizkusa gasilskega orodja in opreme izvajamo tudi preglede ispravnosti hidrantnih omaric in hidrantnih nastavkov. Obiskali so nas tudi otroci iz vrtca, za katere smo pripravili predstavitev gasilskega orodja in opreme. Vsa društva našega sektorja so se udeležila tudi akcije pranja bazena, čiščenja okoli- ce gradu ter velike iskalne akcije pogrešane osebe na območju Malega Cirnika. Največja pridobitev v lanskem letu pa je novo gasilsko vozilo v PGD Volčje Njive, ki je že doživelo svoj ognjeni krst ob požaru koče na Debencu. Na področju izobraževanja smo pridobili nekaj novih gasilskih častnikov in nižjih gasilskih častnikov. Sedemindvajset članov, predvsem mladincev, pa je uspešno opravilo osnovni tečaj za gasilca. To je samo nekaj utrinkov iz našega skupnega dela v preteklem letu, ki so bili še posebej pou- darjeni na naših občnih zborih. Ker pa je pomlad vedno tudi čas povečane požarne ogroženosti naravnega okolja, naj opozorim tudi vse tiste krajane, ki se ob prepovedi kurjenja v naravi neodgovorno obnašajo in veselo požigajo travo, grmičevje in ostalo, da tako početje lahko privede do večjih požarov in s tem do velike materialne škode ter finančnih stroškov, pa tudi sankcije proti povzročitelju so zelo neprijetne. Poveljnik sektorja Mirna Anton Starič Nepregledna kolona pohodnikov se vije po Kraljevi dolini. S V soboto, 19. februarja, so člani Društva vinogradnikovTrebnje organizirali že dvanajsti Valentinov pohod po naših vinorodnih hribčkih. Začrtano traso z začetkom in zaključkom v Zabrdju (pri Jarcu) so pohodniki preko Stana, Debenca, Blatnega Klanca in Stare Gore prehodili v zelo različnih časih, saj je bilo na poti kar precej »preprek«, kjer so se udeleženci oddahnili, okrepčali z raznovrstnimi domačimi dobrotami, izdatno malico in Prva skupina Valentinovcev na prvi “javki” v Kraljevi dolini. bogatim poznim kosilom. Organizacija pohoda je bila odlična, zadovoljni udeleženci pa so prišli z vseh koncev naše dežele. Kot je povedal dolgoletni prizadevni predsednik Društva vinogradnikov Trebnje g. Franci Opara, seje letošnjega pohoda udeležilo preko 300 rekreativcev (pred nekaj leti jih je bilo že več kot 400). Verjetno bi jih bilo tudi letos več, če ne bi bila na pohodu tudi gripa (viroza). Naslednje leto pa spet! Do tedaj pa, dragi Valentinovci, vsestransko trenirajte... D. Z. IZJAVA ZA JAVNOST EVJ ELEKTROPROM - kabelski operater na Mirni Podjetje EVJ ELEKTROPROM d. o. o. iz Kisovca je na Mirni na Dolenjskem vaš kabelski operater. Na kabelski sistem seje mogoče priključiti na območju centra Mirne, in pa tudi na širšem območju. Trenutno se lahko na kabelski sistem priključite na Lunačkovi, Sokolski, Jamski in Glavni cesti, glavni vod pa je zgrajen tudi v Podlogu. V letošnjem letu načrtujemo razširitev kabelskega sistema tudi na območje Zabrdja in Za-puž. V kabelskem sistemu EVJ ELEKTROPROM na Mirni smo vam v novem letu pripravili veliko pomladno akcijo. V času akcije je cena za kabelski priključek v stanovanjskem bloku 10.000 SIT z DDV. Prav tako pa je cena za kabelski priključek za stanovanjsko hišo znižana kar za 30% in po novem znaša 75.600 SIT z DDV. Akcija velja za vse objekte, na katerih je že zgrajeno kabelsko omrežje (razdelilna omarica). Za vse ljubitelje nočnega programa smo v programsko shemo kabelskega sistema vključili nov erotični program, samo za odrasle (KANAL K 30/ 543-25 MHz), ki ga lahko spremljate vsako noč od 00.00 pa do 5.00. Pohitite in izkoristite čas akcije in si zagotovite svoj kabelski priključek že danes. Za priključitev na kabelski sistem EVJ ELEKTROPROM nas pokličite na telefonsko številko 03 56 57 150. DEŽURNI TELEFON VSAK DAN OD 7. DO 21. URE GSM: 041-207-222 strankamladihslovenije s s www.^ms.si ODLOK O ENKRATNI DENARNI POMOČI ZA NOVOROJENCEV OBČINI TREBNJE Stranka Mladih Slovenije, Lokalni odbor Trebnje (v nadaljevanju SMS LO Trebnje) je danes, dne 02.03.2005, na Občinsko upravo Trebnje podal vsebinski predlog odloka o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini Trebnje. SMS LO Trebnje je namreč že leta 2003 večkrat podal ustno pobudo na seji Občinskega sveta za pripravo odloka, ki bi v občini Trebnje pokril to področje družbenega življenja. Do danes Občina Trebnje oziroma Občinska uprava občine Trebnje na tem področju ni postorila ničesar. Zavedati seje potrebno, daje ena temeljnih nalog Republike Slovenije v prihodnjem obdobju ustvariti ugodnejše pogoje za razvoj in življenje mladih družin. Cilj te naloge je mladim podati možnosti za ustvarjanje primerno številnih družin ter na tak način tudi dolgoročno zagotoviti pogoje za splošno rast v Republiki Sloveniji. Občina Trebnje glede števila novorojencev na prebivalca ne odstopa od državnega povprečja. Tako ugotavljamo, da število otrok v družinah tudi v naši občini ne narašča v skladu z željami, kar nam posledično prinaša težave na drugih področjih, nap. premajhna zasedenost kapacitet v vzgojno varstvenih ustanovah. Tudi na državnem nivoju se vse več občin odloča za aktivnejšo politiko spodbujanja mladih družin. Pomoči so različne glede na velikost občine in so običajno enkratni denarni zneski, namenjeni premestitvi finančnih težav, ki se pojavijo v družini ob rojstvu otroka. Zneski so običajno relativno nizki, vendar je v danem primeru pomembnejši namen takega deiania. Širša lokalna skupnost na tak način lahko neposredno pokaže svojo pripravljenost, voljo in odločenost mladim družinam prebroditi začetne težave pri oblikovanju družine. Hkrati gesto lahko razumemo kot toplo človeško čestitko ob srečnem dogodku. Poudarimo pomen tega dogodka ne le za starše in sorodnike temveč tudi za celotno občino. V SMS LO Trebnje smo z vsebinskim predlogom odloka ponovno izpostavili že znano dejstvo, da z odlašanjem te problematike izkazujemo mačehovski obraz do urejanja tovrstne problematike v naši občini ter ob tem iskreno upamo, da bo Občinski svet občine Trebnje predlog priloženega odloka tudi potrdil. Stranka Mladih Slovenije LO Trebnje ŠT. KANAL FREKV. PROGRAM TTX BAND OPOMBA 1 K 6 182.25 SLO 1 DA VHFIII STEREO 2 K 7 189.25 SLO 2 DA VHFIII STEREO 3 K 8 196.25 POP TV DA VHFIII STEREO 4 K 10 210.25 A KANAL NE VHFIII STEREO 5 Kil 217.25 GAJBATV NE VHFIII 6 K 12 224.25 TV 3 NE VHFIII 7 K 29 535.25 VAŠ KANAL NE UHFIV 8 S 11 231.25 HTV 1 DA VHF H STEREO 9 S 12 238.25 HTV 2 DA VHFH STEREO 10 S 13 245.25 HTV 3 DA VHF H STEREO 11 S 14 252.25 PRO 7 DA VHFH STEREO 12 S 15 259.25 SATI DA VHFH STEREO 13 S 16 266.25 VIVA 1 DA VHFH STEREO 14 S 17 273.25 BBC WORLD DA VHFH STEREO 15 S 18 280.25 CNN DA VHFH STEREO 16 S 19 287.25 TV 5 DA VHFH 17 S 05 133.25 RTL DA VHF L STEREO 18 S 06 140.25 RTL2 DA VHF L STEREO 19 S 07 147.25 SUPER RTL DA VHF L STEREO 20 S 08 154.25 CARTOON/TNT DA VHF L 21 S 09 161.25 DSF DA VHF L STEREO 22 S 10 168.25 EUROSPORT DA VHF L 23 K 21 471.25 RAI UNO DA UHFIV STEREO 24 K 22 479.25 ZDF DA UHFIV STEREO 25 K 23 487.25 N3 DA UHFIV STEREO 26 K 24 495.25 MTV DA UHFIV STEREO 27 K26 511.25 ARD DA UHFIV STEREO 28 K27 519.25 KABEL 1 DA UHFIV STEREO 29 K 28 527.25 3 SAT DA UHFIV STEREO 30 K 30 543.25 ŠPICE PLATINUM UHFIV od 00.00 do 5.00 31 K31 551.25 TV PINK NE UHFIV 32 K 33 567.25 NATIONAL NE/DA UHFIV GEOGRAPHIC 33 K37 599.25 VOX DA VHFIII STEREO K5 175.25 LOKALNI KANAL VHFIII REZERVIRANO Spisek TV programov v KRS Mirna, februar 2004 v KRS se prenašajo tudi radijski programi na UKV področju. ZANIMIVOSTI O MIRNSKIDOUNI Vedno je kaj novega. Marsikaj o naših krajih smo že vedeli, pa smo pozabili ali pa sploh še nismo slišali, čeprav je tako vsakdanje. Zato je privlačno kaj novega zvedeti ali ponovno obuditi vedenje o naših bližnjih krajih. Večkrat se sprašujemo o nekaterih zemljepisnih ali zgodovinskih podatkih o naši Mirnski dolini. Poglejmo si jih nekaj. Celotno porečje rečice Mirne meri 300 m2 To pomeni, daje tolikšna celotna zemljepisna površina, s katere se stekajo v reko Mirno vse izvirske in padavinske vode z vsemi pritoki. Levih in tudi večjih pritokov je 12, z desne pa se steka v Mirno le 9 manjših potokov. Celotna dolžina Mirne od izvira pod Veliko Gobo na nadmorski višini 735 m do izliva v reko Savo pri Dolenjem Boštanju na nadmorski višini 175 m znaša 44 km. Najvišja točka porečja Mirne se nahaja na levem pobočju grebenov Posavsko-Kumskega hribovja v črti Jatna, 828 m - Čadejev hrib, 878 m - Velika Preska, 788 m - Spodnje Jelenje, 735 m - Radgonica, 768 m-Jatna - Čop, 789 m - Leskovec, 721 m-Brunk, 567 m-Novi Grad, 474 m - Vetrnik pri Boštanju, 534 m. TAKO ME JE SRAM Sem dokaj razvita vas, navržena na pobočja okoliških gričev, posejana ob potoku Mirna. Že veste, kdo sem! Mirna, vaša vas, ožja domovina, Mirna, kraj kjer ste doma, kjer živite. Prijazna sem, lahko pa bi bila tudi lepa, urejena, čista. Moje poti so nastlane s smetmi, zelenice so pasja stranišča. Obrežja ob vodi zaraščena, nasuta z raznimi odpadki, čeprav tam stojijo table z napisi »Prepovedano odlaganje odpadkov«. Klopi na Rojah so polomljene, igrala uničena. Kdo ste, ki živite v meni in ob mojem potoku? Celo vtrebuh moje jame pod Rojami še vedno nekateri prinašajo odpadke. Skrivnostna in neraziskana bi lahko bila turistična zanimivost, z bazenom, gradom, bližnjo okolico vinskih goric, a sem prav do vrha vhoda zasuta z nesnago. Krajani Mirne, poskrbite zame in za moje poti, za zelenice in cvetlične grede, da bom čista, urejena in ne samo prijazna vas. ZATO! Drugi in tretji vikend aprila vzemimo metle in grablje in očistimo našo vas! Vreče bo prispevala krajevna skupnost Mirna, ki bo očiščevalna dela tudi vodila. Vabljeni vsi, mladi, starejši, vsi, ki lahko kaj storite! Zberimo se in rešimo Mirno odpadkov! Naredimo po zgledu lovcev in ribičev ekološka dneva za našo vas! Naredimo Mirno čisto in lepo. V primeru lepega vremena se zberemo pred prostori Krajevne skupnosti Mirna ob 15.00 uri. Pavlina Hrovat Na desnem porečju so najvišje točke Čateš-ko gričevje, Zaplaški hrib, 609 m. Trebanjski vrh, 605 m, preko nižjega razvodja med Temenico in Mirno je Hrib pri Ševnici, 390 m, Račje Selo, 345 m, črta Medvedje Selo- Zvijavnica- Primštal-Lanšprež - Rodine, 308 m, Gradišče, 439 m, na grebenu Radeljskega hribovja je Koren, 544 m, Debenc, 547 m, Zabukovje, 503 m, Trebelno, 527 m, v Krškem hribovju je Slančji Vrh,488 m, Drušče - Laze pri Boštanju, 528 m, do zadnje visoke točke mirnskega porečja, kije na Poganjki pri Lukovcu, 532 m. Mirnska dolina leži v osrednjem delu Slovenije. Tu se stikajo tri velike evropske regije: alpska, dinarska in panonska. Torej ima dolina izrazito prehodne značilnosti v klimatskem, reliefnem in kamninskem sestavu. V celotnem obsegu dolina predstavlja podolgovat pas v dolžini 30 km in širok 15 km. Osrednjo kotlino zajema Mirnsko-Mokronoška ravnica v dolžini 10 km in širini 5 km v črti Šentrupert - Ostrožnik. Ta nizki kotlinski del obdaja 300 do 500 m visoko terasasto gričevje, v katerem nastaja tako imenovani toplotni pas, kije zelo ugoden za vinogradništvo. Mirnska dolina tako predstavlja Slovenijo v malem. Je prehodna "mini pokrajina" z vsemi značilnostmi celotne Slovenije. V daljnji in bližnji preteklosti sta, kot sicer velja za celotno Dolenjsko, dajala Mirnski dolini značilno podobo kmetijstvo in vinogradništvo. V 19. in v prvi polovici 20. stoletja je naša dolina začela v gospodarskem in vseh ostalih pogledih vidno zaostajati v primerjavi z drugimi deli Slovenije. Ena od posledic tega je bilo močno izseljevanje prebivalstva. Šele z izgradnjo železniškega kraka Trebnje - Krmelj (15. november 1908) in izgradnjo podaljška Tržišče - Sevnica (8. decembra 1938), je ponovno oživel gospodarski razvoj doline. Vse do tega časa skozi dolino ni bilo nobene ustrezne prometne poveza- V nočnih urah 28. decembra 2004 je do tal pogorela koča Plaz na Debencu, kije bila simbol mirnskih povojnih udarnikov, saj sojo z velikimi napori prepeljali z daljnih šentjanžkih hribov (med II. svetovno vojno je služila nemškim oficirjem) na sedanjo lokacijo. Prevoz in montažo koče so organizirali tedanji člani TV D Partizan, kije postal tudi lastnik koče. Zadnjih nekaj let je bila koča v lasti Občine, torej države, upravljal pa jo je podjetnik g. Repar. Po strokovnih ogledih pogorišča so pristojni organi ugotovili, daje najverjetnejši vzrok požara do- ve. Obstajala je le slabo prehodna okrajna cesta, primerna za vprežni promet. Mirnska dolina je ena redkih podobnih regij, kije dolgo zaostajala v gospodarskem razvoju. Elektrifikacija je bila izpeljana šele po drugi svetovni vojni, čeprav je naprimer rudnik Krmelj že leta 1926 zgradil svojo lastno termoelektrarno. Ta regija je hitreje kot druge izgubljala svoje prebivalstvo. Zlasti v zadnjih 30 - 40 letih je bilo izseljevanje zelo močno, več kot 10 %. Po štetju 1991 je bilo prebivalstva v primerjavi z letom 1869 manj za 11 %. Statistika prebivalstva daje podatek, daje na tem področju ob štetju 1.1991 v 162 naseljih živelo 14.151 prebivalcev. Nekaj podrobnosti: Mirna je imela 1500 prebivalcev, Mokronog 701, Šentrupert 356, Krmelj 793, Šentjanž 406, Dolenji Boštanj 649, Tržišče 215. Ko govorimo o klimatskih značilnostih, vidimo, da sodi Mirnska dolina med območja z vlažnim podnebjem. Količino padavin že dolgo merijo na Mirni, Malkovcu in Sevnem na Dolenjskem. Povprečje padavin v času 1962 -1980 znaša: Mirna 1165 m/m2, Malkovec 1190, Sevno 1226. Količina padavin raste z nadmorsko višino. Padavine so skozi leto neenakomerno razporejene. Najmanj padavin je v zimskem času, največ pa junija injulija.Oskrbazvodoje ugodna. Količina vode, ki se zgubi z izhlapevanjem iz tal in transpiracijo iz rastlinjake manjša od srednje količine padavin. Torej imamo pozitivno vodno bilanco. V zadnjem času pa se kažejo tudi verjetnosti nastopa suše, na kar opozarjajo tudi podatki o pogostnosti malih voda na reki Mirni. Nastop suše ni odvisen le od padavinske vode, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov. Iz podrobnejše obdelave večletnih vremenskih podatkov izhaja, da velja za mirnsko dolino značilna lastna mikroklima. Rudi Žibert Se nadaljuje... Viri: Topole Maja: Mirnska dolina, Ljubljana, 1998; Kiderič Petra: Gospodarski razvoj Mirne, diplomska naloga, Ljubljana 2003: Železnik Alfred: Boštanj: 800 let, Ljubljana 1998: Atlas Slovenije, Ljubljana, 1996 trajana hišna inštalacija. Svet KS je sestavil skupino krajanov, ki bodo pod imenom Projektni svet za izgradnjo nove koče začeli z zbiranjem denarja za postavitev novega doma, ki naj bi skrbel za dobro počutje turistov, pohodnikov, planincev, rekreativcev in vseh, ki bodo prihajali na najvišji delček naše krajevne skupnosti. V izgradnjo bo seveda vključena tudi država. Letošnji 1. maj bomo verjetno praznovali na prostem. Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno. Dušan Zakrajšek POGORELA JE KOČA PLAZ ZAKON JE - ZATO GA SPOŠTUJMO!” Sredi preteklega leta je stopil v veljavo novi Zakon o divjadi in lovstvu, ki ga je sprejel Državni zbor konec januarja preteklo leto. Prva točka 77. člena v XIV. delu tega Zakona se pod kazenskimi določbami glasi: Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik: 1. ki brez nadzorstva spušča psa v prosto naravo (tretji odstavek 35. člena)... SPOŠTOVANI KRAJANI! Zima se poslavlja, prihaja pomlad, ki obudi naravo. S tem pa tudi številna živa bitja, ki se pripravljajo za razmnoževanje. V času od 1. marca do 1. avgusta tudi divjad polega, vali in pripravlja mladiče za samostojno življenje, zato je v tem obdobju najbolj občutljiva na preganjanje in ustvarjanje nemira v njenem življenjskem okolju. Poleg globe (kazni) bodo morali nevestni lastniki izpuščenih psov plačati še odškodnino pokončane divjadi upravljavcu lovišča. Torej zajeten kupček denarja za malomarnost ali naklep. Da bi se izognili sankcijam. Lovska dru- žina Mirna prosi in opozarja vse lastnike psov, da jih imajo primerno privezane ali v pesjakih. Za to skrb vam bo hvaležno okolje z divjadjo in lovci. Zakon v 56. členu tudi določa: (uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca) 1. Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekoče leto upravljalec jovno objavi na krajevno običajen način, V začetku marca so psi raztrgali srno v neposredni bližini gradu Zapuže ... Kontaktna oseba pooblaščenca LD Mirna (predsednik komisije za ocenjevanje škod od divjadi) kot upravljalca lovišča je Božo Sladiš, Stan 23, telefon: 041 -581 -560. LD MIRNA - D. Z. OBNOVA PROSVETNEGA DOMA - LETNO POROČILO V aprilu 2004 sem v drugi številki Krajana zapisal nekaj ključnih dogodkov iz zgodovine Prosvetnega doma na Mirni, kije bil v dotrajanem stanju vrnjen lastniku. Mesec dni po tistem zapisu je vsako gospodinjstvo prejelo pismo z namero povabila k sodelovanju pri obnovi imenovanega doma. Dom je bil dobesedno povzdinjen in zgrajen z žulji Mirnčanov, ki so ljubili svoj kraj. Res jim ni bilo vseeno za prihodnji rod. Iz tega razloga so mu postavili dom, ki naj bi njihove potomce povezoval, družil in bogatil. Z zelo podobnimi nameni je stekla tudi akcija za obnovo. Namembnost Prosvetnega doma se v svojem bistvu ne bo prav nič predrugačila. Še vedno kliče po zbliževanju, po povezovanju in predvsem po skrbi za prihodnji rod. Preprosto ne moremo samo gledati, kako čas požira in odnaša žulje naših staršev. Kateri od staršev bi svoje otroke samo nemo opazoval, ko bi skrajno neodgovorno ravnali s tem, za kar so si oni sami vse življenje s trudom prizadevali. Z vso odgovornostjo do trdega dela in odpovedi, ki sojih Vaši starši morali prestati, da so postavili ta Dom, se bom še naprej z vso vnemo trudil z vsemi 475 posamezniki, ki ste v enem letu že prispevali v sklad za obnovo Prosvetnega doma, da bo dom končno dočakal dan, ko bo enkrat za vselej izročen namenu, za katerega je bil postavljen. Trudim se samo za to, da Vašim otrokom ne bi bilo potrebno preživljati mladosti samo za gostilniškim ali bifejskim šankom, pri napol izpraznjenih sodih po Vaših zidanicah, pod mostom ali v skritem temnem zavetju katere od mirnskih barak, kjer vsi vemo, kaj počno, in se nad njihovim početjem celo vse povprek zgražamo, nihče pa ne pomisli, da bi jim omogočili prostore, v katerih bi lahko potekali še kakšni drugi programi, za razliko od tistih tekočih ali uplinjenih, kijih imajo navadno na sporedu vsak vikend. Omenil sem že 475 posameznikov (od cca 1000 gospodinjstev na Mirni), ki ste se že vključili v triletno akcijo obnove Prosvetnega doma in ohranjanja kulturne dediščine. Velika večina se je odločila za trikratni prispevek. Nekateri pa ste darovali kar cel predlagani znesek in celo več. Ker je prvo leto naokoli, bi rad zapisal konkretne podatke. Prvi vir zbiranja sredstev v sklad za obnovo so redni mesečni ofri v župnijski cerkvi, drugi vir pa so darovi posameznikov. Iz obeh virov se je do marca 2005 zbralo 7.200.000,00. Prvi izračuni za obnovo doma pa so 40.000.000,00 sit. Skupaj še z nekaterimi dobrotniki, ki so svoj delež prispevali z delom pri izdelavi načrtov za obnovo, je znesek zbranega še nekaj večji. Vesel sem dejstva, da je teh, ki ste pripravljeni sodelovati, bistveno več od tistih, ki samo 'modrujejo', kaj je tega treba. Človek, ki tako razmišlja. je izgubil vsako upanje v prihodnost. Škoda zanj, Naj s tega mesta velja iskrena zahvala vsem, ki ste že prispevali v sklad za obnovo. Hvala Vam za Vaš odziv, za Vašo odprtost in pripravljenost. Če so Dom Vaši starši spravili skupaj z žulji, ga bomo pa še mi. To je naša skrb in dolžnost: da svet za seboj pustimo boljši. Vabim še druge, da se opogumite in pomagate. Pomagali boste sebi, pomagali boste svojim otrokom in skrbeli za prihodnost Mirne. V aprilu 2005 bodo podpisane pogodbe z izvajalci na podlagi predračunov, ki so trenutno v izdelavi. V avgustu oz. v septembru pa se bodo začeli prvi posegi. V eni od prihodnjih številk Krajana Vam bom predstavil tudi programsko vsebino Doma. župnik Gregor Kunej f \ April - mali traven Slana v aprilu je bolj nevarna kot poleti toča in suša soparna. Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. \_____________________________________> n PREDSTAVNIKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE TREBNJE SO OBISKALI SVOJE KRAJANE, KI JESEN ŽIVLJENJA PREŽIVLJAJO V OSO TREBNJE Na pobudo predsednikov krajevnih skupnosti Mirna in Svetinje so svoje krajane, ki preživljajo jesen življenja v Domu starejših občanov Trebnje obiskali predstavniki 13 KS občine Trebnje, iz katerih prihajajo stanovalci našega doma, kar pomeni, da trenutno ni stanovalcev iz 3 KS, glede na to, da ima občina 16 KS. Kar 81 stanovalcev oz. stanovalk, od skupno 146 stanovalcev v domu, ima stalno prebivališče v eni izmed njih. 30 pa je takšnih, ki jih je pot življenja popeljala po celi Sloveniji, njihove korenine pa izhajajo iz teh KS občine Trebnje. Jesen življenja pa se preživlja lepše, kadar imamo ob sebi sorodnike in prijatelje in zato so imeli željo, da se na starost vrnejo v domači kraj. Vse te so v ponedeljek, 14. 2. 2005, s svojim obiskom razveselili predstavniki krajevnih skupnosti, ki so pripravili tudi kulturni program za svoje krajane. V njem so nastopali moški pevski zbor društva upokojencev Mirna, svoj meh pa je raztegnil tudi harmonikar Gregor Možina. Vsem predstavnicam nežnejšega spola so podarili cvetlico, kot majhno pozornost ob prazniku. Obisk pa je imel tudi solidarnostno noto, saj so se vsi predsedniki odločili, da podarijo najmanj 2.000,00 SIT na vsakega stanovalca posamezne krajevne skupnosti občine Trebnje. Donatorska sredstva bo dom namenil za nabavo invalidskega vozička, kije kvaliteten pripomoček, saj marsikateremu stanovalcu omogoča, da se lahko aktivno vključuje v dejavnosti, ki jih ponuja domsko življenje. Stanovalci in direktorica doma Majda Ivanov so se zahvalili za obisk s spominkom, ki so ga izdelali sami stanovalci. Gostje pa so obljubili, da se bodo podobni obiski nadaljevali tudi v prihodnje, saj pripomorejo pri ohranjanju vezi med stanovalci in domačim krajem. Na koncu je sledil družabni večer ob hrani in pijači, kjer so stanovalci lahko izvedeli vse novosti, ki so se zgodile v domačem kraju. ZA DOBER TEK! Eden od mnogih pregovorov se glasi: Ljubezen gre skozi želodec. Za kuharski krožek se nismo odločile zaradi pregovora, temveč zato, ker si vsaka gospodinja želi »ustvariti« nekaj novega, bolj zdravega in koristnega za svojo družino. Tako smo v Osnovni šoli Mirna s pomočjo Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) Trebnje organizirale kuharski krožek, ki gaje vodila mentorica ga. Helena MRZLIKAR. Krožek je potekal januarja v treh delih - skupaj dvanajst ur, seveda samoplačniško. Ob prijetni teoretični in praktični predstavitvi ter izmenjavi medsebojnih izkušenj v pripravi zdrave kuhane, pečene in surove prehrane nam je čas prehitro potekel. Ostalo je še mnogo nedorečenega in nepreizkušanega. Ob taki udeležbi in zadovoljstvu (dvajset udeleženk) bi verjetno vse želele nadaljevalni krožek v prihodnjem letu. Na zaključku krožka so nam že tako dobro vzdušje popestrili »fantje« pevskega zbora upokojencev, ki so nam zapeli nekaj lepih domačih pesmi. Hvaležni smo ravnateljici OŠ gospe MARINČIČEVI, ki nam je omogočila izvedbo krožka v prostorih šole in uporabo šolske kuhinje. Animatorka: Cvetka ŽIBERT DU Mirna je organiziralo računalniški tečaj Dandanes zna že vsak otrok uporabljati računalnik in ne more razumeti, da mi, dedki in babice, največkrat samo strmimo v to »čudo«. Pa smo se pri Društvu upokojencev Mirna odločili, da bomo za naše člane, ki bi radi spoznali osnove računalništva ali pa svoje znanje dopolnili, v okviru UTŽO organizirali 30-urni računalniški tečaj. Potekal je v OŠ Mirna ob ponedeljkih popoldne v dveh skupinah, saj seje nanj prijavilo kar 24 članov. Le trije so iz različnih razlogov kmalu prenehali, 21 pa naj je vztrajalo do konca. Pod vodstvom prijaznega in potrpežljivega mentorja Andreja LENARTIČA smo kmalu znali pisati in urejati besedilo v Wordu, se malo poigrali s tabelami v Exscelu in »povohali« Power Point. Najbolj pa smo se razživeli ob uporabi Interneta in se kmalu naučili pošiljati elektronsko pošto. No res nismo postali ne vem kakšni strokovnjaki v uporabi računalnika, začetna znanja smo pa le pridobili. Zdaj nam ne bo več tako nerodno, ko se bomo skupaj z vnučki spravili k računalniku. V naslednjem letu pa spet na tečaj! Vabljeni vsi, ki se letos niste opogumili. Ivanka Novak POZNAMO SOSEDA? ANDREJ BAJUK Čatež je tudi s sofinanciranjem TEM pridobil novo čistilno napravo in je ena od redkih vasi, ki so uspele na tem področju. S »sosedi« v Krajanu se pogovarjam že šesto leto. Današnji »sosed« je resnično moj najbližji sosed Andrei Bajuk, ne sicer tisti doktor in finančni minister, ki o njem vsakodnevno pišejo v skorajda vseh medijih, je pa človek, o katerem je vredno zapisati nekaj vrstic v naše glasilo. Krajan: Razumem, da ima direktor za firmo, s katero živi, največ prijaznih besed in pohval, vendar me zanima tudi tvoje mnenje o kraju Mirna, o razvoju gospodarstva, kulture, športa in okolja, v katerem prebivaš. AVa/bn;Andrej, rad bi te predstavil krajanom, saj menim, da te vse premalo poznamo, čeprav na Mirni živiš že 15 let. Kaj te je privabilo v naš kraj? Andrej: Seveda je bil glavni (in edini) vzrok mirnčanka, s katero sva se spoznala in se vzela. Tako sem »dobil stanovanje« v tvoji neposredni bližini. Krajan:Wr\% občan si že od rojstva. Kje in kako si preživljal mladostniška leta? Andrej:N\d\\ starši so si ustvarili dom in družino na Mali Loki pri Trebnjem. Imam še dve sestri in dva brata. Srednjo strojno sem končal v Novem mestu, na strojni fakulteti v Ljubljani pa sem diplomiral leta 1990. Bil sem med najboljšimi študenti in od vsega začetka me je štipendirala tedanja ELMA s Čateža. Krajan:\n tako si se zaposlil v firmi, kjer delaš še danes. Nam lahko kaj več poveš o delu v tej tovarni? Glede na to, da že nekaj desetletij deluje v naši občini, jo le premalo poznamo. Andrej:^ podjetjem sem dejansko povezan od leta 1980, ko sem opravljal dijaško prakso, vsa naslednja študentska leta pa sem si med počitnicami z nekajtedenskim delom prislužil dodatni denar za študentske potrebe. V naši hčerinski firmi ELMA na Čatežu smo do tedaj izdelovali le polproizvode, kar je bila politika vseh takratnih matičnih podjetij. Kot prvi fakultetno izobražen sodelavec sem sprva opravljal delo kot tehnolog, in na to kot razvojnik. Po dveh letih sem postal tehnični direktor. Na tržišče bivše skupne države smo tedaj prodajali edini samostojni proizvod okov za el. žarnice ("fasenga"). Ker je bilo tržišče le premajhno, smo iskali delo za sorodne proizvode pri tujih proizvajalcih. Francoski partner nam je ponudil montažo el. stikal. Kmalu je proizvodnjo zaradi cenejše izdelave prenesel na Madžarsko, mi pa smo bili prisiljeni samostojno izdelati prvo stikalo. Lahko rečem, daje bil tehnični razvoj zelo zahteven in da sem pri tem kot tehnični človek zelo užival. V investicijo smo vložili ogromna sredstva, ki pa se nam zaradi premajhnega trga niso povrnila. Prodaja novih proizvodov zaradi prevelike konkurence in premajhnega trga ni tekla po predvidenih smernicah. Nastopila je kriza. Firma je bila prezadolžena in poslovali smo z izgubo. Leta 1994 sem bil postavljen za direktorja komerciale. To je bila v tistih letih nehvaležna funkcija, saj seje pred mano zamenjalo pet komercijalnih direktorjev v treh letih. V letu 1996je dobila tretjina delavcev odločbe o tehnološkem višku, med njimi sem bil tudi jaz. Delavci so zahtevali obrazložitev te odločitve in me zahtevali nazaj v službo. Tedaj sem bil mladostno (30 let) zagnan in verjel sem, da ima podjetje kljub težavam zdravo vsebino. Ponudil sem se kot alternativa dolgoletnem direktorju. S sodelavci smo analizirali stanje in vse delavce, ki so dobili knjižice, takoj poklicali nazaj na delo. Seveda so bila potrebna odpovedovanja in zmanjševanje stroškov na vseh ravneh. Moj moto je tedaj bil: Niti tolarja novega dolga! Uspeli smo! Poiskali smo nova tržišča in izboljšali kvaliteto stikal. Poravnava dolgov in izgub iz preteklosti je trajala pet let! Leta 2002 smo storili nov razvojni korak. Pričeli smo z investicijskim ciklusom v modularni program stikal in vtičnic. Poimenovali smo ga "Modul". Poudarek na tem proizvodu je odlična funkcija sestavljivosti elementov in lep dizajn. Za ta dosežek smo prejeli dve nagradi. S tem programom ima firma novo konkurenčno prednost in priložnost, da pridobi tudi nove trge. Zadovoljen sem, da se je firma uspešno izvlekla iz vseh kriz in da danes uspešno posluje. Pomembno je, da imamo krajani priložnost zaposlitve doma. Občudujem pridne ljudi, pripadnost firmi pa je vtem kraju nekaj edinstvenega. Seveda tudi firma živi s krajem. Na vseh področjih, če se le da, pomagamo, tako gasilcem, športnikom, kulturnikom, turističnemu društvu, vinogradnikom,.,. AndrejMwm mi je všeč. Seveda mi je uspešno delo v firmi najpomembnejše. Zato pa imam, žal, zelo malo časa za aktivnosti v samem kraju, kjer živim. Kot član UO badmintonskega kluba TOM pomagam, kolikor vem in znam. V klub sta kot uspešna tekmovalca vključena tudi moja otroka. Vesel sem, da imajo vsi otroci, ki obiskujejo obnovljeno šolo in novo telovadnico, več možnosti za pridobivanje potrebnega znanja in fizičnih vzdržljivosti. Pozitivne premike na Mirni je čutiti tudi v gospodarstvu (DANA). Z ureditvijo Mirne in seveda obnovo veličastnega gradu, kraj vsak dan bolj pridobiva na prepoznavnosti, kar bi lahko še bolj izkoristili predvsem v turizmu. Tudi Društvo Partizan je vredno prenove. Posebno skrb bo treba nameniti obnovi zanimive stavbe, v katero je treba vdihniti pravo vsebino, da bi v njej pridobili svoje mesto tudi mladi. Verjetno bi se v kraju dalo »premakniti« še kaj. Poseben poudarek bi morali dati razvoju gospodarstva. Žal je čutiti preveliko zapostavljenost kraja s strani Občine, kar se dogaja že dolga leta. AVv/on.'Andrej, za konec najinega pogovora: Kako se počutiš v okolici, kjer živiš? Andrejcem družinski človek. Rad imam svojo družino in sem na njo ponosen. Všeč mi je naša ulica Roje, je res nekaj posebnega. Menim pa, da se kot sosedje lahko še bolj zbližamo. Ob prostih uricah z veseljem urejam okolje, uživam pa tudi v »ročnih« delih, kot so zidanje, preurejanje stanovanja, »švasanje«, vrtnarjenje ..., to je moj hobi. Poleg številnih poslovnih druženj rad prebijem prosti čas s svojimi prijatelji in znanci. Kroja m Hvu la, da si bil »sosed« v Krajanu, Andrej. Posebna zahvala pa tudi zato, ker si resnično moinaiboliši sosed. _ „ _ .„ . Dušan Zakrajšek apni""" GREGOR ČUŠIN, igralec Gregor Čušin je tisti igralec, ki je pred enim letom v reklami za neko zavarovalnico reševal svojo zlato ribico in sebe pred utopitvijo v lastnem stanovanju. In je glas zdravnika, ki ga zadnje čase pogosto slišimo v reklami za neko tuno v konzervi. Sicer pa je zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najbolj se mi je vtisnil v spomin kot Kripl z Inishmaana, v srca mnogih pa se je usidral predvsem z avtorsko monodramo Ha-gada. Tu se predstavi kot scenarist, režiser, pevec, plesalec, igralec - skratka vse v enem. In v vsem je prepričljiv. Tudi po večkratnem ogledu. Na Mirni je bil nazadnje januarja, ko je predstavil meditacijo Betlehem - hiša miru. Živi na Jesenicah in se vsakodnevno vozi v Ljubljano, kjer si služi kruh. Bil je peti otrok v družini, »ampak se spomnim, da sem se zmeraj igral sam,« pravi. Že kot otrok je veliko bral, »za čez poletje sem vzel 24 knjig, pa sem jih prebral v dveh dneh. Požiral sem knjige.« Dodaja, da ima rad zgodbe, tako v gledališču kot na filmu in v življenju. Ko se spominja sebe kot otroka, je v rahli zadregi: »Gledam stare slike. Bil sem lušten, bil sem suh, imel sem lase«. Da bo igralec, je menda neki sošolki rekel že v drugem razredu, v četrtem pa je v spisu napisal, da bo ali pevec ali igralec ali novinar. »Se pravi nekdo, ki nastopa. Zmeraj sem rad zabaval družbo, igral pred drugimi.« Toda po srednji šoli seje najprej vpisal na slavistiko, ker ni upal na sprejemne izpite za akademijo: »Bal sem se, da jih ne bom naredil, ker si tega poraza nekako ne bi privoščil.« Med pogovorom nasmeh skoraj ne izgine z obraza. Nekateri mu menda očitajo, da poskuša vsako resno situacijo nekako ublažiti: »Smrtno resne stvari poskušam prikazati duhovito, humorno, ampak tudi smešne vzamem blazno zares. V smešne ne štartam kot a priori smešne, ker potem pride do karikiranja in popačenja.« Pravi, da pri Hagadi nekatere motijo hitri prehodi iz resnega v smešno, ampak takšno je tudi življenje. Gregor zase trdi, da je tremaš - predvsem KUD KLAS GRE V NM Morda seje kdo že vprašal, kaj spomladi pripravlja KUD Klas. Še vedno je aktualna zgodba 30-letne Poršije Koklin, zato načrtujejo še nekaj ponovitev. Največji izziv bo gostovanje v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. V ponedeljek, 11. aprila, ob 20. uri se bodo predstavili v dolenjski prestolnici, kjer je nastopanje vedno svojevrsten užitek. Če vas zgodba o prepletanju preteklosti in sedanjosti zanima, je to priložnost za ogled. Petra Krnc \_______________________________________J pred premiero in javnimi nastopi v smislu improvizacije: »To zame predstavlja grozen problem. Če pa stvar zvadim in jo osvojim, potem ne.« O najljubši vlogi pravi, da je to kar vsaka naslednja, saj ljubi izzive. Sicer pa: »Vsakič, ko nekaj delaš, tudi če ti ni všeč, delaš do polnosti, ker konec koncev si ti na odru, ti moraš lik oživiti in če ga narediš napol, je to kriplasta vloga.« Potem pa, kot da bi se pravkar spomnil, doda: »Kripl (z Inishmaana, op. p) je dejansko ena mojih najljubših vlog, ker je simpatičen, tekst in lik, zanj je značilna tragikomičnost... Kripl je prelomnica. Težko sem ga pustil.« Je eden tistih profesionalcev, ki radi sodelujejo z amaterji. Pri delu z njimi dobi izkušnje, ki jih potem lahko uporabi v teatru. Toda: »Včasih sem razočaran. Človek bi pričakoval, da amater ob svojem poklicu dela nekaj, kar ga zanima in veseli. In bi pričakoval, da v svoj hobi, konjiček vloži svojo ljubezen. Dostikrat pa so amaterji bolj skvarjeni kot profesionalci. Kritičen sem do amaterjev, ki dvignejo nos nad profesionalci. So taki primeri v Sloveniji in tega ne maram.« Ko omenim, da ga večina pozna iz reklam, je razumevajoč: »Pravzaprav je hecno; ti v teatru narediš kariero, odigraš neke vloge, kritiki te hvalijo, publika te sprejme, ko pa posnameš reklamo na TV, je to uspeh.« Pravi, da drži, da te ljudje ne poznajo dokler nisi na televiziji, po drugi strani pa je njega iz anonimnosti potegnila Hagada, s katero je obredel veliko majhnih krajev - nastopal je po gasilskih domovih, gostilnah, dvoriščih, cerkvah, župnijskih domovih. Najteže je bilo Hagado igrati v cerkvah: »Kamorkoli sem pogledal je bil nek križek, Kristus meje gledal in me vlekel za ušesa.« Toda z navdušenjem pove, kako prijetno je, če stopi k njemu neznanec in mu reče: 'Joj, kako ste to dobro naredili!' ali pa 'Všeč ste mi bili'. »Ni nagrade, ki bi bila boljša kot to, To cenim prav za- radi tega, ker jaz tega nikoli ne bi mogel narediti. Še kolegu težko rečem, ker ne vem, ali mi bo verjel, in potem se mi zdi brez veze.« V gledališče hodi skrivaj, večkrat zaide v kinu. Obojemu pa se odpove zato, da lahko svojim štirim otrokom zvečer bere pravljice: »Sem zapečkar. In če bi bili vsi taki kot jaz, potem ne bi imel lahkega kruha.« Od predstav, ki si jih je ogledal, so najmočnejši vtis nanj naredila Echus na Mali sceni MGL in Tri sestre v Drami, pod vplivom Lažnivega Kljukca oziroma Barona Milhausna pa je nastala tudi njegova Hagada. S sijajem v očeh razlaga, kako ga je prevzela monodrama kot polprivaten nastop, kjer lahko prestopi rampo, spremeni tekst, »moč ob solo nastopu me fascinira in absolutno bo nastalo nekaj v smislu zgodbenega nastopa. Ko bo čas in bodo stvari zrele.« Čeprav je od pogovora preteklo že precej Mirneje misel, ki jo je Gregor povedal za konec, aktualna še danes: »Osebna izkušnja, do katere sem se prikopal v življenju, je, da moraš najprej poskrbeti zase. Pa naj to ne zveni egoistično. V Svetem pismu je rečeno: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe - najprej moraš torej imeti rad samega sebe, da boš lahko imel rad druge. Mi pozabljamo na to, ne znamo se imeti radi, ne znamo poskrbeti zase. Ne samo v duhovnem, ampak tudi v materialnem smislu. Poskrbi zase, da boš lahko iz tega dal. V prvi vrsti osreči sebe, da boš lahko osrečil druge. Če sem jaz zoprn, to dajem naprej, če sem zadovoljen in srečen, bom to srečo posredoval. Kaj je pogoj za srečo in zadovoljnost, mora najti vsak zase. Učim pa se, ne vmešavati se v življenje drugih. Vsak mora zase narediti, kar se mu zdi, da je prav. Je prav, da razmišljamo o drugih, ker se potem laže znajdemo v lastnih situacijah, toda vmešavati se ne.« Petra Krnc PREČENSKI GLEDALIŠČNIKI V GOSTEH Gledališka skupina iz Prečne je letos ponovno postavila na oder komedijo Vinka Moedern-dorferja. Lani so se predstavili z Limonado S/ovenico, letos pa so na Mirni gostovali s Podnajemnikom. Komedija v treh dejanjih je zgodba o družini, ki zaradi denacionalizacije dobi vrnjeno meščansko vilo. Apetiti družine postanejo veliki, pri njihovem doseganju pa jih moti predvsem naglušni železniški delavec, ki v hiši živi kot podnajemnik. Izseliti ga poskušajo na različne načine, celo zgrda. Pri enem od poskusov je ranjen novi gospodar, ki v spanju doživi vizijo, ki ga postavi na realna tla. Zave se namreč, da bi se proti hi- tro obogatelim zlahka uprla množica, ki bi jo izkoriščali. Konča se, kot se za komedijo spodobi, torej: konec dober, vse dobro. Igralska zasedba je malce pomlajena, režisersko taktirko pa je tudi letosvsvojih rokah vrtel Franci Plut, sicer tudi predsednik Zveze kulturnih društev Novo mesto, ki je zaigral eno od glavnih vlog. Mirnska publika je še enkrat znova dokazala, da tovrstni dogodki ne gredo mimo nje, četudi včasih dvorana ni tako polna, kot bi si organizatorji želeli. Petra Krnc RADI PREPEVAMO DROBTINICE Skupaj z Zakrajškovo mamo so pevci zapeli: »Kol’kor kapljic tol’ko let...«. Meseca aprila bo minilo 6 let, kar je z »delom« začel mešani pevski zbor pri Društvu upokojencev Mirna. Lani smo organizirali še ločeno dve skupini, žensko in moško, tako da sedaj dejansko delujejo trije zbori. Pojemo na revijah, po domovih starejših občanov, organizirali smo tudi že nastope v dvoranah v raznih krajih kot tudi nastope na raznih praznovanjih v Domu Partizan na Mirni. Velikokrat smo nastopili skupaj z dramsko skupino DU Mirna, ki jo vodi Slavka Kramer. Moška pevska skupina večkrat zapoje v slovo umrlim; mnogo rajši pa zapojemo kakšnemu jubilantu. Tako smo zapeli tudi Zakrajškovi mami za njen 85. rojstni dan. Po tem prijetnem večeru imamo vsi veliko željo: Daj Bog, da bi bili pri njenih letih takega zdravja in da bi imeli tak glas, kot ga ima Zakrajškovo mama. Še kako se poz- na, daje bila pred 70 leti kot mlado dekle že priznana pevka. S takratnim mirnskim pevskim zborom, ki gaje vodil kaplan g. Babnik, so v veliki dvorani v Zagrebu izvedli samostojen koncert. V nabito polni dvorani so Slovencem prepevali slovenske narodne pesmi. Zakrajškovo mama je solo zapela: »Rožic ne bom trgala...« Bilo je to davnega leta 1935. 15. aprila organiziramo že peto prireditev ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO. Ob praznovanju 6. obletnice našega zbora (MePZ DU Mirna) in 1. obletnice obeh »podzborov« bomo občinstvu predstavili zanimivega »skritega gosta« in naše glasbene goste Beneške fante z legendarnim Edijem Bukovcem na čelu. Ker je zanimanje zelo veliko, dvorana v Domu Partizan pa majhna, si pri članih PZ in DU pravočasno priskrbite vstopnice. Tone kotar SOŽITJE Trebnje Društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju. Stari trg 63, Trebnje, je 11. marca letos organiziralo in izvedlo že 16. tradicionalni koncert Odprite srce. Na dobrodelnem koncertu so nastopali Občinski pihalni orkester Trebnje, Saša Lende-ro, Helena Blagne, Alpski kvintet, Hišni ansambel Avsenik, ansambel Razpotnik, družinski ansambel Frančič in Sašo Hribar z gosti. Povezovalec koncerta je bil Ivan Hudnik. Koncert je obiskalo preko 1400 ljudi. Zbrana sredstva bo društvo namenilo v izgradnjo bivalne skupnosti (stanovanjskega objekta za osebe z motnjo v duševnem razvoju). KUD MAJOLIKA UNIKATA iz Mokronoga se je 16. decembra 2004 predstavil v SPALNEM STUDIU OPTIMO na Mirni z razstavo ročno oblikovanih keramičnih predmetov v dopadljivih oblikah in barvah. Otvoritveni večerje bil tudi prijeten kulturni dogodek, saj so nastopile pevke Ženskega pevskega zbora Svoboda Mirna, citrarka Rozi Drnovšek in harmo-nikarica Janja Rogelj. DEDEK MRAZ je v decembru obdaril 111 malčkov, ki so pred tem s široko odprtimi očmi občudovali spretnosti čarodeja Nika in se smejali njegovim šalam. Veseli vrvež je polnil dvorano Doma Partizan, otroci pa so bili zadovoljni tudi z darili. Manj zabavno pa je število naših najmlajših krajanov, saj upada iz leta v leto. Lahko vam je žal, če ste zamudili predstavo KD Milan Majcen Šentjanž ČAJ ZA DVE, imenitno komedijo Toneta Partljiča. Do solz smo se nasmejali prigodam iz doma za ostarele. Blestela je predvsem naturalistično odigrana vloga kmečke ženice, ki se znajde v sobi s fino gospo umetnico. Partljič je pač dramatik za slovensko dušo in šentjanžki igralci so svoje delo dobro opravili. Niso zaman zapisali v gledališki list:«... med predstavo je smeh ne le dovoljen, ampak tudi zaželen, ker dobrodejno vpliva na počutje vseh prisotnih...« S. K. OBVESTILO KRAJANOM: OBČINSKA PROSLAVA BO NA MIRNI Po dogovoru med Občinsko borčevsko organizacijo. Občino Trebnje in Krajevno skupnostjo Mirna je bilo sklenjeno, da bo osrednja občinska proslava v počastitev praznika OF oziroma dneva upora proti okupatorju in 60. obletnice zmage nad nacifašiz-mom 24. 04. 2005 ob 14.30 uri na gradu Mirna. Slavnostni govornik bo Janez Stanovnik, odkrili pa bomo tudi obnovljeno spominsko ploščo v spomin na dogodke iz NOB. V kulturnem programu bo med ostalimi sodeloval tudi priznani »Partizanski pevski zbor«. »Kam bi del?« Knjižnica Pavla Golie Trebnje in enota na Mirni Knjižnica Pavla Golie Trebnje je samostojna knjižnica, ki izvaja svojo dejavnost na območju občine Trebnje za 18.703 prebivalcev (Urad za statistiko junij 2004). Osrednja knjižnica skrbi z mrežo krajevnih knjižnic: Mirna, Šentrupert in Mokronog za dostopnost knjižničnega gradiva in informacij. Krajevne knjižnice so organizirane v gravitacijskem središču območja, kjer je nad 1.500 prebivalcev in so oddaljeni več kot 4 km od osrednje knjižnice. Splošna knjižnica je lokalni informacijski center, ki omogoča uporabnikom, po načelu za vse enako, dostopati do vseh vrst znanja in informacij. Knjižnica Pavla Golie Trebnje ponuja različne storitve, kot so izposoja knjig in drugega gradiva, brezplačen dostop do različnih baz podatkov in polnih besedil časopisov in revij (še posebej zanimivo za tiste, ki študirajo ali za različna podjetja), svetovanje pri izbiri gradiva, možnost rezervacij, različne prireditve - od srečanj z avtorji do ur pravljic in ustvarjalnih delavnic za otroke. Omogoča torej zadovoljevanje potreb po znanju, branju, interesnih in kulturnih dejavnosti v prostem času. Otroci in starši imajo možnost, da doživijo veselje ob branju in vznemirjenje ob odkrivanju zna- nja, domišljijskih del in različnih oblik ustvarjanja (enkrat mesečno ob ponedeljkih ob 17.00). Še posebna pozornost je namenjena otrokom, da uporabljajo knjižnico od najzgodnejše dobe, ker le tako bodo verjetno ostali uporabniki tudi v kasnejših letih. Zato omogoča organiziranim skupinam vrtcev in šol obiske v knjižnici, kjer se seznanjajo s knjigami in knjižnico. Pozabili nismo niti na mladostnike. Posebne poroznosti so deležni tisti, ki imajo težave z učenjem in iskanjem zaposlitve. Vsak ponedeljek od 14.00 do 18.00 imajo v knjižnici možnost posvetovanja o svojih težavah. Svoboda, blaginja, razvoj družbe in posameznika so temeljne vrednote človeka. Doseči jih je moč samo tedaj, ko se dobro obveščeni državljan aktivno vključuje v družbo. Konstruktivno sodelovanje v njej je odvisno ne le od izobrazbe, temveč tudi od neoviranega in neomejenega dostopa do znanja, duhovnih dobrin, kulture in informacij. Knjižnica Pavla Golie Trebnjeje neprofitni javni zavod za nivoju lokalne skupnosti, ki zagotavlja osnovni pogoj za vseživljenjsko učenje, za samostojno sprejemanje odločitev in kulturni razvoj posameznika in skupin. Omogoča zadovoljeva- ŠOLSKE NOVICE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV Na pobudo gospe Ane Nahtigal, psihologinje Osnovne šole Mirna, dve skupini učenk izmenično, ob četrtkih, obiskujemo ostarele v domu v Trebnjem. Ob prihodu v dom se najprej vpišemo, poiščemo značko s svojim imenom in priimkom, nato se pridružimo svojim obiskovankam, z njimi se pogovarjamo o njihovi preteklosti, kije zelo zanimiva. Njihove pripovedi so polne doživetij, spominjajo se vseh norčij, ki sojih počele, ko sojih noge še hitro nosile. Opisujejo igre in vragolije, kijih mi več ne poznamo in bi sejih danes ne spomnili narediti ali komu kaj podobnega zagosti. Povedo, da v domu zanje zelo lepo skrbijo in včasih še večkrat ponovijo, da jim je v domu do- BILI SMO V VRTNARIJI! Tovarišica nam je povedala, da gremo v vrtnarijo. Bili smo zelo veseli. Tam smo videli veliko lepih rož. Vrtnarje rekel, da korenine hitro zrastejo, če jih malo pomočiš v poseben prah. Povedal nam je, da so ene rože zelo redke. Pokazal nam je, kako se seje seme. Razložil nam je, kako skrbimo za rože. Rastline rabijo za rast vodo, hrano, svetlobo in ljubezen. Nego vračajo s svojo lepoto. Vrtnarje lep poklic. Urban Herman, 2. A bro. Radi hodimo tja, radi smo z njimi, veseli smo, ker vidimo, da so nas tudi oni veseli. Z njimi se imamo lepo in čas, ki ga preživimo z njimi ni zapravljen, ampak dragocen. Učenki osmega razreda OŠ Mirna Lucija in Mirjam Hrovat OBISK V VRTNARIJI CVELBAR Otroci 2. A in 2. B smo se odpravili v vrtnarijo Cvelbar. Gospod Stane nas je že pričakoval. Pokazal nam je, kako se posadi paradižnik in tudi sami smo poizkusili. Pokazal je tudi, kako se posadi rožice. Na koncu smo se zahvalili in z novim znanjem odšli veselo nazaj v šolo. Petra Krištof, 2. B nje potreb po znanju, branju, interesnih in kulturnih dejavnosti v prostem času. Trenutno je naš največji problem krajevna knjižnica Mirna. Leta 1976 seje z idejo pokojnega Bojana Kolenca in z veliko zagnanostjo takratne mladinske organizacije postavila knjižnična zbirka »mirn-ske knjižnice«. Našli so se prostori v Domu Partizan. »Udarniško« zbrano knjižnično zbirko je pokojni France Režun kasneje priključil Knjižnici Pavla Golie Trebnje. Tako seje knjižnična zbirka dopolnjevala z novostmi in še danes deluje v istih prostorih. Žal je dostop do knjižnice na Mirni zelo otežen za skoraj vse starostne skupine prebivalcev. Prostori so vlažni, stene razpokane, kuri se s pečjo na petrolej, ni telefona inzatojetoedina enota, ki še nima računalnika in računalniško vodene izposoje, kar poleg Trebnjega, že teče v Šentrupertu in Mokronogu. Inšpektorica za knjižnice sije prostore ogledala in predlagala zaprtje te enote. Velika škoda za čudovito knjižnično zbirko, ki se nahaja v knjižnici na Mirni in za vse tiste redne, zagnane bralce, ki jo redno obiskujejo ob torkih med 13.00 in 18.00 uro. Pa ravno sedaj, ko so se začeli dogovori in dejavnosti za rešitev prostorske problematike za knjižnico. Reševanje krajevne knjižnice Mirna bo seveda trajalo nekaj let, saj priprava dokumentacije, pridobivanje sredstev, izgradnja novih prostorov, oprema le-teh in postavitev knjižnične zbirke zahteva nekaj let. Do takrat pa poskušamo najti nadomestne prostore, da bi krajani Mirne, kot drugega največjega kraja v občini, ne ostali brez storitev, ki bi nam omogočali kvalitetnejše življenje in izrabo prostega časa. Žal je za to potrebnih kar nekaj sredstev. V slogi je moč, pravi znani slogan, zato bomo mogoče za prehodni čas našli rešitev tako občine, krajevna skupnost in knjižnica tudi s podporo in pomočjo vas, krajanov KS Mirna. Milena BON, direktorica Knjižnice Pavla Golie Trebnje V tej številki Krajana vas seznanjamo samo z najodmevnejšimi dosežki badmintonistov. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo organiziranih večje število badmintonskih tekmovanj, najpomembnejša pa so državna tekmovanja. V članski konkurenci badmintonistov Mirn-čani v tem letu niso bili med zmagovalci, saj sta imeli Urška in Špela Silvester prometno nesrečo, kjer sta se teže poškodovali, Dušan Skerbiš je odšel preko ekonomske fakultete na študij na Dansko, Aleš Murn pa je bil poškodovan. Toda vseeno se lahko pohvalimo z dvema medaljama, saj je izvrstno igrala Taja Boršt-nar, ki je osvojila bronasto medaljo v konku- ŠPORT ŠPORTNIK LETA 2004 3. februarja je športna zveza Trebnje organizirala v kulturnem domu Trebnje podelitev priznanj »Športnika leta 2004« na osnovi občinskega razpisa. Kot gostje na podelitvi so sodelovali mlada pevka Vika Zore iz Mokronoga, Natalija Kolšek, ansambel Slavček in vse bolj uveljavljeni Stil Quartet. Programje duhovito povezoval Robi Erjavec, na odru pa mu je pomagala smučarska skakalka Eva Logar. Mirnčani imamo tudi za leto 2004 Športnika leta pri dekletih, saj to lovoriko od samega začetka prejema izvrstna športnica Urška Silvester, ki pa se prireditve ni mogla udeležiti in je priznanje v njenem imenu prevzela Špela Silvester, kije prejela tudi športno plaketo občine Trebnje. V moški kategoriji je kristalno vazo »Športnika leta« dobil Damjan Vtič, naš najboljši smučarski kombinatorec in tudi najboljši slovenski kombinatorec na minulem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju. Damjan Vtič je tudi kandidat za Olimpijske igre v prihodnjem letu. Športni plaketi sta od Mirnčanov prejela še Matevž Bajuk, kije bil nominiran med osnovnošolci za osvojeni naslov državnega osnovnošolskega badmintonskega prvaka in Matej Drčar z Gomile za izredne dosežke v atletiki. Priznanja so podeljevali županja Marica Škoda, državna poslanka Marjeta Uhan, predsednik športne zveze Boštjan Kolenc in podpredsednik športne zveze Miran Jurak. Od osmih podeljenih priznanj sojih Mirnčani prejeli kar pet, kar kaže tudi na odlično športno vzgojo na osnovni šoli Mirna. Skupinska slika iz prireditve Športnik leta 2004, 03. 02. 2005 v Kulturnem domu Trebnje. Špela Silvester prejema občinsko plaketo iz rok poslanke Marjete Uhan. BADMINTONSKI KOTIČEK Taja Borštnar najboljša Tomova badmin-tonistka članskega državnega prvenstva. renči posameznic, v paru s soigralko Blažko An-doljšek pa s sta igrali kar v finalu in osvojili srebrno medaljo, kar je za njiju in naš badmintonski klub TOM izreden uspeh. Mladi badmintonisti kluba TOM pa so sodelovali na dveh državnih prvenstvih in sicer do 13 let in do 11 let. V kategoriji do 13 let je bil najuspešnejši med Mirnčani mladi in obetavni Urban Turk, ki je osvojil naslov državnega prvaka v igri dvojic, bil pa je tudi drugi v igri mešanih dvojic in tretji med posamezniki. Tretje mesto med posamezniki sta osvojila še Jerca Bajuk pri dekletih in Miha Murče-hajič, ki pa je bil nosilec srebrne medalje v igri dvojic skupaj s klubskim soigralcem Nikom Gerdenom V najmlajši kategoriji do 11 let raste obetavni rod igralcev badmintona, zato ni bojazni, da bi klub prenehal s svojim delovanjem zaradi pomanjkanja mladih športnikov. Na državnem prvenstvu v Ljubljani so se še posebej izkazali pri dekletih Urša Arih, kije osvojila srebrno medaljo v igri posameznic in Petra Kramar, kije bila bronasta, pri dečkih pa Mitja Šemrov, ki je osvojil bronasto medaljo v igri posameznikov in bronasto medaljo v igri dvojic, ter Žan Laznik, ki je osvojil prav tako bronasto medaljo v igri dvojic. Sledijo še državna prvenstva do 15,17 in 19 let, kjer upamo na lepo bero medalj. OCENJEVANJE VIN MARCA 2005 OCENE vin v Društvu vinogradnikov Šentrupert, ki sojih dosegli naši krajani: Društvi vinogradnikov Šentrupert in Trebnje sta tudi letos v marcu zbrali in ocenili vzorce vin, ki so ga pridelali v kleteh oziroma zidanicah. Že tradicionalno so se z dobrimi ocenami odrezali naši vinogradniki, ki pridelujejo vina z omenjenih področij. Žal vam ne moremo posredovati ocene vin Vinogradniško turističnega društva Čatež, saj so vzorce zbrali kasneje, tako, da bomo o njih poročali v naslednjem Krajanu. Društva tudi letos niso mirovala, saj so pozimi pripravila več seminarjev, kar se tudi pozna pri kvaliteti in dobri oceni posameznih vin. V vinogradniškem društvu Šentrupert so februarja zaključili tečaj kletarjenja. Zaostreni so pogoji pri pravilni izbiri in uporabi sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni. CVIČEK 1. mesto Peter Prijatelj 15,84 točk II, mesto Zvone Bevec 15,78 točk lil. mesto Ivan Kramer 15,78 točk IV. mesto Franc Štangar 15,74 točk IV. mesto Sandi Žnidaršič 15,74 točk V. mesto Jože Brate 15,72 točk VI. mesto Ivan Sladič 15,70 točk Vlil. mesto Sandi Miklič 15,66 točk Vlil. mesto Boštjan Dim 15,66 točk IX. mesto Darko Lokar 15,64 točk IX. mesto Ivan Lasič 15,64 točk X. mesto Miran Križnik 15,62 točk X. mesto Andrej Prijatelj 15,62 točk MODRA FRANKINJA L mesto Peter Jaklič ml. 16,80 točk III. mesto Franc Štangar 16,62 točk VIL mesto Darko Lokar 16,32 točk Vlil. mesto Dušan Dragan 16,16 točk ROSE L mesto Matjaž Mandelj 14,70 točk DOLENJSKO BELO II. mesto Jože Brate 16,02 točk II. mesto Franc Špolar 16,02 točk IV. mesto Vanjo Golob 15,94 točk IV. mesto Jože Smolič 15,94 točk V. mesto Srečko Križnik 15,90 točk LAŠKI RIZLING 1. mesto Marjan Štolfa 16,66 točk SAUVIGNON L mesto Ivan Zupanc 16,98 točk II. mesto Ivan Kramer 16,48 točk / Dolina pod alpami? Ne! Je le del Zapuž ob poznojesenskem sončnem zahodzahodu. V ozadju oblaki ... FOTO UTRINKI Deklice OŠ Mirna so že v samem začetku svoje športne poti med najboljšimi rokometašicami na Dolenjskem. 1. Okrepčilo so kureni dobili v vseh lokalih; 2. Za hip so kurenti na mirnskih ulicah zaustavili promet; 3. Kulturno društvo "Ježevka" s Ptuja ohranja pustne običaje. Na Mirno in v Trebnja so se pripeljali z avtobusom f 1 VESELJE Kjer je mnogo radosti, je tudi žalosti. Nikdar ni noč tako dolga, da nebi prišel dan za njo. Tudi revež ima svoje veselje. Če se hočeš veseliti, moraš začeti pozabljati. \__________________________________________________J Svoje mamice, babice, sosede so ob mednarodne dnevu žena, ki smo ga krajanke Sevnice, Škorjanč, Zagovice, Brezovice in Gorenje vasi praznovale 5. 3. 2005 v gasilskem domu na Ševnice smo otroci razveselili z zabavnim kulturnim programom. REKORDI V PLANICI IN NA MIRNI Ob nacionalni evforiji, ki smo jo doživeli s fantastičnimi smučarskimi poleti na velikanki v Planici, smo skoraj pozabili na soboto, 5. marca letos, ko seje za kraj Mirno zgodil prav tak dan. Pod Radov-nico, v neposredni bližini firme Greda, je bilo organizirano tekmovanje v smučarskih skokih na 40-metrski skakalnici. Seveda se tekmovanje ni zgodilo samo po sebi, pač pa so to veliko delo opravili res zagnani člani Smučarskega kluba Zabrdje. Tako je bil še pred planiškimi tremi svetovnimi rekordi dosežen tudi rekord na mirnski skakalnici, ki gaje »priskakal« domačin iz Zabrdja Blaž Dim: 42,5 metrov! Smučarski skoki na mirnski skakalnici so se sicer klavrno končali pred skoraj 30. leti. Temu so botrovale zime brez snega, popustilo pa je tudi navdušenje mladih športnikov. Odločitev nekaj članov SK Zabrdje, da letos organizirajo skoke na zapuščeni skakalnici, je bila pogumna. Pridobili so dovoljenje firme Greda in župnika Gregorja Kuneja (zemljišče je cerkveno) in začeli s čiščenjem in urejanjem objekta. Sreča je bila na njihovi strani, zapadla je tudi prava mera snega in napoved tekme je bila tu. Povabilu seje odzvalo kar nekaj klubov iz vseh koncev Slovenije. Več kot 500 gledalcev je biio navdušenih nad vrhunskimi dosežki mladih tekmovalcev. Še posebej so se odrezali domači skakalci, ki so v 5-ih kategorijah dosegli štiri zmage in eno drugo mesto. Čeprav sta bila odsotna najboljši zabrški skakalec Damjan Vtič in sestra Maja, ki sta nastopala za državno reprezentanco v tujini, so bili rezultati skakalcev odlični. Pozna se, da dekleta in fantje skozi vse leto kvalitetno in pod strokovnim vodstvom uspešno trenirajo. Organizator tekme, SD Zabrdje, se vsem, ki so kakorkoli podprli organizacijo prireditve, toplo zahvaljuje. Posebna zahvala gre firmi Greda in župniku Gregorju Kuneju. Smučarsko društvo Zabrdje vabi v svoje vrste vse mlade športnike(-ce), ki se navdušujejo nad zimskimi športi. Pokličejo na telefon 031-285-477 - Blaž Dim ali Marcel Klemenčič. Zajamčena je vadba preko vsega leta. Krajani si želimo takih prireditev! Dušan Zakrajšek Najdlje je “neslo” Blaža Dima - 42.5m.i Rezultati: Kategorija do 16 let: 1) Jure Urbanija, Ihan (41 in 42 m.) 2) domačin Jure Erazem (39,5 in 41,5 m.) 3) Janez Močnik, Zagorje Kategorija od 16 do 20 let: 1) domačin Blaž Dim (40,5 in 42,5 m.) 2) Denis Modic, Alpina (38 in 40 m.) 3) Aleš Martinjak, ŠD Gora (41 in 42 m.) Kategorija od 20 do 30 let: 1) trener domačinov Marcel Klemenčič (42 in 42 m.) 2) Dušan Šuštaršič, Evrotek Bič (39,5 in 38,5 m.) 3) Miha Albrecht, SSK Alpina (39,5 in 39 m.) Kategorija veterani: 1) bivši trener Robert Bregar, SD Zabrdje (39 in 39,5 m.) 2) Jaka Tottera, Evrotek Bič (32 in 34 m.) 3) Bojan Zupan, ŠD Gora (33 in 30,5 m.) Kategorija dekleta: 1) Eva Logar, SD Zabrdje (38,5 in 39,5 m.) 2) Anja Tepeš, SD Dolomiti (36 in 36,5 m.) 3) Nika Kepic, SD Triglav (36 in 35,5 m.) if«'*'.**#*?'?- Vtsoko nad hrbtiščem skaklnice. Gledalci so bili navdušeni MLADI ŠPORTNIKI Na mirnski Osnovni šoli vzgajamo otroke v športnem duhu. Za velike uspehe gre zahvala odličnim športnim pedagogom. ■IM ■IMi \ Nekaj snežne opojnosti so zaslužili najmlajši v Zapužah, kje so pripravili teren za tekmovanje