fWjfcysayBCyO* Ufi Ameriška Domovi ima h ■ . ' fltnm e r i e/% m—mo AMERICAN IN SPIRIT ČORGIGN IN LANGUAGE OMIT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 8, 1966 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LXIV — VOL. LXIV Mirovno posredovanje Iz slov. naselbin Združenih narodov Nevtralne države v ZN pretresajo možnosti za kompromisno rešitev vietnamskega spora in končanje vojne. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Varnostni svet je pretekli teden sklenil razpravljati o vietnamski vojni, pa je razpravo samo odložil za nedoločen čas, da bi' dobile vse skupine možnost temeljitega tehtanja celotnega položaja, nevtralcem pa naj bi bila dana nova možnost posredovati. Posredovanje so za enkrat prevzele afriške države Uganda, Mali in Nigerija. Nobena od njih nima v mednarodni diplomaciji posebne skušnje, imajo pa vse tri dobre stike s komunističnim svetom, prav posebno republika Mali. Glavni tajnik ZN U Tant pregleduje položaj še posebej in tipa možnosti konference, ki bi naj se jo udeležili Britanija, Francija, Sovjetija, Komunistična Kitajska, Amerika, oba Vietnama in Južnoviethamska Osvobodilna fronta. Združene države za tako konferenco, na kateri bi bila Južnovietnamska Osvobodilna fronta posebej zastopana, ne kažejo zanimanja, ker O-svobodilne fronte nočejo priznati. V Washingtonu so pred časom dejali, da bi ne imeli nič proti temu, če bi bili zastopniki J u ž n ovietnamske Osvobodilne fronte vključeni v zastopstvo Severnega Vietnama, o njenem lastnem zastopstvu si niso marali z nobeno izjavo vezati rok. Konferenco si je Tant zamislil še pred obnovo ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam. Zaveda se, da jo je sedaj težje organizirati, upa pa še vedno, da bo netvralnim državam ZN to le uspelo. Papež Pavel VI. je med tem ha delu za “nevtralno konferenčna vrhu” v Švici, pri kateri ha j bi sodelovale Avstrija, švedska, Finska, Sirija in še nekatere druge države nevtralnega bloka. Trdijo, da je vlada ZDA tiho odobrila papeževe napore 2a mirovno konferenco. JOLIET, 111. — V ponedeljek, 31. januarja, je umrl v St. Joseph bolnici 86 let stari Jakob Štukelj s 1606 N. Hickory St. v Crest Hillu pri Jolietu, rojen v Sadinji vasi v semiški fari v Beli krajini. V Ameriko je prišel pred 60 leti. Žena Marija mu je umrla 1. 1949. Zapustil je hčeri Marijo (Štukelj) in Mrs. Angelo L. Silakowski tu, v starem kraju pa sestri Marijo in Ano. Za njim žaluje tudi 7 vnukov in vnukinj ter 2 pravnuka. Pogreb je bil iz Težakovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Jožefa, nato pa na tamkajšnje pokopališče. Skrivnost “manjkaioče” vodikove bombe v morju ALMERA, Šp. — Ko sta 17. jan. tu trčila visoko v zra-ameriški strategični bombnik B-52 in letalski tanker, sta oba padla na zemljo. Od 11 letalcev jih je bilo 7 mrtvih, 4 se je posrečilo rešiti s padali., Letalo je nosilo 4 vodikove bombe, ki so z razbitinami padle 3 na zemljo, ena v — morje. Tri, ki so padle na zemljo, so kmalu našli in odpeljali, ono, ki je padla v morje blizu 1,200 čevljev globoko, še niso mogli spraviti na varno. Ameriški strokovnjaki poudarjajo, da ni bomba nobena nevarnost za prebivalstvo, c prav je španska vlada smatrala za potrebno, da prepove ameriškim bombnikom, naloženim z atomskimi ali vodikovimi bombami, let nad svojim ozemljem ker brez vžigača ne more eksplodirati. Ameriikanci se le boje da bi na dnu morja ležečo vodi kovo bombo odkril in dvgnil kdo drugi ter prišel s tem do njene skrivnosti, ali pa jo celo uporabil za mednarodno izsiljevanje. Zato so del morja, kjer bomba leži' na njegovem dnu, skrbno zastražili. Bomba naj bi bila ena največje vrste z okoli 20 megatoni uničujoče sile. Sovjetija in Amerika Kev,ralei v Laasa» izolirala rdečo Mlaisko *“ “ VIENTIANE, Laos. — Vodnik nevtralnih v o j a š kih sil gen. Kong Le je začel obsežnejši nastop proti rdečim položajem na Planoti vrčev, od koder so ga rdeči potisnili pred dvemi leti. Gen. Kong Le bi rad dobil pod svoj nadzor vsaj del te planote, če že ne vse. Glavni napad nevtralnih čet je usmerjen proti Ban Ban in Khang Kay. Gen. Kong Le je z vojaškim uporom postavil na vlado Suvano Fumo in deloval nekaj časa tesno z rdečim Patet Lao. Rdeči so ga hoteli dobiti popolnoma pod svoj nadzor in seveda z njim tudi ves Lads. Kong Le se jim je postavil po robu in rdeči so ga vojaško skoraj strli. Le z ameriško podporo v orožju in strelivu se mu je posrečilo obdržati na robu Planote vrčev. Sedaj je z 10,000 možmi začel operacije, ki naj bi ga pripeljale tja, od koder je bil spomladi 1964 potisnjen. Sedaj tudi desničarska skupina priznava vlado Suvane Fuma in sodeluje z njo; Suvana sam je v tihem sporazumu z Združenimi državami, ki stalno bom bardirajo takozvario IIo-Či-Min-hovo pot, po kateri spravljajo rdeči z Severnega Vietnama preko Laosa in Kambodže vojaštvo in vojaške potrebščine v Južni Vietnam. General Branco določil političen koledar za Brazilijo RIO DE JANEIRO, Brazil. — General Branco je odredil, kdaj b°do letos posamezne volitve. Gne 3. septembra bodo legislature 11 držav volile guvernerje, 3- oktobra bodo Kongres in še hekateri politiki volili predsed-nika in podpredsednika, 15. no-Vembra bodo pa volivci sami vo-bb predstavniški dom, dve tret-bni senata, nove legislature in hiestne svete. Opozicija nima proti politic Jlehnu koledarju dosti pomislekov, ostro pa je nastopila proti *Crnu, da guvernerjev, predsednika in podpredsednika ne volilo kar naravnost volivci. Branco na te proteste ne bo oziral ^Gr je pod pritiskom vojaških krogov. oljski vladni list znova ostro napadel kardinala Wyszynskega VARŠAVA, Polj. — Eden od naj večjih rdečih listov je v nedeljo znova ostro prijemal nadškofa, kardinala Wyszynskega saradi njegovega povabila nemških škofov na proslavo tisočletnice pokristjanjenja Poljakov letošnje poletje na Jasno goro. Ta napad je izrazito oseben in skrajno oster, kaj podobnega ni Cerkve na Poljskem že davno bilo proti vodniku katoliške objavljenega. Vremenski prerok pr ari: Tako trdijo rdeči Kitajci v svojih napadih na Sovjetsko zvezo. HONG KONG. — To je najnovejši očitek, ki so ga kitajski komunisti naslovili na svoje ruske tovariše. Ta očitek potrjuje znova, da je spor med obema komunističnima velesilama prešel s strankarskega na diplomatsko področje. Ne prepirata se med seboj več komunistični stranki, ampak obe komunistični državi. S tem je spor med Rusi in Kitajci postal le še bolj tvegan. Dve sprti stranki nimata namreč orožja v rokah, dve sprti državi ga pa imata. Kitajski komunisti so celo izdelali zemljevid, ki naj nazorno pokaže kitajskemu delovnemu ljudstvu, kako ogroža Amerika rdečo Kitajsko z zahoda, Rusija pa s severa, dočim igrajo Pakistan, Indija in male države v jugovzhodni Aziji vlogo ameriških in ruskih satelitov. Ideja o izoliranju ni nova. Rabil jo je že Stalin pred drugo svetovno vojno, da je lahko pre ganjal domače sovražnike in čistil komunistične vrste. Ideja mu je dalje pomagala, da je zahteval od ruskega naroda zmeraj večje žrtve za oboroževanje. Podobne nagibe ima verjetno tudi sedanja tožba kitajskih komunistov, da jih njihovi sovražniki hočejo izolirati. Radi bi pripravili kitajski narod na še večje žrtve vprid narodni obrambi. Seveda bi pa radi tudi čim bolj opackali ruske tovariše, ki se ravno sedaj vneto pripravljajo na svoj strankarski kongres. Žal ti in taki napadi na Moskvo ne obetajo nič dobrega za mir ih Vietnamu. Karkoli bi predlagala Moskva ali Washington, zmeraj bodo v Peipingu našli v taki akciji skupen nastop Amerike in Rusije proti rdeči Kitajski. Vietnam in njegova usoda bosta pri tem igrala v kitajskih glavah le postransko vlogo. ------o----- ZA ZMAGO V J. VIETNAMU NUJNE NOTRANJE REFORME Na razgovorih med vodniki Združenih držav z vodniki Južnega Vietnama v Honolulu na Havajih so prišli do zaključka, da je mogoče voj- l . Iz Clevelanda in okolice I !z bolnice sc je vrnila— Mrs. Ana Rode s 6310 Carl Avc. sc je vrnila iz St. Vincent Charity bolnice. Pretekla dva no v Vietnamu končati uspešno le z izvedbo tedna je bila v^ bolniški oskrbi obsežnih socialno-gospodarskih reform, ki naj pridobe prebivalstvo za stvar svobode. Zvezna vlada naj poskrbi za varnosi na iseslah Bohri pomagajo pri konser-vaciji tal BOISE, Idaho. — V nekaterih predelih države, ki jih hočejo varovati pred premočno rečno erozijo, so naselili bobre s tem, da so jih odvrgli tja kar z letali. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson bo v bližnjih dneh predložil Kongresu, naj odobri 400 milijonov dolarjev za povečanje varnosti na a-meriških cestah. Napori zvezne vlade za povečanje varnosti bi naj šli v dve smeri: izboljšani naj bi bili napisi in vsa druga opozorila ob avtomobilskih velecestah, posameznim državam pa dana pomoč za uvedbo čim popolnejšega nadzora nad avtomobili. Za to naj bi šlo okoli $250 milijonov. Okoli $150 milijonov naj bi bilo danih na razpolago za proučevanje varnostnih naprav na avtomobilih, oziroma avtomobilov samih. Če bo Kongres predsednikov predlog odobril, bodo lahko začeli program izvajati že v prihodnjem proračunskem letu, ker dovoljuje posebno določilo predsedniku uporabo posebnih sredstev zvezne vlade za gradnjo ve-lecest v omenjene namene. HONOLULU, Havaji. — Razgovori med predsednikom Johnsonom in njegovimi sodelavci ter med predsednikom Južnega Vietnama Van Thieu-om in predsednikom južnovietnamske vlade Cao Kyjem ter njunimi sodelavci bodo danes zaključeni z izdajo skupnega zaključnega poročila. Kolikor je jasno sedaj, bo poročilo poudarjalo, da je treba napore za zmago v Južnem Vietnamu voditi v dveh smereh. Treba je streti oboroženi upor rdečih in očistiti od njih večji del dežele v taki meri, da bo prebivalstvo lahko uživalo mir in se čutilo varno pred nasiljem. Istočasno s temi napori je treba začeti izvajati obsežne socialne in gospodarske reforme, ki bodo domačinom pokazale pravo vrednost svobode, ki jo ti doslej še niso imeli nikdar mož-nosti čutiti in uživati. j- Predsednik južnovietnamske vlade gen. Nguyen Cao Ky, glavni govornik v imenu Južnega Vietnama na dvodnevni konferenci, je poudarjal stališče svoje vlade, da ne more biti nobenih razgovorih s komunisti s položajev šibkosti. Moč je edino, kar rdeči razumejo, je izjavil mladi južnovietnamski predsednik vlade. Predsednik Johnson je dejal, da odločnost doseči postavljene cilje ne bo končala naporov za dosego miru. Za njihovo nadaljevanje se je izjavil tudi Cao Ky. Ta je obljubil odločnost svoje dežele nadaljevati boj z rdečimi in ne iskati z njimi kompromisa. To izjavo smatrajo nekateri za odločnost Saigona odklanjati vsake razgovore z J u ž novietnamsko Osvobodilno fronto. Razgovore bi rad organiziral glavni tajnik ZN U Tant, za nje pa se zavzemajo je tudi nekateri domači kritiki ameriške politike v Vietnamu. Odločne izjave predsednika Johnson in očitna zavrnitev “zagovornikov umika” v Vietnamu je naletela včeraj na precej oster odgovor v senatu. Odgovor načelnika zunanjepolitičnega odbora senata Fulbrighta je bil umirjen, sen. Morse pa je predsednika Johnsona napadel zelo ostro in mu očital, da vodi svojo politiko v Vietnamu v nasprotju s svojimi obljubami pred predsedniškimi volitvami in ta ko tudi v nasprotju z izrazom mišljenja volivcev. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Podpredsednik H. Humphrey je priletel včeraj sem s precejšnjo zamudo govorit ravnateljem srednjih šol na njihovi 50. konvenciji. V svojem govoru v Public Hall, kjer je bilo zbranih okoli 8,000 ljudi, je poudarijal potrebo po izboljšanju vzgoje in zdravstvene oskrbe ljudi. Zavrnil je zvezni nadzor nad šolstvom v korist krajevnih oblasti. SAIGON, J. Viet. — Poskus zajeti dva rdeča polka v dolini An Lao v osrednjem obalnem predelu Južnega Vietnama ni uspel. Rdeči so se izmuznili iz doline, prodno so jim mogle ameriške čete z vseh strani zapreti pot. Iz doline je prav tako pobegnilo vse prebivalstvo, okoli 2(1,0011 ljudi. RIM, lt. — Italijanska vladna kriza se vleče dalje brez. izgloda za nagel konec. Predsednik republike Saragat še ni poveril sestave vlade nikomur, od kar mu je Moro sporočil, da njegov poskus ni uspel. -----o---- j — V Aziji živi povprečno 77 I ljudi na kvadratni milji. Castro našel sovražnike v rdeči Kitajski! I CLEVELAND, O. — Ker je naj bi Kubi zavarovala prodajo (ma velesilama na svetu. Pri tem ravno predpustni čas, se spodo- _ bi kitajski komunisti dali Ca- Gblačno in toplejše, možnost Prsenja dežja. Najvišja temperatura 44. bi, da posvetimo par besed tudi aajnovejši Castrovi zunanji po-itiki. Kubanski diktator je preveč nemiren duh, da bi mogel dolgo ostati pri istih mislih in isti taktiki. To je zopet pokazal v svojih odnosih do rdeče Kitajske. Od dobrih šest let svoje diktature je bil s kitajskmi tovariši pet let v izredno tesnih zvezah. So bili časi, ko je Peiping pomenil v Havani več kot Moskva. Take dobe niso trajale dolgo. Castro je namreč moral iskati tudi gospodarsko pomoč in ne samo političnih simpatij. Peiping mu je mogel nuditi samo simpatije, prava pomoč pa je prihajala in še prihaja le iz Moskve. Pa vendar ni Castro zameta val tudi male pomoči iz Peipin-ga. Zato je kar rad sklenil s kitajskimi komunisti pogodbo, ki sladkorja na Kitajskem, zato pa pa se ne ponaša tako samo iz objestnosti, je res prepričan, da s tako taktiko dela sitnosti in težave Kitajski in Ameriki. To spravlja seveda našo deželo v neverjetno zanimiv položaj. Castro ji je namreč odredil vlogo prijateljice kitajskih komunistov. Saj Amerika “preganja” na podoben način Castrovo Kubo kot Kitajska. Na tak cirkus v Havani naša diplomacija gotovo ni mislila. V Havani bodo kmalu stene pokrite z letaki proti Kitajski in Ameriki kar obenem. Naj novejša Castrova politika bo imela tudi par resnih posledic. V Havani obstojata dva spomina na zadnjo konferenco treh kontinentov: konferenca je pustila za seboj kar dva odbora, ki naj pripravljata revolucije v Latinski Ameriki. V obeh od- stru riž. Zgodilo se pa je, da je Castro imel sladkor, Kitajci pa niso imeli riža. Svojih obvez niso izpolnjevali. Castro se je u-pravičeno ujezil in jih pošteno nadrl. Mao mu ni ostal ničesar dolžen in je nagnal Castra z laž-njivcem. Tega Castro ni mogel kar tako požreti. V svojem zadnjem govoru se je znašal nad kitajskimi tovariši kot pravimi sovražniki kubanskega naroda. Primernih žaljivk ni manjkalo, saj jih ima dosti na zalogi iz svojih govorov proti naši deželi. Očital je Kitajski, da kot velesila misli, da lahko male narode izžema, izkorišča, pritiska ob steno, itd. Skratka, Castro je o rdeči Kitajski govoril tako, kot govori navadno o naši deželi. Hoče biti pač junak svoje vrste in se po- j borih sedijo tudi kitajski dele-staviti po robu obema največji-1 gatje. Kaj naj počnejo tam? Kaj naj Castro počne z njimi? Ako se bo Castro ujezil in poslal kitajske diplomate domov, ali naj pošlje tudi kitajske delegate pri obeh odborih? Da kaj takega ni nemogoče, pove zadnja Castrova pritožba proti. Peipingu, da namreč kitajski komunisti spretno rovarijo med kubanskimi vojaki in Castrovimi uslužbenci, seveda proti Castru in Moskvi. Tega Castro ne bo dolgo trpel, je preveč vročekrven. Vse to bo prisililo našo diplomacijo, da na novo pretehta vrednost naše sedanje politike do Kube. Tu se mora nekaj pripravljati. Značilno je na primer da je Tito v decembru skleni' poskusno trgovsko pogodbo s Kubo, da pa proti temu ni naše državno tajništvo nič protestiralo. Ko so pred leti Titove ladje prevažale blago na Kubo in s Kube, je bil pa v Washingtonu ogenj v strehi. Štrajk študentov postaja za Boiimedionna nevaren ALŽIR, Al. — Alžirski študentje se kar ne dajo pomiriti radi spora z vlado predsednika Boumedienna. štrajkajo že deset dni. Boumedienne je radi štrajka oklical stanje “pripravljenosti” za vso narodno obrambo. Vojake je opozoril na “številne sovražnike”, ki bi radi u-ničili pridobitve narodno-osvo-bodilne vojne. Policija pa je začela loviti organizatorje in voditelje štrajka in jih nekaj že spravila pod ključ. Boumedienne bi rad pridobil tudi alžirsko javnost na svojo stran, vendar pa nima pri tem posebne sreče. Ne dijaške ne delavske organizacije ga nočejo poslušati. Vzrok ne tiči v štraj-ku, ampak v Boumediennovi domači politiki. Boumedienne bi namreč rad spravil vse organizacije, tudi dijaške in delavske, pod kontrolo Narodne osvobodilne fronte. Dijaške in delavske organizacije pa nočejo pod kontrolo. Vodijo jih namreč še zmeraj prikriti somišljeniki bivšega diktatorja Ben Belle, ki bi radi spravili Boumedienna z oblasti. Za Boumedienna so zaenkrat le stranka, veterani in vojaški krogi- Politični krogi ne izključujejo možnosti, da bo sedanja napetost trajala še dolgo in delala svoje hčerke v Euclidu, sedaj ju pa doma. Zahvaljuje se vsem za. voščilne kartice, obiske in darila. Zdravje se ji počasi obrača na bolje. Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Valentinovo— Izkažite vašim staršem pozornost in ljubezen za Valentinovo s tem, da jim darujete naročnino za AMERIŠKO DOMOVINO! K molitvi— Članice Oltarnega društva fare Marije Vncbovzete so vabljene nocoj ob sedmih v Di’ Cicco pogreb, zavod na 15707 St. Clair Avenue k molitvi za ook. Josephine Homar, jutri pa k pogrebni sv. maši. Zlata poroka— Mr. in Mrs. Louis Sta vanj a z 350 E. 239 St. v Euclidu bosta praznovala v soboto, 12. februarja svojo zlato poroko s slavnostnim obedom in sprejemom iz Slov. društvenem domu na Recher Avenue (annex). Porojena sta bila 29. januarja 1916 v cerkvi sv. Vida. Njune zlatu poroke sc veselijo sinova Lewis (East Point, Ga.) in Herman (Richmond Hts., O.), hčerka Mrs. Irma Pryately (Conneaut, O.) ter 9 vnukov in vnukinj. Zlatoporočenec Louis je bil zaposlen do 1. 1959, ko je stopil v pokoj, pri White Motor C o. Zla-toporočencema čestitamo in jima želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Odbor za 1. liMJG— Slov. narodna čitalnica v SND na St. Clair Avenue ima za l. 1966 sledeči odbor: predsed. John Tavčar, podpredsed. Elizabeth Belay, taj.-blag. Joseph Šircel, nadzor. Anton Wapotich, Frank Plut in Ana Močilnikar, knjižničarja Frank Kovačič in Joseph Šircel, knjiž. o. F. Kovačič, J. Šircel in J. Tavčar. Knjižnica je odprta ob četrtkih od 8. do 9. ure zvečer in ob nedeljah od 10. dop. do 12. Vse dobrodošlo— Slovenska pristava sporoča slovenskim materam in dekletom, da je za “Pvistavsko noč” podarjeno pecivo dobrodošlo. Preko 200 mrtvih v zadnjem mrzlem valu WASHINGTON, D.C. — Mrzli val, ki se je razlil preko osrednjega, južnega in vzhodnega dela dežele po 22. januarju, je zahteval preko 200 človeških življenj in povzročil na desetine milijonov dolarjev stroškov. Vzrok mrzlemu valu in obilici snega, ki ga je prinesel, je bil premik močnega zračnega toka v gornjem delu atmosfere proti jugu. Ta teče običajno nad Severno Ameriko v bližini meje med ZDA in Kanado in ima izreden vpliv na celotno vreme kontinenta. Kaj je bilo vzrok njegovemu premiku na jug, ne vedo, ker je ta zračni tok še preslabo preiskan. Priporočajte list drugim in režimu velike sitnosti, morda pa skušajte dobiti novih narOČ- še kaj hujšega. ! nikov. ti J17 SriČlair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: La Združene države; $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2a Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States; $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio w^>*83 No. 27 Tuesday, Feb. 8, 1966 Prelom v vietnamski politiki? ia teden bo morda pomenil prelom naše politike v Vietnamu. 1 ak je na prvi pogled vtis, ki ga napravi predsednikova pot v Honolulu. Ni značilno, da je šel Johnson kot predsednik prvič čez morje, značilno je njegovo spremstvo. Ni vzel namreč s seboj le tajnikov McNamare in Ruska, ampak tudi Freemana in Gardnerja. Na drugi strani se v Honolulu ni srečal samo z našimi diplomatskimi in vojaškimi zastopniki v Južnem Vietnamu, ampak tudi s predsednikom južnovietnamske republike Van Thieu-om in z ministrskim predsednikom generalom Ky-jem. Da sta s predsednikom McNamara in Rusk, ni nič nenavadnega in nepričakovanega. McNamara mora oskrbovati vse zaledje na vietnamskih frontah, tako v moštvu kot v orožju, Rusk pa mora biti predsedniku odgovoren za našo politiko v Vietnamu, vanjo pa spadajo tudi naši stiki 7 vietnamskimi domačimi politiki. Značilna je torej samo pot Freemana in Gardnerja. Freeman vodi našo agrarno politiko in kot tako močno sodeluje pri podpiranju tujine ne samo s hrano, ampak tudi s strokovnim sodelovanjem njegovih strokovnjakov pri pospeševanju kmetijstva v tujih deželah. Gardner je pa odgovoren za našo politiko na zdravstvenem, prosvetnem in socijalnem področju. Freeman in Gardner sta torej neke vrste simbol naše nove politike do gospodarsko in s tem tudi politično, zaostalih držav. Nove poiitikc pravimo, ker nova smer, ki jo je odredil predsednik Johnson v svoji spomenici o podpiranju tujine, cilja na večje podpiranje kmetijstva, zdravstva, prosvete in socijalne poiitikc, kar pomeni, da Amerika ne misli več pospeševati le industrializacije gospodarsko zaostalih držav, niti jih zalagati v orožjem, ki ga dejansko ne morejo rabiti v nobeni vojni, ki bi jo Amerika odobravala. Ia nova politika je v Južnem Vietnamu ne enkrat, ampak dvakrat potrebna. Dosedanja debata o našem vojskovanju v Južnem Vietnamu je namreč nazorno pokazala eno stvar: Amerika je zaustavila vojaško prodiranje vietnamskih partizanov in rednih čet severnovietnamske vlade, položaj njenih čet na frontah se zboljšujc. Nima še v svojih rokah inicijative na vseh frontah, pa vendar ni daleč čas, ko do dosegla tudi ta cilj. V vojaškem oziru je torej Amerika nad vietnamskimi komunisti, česar tudi nasprotniki ne tajijo. Zato pa komunisti prevladujejo na političnem področju v vsem Vietnamu na severu in jugu. Na severu jim to ni težko, ker vlada v Hanoiu komunistični diktator Ho-Či-Minh. Na jugu bi jim moralo biti težje, pa jim ni. Dosedanje saigonske vlade, prav vse od diktatorja Diema do seda-njega generala Ky-ja, ne pomenijo politično v Južnem Vietnamu niti sence tega, kar pomeni komunistična osvobodilna fronta. Niso imele in nimajo še sedaj pravega političnega načrta, kako zvabiti kmete in delavce od komunistov na svojo stran. Poskušale so sicer s političnim delom, toda niso ga postavile na pravo podlago. Vse prebivalstvo Južnega Vietnama se Še zmeraj naslanja na komuniste, včasih iz 'simpatij, včasih iz strahu. Tisti, ki držijo s saigonsko vlado, so v manjšini, pri tem pa živijo v večnem strahu, da jih bodo terenci pobili. in vendar naše vojskovanje v Vietnamu nima nobenega pravega cilja, ako ni tam močne politične organizacije, ki bi pri volitvah v ustavodajno skupščino nastopila kot nasprotnica vietnamske Osvobodilne fronte. Ako take organizacije ni in ako ni primerno zasidrana med prebivalstvom. potem ni upa na zmago pri volitvah in ni tudi upa, da se bo Južni Vietnam mogel ubraniti komunistične diktature. Teža naše politike v Vietnamu se torej premika s čisto vojaškega področja na politično. Ako hoče Amerika zajeziti komunističen val, ki je usmerjen proti jugovzhodni Aziji, mora tak jez obstojati v politično dozorelih strankah v Južnem Vietnamu in ne v ameriških divizijah in a-meriškem orožju. Bližati se nam torej mora ura, ko ne bomo samo vsak teden čakali na novice, koliko je ubitih, koliko ranjenih in koliko pogrešanih naših vojakov, ampak ko bomo veliko bolj zainteresirani na političnem razvoju Južnega Vietnama. , čeprav prostoren in velik, Za to priliko ni mogel sprejeti yfeh, ki so prišli k slovesnosti. si prostori v mali in veliki ,v°rani so bili zasedeni. Med u-eleženci je vladalo prijetno, Veselo in praznično razpoložene. ^b pol 8h zvečer so častni ti0sije zasedli dolgo mizo v o-%edju dvorane. Vodja omizja Večera, mladi slovenski od-^etnik g. Karel Vipavec, je za-Program. Takoj je dal bese-0 S- predsedniku “Društva Slo etlski Dom”, ki je spregovoril Skdeče besede: v Slovenke in Slovenci! Nalo-; na mi je lepa in častna nalomil’ da v imenu odbora in članov Prem in svojemu namenu iz-citn prvi slovenski narodni Sr°m v Torontu, ki naj bo vidno edišče narodno-kulturnega de-3 ‘hod nami. Da bi Bog dal tej v stanovi dolgega in uspešnega vljenja, zato prosim uradnega aal°Pnika Cerkve, našega žup-jba preč. g. A. Prebila, da za °vens,ki Dom pomoli in ga ^agoslovi, da tako izpolnimo v. ri slovenski pregovor, ki pra-• Z Bogom začni vsako delo, a bo dober uspeh imelo.” Blagoslovitev doma jj., ra da bi res dose-kat ^St;e P^emeniie namene, za go 6re *e bil postavljen. Po na-2mV°ru sta oba g. duhovnika hr h • Za blagoslov prostorov Pisane molitve v slovenšči- narodnostnih skupin so bili navzoči: Latvijec Mr. N. Amber, Makedonca Mr. in Mrs. Philips, Čeh Mr. J. Brousek, župnik hrvatske župnije preč. g. C. Kamber, župnik ukrajinske župnije Presv. Evharistije preč. g. J. Syrota. Kanadske oblasti so zastopali: Zvezno vlado Mr. P. S. Ryan P.M., pokrajinsko vlado Mr. R. J. Harris MPP, mestno upravo sta zastopala kontrole r Mr. Archer QC in Mr. F. Beaves z gospo. Slovenci, ki so sedeli za mizo častnih gostov, so bili: Predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek, župnik fare Marije Pomagaj preč. g. A. Prebil in preč. g. J. Časi, profesor preč. g. L./Ambrožič, predsednik “Društva Slovenski dom” g. Lojze Dolenc, podpredsednik g. ing. F. Grmek z gospo in g. Peter Markeš, ki je imel slavnostni govor. Predstavniki oblasti so v kratkih besedah čestitali Slovencem, da so si zgradili tako lep dom. Obenem so prinesli pozdrave od predsednika vlade iz Ottawe, od ministrskega predsednika za Ontarijo ter od mest nih očetov. Vsi so tudi obljubili svojo pomoč slovenski skupini pri njenem nadaljnem razvoju. Najlepši pa je bil brez dvoma pozdrav predsednika NO za Slovenijo dr. Mihe Kreka, ki je na-zval torontske Slovence kot pio- ‘■■BeeiBHHEMEiiBiBeHaiiiaiiieeiBfl* SKUPINSKA POTOVANJA I ¥ SLOVENIJO ^ QUEEN MARY — 23. aprila iz New Yorka s povratkom 28. junija Preko Cherbourga. — Cena US §340. — Vključno vlak do Ljub-jane in nazaj US $393. S,J ARradia — 30. aprila iz Montreala s povratkom 30. junija iz Lc Mavre. — Cena Can. $337.10. o SS ARKADIA — dne 10. maja ^ Evrope in povratek iz Montreala 27. avgusta. (Ugodno za obisk a^*b sorodnikov iz starega kraja.) 2NIžANE CENE JET ZA 1966 — 21 dni — ali grupne cene: New York - Ljubljana U.S. $395; Toronto - Ljubljana Can. $450. Emigrantska cena: Ljubljana — Toronto Can. $271. '■ Vam napravimo prošnjo na Immigration, na Jugoslovanski c°nzulat in Vas seveda točno obvestimo o prihodu Vaših., AVTOMOBILOV: Za leto 1966 smo sklenili zelo ugodne p°Kodbe v Trstu, Muenchenu, Celovcu in v Ljubljani ter Vam "udimo tozadevno najboljšo postrežbo in tudi najnižje cene. Vsakemu, ki najame avtomobil, preskrbimo brez stroškov še »ternational Driving Licence in ga preskrbimo z avtomobilskimi Mirtami, Zahtevajte cenik z vsemi podrobnostmi. Prcskrbimo seveda tudi potne liste, vizume, prodajamo tujo valuto, Potniške čeke, kovčke. — NOTARSKI POSLI. World Travel Service Ltd. WA 2-41G1 (tri linije) . 258 COLLEGE ST., TORONTO 2B, ONT. ‘kaj bom imel od doma, temveč kaj bom domu dal’.” Po govoru sta bili prebrani dve pozdravni pismi, ki jih priobčujemo na drugem mestu. Prosta zabava Ko se je poleglo navdušeno ploskanje, so v dvorano priskakljale mlade deklice v narodnih nošah in so ob spremljavi harmonike zaplesale lep naroden ples, kakor jih je naučila ga. Kokaljeva. S tem so dale znak, da je prišel čas za veseli del večera. Godba “Slavčkov” pod vodstvom gg. Lovšina in Božička je dobila prvo besedo in na valovih poskočnih melodij je zaplavalo po dvorani veselje. Komentarji, ki so jih dali ljudje Med prvimi gosti je prišel na slavnostni večer g. F. Brence st. z gospo soprogo. Ko je stopal proti dvorani, so se mu na široko odprle oči in je dejal: “Kaj tako lepega pa nisem pričakoval.” “Krasno ste nas postregli,” je hitela zatrjevati družina, ki še ni dolgo v Kanadi. “V dvorani Slovenskega doma je tako domače,” so izjavljali vse vprek. Gotovo pa je vsega obžalovanja vredno, da so nekateri morali zapustiti dvorano, ker je bila u-deležba večja, kot zmogljivost. Naj bi tisti, ki zaradi množice niso bili deležni dovolj pozornosti, to razumeli in upoštevali, pa drugič zopet prišli, ker Slovenski dom “naj bi postal resnična podoba družinskega doma, ki hrani toploto in dobroto za vse otroke”, kakor je zapisal pisatelj Karel Mauser. Spoštovani! Ob priliki blagoslovitve Vašega novega Doma, se pridružujem željam Vas vseh, da bi ta Dom bil resnična podoba družinskega doma, ki hrani toploto in dobroto za vse otroke. Naj bi v njem slovenska beseda in slovenska tradicija imela vedno časten prostor in naj bi iz njega odhajal slovenski človek od vsake prireditve duhovno bogatejši in poživljen. Ne morem priti osebno k tej blagoslovitvi, sem pa v srcu z Vami vsemi to uro in z Vami prosim Boga, da bi blagoslov v tem Domu ostal in prehajal na vse, ki se ga bodo posluževali v počitek, razvedrilo in duhovno obogatitev. Za najlepšimi slovenskimi pozdravi za vse Vaš vdani Mauser Karel Cleveland, 22. jan. 1966. * Podpredsednik “Društva Slo- Winnipeg, 26 jan. 1966. I Dragi Ivan! Iz časopisja razvidim, da boste imeli v Torontu v soboto, 29. januarja, veliko slovesnost o priliki blagoslovitve “Slovenskega doma”. Daljava, ki je med nami, mi ne dopušča, da bi se osebno mogel udeležiti tega slavja. Gotovo ste ponosni vsi, ki ste vložili svoj trud in denar, ko gledate uresničene svoje sanje in je pred Vami otipljiv dokaz, da je Vaše prizadevanje obrodilo zaželjeni sad. Tebi, ki si se gotovo z vsem srcem posvetil temu delu, po Tebi pa tudi vsemu odboru in vnetim sodelavcem, moje iskrene čestitke. Naj božji blagoslov, ki ga boste z molitvijo in blagoslovom klicali, bogato rosi na vse bodoče delo v tem domu. Daj Bog, da bi služil našim rojakom v kulturno-narodno-go-spodarskem pogledu, zraven pa še pripomogel po svoje k medsebojnemu razumevanju in plemenitemu tekmovanju. Sprejmi moj prijateljski pozdrav. Vdani Jože Mejač, CM. h pisem h domovine BATAWA, Ont. — Pred časom sem dobil iz Slovenije par pisem, v katerih je več takega, kar bi nemara zanimalo tudi bralce AD. Takole so mi pisali: Pri nas živimo po navadi, ni bistvenih sprememb. Mogoče je razlika le v tem, da so cene vedno višje, denarja pa razmeroma manj! Tako se ljudje kar bolj doma držijo, je cenejše. Sicer pa počakajmo, smo šele v začetku gospodarske reforme! Lepo je, da države (tudi Kanada), katerim smo dolžni, skozi prste .gledajo in nam pomagajo, da nam ni treba odplačevati dolgov za dobo 1 ali 2 let... Bodočnost bo prinesla v gospodarskem oziru verjetno še zelo razburljive dogodke. Mi se namreč še učimo gospodariti... Iščemo dobro delovno silo, direktorjev imamo dovolj! Za zimo smo za silo pripravljeni, če ne ho predolga. Cena premogu je visoka in tudi drva so zelo draga. Elektrika je poskočila od 7 din na 24 din KW. Malo sem mislil kupiti avto, pa sem omagal. Cena je porasla za okoli 380,000 dinarjev. iomeih e sadsiem c&š-nem zžmrs Sloveasks llrani&niee b Posojilnice J, L Kreka TORONTO, Ont. — Dne 30. januarja 1966 se je vršil v slovenski cerkveni dvorani na 609 Manning A ve. redni občni zbor. Kljub visokemu snegu in nepo-čiščenim ulicam je bila udeležba po vol j na, tako da so bili vsi pripravljeni stoli zasedeni. Poročila so pokazala na uspešno zaključeno leto, v katerem se je vpisalo 181 novih članov, ravno tako so se dvignile vloge in denarni promet. Dobro imetje posojilnice je znašalo 31. decembra 1965 Can. $1,133,851. Vsota vlog istega dne Can. S 1,026,294. Dohodki v letu 1965 so bili Can. $78,982, izdatki pa Can. $ 23,953. Cisti dobiček se je razdelil med člane tako, da so bile plačane dividende v višini 4.4% (prejšnja leta 4%), do-čim so izposojevalci dobili še nadalnji popust 10% na obresti. Garancijski fond je znašal 31. decembra 1965 Can. $48,310 in tudi lastno poslopje je knjiženo samo še z $9,385. Pred zaključkom občnega zbora, ki je potekal zelo redno in hitro, so bile volitve in sestavljajo odbor tega našega naj starejšega denarnega zavoda: Ravnateljski odbor: V. Trček, J. Por, F. Stražar, I. Zakrajšek, P. Urbanc; nadzorni odbor: F. Habjan, V. Cekuta, F. Pajk; kreditni odbor: J. Mihevc, I. Prezelj, T. Lebar. P.U. Naser ima zopet težave s svojo ožjo okolico KAIRO, Egipt. — Naser lahko kroti svojo ožjo okolico, dokler njegova dežela ne stoji pred težkimi političnimi vprašanji. Kadar jih ima na plečih, pa začne vreti tudi med diktatorjevimi ožjimi sodelavci. Tako je bilo 1. 1961, ko se je Sirija ločila od Egipta, potem pa zopet leta 1964, ko se je Egipt zapletel v jemensko državljansko vojno. Sedaj ima Naser zopet podobne težave: stoji namreč pred vprašanjem, kam naj usmeri svojo zunanjo politiko. Proti vzhodu mu ne kaže, ker se ne zanese na prijateljstvo s kitajskimi komunisti. So ga že večkrat speljali na led. Na za-pad se ne more nasloniti, ker egiptovska javnost tam vidi še zmeraj same kapitaliste. Z arabsko bratovščino ima več slabih kot dobrih skušenj. Njegova o-kolica je deljena, nekateri so za Zahod, drugi za Vzhod, tretji poudarjajo potrebo po prožni politiki, drugi zahtevajo zopet več načelnosti in manj barantanja. Vsi ti spori so znani že od preje. Kar je novo, je dejstvo, da so vsi skupaj ravno sedaj butnili na dan. Kako zelo je pri tem prizadet Naser osebno, se vidi po tem, da je od prvotnih 12 udeležencev zarote proti monarhiji ostalo blizu njega samo še 5 zaupnikov, pa še ti ne morejo najti sporazuma v življenskih vprašanjih egiptovske politike. Naser se torej nahaja v težavah, toda te ga še ne bodo spravile z oblasti, tako pravijo politični opazovalci. darle lahko rabili vsa portugalska prevozna sredstva v Afriki. Grško prizadejal hud potres ATENE, Gr. — V okraju Ev-ritanija sredi Grčije so imeli hud potres, pri čemer so našteli kakih 20 močnih sunkov. Porušenih je deset vasi, nad 4,500 ljudi je pa ostalo brez strehe. Kralj se je takoj podal z letalom na kraj nesreče, vlada pa je poslala tja ministra za socijalno politiko, ki že deli pomoč. Pomoč je nujno potrebna, kajti o-kraj spada med najrevnejše v Grčiji. Dosedaj so našteli tudi že 13 smrtnih žrtev. Včeraj je bilo zopet več močnih potresnih sunkov. Ta narodna nesreča najbrže ne bo preveč vznemirila grških šolarjev, ki jim je štrajk učnih moči na ljudskih šolah preskrbel n e p r i čakovane počitnice. Štrajka se udeležuje okoli 8,500 učiteljev in učiteljic. Zahtevajo višje plače. Pogajanja z vlado so v teku. Upajo, da bo kompromis kmalu dosežen. Domače negovalke ST. LOUIS, Mo. — Ameriški Rdeči križ izda letno povprečno 200,000 potrdil osebam, ki so končale tečaje za domače bolniške negovalke. Erhard in De Gaulle se pogovarjala v Parizu Francosko-nemško sodelovanje je splahnelo, prijateljska pogodba obstoja v glavnem le še na papirju. Iščemo novo reformirano gospodarstvo. Prišli smo že daleč (kar se tiče višanja cen!), a konca razvoja še ne vidimo. Da boste Amerikanci tukaj lahko še lepše. živeli, smo dvignili ceno dolarja na 1,250 din. (Sicer pa drugače hočejo tudi 1,800 din.) Sploh je tukaj sedaj nekaj čudnega! Avstrijci in Italijani hodijo k nam nakupovat meso, olje, makarone itd. Iz Celovca hodijo v Ljubljano na kosilo. Zgleda, da bo letos prišlo sem veliko tujcev, d oči m bomo mi težko potovali, ker ni in ne bo denarja! Vožnja bo pa s 1. januarjem 63'; dražja. Bomo pa doma in se kopali v Savi. Včasih so rekli, da je denar (ne dinar!) sveta vladar, jaz pa pravim, da je dolar ... Kljub gosp odarskim reformam pa še živimo. Ker zaslužek ne gre s cenami sorazmerno kvišku, moramo biti vsak dan skromnejši! PARIZ, Fr. — Včeraj in danes se pogovarjata general De Gaulle in dr. Erhard o skupnih nemško-francoskih zadevah. Sestanek med njima spada med tiste redne, ki so predvideni v pogodbi o prijateljstvu med obema državama. Seveda je prijateljstvo postavljeno velikokrat tudi pred hudo preskušnjo. Je tudi ta teden. Dr. L. Erhard je namreč zaskrbljen nad generalovo potjo v Moskvo. General je pa napravil še to netaktnost, da je program svoje poti v Moskvo objavil le 4 dni pred sestankom z Erhardom. Erhard se upravičeno boji, da bo general skušal v Moskvi delati politične kupčije na nemški račun. Zato bosta na sestanku gotovo govorila največ o Moskvi in vzhodni Evropi. Razgristi bosta morala tudi drug trd oreh: De Gaulle hoče spraviti v Evropski gospodarski skupnosti novega človeka na vodilno mesto, dr. Erhard bo pa trdovratno stal na stališču, da je za ta posel še zmeraj dober dr. Hallstein, ki ga pa De Gaulle ne mara. Na potek razgovorov bo gotovo tudi vplivalo nemško prepričanje, da se je Moskva začela zato tako znašati nad Bonnom, ker misli, da ima De Gaulla na svoji strani. Zato nihče ne pričakuje posebnih uspehov sedanjega sestanka, so razlike med De Gaul-lom in Erhardom prevelike, da bi se dale v par dneh zagladiti. Študenti delajo sitnosti alžirski vladi ALŽIR, Alž. — Usoda in afera z Ben Barko, ki še danes ni dognano, kaj se je zgodilo z njim po ugrabitvi, je sprožila tudi politične nemire v Alžirju. Levičarski študentje so namreč začeli protestirati proti maroškemu policijskemu ministru Ufkiru, ki je menda zamešan v afero. Da bi demonstracije čim več zalegle, so še začeli štrajka-ti na univerzi, ki šteje 8,000 di jakov. Zasedli so za kratek čas celo maroško poslaništvo v Alžirju. Vlada je naravno morala natopiti proti takim političnim podvigom in ministrski predsednik Boumedienne je postal tarča za vso opozicijo ne samo med študenti, ampak tudi zunaj pniverze. Ulica zahteva od njega, naj da svobodo vsem tistim, ki so bili pri izgredih aretrani, in da tudi protestira v Maroku proti policijskemu ministru. Boumedienne pa teh zahtev ni izpolnil, prepir med njim in študenti se pa nadaljuje. Je to prvi večji spor, ki ga ima Boumedienne z domačo javnostjo. Njegov prednik Ben Bella je pa še živ. To je potrdila njegova mati, ki je dobila dovoljenje, da ga obišče, kar je tudi storila. Ženske dobijo delo Iščemo cvetličarico Izkušena cvetličarica za sestavljanje šopkov dobi delno zaposlitev. Zglasite se pri Yaie Flower Shoppe, 7910 St. Clair Ave. od 4.30 do 5.30 pop. (ne v sredo). (31) DELO DOBIJO Moški ali ženske Shear & Soldering Department, 40 ur na teden. Začetna plača $1.25 na uro. VAS IZUČIMO. ARGEE MFG. Co. 6520 Juniata Ave. pri St. Clairju in E. 65 Sl. (27) Moški dobijo delo Stalno delo dobi Avtomehanik za Volkswagen avte ali pa mlad učenec, vajenec, ki se želi izučiti. Zglasite se pri Euclid - Foreign Motors, Martin Lisac, 19901 St. Clair Ave. med 9. dop. in 6 zv. tel. 481-6106. (28) Portugalska hoče biti v afriških sporih nevtralna LIZBONA, Port. — Sprva je vse kazalo, da bo Portugalska podprla belo manjšinsko vlado lana Smitha v Južni Rodeziji, toda do tega ni prišlo. Portugalska vlada je namreč pretekli teden oklicala, da hoče biti nevtralna v sporih in trenjih, ki vladajo ali bi utegnili zavladati v Južni Rodeziji, Zambiji in Malaviju. Zato bo Zambiji pomagala pri njenih gospodarskih težavah. Stavila ji bo na razpolago svoja pristanišča, prometno mrežo in transportna sredstva tako v Angoli kot v Mozambiku, kot je to storila tudi južni Rodeziji. To pomeni za Portugalsko določeno politično žrtev. Zambija in Malavi nočeta namreč imeti rednih diplomatskih stikov s Portugalsko, ker ta noče dati,1 neodvisnosti svojim kolonijam v Afriki. Sedaj bosta pa obe novi afriški državi pri vsem tem ven- j RABIMO prvovrstne Tool & Die mehanike - Press operators delavce. Dobra plača od ure, plačane počitnice in druge ugodnosti. Predstavite se OSEBNO pri: S.& Z. TOOL & DIE Co. INC. 3180 Berea Rd.-Clcveland 44111 (x) MALI OGLASI V najem Oddan^o 5-sobno stanovanje spodaj, na 986 E. 76 St. $60 mesečno. Kličite 431-5188. (30) Hiša naprodaj Dohodninska, dvodružinska, 5 in 4, v dobri najemninski okolici Grovewood Ave., garaža. Cena samo 11,900. Prodaja lastnik. IV 1-8153. (29) Hiša naprodaj V okolici E. 185 St. 6-sobna col., nova aluminijasta obloga, nova kuhinja, poploščena kopalnica, preproge, IV2 garaže, več drugega. Za sestanek kličite IV 1-5153. Nič posrednikov. —(30) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI: Široki trg so bili zdaj zaprli od vseh strani z verigami, vendar so se ljudje venomer zopet valili tja, se odbijali od verig in se zaganjali nazaj. CHICAGO, ILL. MALE HELP ENGINEERS Outstanding Opportunities With Medium Size Midwestern United States Consulting Firm for Engineers Architects Designers Draftsmen Structural Mechanical Electrical Field Inspectors In Industrial And Commercial Building Design WE OFFER Top salaries for qualified men. —Opportunity for advancement --for ambitious men with drive and initiative. Challenging and diversified design and drafting work. Full, scale company benefits inch vacation, pension plan with life insurance. SUBMIT RESUME OF QUALIFICATIONS OR CALL (has. W. Cole and Son 3600 E. Jefferson Blvd. South Bend, Indiana Tel. (Area Code 219) 288-9131 (28) DESIGNERS TOOLS & DIES If you are interested in 52 weeks of full employment each year, give us a call. It offers security; not a lot of overtime. Life Insurance, Hospitalization surgical benefits and pension etc. You need 3-5 years on the board with tool and die drawings to be qualified. Personnel Dept. McGORD CQRP. TR 5-7000, Ext. 336 An equal opportunity Employer (28) --------------------------1 Tam je stalo strahotno ogrodje v rumeni mesečini in v trepetajoči luči plamenic silno veliko, ovito s črnimi suknjenimi zavesami; srebrni procesijski križ se je dvigal nad odrom. Marija je blodila samotna in nesrečna med tisoči ljudi, ki so kazali v pogledu in besedi nekaj živalskega. Tako je hodila pač Marija v Jeruzalemu v zadnji noči svojega Sina .. . Cerkve so bile zaprte; sicer bi iskala zavetja za noč gotovo pred tabernakljem, tam molila in jokala — venomer molila za siromaka, dokler ne bi bil prestal... Toda vse cerkve so bile zaprte. Iz gostiln rjove j o krvoželjni volčji glasovi. Vprašala je nekega starega berača, ki je z obvezano glavo kazal svojo leseno nogo in sedel v Linški ulici pred neko gosposko hišo, ali ni v St. Polt-nu nobenega ženskega samostana, kjer bi mogla prenočiti. Dejal je, da so bile v starih, starih časih sestre v mestu, zdaj pa da jih ni več. Bilo je že skoraj polnoči, ko je našla končno v neki beznici najslabše vrste v judovskem okraju, kamor tujcev ni bilo, prenočišče.— Ležala je na slabi postelji vsa drgečoča in od mraza se tresoča vso noč, ne da bi spala. Strašno je trpela, tako še ni nikoli v življenju ... Kaj pa hočeš s svojo molitvijo, čemu tvoja pobožnost, tvoji rožni venci in tvoja obhajila? Glej moža tam, ki umira, in zbog tebe! Njegova kri naj pride nad te! Tedaj je stal pred njo in za njim je stal rabelj. Vse je videla, kako je šel na oder, kako ga vežejo in kako je pokleknil. Začela je vpiti; “Prizanesite! Prizanesite!” — In nato zopet: “Jezus, Marija in Jožef, stojte mu na strani v zadnjem boju! Gospod, vzemi dušo njegovo, ne on, jaz sem grešnica!” Židovska gospodinja je prišla v sobo in vprašala, ali je ženi slabo. Ali hoče žena, da ji pokliče zdravnika? — Tedaj je zaklicala Marija in vila s svojimi rokami: “Meni ne pomore noben zdravnik, meni nič ne pomore! Spravila sem nekega moškega v smrt; ne on, jaz sem grešna!” “Bog pravični, kdo pa je to? Ta je neumna ali pa je Schwert-fegerica iz Thuryja, ki je ubila svojega moža,” je rekla Rahela Abrahamu in on si je nadel molitveni plašč, da ne bi zadela njegove hiše kakšna nesreča. Ko je šlo proti jutru, se je vrgla Marija poleg svoje postelje na kolena in prosila: Zaradi njegove žene, zaradi njegovega deteta, zaradi mnogih njegovih bolečin, pri Jezusovem križu in trpljenju, pri Mariji, brezmadežni Materi, pri zaslugah vseh svetnikov je prosila Gospoda, da bi podaril vitezu življenje ... Toda Gospod Jezus Kristus, ki je tolikokrat govoril z njo, ko je bila še devica, jo opominja: “Marija, Marija! Kaj je življe-dušo!” Ženin njene duše jo opo- CHICAGO, ILL. MALE HELP "JOBS WITH SECURITY" We have immediate openings for YOUNG MEN GENERAL FACTORY WORK Good starting salary, fringe benefits, six day week. Plenty of overtime available. Steady year round work. (ALL MR. PETER HEHN 242-0820 nje, kaj je telo? Moli za njegovo rninja ... Tedaj je poskusila, da bi iz svojega razbitega srca molila za dobro smrt nesrečnemu, ... in pri tem čuje njegov glas: “Ah, moj otrok, moj otrok!” — Vidi njegovo izmučeno lice, da sc od veselja rdeči, ker je postal oče. — O, zakaj se ni rodila kot kneginja! — Danes, to uro bi ga še odrešila, — sama bi mu snela verige... XIII Jetnik se je bal zadnje noči pred smrtjo skoraj bolj kakor smrti same. V zadnji noči, tedaj lezejo strahovi po ječi... Tu stoji kot strašilo morišče pred oknom, desetkrat grše, kot je v resnici ... Tu pleza smrt pri oknu v ječo s suhimi nogani kakor velikanski pajek in se smeje ... Če se je le domislil na to noč, mu je groza gnala mrzel pot po vsem telesu in mu vzdigovala vse lase ... Venomer se mu je vsiljevala misel, da bi v tej noči položil roko na samega sebe ... Tedaj je stisnil svoj križ na srce in vpil: Kristus, ne zapuščaj me! ... in svoje stražnike je prosil, naj ga pripnejo krajše to noč, da se sam ne zadavi. In noč je prišla. On sedi na svoji postelji; še devet ur, osem in pol, — osem, — a strahov ni. Morilni oder je že postavljen, na tisoče ljudi je v mestu, da bodo gledali. Rabelj čisti in svetli svoj meč. Zadnja noč je, a strahov ni; nobenih gledanj nima o trohnečih truplih v jami, o pošastnem plesu okoli kolesa;... sladka podoba visi pred njegovimi trudnimi, brlečimi očmi, ah, sladka podoba! Svojo ženo vidi, kako leži kakor golobica v postelji in gleda za njim s svojimi rjavimi očmi. Poleg nje leži njegov otrok, — lep kakor angelček,—-z zlatimi lasmi, tako je dejala žena. Ta žena, ta je tudi tu, dobra žena! Vzela je otroka na prsi in ga dojila... Ah, njegovega otroka! Tudi on bi ga rad imel, položijo naj mil ga na roke, saj je vendar njegov otrok... Podoba zbledi;... ječa ga gleda, ... železje rožlja. Hudo mu je in mora skriti obraz v roke, a takoj spet je sladka, podoba tu, da ga tolaži, — njegova žena in otrok in dobra Marija ... Kako je vendar delal krivico tej Mariji, ko jo je imenoval me-gero in ji odrekal razum in srce! . .. Saj ima srce, tako nežno kot njegova žena;... le kri je drugače mešana ... Da, bila je trda nasproti njemu... pa jo je iz- zval. Nikoli si ni priznal, da ji je prizadejal mnogo hudega;... zdaj pa se mu oglaša vest. Prebudila mu jo je, ne, ko ga je zmerjala, ampak ko je govorila z njim nežno kakor sestra ... “Podoba, gospod, je naša tolažba, — tolikokrat me je potolažila .ko mi je otrok, Poldek, umrl,... pa tudi druge krati.” Da, to je pega, ki je ni hotel videti nikoli; še pred malo urami, ko je izpraševal samega sebe o svojem življenju in poiskal velike in male svoje napake, se je ognil temu grehu. Uropati je hotel podobo, ubogih ljudi naj višji zaklad, tolažbe vir in preganjalca skrbi. — Kdo pa ga je pozval, naj to dela? Postava njegove cerkve pač ne; ta mu pač prepoveduje klečati pred podobami; ne nalaga pa mu, naj jih uničuje ... Njegov brat, prav tako evangeljski kot on sam, duhovnik Fabricij sta ga opominjala: “Pusti podobo pri miru!” ... On pa je šel tja ... Tedaj se mu hoče spovrniti nekaj izredno grdega, tega se mora otresti... Skoči s svoje postelje in začne hoditi po ječi in govori glasno sam s seboj: “Bog je lep! ... Taka spaka sramoti Boga, proč mora,” a se ne more ubraniti očitka, ki je premočan ... Popoldne je, sonce stoji za Čelom; tedaj nekdo potrka in ubogi kmet pride v sobo, položi pečat in prstan in tistih nekaj goldinarjev na mizo in ječi: Pomagajte mi, gospod Jese! ... Pa Jese ni človek, angel je. Vrže možu denarja, da kar zvenči... Fuj, fuj! Grdo! Ali je bilo res tako? Ne, saj ni bilo tako... Jetnik gre po vrč in pije. Mrzličen je, voda je dobra za to,... a mogla bi biti bolj sveža. “Tukaj torej so obglavili Jurija Prunnerja,” si misli in stoji pred kamnom in ga otipava z roko. “Prunner je bil vendar krojač iz Emmersdorfa—?” Zastonj, mora domisliti tisto grdobo do konca: Tu torej leži denar in zdaj pride viteška alternativa: ali dobim tvojo podobo, ali pa ne dobiš mojega denarja ... Da, tako je delal plemeniti gospod Verlderndorff z ubogim in siromašnim človekom. Tako dejanje seveda ne odjekne tako glasno kakor strel na prelata, zato pa je premišljeno zločinstvo. “O, saj jutri mi je umreti!” je zavpil Jese, se vrgel poleg kamna na tla in grebel z rokami v zemljo.. “Še osem ur, potem je vse pri kraju. Jezus, zakaj se moram še zdaj toliko mučiti?” ... Planil je kvišku in šel po svoj križ in si ga pritisnil z ro- * V blag spomin OB DVAINDVAJSETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Jos. Krajic, Jr. ki je umrl 8. februarja 1944. leta. Rojen je bil 2. maja 1925. Prešlo je v večnost mnogo let, odkar si Ti zapustil nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! Žalujoči: JOSEPH in VERA KRAJIC, starši VERA KRAJIC in ELEANOR TAYLOR, sestri. Cleveland, O., 3. februarja 1966 OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO VELIKANSKE ČELJUSTI — Razprte čeljusti žerjava čakajo pripravljene na ugriz poleg velikanskega kupa lesa nekje v državi Wisconsin. bovi na prsi. “Jezus, Jezus, usmili se me!” Zvezde gledajo pri oknu v ječo, — tako so gledale tudi v oni noči..: Neka luč se pomika na Čelo ... Ubogi kmet spe gori v bolečini in stiski, in plemeniti, velikodušni gospod stoji spodaj in se smeje kakor satan ... Pa tisto se ni smelo zgoditi! — Te- daj je vstala žena, Virago, ^ stopila pred paladij, in nato je šlo udar za udarom in zdaj je prišlo do tega, kar je oznanil starec z Sonntagsbcrga: “DoW ne boš ležal in nič več vstal” ■ • Podoba in z njo tisti, ki jo tiu‘ bijo, so zmagali. (Dalje prihodnjič) -------o------- aiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii11', I 70 -i-1 LETO 70-1-1 AMfRBKA SLOVENSKA HAIMS«* JEDHOU ( K. S. K. J.) | nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. 1 • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: | • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 e za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; | • članom posodi denar po 5% obresti za nakup dama. | K.S.K..T. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki- | Premoženje________________________$15,700,000.00 | Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 | Solventnost - 118.33% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite | izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. [ME ... NASLOV MESTO ............................ DRŽAVA ...................... CODE ^imiimiiiiiiHiiiiHiiiitiiiiiimmiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii11111^ ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave- Cleveland 3. Ohio Moj stari naslov; .................. Moj novi naslov: ................... MOJE IME: .......................... PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO J NE BO DOSTI POMAGAL — Mali Frankenstein * gasilski uniformi ne bo pomagal njujorškim gasilcem V gašenju požarov, služi jim le v zabavo v urah brezdelja■