glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE: 4, 5, 6. Naši nagrajenci 10. »Delo, skromnost, iznajdljivost. 12. Klic k razumu 17. Velika nagradna križanka ..« titovo velenje, 26. aprila 1989 številka 16 (972), cena 2500 dinarjev Zgornja Savinjska dolina Osrednja slovesnost s pevsko revijo Osrednjo proslavo ob Dnevu Osvobodilne fronte in mednarodnem prazniku dela so v mozirski občini pripravili že v nedeljo. Udeležencem in nagrajencem je uvodoma spregovoril predsednik občinske konference SZDL Mozirje Zdravko Novak. V svojih besedah je posebej poudaril pomen zgodovinskega izročila Osvobodil- ,s ne fronte in 27. aprila za slovenski narod, njegovo državnost in samobitnost. Prav to izročilo nas mora voditi tudi v današnjih časih in združiti vse napredne in dobromisleče sile za nadaljnji napredek. V nadaljevanju so podelili letošnja srebrna priznanja Osvobodilne fronte in srebrne znake sindikatov ter za nagrajence ob koncu pripravili priložnostni sprejem. Letošnjo proslavo so združili tudi z občinsko revijo pevskih zborov. Nastopilo je devet zborov iz Zgornje Savinjske doline, dopolnili pa so jo člani moškega pevskega zbora zamejskih Slovencev iz Pliberka in navdušili prepoilno dvorano. Prepolno zato, ke r je bila žal pretesna, da bi sprejela vse, ki so se želeli udeležiti proslave in prisluhniti lepi slovenski pesmi. To pesem je v nedeljo prepevalo 540 pevcev. Podatek, ki pove vse, najmanj kar je, pa smo lahko srečni in veseli. Družabno srečanje v Titovem Velenju Občinski sindikalni svet bo tudi letos, na predvečer delavskega praznika, torej, v nedeljo, 30. aprila, pripravil v središču Titovega Velenja družabna srečanja, ob glasbi, kulturnih točkah, ka-nonadi, godbi na pihala. Program se bo pričel ob 17. uri popoldne in trajal vse do ene ponoči. Če bo slabo vreme, bodo prireditve v gostinskih lokalih. 1. maj — spoštovanje dela in praznika Ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve O F in 1. maju — prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski svet ZSS Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZRVS Občinski štab TO občine Velenje Skupščina občine Mozirje Izvršni svet skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski svet ZSS Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZZB NOV Občinski štab TO občine Mozirje Vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje iskreno čestitamo ob dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda — 27. aprilu in prazniku dela — 1. maju! Na mednarodni dan — dan rdečega praznika 1. maja, nas druži dolžnost spoštovati delo in njegov praznik. Nekaj globokega je v tem prazniku in v nas. Mir vajo 103 leta od tistega sla ega leta 1886, ko je bila na ilicah Chicaga prelita pošti a delavska kri. Krvav dogi dek nosi v sebi strnjene zah eve delavcev v simbolu treh osmič — osem ur dela, osem ur počitka, osem ur za prosti čas, kulturo in izobraževanje. Močan je spomin na prvomajske chicagske dni, da milijoni in milijoni ljudi po vsem svetu že desetletja v spomin nanje praznujejo dan borbe in slave. Pri uveljavitvi delavskih zahtev so ljudje umirali, a ideja živi še danes. 1. maj je tako zrasel iz kapelj delavske krvi — kot praznik borbe proti vsakemu nasilju in izkoriščanju, za osvoboditev lačnih, revnih in ponižanih, vedno kot praznik borbe za svobodo in večje pravice delavcev, za kruh, delo, domovino in svobodo, za pregled uspehov in nalog v prihodnosti, prežetih z duhom časa in potreb. Prvi maj je bil praznik vsakega in vseh skupaj tudi v najtežjih dneh naše zgodovine — med NOB so ga praznovali v zaporih, v gozdovih, s pesmijo. V Sloveniji bomo prihodnje leto zapisali 100 let praznovanja I. maja, 100 let boja naših delavcev za pravice. V času, ki ga živimo, so se na glavni tir vrinili globoki ekonomski in družbeni pretresi, ki so počasi najedali gospodarjenje in upravljanje delavcev. Potreben je obračun z vsemi, ki so nosilci teženj po nesamo-uprav-nem urejanju odnosov tako tam, kjer delamo, kot v celotni naši družbi. Dovolj moči imamo v sebi, da nadaljujemo z odpravljanjem vzrokov za zastoje v našem razvoju. Odpravimo nezadovoljstvo in uresničujmo odločanje o življenjskih vprašanjih, o lastnem in skupnem razvoju, o tem, kar bomo ustvarili. Strnimo svoje vrste v akcije prežete z duhom časa in potreb, doživljajmo naša hotenja kot skupna, bolj bogata in demokratična, delu in človeku bližja. Vizija novih poti za boljše življenje je v spreminjanju življenja, v razvijanju višje, plemenitejše odlike človeških odnosov. Prvi maj postaja vse bolj boj za višje, drugačne cilje. Preboj skozi obroč naših težav je mogoč le z enotnostjo, poštenim delom, znanjem, srčnostjo. Osvobodimo se občutka brezizhodnosti in nezaupanja. Naše delavske misli in hotenja se spletajo v iste težnje — v delo, napredek, mir, svobodo in srečo. Jasno in odločno zastavimo delo v naši delavski organizaciji, smeri in načine uveljavljanja delavskih pravic in ciljev v današnjem času in v prihodnje. Pomagajmo oblikovati njeno novo podobo. Tudi s tem bomo delovno in vsebinsko obogatili praznovanje našega 1. maja. Hočemo uveljaviti spoštovanje poštenega dela in pošteno plačilo zanj. Zavedamo se, da delavci ne moremo ostati nepremični faktor razvoja. Vemo, da moramo usmeriti skupne napore v usklajevanje, v spoštovanje različnosti, ki je ne smemo netiti v sovražnost. Usmeriti se v odprtost misli, idej, k ustvarjalnosti in kulturnosti v svet, da ne ostanemo oaza zaostalosti. Težimo k večji samostojnosti, neodvisnosti na eni strani in k povezovanju na drugi strani. In h katerim trem osmicam so uprte naše misli danes? Da bi delo in njegovi rezultati določali človekov in družbeni položaj, da bi znanje in kultura dobila svoje mesto, da bi si postali bližji, se medsebojno spoštovali in razumeli. Bo to maj, ko bomo z večjim korakom pričeli svojo zmagovito pot udejanjanja Jugoslavije nove dobe? Vek, ki je pred nami nas kliče v tretjo tehnološko revolucijo. Prvi maj naj bo zato tudi praznik naše prihodnosti. Če bomo vsi enotno sledili novim potem in strnili vrste, bo čez leto dni, kljub težavam, zanesljivo v nas večje praznično zadovoljstvo. Naj tudi vam ob letošnjem 1. maju rdeči nagelj v gumbnici zaznamuje spominsko in praznično razpoloženje, lepa doživetja, veselje, sprostitev in zadovoljstvo. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitam ob dnevu OF in prazniku dela — I. maju! Predsednica OS ZSS Velenje Mira Videčnik Prvomajsko srečanje na Graški gori Preživite praznični prvomajski dan na srečanju na Graški gori. Avtob.usi bodo vozili iz Titovega Velenja od 8. ure dalje, vsakih 15 minut na relaciji Foitova—pošta—tržnica—Rudarski dom—Plešivec, iz Šoštanja pa ob 8.30, 9.30 in 10.30. Prvomajski program se bo začel na Graški gori ob I i. uri. Prisotne bo pozdravil predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Orožen, v programu pa Jtodo sodelovali Rudarska godba, mešani pevski zbor Karel De,-stovnik Kajuh iz Šoštanja ter učenci osnovne šole Plešivec. Popoldne ob 13. uri bo partizanski golaž za vse udeležence srečanja in trim pohod na Jesenjakov vrh, pa družabna tektfiovanja. Za prijetno razpoloženje bo skrbel ansambel Dan in noč. Svoje veščine pa bodo prikazali tudi taborniki. Avtobusi bodo vozili nazaj v dolino od 15. do 18. ure. VELIKE MISLI PRIHAJAJO V VELIKI TIŠINI. (občanom ob prazniku delavci Kulturnega centra Ivan Napotnik) Mi smo za model * J3& lElkroji Celjsko območje Vse več praznih sedežev Na celjskem območju je sicer iz leta v leto več tujcev, vse manj pa je domačih turistov. In ker slednji najpogosteje zasedajo prostore v najrazličnejših restavracijah in drugih gostinskih lokalih, ostaja vse več od 23 144 sedežev, kolikor jih je v osmih občinah celjskega območja, nezasedenih. To se pozna predvsem zadnji čas, ko so močno poskočile cene jedač in pijač, pa v nekaterih gostinskih lokalih celo opažajo, da se je prodaja pijač kar prepolovila. Tisti, ki skrbijo za boj proti alkoholizmu, so tega verjetno sicer veseli, nikakor pa ne gostinci, saj jim je močno padel promet. Tudi 5262 postelj, kolikor jih je na celjskem območju, so zelo različno zasedene. Najboljše je v zdraviliških krajih, ponekod pa so zasedene z gosti, ki ne prihajajo k nam kot turisti, ampak so sodelavci raznih naših delovnih organizacij. Slaba zasedenost tudi onemogoča posodobitve, saj tudi temu dejansko sledijo le v zdraviliških krajih. Ko so na Poslovni skupnosti za turizem Celje delali analizo stanja turizma na našem območju, so opozorili tudi na veliko razdrobljenost gostinstva; toda čeprav domala v vseh občinah ta panoga zaseda najslabše mesto, so malokje storili kaj več za izboljšanje. Gostinski in turistični delavci pa tudi kažejo vse premalo inovativnosti in se preveč okostenelo oklepajo starega načina dela, ko bitka za goste še ni bila tako huda kot zdaj. Za naše območje je značilno še veliko število zasebnih gostinskih lokalov (predvsem Celje, Žalec), vendar pri tem prevladujejo bifeji. Tu so marsikje močno navili ce- ne, tako da že »preskakujejo« hotelske — davčne napovedi mnogih od teh pa so prav smešne. Naše območje ima raznoliko turistično ponudbo, ki pa ne privablja toliko gostov kot bi jih lahko. Morda pri tem naredijo premalo tudi turistične agencije, pa čeprav jih je kar 18. Še na nekaj velja opozoriti: pred leti smo si izredno veliko obetali od turizma na kmetih. V »lepših« časih so kmetije dobile tudi precej ugodnih kreditov, toda od tega turizma je zdaj zeio malo. To kaže tudi podatek, da je povprečna zasedenost izredno nizka, ponekod celo pod desetimi odstotki. (-/k) 'Savinjsko-šaleška naveza' Nič izrednega Četudi bi se zgodilo, da bi partija »sestopila« in se odločila, da bi bil naslednji slovenski kongres v Titovem Velenju in ne v Ljubljani (kot je slikovito omenit Milanu Kučanu na pogovoru eden velenjskih komunistov, na konferenci pa so to tudi širše potrdili), se ne bo zgodilo nič izrednega. Zato ne. ker smo se pri nas odločili, da kongres ne bo izreden, čeprav bi bilo nekaj izrednega v tem. da bi kongres malo popotoval med bazo. Ampak pustimo to. Naš kongres ne bo izreden, ker vendarle pravimo, da imamo še normalne razmere. Celo republiška proizvodnja je začela rasti, da »onim« ne bi več dajali kosti za glodanje, da gre proizvodnja navzdol, mi pa z glasom navzgor. Nekatere namreč »skrbi« naše delo; pa ne vem, ali res le zato, ker bi bili zaskrbljeni nad slovenskim narodom, da se ne bi osiromašil, ali se le bojijo, da bi se izpraznil še en žakelj, pa ne bi bilo več kje jemati. Ampak pustimo to. Nekaterim se zdi izredno, da se med našimi ljudmi ustanavljajo razne stranke. Pa ne le v beli Ljubljani, kjer so že običajno bolj nobl, ampak tudi na našem območju. In marsikje smo lahko priča temu. da na te zveze nekateri ne gledajo nič kaj zlepa. Opaziti je celo, da je proti-zvezno (mislim seveda na te politične zveze in ne na našo jugoslovansko zvezo) razpoloženje na periferiji veliko bolj kritično, manj naklonjeno. Kot da bi se nekateri v nemoči hali za pozicije, za katere se jim doslej ni bilo treba boriti, niti se pretirano potrjevati z delom. Ampak pustimo to. Nič več kaj izrednega tudi ni to, da dobivamo iz dneva v dan več poročil o ugotovitvah škodljivih snovi v raznih živilih. Nekateri pravijo, da je pri nas zato toliko strupenih razprav, pa neužitnih govorov, ker jemo tako onesnaženo hrano. Mnogo je takih, ki bi najraje prepovedali take preglede, da se ne bi preveč potrjevalo, kako škodljive so posledice onesnaževanja. Pa pustimo to. Aha, kaj sem še hotel zapisati? A veste, zakaj je pri nas toliko raznih izrednih stvari? Zato ker je marsikje preveč takih ljudi, ki pravijo: no, pa pustimo to! (frk Od tu in tam r f Sprejem za dobitnike V konjiškem Konusu je bil pretekli četrtek sprejem za dobitnike letošnjih zveznih priznanj za prispevek k varstvu pri delu. Taka priznanja je dobilo tudi 22 delovnih organizacij in posameznikov iz Slovenije, precej tudi iz našega območja. Pozdravil (ter spregovoril o pomenu varstva pri delu) jih je predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik, ogledali pa so si tudi proizvodnjo v Konusu. Ta organizacija je kot edina v Sloveniji dobila najvišje priznanje — kip »zlato sonce«. Ob vasi še bazen Komaj so v Podčetrtku končali veliko turistično naložbo v Atomsko vas (ob sodelovanju več delovnih organizacij), že se pripravljajo na novo. Še do letošnjega praznika republike bodo končali bazenski kompleks s pokritim in odprtim bazenom, savnami, masažami in podobno. Ruti pri tej naložbi, ki bo veljala okoli 22 milijard dinarjev, bodo sodelovale razne delovne organizacije, katerih gostje bodo imeli kasneje tudi popust pri uporabi. tesneje Celjske Zlatarne bodo še okrepile sodelovanje z rudnikom Bu- čin v Makedoniji. Doslej so tam kupovale zlato ter pomagale pri izvozu ter usposabljanju delavcev, zdaj pa bodo sodelovale še pri gradnji tovarne za predelavo zlata. Med drugim tudi s prenosom tehnologije. Kompleten inženiring za to naložbo je prevzel celjski Razvojni center. (~jk) gpoooooc aooo«yMmwwwBBBqqw^^ Odpravljanje posledic naravnih nesreč v občini Velenje Velike prednosti samoupravnega sporazuma Več manjših naravnih nesreč, pri katerih ni bilo mogoče pričakovati pomoč sredstev solidarnosti SR Slovenije in pri katerih prizadeti posamezniki niso mogli zagotoviti potrebnega denarja za rešitev najbolj perečih vprašanj, so spodbudili sklad stavbnih zemljišč, samoupravno stanovanjsko, komunalno in cestno skupnost naše občine, sisa za pospeševanje proizvodnje hrane ter občinski proračun za podpis samoupravnega sporazuma o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za odpravljanje posledic naravnih nesreč v občini Velenje. Že prva leta je sporazum povsem upravičil svoj pomen in namen. Ne le, da je prizadetim posameznikom predstavljal najbolj primeren in učinkovit vir, ampak so ga v mnogih krajevnih skup- nostih, soseskah oplemenitili s udarniškim delom in lastnimi prispevki. Zato je odbor podpisnic, ki deluje pri skupščini občine Velenje, dal pobudo o podalj- šanju njegovih določil za še pet let. Posamezniki ali krajevne skupnosti so v letu 1988 naslovile na odbor 11 vlog za finančno pomoč. Poleg tega so se tudi tisti občani, ki do slednje niso bili upravičeni, obračali na odbor strokovne nasvete. Od prispelih vlog so ugodno rešili 10, od tega tri še iz leta 86 in 87, sedem pa iz preteklega leta. Za sanacijo plazov je tako odbor razdelil približno 38 milijonov dinarjev, za preprečevanje poprav pa name- nil 200 tisočakov. Trenutno je v postopku od 17 obravnavanih vlog v letu 1988 šest. Zapisali smo že, to je potrdila tudi praksa, da je takšna oblika družbene pomoči prizadetim zelo primerna in potrebna, saj jim daje občutek, da je v skrajni sili le nekdo, ki jim bo s skromnimi sredstvi pomagal premostiti prve težave. Žato bi bilo prav, da bi tudi po letu 1990 v občini zagotavljali sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč na takšen način, (tap) Od 8. do 13. maja Teden Rdečega križa 'Letošnji teden Rdečega križa, ki bo tokrat potekal od 8. do 13. maja, bomo v naši občini obeležili nekoliko drugače kot pretekla leta. Poleg sprejemov med mlade člane Rdečega križa na osnovnih šolah ter sed- mošolcem med člane krajevnih človekoljubnih organizacij, bodo v slednjih pripravili več zdravstvenih predavanj o najpogostejših boleznih sodobnega časa. V krajevnih skupnostih Šmartno ob Paki, Levi in Desni breg, Ravne, Škale in Pesje ter Zavodnje pa naj bi v teh dneh v prostorih krajevnih skupnosti začele delovati postaje Rdečega križa. Na teden te človekoljubne organizacije pa bodo opozarjali tudi plakati, letaki, zloženke in drug propagandni material. _ tap — »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 2.500 dinarjev. Mesečna naročnina 9.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 27.000 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 45.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od Vebruarja 1984 ne plačuje temeljili davek od prometa proizvodov. Titovo Velenje Tridnevna krvodajalska akcija V prostorih hotela Paka v Titovem Velenju bo občinska organizacija Rdečega križa Velenje takoj po prvomajskih praznikih organizirala trodnevno krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. To bo prva večja in množičnejša akcija v tem letu. Vsi, ki bodo hoteli na najlepši način pokazati svojo pripravljenost pomagati sočloveku v stiski, bodo lahko darovali kri v četrtek, 4. maja, od 6. do 15. ure, dan kasneje bodo ekipe delale od 12. do 18. ure, zadnji dan, 6. maja, pa od 6. do 12. ure. V preteklih letih se je človekoljubnost naših občanov najbolje pokazala prav pri krvodajalskih akcijah. Zato pri občinski organizaciji Rdečega križa upajo, da bo tudi tokrat tako, in da se bodo občanom, ki redno polnijo vrste krvodajalcev, pridružilo čimveč novih. ^ -Emona ekspres- Zunaj ali znotraj Piše: VINKO VASLE Najboljši komentarji so še vedno grafiti, tiste »packarije« po zidovih, kjer »naša prihodnost«, se pravi mularija pove, kar misli. Tako je neznanec pred dnevi v Ljubljani namalal naslednje besedilo: »Tito, zbudi se — znoreli so!« Koga konkretno je imel avtor v mislih, ne vem, vse bolj pa se mi zdi, da je norost dandanes postala naša stvarnost. Doktor Hubert Požarnik, znani in priznani specialist za takšne in drugačne norosti, mi je pred dnevi rekel, da se ljudje v teh težkih časih bolj množično posvečajo svojim mentalnim težavam, saj jih pestijo nadloge, ki jim skorajda niso več kos. Predlagal sem mu, da bi ustanovili tudi oddelek za proučevanje in zdravljenje družbene norosti, pa je rekel, da bo razmislil. Torej je le nekaj na tem, da v družbeno-političnem smislu nekaj ni v redu in da bi bilo potrebno hospitalno zdravljenje. Znameniti slovenski psihiater doktor Kanoni (žal že pokojni) je že v zgodnjih šestdesetih letih sprejel v umobolnici v ljubljanskem Polju delegacijo političnih uglednikov, ki so prišli proučevati, kakšne so razmere v ustanovah tovrstnega tipa. Potem je eden od uglednih slovenskih mož pripomnil, da pacienti niso bili videti bolni — se pravi nori — in da so nekateri na njegova vprašanja popolnoma pametno odgovarjali. Kanoni je možakarja hudomušno pogledal in mu v brk rekel: »Saj, saj, mi norih ne sprejmemo, k nam pribežijo samo tisti, ki so še pri pameti.« Ugledni politik ga je mrko pogledal in vprašal: »Hočete reči, da tukaj ni norih?« Kanoni pa: »To pa nikakor! Lahko, da se nam je kdo vtihotapil, pa ga še nismo pogruntali.« Stari, ugledni profesor je bil od takrat dalje takoj na spisku sumljivih oseb, ker so mu ugledni možje njegovo zajedljivost krepko zamerili. Če bi bil danes še živ, bi zagotovo dobil kakšno priznanje, ker je pravzaprav že pred skoraj tridesetimi leti dokaj natančno postavil diagnozo t. i. »družbene norosti«. Včasih, ko gledam ali poslušam kakšno sejo, se spokor-no sprašujem: se mi je zmešalo? Alkoholni delirij odpade, ker ne pijem in ker tudi belih miši ne vidim, ampak pomembne tovariše, ki nam zadnja leta krojijo politiko, ki je še najbolj podobna naravni nesreči. Poplave in potresi pa so priti nekaterim sejam in sestankom, zlasti pa v primerjavi z nekaterimi dogodki pravi mačji kašelj. Imam pa že raje kakšno dobro poplavo, kot pa zvezno partijsko sejo — pa naj mi Šu-var in bog odpustita! Poplave namreč enkrat minejo . . . Slovenski narod se je tudi ob vprašanju, ali naj bo 14. partijski kongres reden, predčasen ali izreden dodobra razdelil — kot se v teh pluralističnih časih spodobi. Ena stranka se je zavzemala za to, da naj bi bil normalen, druga da naj bo reden, tretja pa je odločno zahtevala, da naj bo zadnji. Neka slovenska delegatka in članica CK ZKJ pa je po vsem, kar se je v nadaljevanju 22. partijske seje zgodilo, rekla, da ne razmišlja samo o tem, da ne bi bila več član tega visokega partijskega foruma, ampak tudi o tem, ali bi sploh še bila član partije. Kriva je pa televizija, ki nam zadnje leto celo neposredno prenaša te in takšne partijske seje. Saj so bile tudi v preteklosti večkrat zelo podobne, a ljudstvo o tem ni nič vedelo in je mirno spalo. Zdaj, ko vidi in sliši, še najbolj pa občuti, pa žre pomirjevalne tablete in uspavala, pa vse skupaj nič ne pomaga. V ljubljanski centralni lekarni še navadnega apaurina ne dobite takoj, ampak je čakalna doba kakšnih štirinajst dni. Kako so se časi spremenili: včasih smo v vrstah stali za uvožene avtomobile, lani za kruh, letos pa za pomirjevala. V kakšnih vrstah bomo stali jutri še ni znano, a upam, da ne bodo vrste za en zastonj topli obrok na dan. Kajti prva in zaenkrat še edina takšna ljubljanska ustanova, ki skrbi za reveže, potepuhe, alkoholike in upokojence, vrst še ne pozna, gneča je pa že kar ugledna. Zadnjič sem si šel stvar na lastne oči pogledati, pa me je nekdo spoznal in rekel: »Pa menda ne tudi vi?« in sem osramočen zardel, a človek me je potolažil: »Saj hodi semkaj tudi neka prvoborka, še največ pa je učiteljev.« Prav jim je, učiteljem namreč — kako so pa poučevali vse tiste, ki so nas kasneje zavozili! Ker se v Ljubljani v teh dneh ni zgodilo nič pretresljivega in ni bila ustanovljena nobena nova stranka, frakcija ali gibanje, smo se vrgli na podeljevanja raznih nagrad in priznanj. Osebno nisem bil nobene deležen, sem pa zopet prejel osebni dohodek, kar pomeni, da nagrade nisem dobil. Kljub vsemu pa sem spoznal, da se čudeži vendarle dogajajo. Po štirih letih ignorance se je namreč ljubljanska televizija odločila, da je tudi podeljevanje vsakoletnih Ščukovih in Siratkovih priznanj »družbeno koristna stvar« in so na letošnjo podelitev poslali TV ekipo in o pomembnem dogodku poročali skorajda tako kot takrat, ko podeljujejo Prešernove nagrade. Naši letošnji nagrajenci so bili priznanj različno veseli. Tisti, ki jih je doletel znameniti Cankarjev Ščuka (Ali Žerdin, Lado Ambrožič in Vladimir Diareja), so na podelitev prišli, Siratkov-ci pa ne, ker smo jih za njihovo javno besedo ali dejanja pač okrcali. Ti drugi, negativci (Ivo Vajgl, Tomaž Ertl in Ciril Ribičič) so bili »službeno zadržani«, a sta nam Vajgl in Ribičič le napisala prijazni pisemci, v katerih se za našo pozornost zahvaljujeta, a trdita, da priznanj nista zaslužila. Skromnost je še vedno lepa čednost. Ertl je bil pa povsem tiho, čeprav so nekateri ugibali, ali se bo na podelitev pripeljal z ma-rico ali s svojim avtomobilom. Zato so nekatere novinarske hiše za vsak primer poslale novinarje, ki se ukvarjajo s črno kroniko. Velike obveznosti do gospodarsko manj razvitih Občina Velenje namenja precejšnja sredstva v sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo. Delež teh sredstev se nam je v družbenem proizvodu občine povečal v preteklem letu z 1,36 na 1,86 odstotka. Lahko pa rečemo, da so te obveznosti po posameznih organizacijah združenega dela občine v preteklem letu realnejše razporejene. Skupilo fe namenila občina Velenje lani v ta namen 13,2 milijarde dinarjev. _ '''j (mz) 1 Inovacijska bera za preteklo leto je sešteta Lesna industrija Gorenje—Glin Nazarje Ponekod inovacijski dohodek Naložba v tehnologijo, že prikazujejo posebej znanje in miselnost Ustvarjen inovacijski dohodek predstavlja v občini Velenje več kot deset odstotkov tega dohodka v SR Sloveniji. Izplačana nadomestila in enkratne nagrade pa 5 odstotkov v primerjavi z izplačanimi v naši republiki. To je ena od ugotovitev, ki izhaja iz poročila Odbora za inventivno dejavnost pri Občinskem svetu ZSS Velenje in Občinski raziskovalni skupnosti, ki sta stanje na področju inventivne dejavnosti pregledala tokrat že trinajstič. Zanimivo je, da so ob obravnavi zaključnega računa za preteklo leto nekatere velenjske organizacije združenega dela že prikazale posebej tudi inovacijski dohodek, izplačana nadomestila in enkratne nagrade. To so storili v Rekovi Elektrostrojni opremi. Termoelektrarnah Šoštanj, Sipaku in Gorenju Gospodinjskih aparatih. Odbora sta v anketi in poročilu, ki sta ga pripravila za preteklo leto zajela 95 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu občine Velenje oziroma 85 odstotkov vseh zaposlenih v velenjskem združenem delu. KDO SO PREDLAGATELJI INOVACIJSKIH PREDLOGOV? Na prvem mestu tisti, ki razpolagajo s srednjo strokovno izobrazbo — teh je bilo v preteklem letu 279, sledijo jim kvalificirani delavci (249), strokovnjakov z višjo izobrazbo je bnilo lani med predlagatelji 63, z visoko 54, medtem ko je med njimi delež nekvalificiranih in visokokvalifi-ciranih delavcev enak — 296. Samo eden predlagatelj pa je magister. EcHini izum, ki je bil lani prijavljen in tudi realiziran je nastal v Gorenju EKO, ob njem je bilo prijavljenih tudi 26 vzorcev in modelov — največ v Veplasu 22, v ESU 2, v F.ku in Modnem salonu po eden. - NAJVEČ PREDLOGOV NA PODROČJU TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE Koliko časa preteče, poprečno, od takrat ko se inovacijski predlog prijavi pa do takrat, ko je uresničen, uveden v proces? Odgovori na to vprašanje so zelo različni, v različnih okoljih je čas različno dolg, giblje pa se od 35 dni v Elektrostrojni opremi do dveh let v Veplasu. Poprečno pa mine, bi lahko rekli, približno pol leta. Največ realiziranih predlogov je še vedno s področja tehnike in tehnologije, s področja organizacije delo jih je bilo v lanskem letu I I, 17 pa na področju varstva pri delu. Velenjske organizacije združenega dela v preteklem letu niso kupile niti enega — ne domačega in ne tujega patenta in tudi nobene licence. Za drugo znanje, ki so ga kupile, pa so plačale preko dve in pol milijarde dinarjev. NAJVIŠJA GOSPODARSKA KORIST V RUDNIKU LIGNITA VELENJE Najvišja gospodarska korist je bila lani ustvarjena na Rudniku lignita Velenje — ena preko milijarde dinarjev in druga s katero se ponaša tudi ta kolektiv, nekaj manj od milijarde, na tretjem mestu je Termoelektrarna Šoštanj s preko 860 milijoni gospodarske koristi, potem se pojavlja spet RLV z blizu 700 milijoni dinarjev in Gorenje Gospodinjski aparati s preko 250 milijoni dinarjev. Najvišje posebno nadomestilo pa so izplačali v šoštanjskih termoelektrarnah — 23 milijonov dinarjev, sledi RLV z enajstimi milijoni in pol ter šestimi milijoni in pol. Mnoge velenjske organizacije združenega dela iščejo najustreznejše vsebinske in organizacijske prijeme za uspešnejše uveljavljanje inventivne dejavnosti spreminjajo akte v katerih je predvideno stimulativnejše nagrajevanje inovatorjev, uvajajo krožke kvalitete, lotevajo se številnih akcij s katerimi želijo pospešiti inventivno dejavnost. KAKO ŠE HITREJE? Precej organizacij, ki so bile zajete z vprašalnikom Odborov za inventivno dejavnost pri Občinskem sindikalnem svetu in Občinski raziskovalni skupnosti je navedlo tudi predloge, ki bi po njihovem pripomogle h hitrejšemu razvoju te dejavnosti. Na Rudniku lignita Velenje menijo, da bi bilo to knjigovodsko evidentiranje inovacijskega dohodka, v SIPAK-u so oblikovali po- doben predlog, dodali pa še nagrajevanje drobnih predlogov, ki jih je veliko in poenostavitev akta, ki ureja inventivno področje, v Gorenju PO in EKU se zavzemajo za profesionalizacijo dela za področje inovacijske dejavnosti, v Gorenju Notranji opremi menijo, da bi bilo treba uvesti takšno organizacijo dela, ki bi spodbujala spremembe in nove rešitve, v Gorenju EŠP vidijo še večji razmah v motivaciji delavcev za inventivno dejavnost preko različnih akcij — inovator meseca, inovator leta, značka in zastavica ,inovator\ oglasna deska namenjena inovatorjem . . ., v Vegradu vidijo eno od možnosti v samofinanciranju inovacijske dejavnosti, Vekos meni, da bi bila to profesionalizacija del za inovacijsko dejavnost, v Veplasu izračunavajo gospodarsko korist in nadomestila inovatorjem kvar-talno, kar stimulativno vpliva na dejavnost, v ERI predlagajo med drugim še večjo popularizacijo te dejavnosti, v Gorenju Raziskavah in razvoju pravijo, da mora znanje postati tržno blago, v Inženiringu ter Elkroju tozd Konfekciji Šoštanj pa se pridružijo tistim, ki menijo, da je spodbuda v boljšem materialnem in moralnem stimuliranju inovatorjev. Morda še tale zanimivost: inovatorji pogosto pravijo, da je za razmah inventivne dejavnosti v posameznih okoljih bistvenega pomena, kako na to dejavnost gledajo poslovodni delavci — jo podpirajo ali ne, so spodbujevalci in usmerjevalci ali ne. Odgovori so bili od okolja do okolja zelo različni, vendar pripravljalci poročila pripominjajo — vsak vprašalnik je podpisal poslovodni delavec. Ocenili so, da so bili odgovori na to vprašanje zato marsikje verjetno manj kritični. Milena Krstič-Planinc Junija bodo v nazarski lesni industriji sklenili pomembno naložbo v proizvodnji stavbnega pohištva, kamor zadnjih nekaj let niso vlagali večjih sredstev. Tako bodo odpravili proizvodno in dohodkovno ozko grlo v tej enoti, sodobna tehnologija bo bistveno povečala izkoristek lesne mase, omogočila bo veliko več in bolj kakovostnih izdelkov v višjem cenovnem razredu, povečala izvoz na konvertibilna tržišča, z novo računalniško opremo bodo lesarji omogočili programirano vodenje procesov, bistveno se bodo izboljšali delovni pogoji, okrepila se bo kooperacijska dejavnost, spremenila se bo miselnost delavcev v lesni industriji. Z najnovejšimi vlaganji bodo povečali zmogljivosti za sušenje lesa, v skupnem obratu združili krojenje lesa, njegovo dolžinsko, debelinsko in širinsko lepljenje, posodobili opremo za izdelavo stavbnega pohištva in opremo za površinsko obdelavo lesa, za izdelavo izvozno naravnanega vrtnega programa in dobili skladišče vnetljivih snovi. Okna, polk-ne, stopnice, obloge in žagan les že poznamo, tu so že razviti izdelki kot so strešna okna, vrtne ute, peskovniki in kompostniki, ki jih doslej niso mogli serijsko izdelovati, nova oprema pa bo omogočila tudi proizvodnjo novih izdelkov, ki jih pospešeno razvijajo, to pa so regali iz masivnega lesa, lepljeni profili in plošče, pohištvena vrata in mi-zne plošče. V ekološkem smislu ta naložba ne pomeni dodatnih obremenitev za okolje, saj zajema tudi ustrezne naprave v te namene. Dejstvo je, da je kakovostne lesne surovine vse manj, s tem pa nastajajo visoki stroški pri nakupu lesa drugje in ga morajo celo uvažati. Zato je pomemben podatek, da bodo poslej predelali vsaj šestkrat več lesa slabše kakovosti kot doslej. Drugače rečeno, doslej so prodali 20.000 kubičnih metrov slabšega lesa, poslej le še 3.000. Izboljšali bodo torej kakovost razpoložljivega lesa. Izdelali bodo 45.000 izdelkov več, možno pa bo delo po meri in za znanega naročnika, kakovost izdelkov pa bo v vrhu ponudbe na jugoslovanskem tržišču. Odpirajo se seveda tudi nove programske možnosti, ki so nujne za še uspešnejši prodor na tuje trge. Pri tem se je pojavil še problem viška 63 delavcev, ki pa so jih zaposlili v proizvodnji novih programov. V Gorenju-Glin Nazarje so računali, da bodo naložbo sklenili do praznika dela, vendar se je zataknilo z zavarovanjem poslov pri kreditodajalcih, kar je povzročilo nekajmesečno zamudo naročila opreme v tujini. Kakorkoli že, junija bodo slavili zagotovo. j. p. Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje 32 raziskovalnih nalog mladih Vsako leto konec aprila se zaključuje natečaj za izdelavo raziskovalnih nalog v okviru gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Letos je bilo prijavljenih največ nalog v zgodovini tega gibanja, kjer sodelujejo osnovnošolci, srednješolci in študentje. Mladi raziskovalci morajo naloge oddati do četrtka, 4. maja 1989. Po zadnjih podatkih in pogovorih z raziskovalci, bo v roku izdelanih 32 raziskovalnih nalog, tri naloge pa bodo učenci dokončali v prihodnjem šols- letu ter jih predstavili čez leto dni. Največ nalog je s področja robotike in računalništva. Prav na teh področjih so učenci Centra srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve iz Titovega Velenja že dosegli vidne rezultate v zveznem merilu. Koordinator gibanja mora poskrbeti še za recezente, strokovnjake s področij, na katera segajo naloge mladih velenjskih raziskovalcev. Komisije, ki bodo ocenjevale naloge bodo sestavljene iz dveh strokovnjakov in iz raziskovalčevega mentorja. Mladi raziskovalci bodo svoje dosežke predstavili konec meseca maja. Zaključno srečanje mladih raziskovalcev iz občine Velenje pa bi organizatorji radi pri- pravili v eni izmed velenjskih delovnih organizacij in tako mladim raziskovalcem omogočili stik s strokovnjaki iz delovnih organizacij. Hkrati pa bi delovnim organizacijam predstavila bodoče, perspektivne raziskovalce. Enajst nalog so mladi prijavili tudi na republiško srečanje v okviru gibanja Znanost mladini, vendar pa bo letos prvič republiška komisija izbrala izmed prijavljenih nalog tiste, ki bodo na republiškem srečanju predstavljene. Mladim raziskovalcem zaže-limo veliko uspehov! Matjaž Černovšek Mnenje o aktivnostih iskanja lokacije za jedrsko odlagališče Pred nami je Predlog metode in kriterijev za izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v SR Sloveniji. I. Že naslov nam pove, da so ti kriteriji prirejeni za slovenske razmere. Samo drobna primerjava s podobnimi vsebinami tuje in domače literature: v kriterijih niso zajete pogostosti padavin, ki so potencialna nevarnost za uhajanje radioa-ktiv. snovi v okolje in ki izključuje celotno področje Slovenije, v kriterijih ni zajet pogoj obremenitve območja že z drugimi vrstami onesnaženja, ki ga vsebuje zvezni zakon, kar izklju- čuje dodatna onesnaženja z radioaktivnim sevanjem. — premalo je poudarjena nevarnost psihološkega onesnaženja, ki izključuje pomembno panogo — turizem, ki je zaradi majhnosti slovenskega prostora povsod prisoten. Ravno tako bo bližina jedrskega odlagališča povzročila izseljevanje prebivalstva, (najprej izobraženih struktur), kar bi negativno vplivalo na razvoj industrije v bližini odlagališča, — protestiramo proti vsebini l. cilja, ki se glasi: najbolj ustrezna je tista lokacija, kjer bodo stroški njegove postavitve in vzdrževanja najnižji (ob izpolnjeni varnosti). Tako postavljen cilj na prvo mesto izključuje morebitna prizadevanja za iskanje rešitve v izvozu odpadkov za to odgovornih inštitucij in vsiljuje lokacijo slovenskemu prostoru. 2. Kot izločilna kriterija sta navedena samo geološki kriterij in varovalni pomen območja (n.pr. črpališče ali vir pitne vode). Kot izločilni kriterij ni navedeno odklonilno stališče družbeno politične skupnosti, kjer se izbira lokacija. Ob upoštevanju sprejetega besedila o soglasju krajanov in DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI za gradnjo odlagališča v njihovi bližini v Dolgoročnem družbenem planu, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije, mora biti to prvi izločitveni krite-rij. 3. Pod naslovom IZVOZ V DRUGE DRŽAVE beremo: Stališča držav so gfede sprejemanja tujih odpadkov povsem odklonilna. Nekateri naši dosedanji poskusi so to v celoti potrdili. KAKO SI POTEM PRED-STAVLJAO IZVOZ VISOKO RADIOAKTIVNIH ODPADKOV V TUJO DRŽAVO? Torej načrtujemo njihovo odlaganje tudi v jugoslovanski oziroma slovenski prostor? Zato se mora Nuklearno elektrarno Krško takoj ustaviti, da ne bo proizvedla niti kilograma radioaktivnih (nizko, srednje in visoko) odpadkov več, ker je odlaganje njenih odpadkov popolnoma nerešeno. Že vnaprej pa zavračamo grožnjo z redukcijami ob predlogu, da bodo na novo zgrajene elektrarne samo njene nadomestne gradnje. Nikjer nismo našli dovolj utemeljene trditve, da se bo poraba električne energije povečala v petih letih za 20 %. Natali-teta Slovencev upada, torej število novih gospodinjstev ne bo občutno naraščalo. V družbeni plan si tudi nismo zadali gradnje novih industrijskih porabnikov električne energije. Širjenje dosedanje industrije pa mora porabo električne energije povečati le na račun racionalizacije njene dosedanje porabe. Za Šaleško ekološko društvo predsednica Šavor Marija. — Razvoj in prestrukturiranje gospodarstva Kje so prednosti in možnosti velenjske občine? Veliko pozornosti so velenjski komunisti na aprilski konferenci posvetili področju razvoja in prestrukturiranja gospodarstva. Ocenili so, daje od prejšnje konference do danes, pa čeprav je leto dni kratko obdobje, bilo narejenih precej korakov. Komunisti Gorenja, če se spomnimo, so izvedli konferenco z naslovom >Kako v prihodnost«, razvojne konference so po njej pripravili tudi znotraj nekaterih Gorenjevih delovnih organizacij. V sozdu REK Franc Leskošek-Luka so v ciljih poslovanja smiselno za-objeli programske usmeritve razvoja in prestrukturiranja. Ti so takšni, da ponujajo nove možnosti in nove poglede na razvoj tega šaleškega velikana. V razvoj in prestrukturiranje so se poglobili tudi v Vegradu in ERI, pa najbrž še v kateri velenjskih organizacij, v zavest je prodrla potreba in nuja po ustanavljanju novih enot, pre- cej velenjskih organizacij se je še bolj usmerilo v izvoz, v proizvodnji so dodali nove izdelke, prisotni so novi programi, novi dizajni . . . Če primerjamo strukturo družbenega proizvoda občine — tistega iz ieta '87 z lanskim je opaziti pozitiven premik na področju industrije in rudarstva, to še pridobiva na teži, veča se kmetijstvo, obrt, osebne storitve, finančno-tehnične, poslovne storitve. »Na žalost pa je nekaj tudi negativnih,« pravi Božo Lednik s Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. »V strukturi upada gradbeništvo, trgovina, gostinstvo in turizem.« Zaključki konference velenjskih komunistov na področju razvoja in prestrukturiranja so usmerjeni v še večjo dinamiko. »Proces uveljavljanja gospodarske in politične reforme ter prenove Zveze komunistov se šele prav začenja, prehaja v kritično fazo, ko še vedno obstaja nevarnost, da se vrnemo nazaj. Prav zato, se bomo morali komunisti Božo Lednik: »Ugotoviti kakšne so možnosti občine Velenje, da se bomo znali prav usmeriti.« v vseh okoljih še toliko bolj zavzemati za tržno usmerjenost, za ločitev politike od gospodarstva, za uveljavljanje političnega pluralizma in neposredne demokracije,« pravi Božo Lednik. Na vsak način pa bo treba uveljaviti vse možnosti, ki jih ponuja nova zakonodaja pri ustanavljanju novih podjetij tako znotraj kot zunaj posameznih firm. Velenjski komunisti si bodo ob tem prizadevali za izenačitev pogojev poslovanja med različnimi oblikami lastnine, vztrajali pri razbremenjevanju gospodarstva — kjer se, to poudarjajo, obremenitve ne smejo povečevati v relativnem odnosu. »Rešitve bomo raje iskali drugje, ne pa v ukinjanju, zmanjševanju odstotkov za šolstvo, zdravstvo ... Vemo, da je to žaganje veje na kateri sedimo.« Ena pomembnih zahtev je zahteva po izdelavi študije, ki naj bi odgovorila na vprašanje kje so tiste prednosti in optimalne možnosti občine Velenje, vključila naj bi prostor, naravne danosti, lego, tehnologijo, znanje . . . »To moramo vedeti, da se bomo znali usmeriti,« je prepričan Lednik. Sicer pa velenjski komunisti ugotavljajo tudi, da se pojavlja novo gledanje na sektor energetike, ki postaja vse bolj tržno blago, podrejeno ponudbi in povpraševanju. In to nalaga našemu največjemu proizvajalcu energije ne samo obveznosti ampak tudi precej novih možnosti. Uveljavljanje kakovosti (ne le izdelkov in storitev temveč tudi poslovanja), izobraževanje odraslih, pridobivanje znanj, ki jih zahtevajo nove razmere, nove tehnologije, izobraževanje za delo, izdelava programa razvoja in povezovanja gostinske, turistične, rekreativne, zdravstvene, trgovske in kulturne po- nudbe občine — tudi to so stvari, ki imajo v zaključkih konference velenjskih komunistov zajetih v področju razvoja in prestrukturiranja gospodarstva izjemno pomembno mesto. Na koncu pa še stvar, ki je sicer čisto operativna, pa kljub temu lahko veliko pomeni. Poslovodni in strokovni delavci so pogosto obremenjeni s kopico nepotrebnih poročil, ki jih morajo pripravljati enkrat za tega, drugič za drugega. »Pa obstajajo pravila obnašanja. Poslovodni delavec mora na koncu leta poročati o poslovnem rezultatu in politiki in takrat naj delavci ocenijo ali je sposoben ali ne,« pravijo komunisti. Ne pa, da mora prav vsako stvar utemeljevati, razlagati. To so stvari, ki zavirajo njegovo kreativnost. M. Krstič-Planinc 4. stran naš Čas__OB 27. APRILU_26. aprila 1989 Srebrna priznanja osvobodilne fronte Janez Avberšek prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno aktivistično delo v socialistični zvezi ter za osebni prispevek pri razvoju in utrjevanju vloge zveze borcev. Tovariš Janez A vberšek izhaja iz številne kmečke družine, ki je bila povezana z narodnoosvobodilnim gibanjem in je zaradi tega znana kot zanesljiva partizanska družina v naši občini. Tudi Janez A vberšek se je organizirano vključil v delo za cilje narodnoosvobodilnega boja. Opravljal je najrazličnejše naloge po naročilih aktivistov in obveščeval- cev. Njegovo aktivistično delo se je zlasti okrepilo v letu 1944, po prihodu XIV. divizije na Štajersko. Aprila 1944 se je kot partizanski borec vključil v Šercerjevo brigado. iz katere je bil zaradi bolezni poslan nazaj na teren z nalogo, da opravlja dolžnost referenta za preskrbo prehrane za partizansko vojsko. Tudi po vojni je bil aktivni družbenopolitični delavec v krajevnem in občinskem merilu. Zlasti viden je njegov prispevek v udarniških akcijah pri izgradnji Titovega Velenja. Uspešno je opravljal različne dolžnosti v borčevski organizaciji in socialistični zvezi, pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih v zvezi s socialnim in zdravstvenim varstvom borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev. Je zelo aktiven kot član predsedstva Občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje in kot dolgoletni predsednik komisije za socialna vprašanja borcev. Vsa leta po vojni tesno sodeluje z mladimi rodovi pri ohranjanju in prenašanju revolucionarnih tradicij. Zaradi velikega prispevka pri delu in razvoju ter uresničevanju ciljev organizacije Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne in socialistične zveze je dobil številna družbena priznanja. Jože LempI prejme srebrno priznanje OF za ustvarjalno in aktivistično delo ter za zasluge pri razvoju kmetijstva v občini Velenje. Tovariš Jože je eden izmed tistih redkih občanov, kije svojo aktivnost začel kot sko-jevec, kot upokojenec pa jo še vedno nadaljuje. Njegova prehojena pot je verni odraz razvojne poti naše družbe, ki pa je ni spremljal kot sopotnik, ampak kot njegov aktivni in sooblikovalni član. Začel je torej kot član SKOJ-a, postal predsednik v mladinskih vr- stah, nato član okrajnega komiteja zveze komunistov, občinskega sindikalnega sveta, predsedstva krajevne konference socialistične zveze in krajevnega odbora zveze borcev in še bi lahko naštevali. Seveda pa ne smemo tudi mimo njegovega zavzemanja za razvoj krajevnih skupnosti Salek in Konovo. S svojo pristnostjo in neizčrpno voljo je veliko pripomogel k izgradnji krajevne infrastrukture in doma krajevne skupnosti, pri čemer se je uveljavljal bodisi kot predsednik najvišjih samoupravnih organov, bidisi kot krajan na delovni akciji, kjer je bil vedno med prvimi. Posebne zasluge pa ima Jože še na področju kmetijstva in zadružništva. Že kot mlad kmetovalec se je odločil in vključil kmetijo v družbeno proizvodnjo, sam pa se je zaposlil in pridobival agronomsko znanje. Večkrat je postal predsednik upravnega odbora zadružne organizacije v Šmartnem ob Paki in v Žalcu, sedaj pa je predsednik kmetijske zemljiške skupnosti v občini Velenje. S svojim odnosom do kmeta-kooperanta je pridobil njegovo zaupanje in s tem ustvaril osnovo za kvaliteten razvoj kmetijstva, ki se kaže zlasti v visoki stopnji samooskrbe s hrano v občini Velenje. *★*★*★*****★★★★★★ ***************** Viktor Glavnik prejme srebrno priznanje OF za požrtvovalno in nesebično aktivistično delo v krajevni skupnosti Lokovica. Tovariš Viktor se je že od vsega začetka bivanja v krajevni skupnosti Lokovica delovno vključeval v vse tiste aktivnosti, ki so prispevale k razvoju krajevne skupnosti tako na družbenopolitičnem kakor tudi materialnem razvoju. Tako danes, po 25 letih dela. lahko ugotovimo, da praktično ni nobenega dela krajevne skupnosti, kjer ne bi imel pokazati konkretnih rezultatov svojega uspešnega dela. Začel je kot aktivist v krajevni organizaciji socialistične zveze, postal član raznih delegacij v samoupravnih skupnostih, nato še predsednik delegacije za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje, vmes pa aktivno deloval v raznih gradbenih odborih, kjer je bilo potrebno pomagati tako s svinčnikom kakor tudi z lopato. Sedaj že drugi mandat opravlja nadvse odgovorno funkcijo predsednika sveta krajevne skup- Avgust Tanšek nosti. Krajani ugotavljajo, da bi brez njegovega požrtvovalnega in nesebičnega dela ter tovariškega odnosa prenekatera že zastavljena naloga ostala nerealizirana oz. nedokončana. Tudi kot upokojenec ostaja zvest aktivističnemu delu. s svojo pripravljenostjo za konkretno akcijo pa pritegne še ostale krajane. prejme srebrno priznanje OF za zasluge pri razvoju turistično-dru-štvene dejavnosti in mladinskega turizma v občini Velenje. Tovariš Gustl Tanšek ima pomembno mesto pri razvoju in krepitvi turistične društvene dejavnosti v Titovem Velenju. Najprej je uspešno deloval v Počitniški zvezi in bil eden izmed glavnih organizatorjev izgradnje letovišča v Makarski in počitniškega doma v Velenju. Dolga leta je opravljal predsedniško funkcijo predsednika velenjskega turističnega društva in dve leti tudi turistične zveze. Vseskozi se je ★ ★★★★★★★**★*************** Vlado Holešek prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno požrtvovalno delo pri izgradnji Titovega Velenja in zlasti za zasluge pri delu v odborih Rdečega križa. Tovariš Vlado ima v življenju dve veliki obdobji. Kot predvojni rudar je prežet z revir-skim svobodnjaškim duhom ob prvi možnosti prestopil k zavezniškim silam in nato do demobiliza-cije deloval v enotah narodnoosvobodilne borbe, nakar je svoje delo zopet nadaljeval v rudniku Trbovlje. kjer se je vključil kot aktiven sindikalist in poverjenik OF. Drugo obdobje se začenja leta 1955, ko se je zaposlil na RLV Velenje, kjer je delal vse do upokojitve. Odlikoval se je zlasti pri udarniški izgradnji Velenja in njegovem ure- ★ ★★★★★**** ******* KUD »Svoboda« Šoštanj prejme srebrno priznanje O F za 70 let kulturnega poslanstva, ki je v vseh obdobjih predstavljalo tudi jedro političnega gibanja naprednih delavcev in slovenskega naroda. Pod vplivom delavca, zlasti rudarjev in z željo po organizirani ljudski kulturi, so v Šoštanju leta 1919 dozoreli pogoji za ustanovitev delavske ljudsko-prosvetne organizacije. Društvo je začeto svoje delo s pevci, telovadci, tamburaši. knjižnico, pozneje pa sta nastala še ljudski oder in godba na pihala. S svojo pestro in raznoliko dejav- nostjo je društvo vseskozi pestrilo življenje, bogatilo duha in bodrilo k svobodomiselnosti. Leta 1922 je društvo na veličastni manifestaciji. ki so se je udeležile delegacije iz vse Slovenije, razvilo svoj prapor. Manifestacija je dokazala, da Svoboda ni zgolj le kulturno društvo, ampak tudi levo usmerjena politična gibalna sila. To je nato s svojim delovanjem tudi uspešno dokazovala vse do začetka vojne, ko je morata utihniti slovenska beseda in pesem. Svobodi ni preostalo drugega, kot da se umakne ter zavzemal za razvoj mladinskega turizma, še posebno za delovanje turističnih podmladkov na osnovnih šolah. Tudi sedaj uspešno vodi turistični podmladek na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo. Kot predsednik se je predvsem zavzemal za urejene in čiste kraje. V času njegovega predsedovanja je bilo Velenje večkrat proglašeno za najlepši kraj v SR Šloveniji oziroma v celjski regiji. Bi! je pobudnik nekaterih prireditev kot sta srečanje ansamblov na Graški gori in Evropa pleše, ki sta postali tradicionalni in sta dobili mednarodne razsežnosti. Tovariš Gustl pa seveda ni deloval le v turizmu, ki mu je sicer dal svoj največji prispevek. Tako je bil soustanovitelj Društva prijateljev v Velenju, kjer je bil tudi predsednik, zlasti v mladosti pa je bil aktiven član Svobode, kjer je kot član igralske sekcije upodobil številne vloge v nastopih doma in tudi v tujini. Sedaj je član Komisije za poimenovanja Predsedstva Občinske konference SZDL. kjer prideta do izraza tako poznavanje kakor tudi ljubezen do ožje domovine. ********* janju. Tovariš Vlado se je po upokojitvi ob delu v krajevni organizaciji socialistične zveze posvetil predvsem organizaciji Rdečega križa. Je ustanovni član Rdečega križa v krajevni skupnosti Desni breg. kjer je tudi dolgoletni predsednik in so vsi številni uspehi te humane organizacije plod njegovega dela. istočasno pa je tudi član občinskega odbora Rdečega križa. Smemo trditi, da je tovariš Vlado mnogo prispeval k velikemu ugledu organizacije Rdečega križa v občini Velenje, ki sodi med najuspešnejše v Jugoslaviji. Tovariš Vlado prepriča vsakogar s svojo delovno vnemo in skromnostjo, za svoje plodno delo pa je prejel številna' družbena priznanja in odlikovanja. ********* zavaruje arhiv in imena vodilnih tovarišev, kasnejših prvoborcev. Po letu 1950 je v Šoštanju ponovno oživela misel na nekdanjo Svobodo in kot enotna ljudska prosvetna organizacija je zopet zaživela leta 1951. Zadnja leta delujejo pod okriljem Svobode štiri zelo uspešne sekcije: mešani pevski zbor Kajuh, godba Zarja, Šaleški oktet in harmonikarji. Danes Svoboda združuje v svojih vrstah vse ljubitelje lepe slovenske besede in pesmi, predvsem pa posveča skrb mlademu rodu. ki bo nadaljeval z delom in cilji Svobode, začrtanimi pred sedemdesetimi leti. Občinska zveza prijateljev mladine prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno uspešno delo v vsestranski skrbi za vzgojo mladega rodu. OZPM je bila ustanovljena leta 1961. Njeno delo je usmerjeno v povezavo dela z otroki do vrtcev, pionirskih odredov na šolah in društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih naše občine. Od leta 1964 je OZPM organizirala 17 republiških, državnih in mednarodnih prireditev in s tem zbliževala mladino vse Jugoslavije. Posebno skrb posveča zdravju naših otrok z omogočanjem vsakoletnega letovanja in taborjenju s pomočjo tabornikov v Zavodnjah. kjer otroci med drugim spoznavajo življenje v naravi. Med prvimi v Sloveniji je skupaj z OK SZDL Velenje organizirala enotno obdaritev vseh otrok naših delavcev ob novoletnem praznovanju. Povezanost osnovnih šol, vrtcev in staršev v okviru DPM v skrbi za srečno mladost naše mladine, je uspeh, ki so ga lahko v OZPM dosegli le z vztrajnim delom in požrtvovalnostjo vseh svojih aktivistov. Nasploh se je vedno uspešno povezovala z vsemi D PO. društvi, skupnostmi in delovnimi organizacijami v občini. Nada Zavolovšek-Hudarin prejme srebrno priznanje OF za velik osebni prispevek pri iskanju nove vloge socialistične zveze ter za dosežene rezultate pri razvoju družbenopolitičnega sistema v občini Velenje. Tovarišica Nada izhaja iz zavedne družine, ki ji je že v ranih letih privzgojila čut za odgovornost in spoštovanje mnenj in argumentov drugih. Kot gimnazijka je bila aktivna v mladinski organizaciji, postala je aktivna članica zveze komunistov Slovenije, kot študentka pa je delovala v Šaleškem študentskem klubu in vodila njegov aktiv komunistov. Ves čas je bila izjemno uspešna športnica, kar dokazuje tudi njen izbor za športnico leta v občini Velenje. Po zaposlitvi na gimnaziji je postala sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, takoj zatem pa še članica občinskega komiteja ZKS Velenje in njegovega predsedstva. Zaradi uspešnega dela so se funkcije nato kar vrstile vse do izvolitve za predsednico občinske konference socialistične zveze v obdobju 1983—1987. Sedaj je predsednica koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu Občinske konference socialistične zveze ter članica Centralnega komiteja zveze komuni- stov Slovenije, aktivna pa je še na nekaterih drugih področjih. Tovarišica Nada se odlikuje po dobrem strokovnem poznavanju temeljev našega družbenopolitičnega sistema, kar ji ob visoki sposobnosti za komuniciranje in upoštevanju argumentov daje možnost reševanja konkretnih družbenih problemov in iskanja najprimernejših usmeritev. Zato ni čudno, da je kot predsednica Občinske konference socialistične zveze dala tej organizaciji tisti svoj osebni pečat, ki je iz njega rastla in zaradi katerega je postala sinonim za udejanjanje volje ljudi. ***************** Herman Lešnik prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno družbenopolitično delo in še zlasti za uspešno vodenje KO SZDL Stara vas. Tovariš Herman je bil vedno razpet med »svojo« Tovarno usnja Šoštanj in krajevno skupnostjo. V obeh je imel odgovorne naloge in v obeh se je polno uveljavil. Predstavlja lik samou-pravljalca, ki ima dopoldne v delovni organizaciji enako mnenje kot popoldne v krajevni skupnosti — ******** Ivan Stvarnik prejme srebrno priznanje osvobodilne fronte za aktivistično delo v društvih, družbenopolitičnih organizacijah in zlasti za uspešno vodenje krajevne skupnosti Ravne. Tovariš Ivan Stvarnik je eden izmed tistih aktivistov, za katerega je značilno, da dela nadvse uspešno v vseh okoljih, kjer se nahaja, pa naj bo to delovna organizacija, društvo, družbenopolitična organizacija, vojaška enota, samoupravna interesna skupnost ali krajevna skupnost. To ne dokazujejo le številna družbena priznanja z vseh področij, ampak predvsem opravljeno delo samo. Zato ni čudno, da mu ljudje zaupajo tudi najodgovornejše funkcije. Tako je po preselitvi v krajevno skupnost Ravne takoj postal podpredsednik, nato pa predsednik sveta krajevne skupnosti, katero funkcijo uspešno opravlja še danes. Ob tem je še predsednik centralnega delavskega sveta Vegrad in predsednik zbora uporabnikov pri cestni skupnosti občine Velenje. Ves čas seveda ostaja zvest gasilskim vrstam, kjer je svoje aktivistično delo tudi začel in poleg gasilskih pridobil še druga znanja, kijih s pridom uporablja pri svojem družbenopolitičnem delu. Tovariša Ivana krasita zlasti odgovornost, neizmerna torej mu je uspelo združiti navidezna protislovja med delavcem in krajanom. Tovariš Herman ima bogato družbenopolitično preteklost. Je član Zveze komunistov, Zveze borcev, dve mandatni obdobji je bil predsednik krajevne organizacije socialistične zveze Stara vas. V tem času je zlasti aktivno sodeloval pri pridobitvi prostorov doma krajanov in pri številnih udarniških akcijah, ki jih je pogosto tudi sam organiziral, še zlasti v času. ko je bil član sveta krajevne skupnosti. Deloval pa je tudi v družbenih organizacijah, pri čemer je potrebno še posebej izpostaviti njegovo dolgoletno članstvo v fasilskem društvu Tovarne usnja oštanj. kjer je bil tudi predsednik. Kot aktiven delavec in funkcionar se je in se še zavzema za krepitev vloge socialistične zveze kot frontne, še posebej pa kot tiste organizacije, ki mora ljudem prisluhniti in zlasti pomagati pri razreševanju njihovih težav. Ob številnih priznanjih, kijih je doslej prejel za svoje široko udejstvova-nje, je zato dodelitev srebrnega priznanja OF le skromna zahvala za uveljavljanje vloge socialistične ********* energija in vztrajnost pri delu. Nedokončane naloge ne pozna. Pri tem pa zna vzpostaviti pristen ljudski kontakt, pa naj bo to na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov, krajevne organizacije socialistične zveze ali na zboru krajanov. S svojo poštenostjo in delom si je pridobil široko zaupanje in spoštovanje in zato ni čudno, da mu krajani sledijo na vse akcije, za katere se zavzame. Če ne bi bilo tako, bi se še npr. vedno vozili po nemogoči cesti in tudi plan za dokončanje drugega kraka ne bi bil realen. Iskrene čestitke ob 27. aprilu prazniku Osvobodilne fronte Adolf Lipnik prejme srebrno priznanje O F za izjemno požrtvovalno in uspešno aktivistično delo v krajevni skupnosti Skale. Tovariš Lipnik. udeleženec narodnoosvobodilne vojne, je takoj po demobilizaciji iz NOV septembra 1946 stopil na pot aktivista. Opravljal je najrazličnejše funkcije od tajnika v takratnem krajevnem ljudskem odboru do njenega predsednika v obdobju 1946-1952. Po letu 195,2 je nadaljeval službovanje v Celju vse do njegove upokojitve leta 1984. ko se je zopet vrnil v krajevno skupnost Škale. Vsa dosedanja priznanja in odlikovanja so vezana na njegovo vestno delo za čas aktivnega službovanja. Po vrnitvi v krajevno skupnost Škale tovariš Adolf Lipnik ves svoj prosti čas tretjega življenjskega obdobja posveča družbenopolitičnemu življenju. Njegovo članstvo in stalna prisotnost v krajevni organizaciji zveze borcev, TVD Partizan, društvu prijateljev mladine, kulturnemu društvu, itd., daje ritem družbenopolitičnemu življenju kraja. Še posebno želimo izpostaviti uspešno vodenje kraje- '0 f (I S' « . ;sf vne konference socialistične zveze v obdobju 1984—1987, katere podpredsedniško funkcijo opravlja še danes. Tovariš Adolf je prav gotovo aktivist, ki s svojim delom na vseh področjih družbenega življenja in dela vzbuja spoštovanje. Je aktivist, ki je dal in še daje tisti svojstveni pečat polnega življenja in dogajanja v krajevni skupnosti Škale, ki ga čuti vsakdo, ki tja pride. Zato ni čudno, da je dobi1 za svoje delo več družbenih priznanj in odlikovanj. Franc l\ežmah prejme srebrno priznanje OF za dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Levi breg in na športnem področju. Tovariš Franc Nežmah se je takoj po preselitvi v občino Velenje aktivno vključil v delo družbenopolitičnih organizacij in društev. Ob trenerskem delu v NK Rudar, kjer je vzgojil številne mlade nogometaše, se je kot član ZK še posebej aktiviral v krajevni skupnosti Levi breg, kjer je dva mandata opravljal funkcijo predsednika Krajevne konference socialistične zveze, bil član predsedstva krajevne konference socialistične zveze, član ko- miteja za SLO in DS, večkratni član ali predsednik raznih delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, še zlasti za Občinsko telesno kulturno skupnost in seveda tudi član sveta krajevne skupnosti. Zelo aktivno je sodeloval pri pripravi referendumov za samoprispevke v krajevni skupnosti Levi breg. Izkazal se je z udeležbo na mnogih prostovoljnih akcijah, aktiven pa je bil tudi v raznih komisijah, ki jih je oblikovala krajevna skupnost za razreševanje tekočih problemov. Zaradi posebnega zanimanja za delo športnih društev, je bil tovariš Franc imenovan za člana delovne komisije, ki je pripravila gradivo za problemsko konferenco o stanju telesne kulture v občini Velenje. S svojim zavzetim delom je pomembno prispeval h kvalitetni razpravi in zaključkom, ki jih je nato sprejela Občinska konferenca socialistične zveze. V mandatnem obdobju 1979—1983 je bil tudi član koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri Predsedstvu OK SZDL in član Izvršnega odbora Predsedstva OK SZDL, kjer je pokazal izredne sposobnosti uspešnega združevanja interesne dejavnosti z družbenopolitičnim delom. Društvo invalidov Velenje prejme srebrno priznanje OF za uspešno razreševanje problematike invalidov in njihovo vključevanje v vsa področja družbenega življenja. Prvi koraki društva so bili usmerjeni v popis invalidov v občini z namenom, da bi dejavnost bila namenjena in dostopna vsem kategorijam invalidov. Tako so do danes vključili in preko dejavnosti povezali že 3200 invalidov. V vsem 20-letnem obdobju delovanja si je društvo prizadevalo dejavnost čimbolj približati v in za korist vsakega člana. Izvedenih je bilo mnogo akcij tako na področju razvedrila, rekreacije, kulture in športa, kakor tudi izletništva. Vsako leto izvedejo proslavo, obdarijo socialno ogrožene invalide in se trudijo, da bi jim omogočili kar najbolj normalno življenje. Društvo se ustvarjalno vključuje v skupščinski sistem in v delo družbenopolitičnih organizacij, kjer se bori za čim-boljše življenjske pogoje invalidov. Tolikšno razvejanost društva in obvladovanje članstva je društvu uspelo doseči z aktiviranjem po- verjeniških odborov invalidov v krajevnih skupnostih in z ustanavljanjem aktivov delovnih invalidov v delovnih organizacijah. S svojim delom so presegli nivo društva s specifično sestavo ter se uveljavili kot pomemben del organiziranih sil. Anton Krefl iz Pustega polja pri Nazarjah: Vsa povojna leta je med najaktivnejšimi člani krajevne in občinske borčevske organizacije, posebej pa si je prizadeval za obnavljanje spominskih obeležij NOB. Aktiven je v organih KS Nazarje, dolga leta je bil tajnik gasilskega društva Gorica ob Dreti, od leta 1946 je član čebelarske družine Kokarje, njen tajnik pa je bil od leta 1955, torej celih 34 let. Viktor Grudnik iz Tiroseka pri Novi Štifti: Ima veliko zaslug pri napredku Nove Štifte, saj dolga leta opravlja najodgovornejše naloge v krajevni skupnosti, deluje v vseh krajevnih društvih in mu ni nikoli žal časa za udarniško in prostovoljno delo pri najrazličnejših akcijah. Njegovo delo in prizadevnost sta tako vtkana v vse uspehe te krajevne skupnosti. Stanko Žmavc iz Bočne: Največ zaslug je imel pri povojnem obnavljanju požgane Bočne, vodil je njeno elektrifikacijo in je bil predvsem od leta 1953 dalje v gradbenih odborih za obnovo in širitve vodovodnega omrežja in pri posodabljanju krajevnih cest. Vsekakor ni akcije pri kateri ne bi sodeloval in prispeva! kjiapredku. Silvo Forštner iz Šmartnega ob Dreti: Priznanje je prejel za aktivno in uspešno delo na vseh področjih v svoji krajevni skupnosti. Ob tem je bil dolga leta tudi predsednik tamkajšnjega gasilskega društva. Franc Slapnik z Rečice ob Savinji: V prejšnjem obdobju je uspešno vodil krajevno konferenco SZDL, pridno dela v turističnem društvu in pri organizaciji vsakoletne vaške olimpiade, ob tem vodi koordinacijski odbor za SLO pri občinski konferenci SZDL in je glavni organizator občinskih in drugih tekmovanj mladih v veščinah in znanju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Drago Jelenko z Rečice ob Savinji: V zadnjih letih je predsednik krajevne konference SZDL, ki pri svojem delu dosega lepe uspehe. Njegovo delo je po tem vidno v vseh ostalih krajevnih organizacijah, zlasti na področju kulture in športa, zavzeto pa dela tudi v delegatski skupščini in v svoji delovni organizaciji Komunala Mozirje. Jožica Kolenc iz Gornjega grada: Vsi jo poznajo kot dobro učiteljico in še bolj kot dobro vzgojiteljico mladih rodov. Dvajset let je vodila pionirsko organizacijo na šoli in pod njenim vodstvom so učenci dosega li lepe uspehe v jugoslovanskih pionirskih igrah. Pridno deluje v občinski zvezi društev prijateljev mladine, kot poverjeni- ca za mladinski tisk pa je pri otrocih krepila bralno kulturo in ljubezen do lepe knjige. Dr. Franc Širko iz Mozirja: Že veliko let uspešno vodi občinsko organizacijo Rdečega križa, posebej je aktiven pri krvodajalskih akcijah in pri zbiranju materialnih sredstev za dejavnost Rdečega križa, pomaga pri organizaciji tečajev prve medicinske pomoči, pri skrbi za ostarele in socialno ogrožene ter pri vzgoji podmladka Rdečega križa, aktiven pa je tudi v krajevni samoupravi. Srebrni znak Zveze sindikatov se je ob prevzemanju vedno bolj odgovornih nalog v delovni organizaciji vključil tudi v delo sindikata. Tu je aktiven še danes kot član Občinskega sveta ZSS Velenje in njegovega Predsedstva, kot član organov OS ZSS Velenje, Medobčinskega sveta ZSS za celjsko območje in v Republiškem odboru sindikata delavcev energetike in premogovništva Slovenije. Ob vseh naštetih obveznostih pa najde čas tudi za sodelovanje pri razreševanju problemov v krajevni skupnosti, kjer ga poznajo in cenijo kot nepogrešljivega aktivista. Tovariš Vlado je cenjen kot vzoren in vesten delavec. Njegova vrlina je odkrit in pošten odnos do sodelavcev. Zato so mu sodelavci zaupali tudi odgovorne politične naloge, najprej v ZK, nato pa v sindikatu, kjer kot predsednik sindikalne konference DO Commerce že drugi mandat uspešno in s srcem opravlja funkcijo. Ta zahteva veliko naporov in samoodrekanja ob upoštevanju dejstva, da so sindikalne organizacije delovne organizacije organizirane v vsej Jugoslaviji. Njena politična aktivnost se je pričela že v mladinski organizaciji. Sedaj jo nadaljuje v sindikatih, kjer opravlja funkcijo predsednice konference OOZS v VIZ že drugi mandat. Kot predsednica konference VIZ si prizadeva za izboljšanje standarda pedagoških delavcev in področja pre-ventivno-rekreativne dejavnosti, kjer so dosegli določene rezultate, ki pa si jih tovarišica Milena, glede na svojo skromnost, ne lasti. Konferenca OOZS DO Era DO ERA je prek svojim družbenopolitičnih organizacij in delegacij v zadnjih letih močno krepila svojo aktivnost v domala vseh organih v občini, pa najsi bo to v zboru združenega dela, v skupščinah SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti ali v Občinskem svetu ZSS Velenje; zlasti pa skrb sindikata za uspešno delovanje delegacij. Njihovi delegati redno prihajajo na seje z izdelanimi in konkretnimi stališči in kar je še pomembnejše, prinašajo konkretne predloge, kako reševati posamezne probleme, s katerimi se srečujemo zlasti v sindikatih (stano-vanjsko-komunalna problematika, participacija v zdravstvu itd.). Bistveno je okrepljena samoiniciativnost osnovnih organizacij pri reševanju socialne problematike delavcev, vključevanje v razne humanitarne akcije, izboljševanje samopomoči, ki deluje pri konferenci že 21 let in krepitve medsebojnih odnosov. Zelo spodbudne so tudi aktivnosti sindikata DO ERA za uveljavljanje stimulativnega nagrajevanja in spodbujanja inovativne dejavnosti. Svoj delež pa je sindikat prispeval pri uveljavitvi kvalitetnejšega informiranja — prek glasila delovne organizacije, aktualnih informacij in drugih oblik sprotnega obveščanja delavcev. Prav tako so znotraj ERE po sindikalni liniji okrepili rekreativno dejavnost in se na tem področju vključili v razne aktivnosti in tekmovanja. Okrepljene so tudi aktivnosti na kulturnem pod- 1984 je bil izvoljen za predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD. Po reorganizaciji leta 1984 oziroma po vključitvi dela programa v ISKRO DELTO so mu delavci ponovno zaupali funkcijo predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov in sicer za obrat Titovo Velenje. Kot predsednik OOZS tega dislociranega obrata je odločilno prispeval k odpravi nakopičenih problemov. Svojo aktivnost je usmeril v uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, kar je ob specifični organiziranosti DO ISKRA DELTA še kako zahtevna naloga. Poleg tega je bil glavni pobudnik in organizator vseh akcij sindikata za izboljšanje družbenega standarda delavcev in zagotavljanja socialne varnosti. Aktiven je tudi v krajevni skupnosti, kjer živi; trenutno opravlja funkcijo sekretarja OO ZK. Še zlasti je poznana njegova aktivnost pri tabornikih, kjer deluje že 20 let. V Mislinji je organiziral odred, deluje pa tudi na občinskem in republiškem nivoju- je bila tudi v raznih komisijah in odborih. Več kot 10 let pa je sindikalna aktivistka. Pričela je kot poverjenik sindikalne skupine, bila članica izvršnega odbora, predsednica osnovne organizacije zveze sindikatov, namestnica predsednika konference OOZS Gorenje GA. Trenutno opravlja profesionalno funkcijo sekretarja konference zveze sindikatov Gorenje SOZD. Ves čas je torej tovarišica Jožica ob svojih rednih delovnih dolžnostih vpeta tudi v delo samoupravnih in kasneje sindikalnih organov. je zaposlena v Gorenju GA (prej TGO) od leta 1965. Tudi za njo je značilno, da je pričela politično in družbeno delovati že kot mladinka; najprej kot predsednica razredne skupnosti, nato predsednica osnovne organizacije ZSMS. V Gorenju je pričela delovati v samoupravnih organih kot članica delavskega sveta, aktivna pa Za njo je značilno, da je pri delu stroga, pa vendar dobra in delovna tovarišica, ki ima sposobnost navezovati medsebojno sodelovanje in tovariške odnose. Če je le v njeni moči, pomaga vsakomur, ki jo za pomoč prosi. Tovarišica Jožica je že kot učenka bivšega Rudarskega šolskega centra opravila veliko udarniških ur pri izgradnji otroškega igrišča in kotalkališča v mestu Titovo Velenje. Za uspešno in prizadevno udarniško delo je v letu 1963 prejela pohvalo. ★ ★★★★★★★★ Z vso ljubeznijo vzgaja in uči mladi rod. Pri delu jo vodi znanje, ustvarjalnost in prizadevnost. Že vrsto let uspešno vodi Kajuhovo bralno značko in ureja šolsko glasilo. Značilno zanjo je, da zna prisluhniti delavcem ter na umirjen način razložiti nejasnost vprašanj. Zato si je pridobila njihovo zaupanje, kar se kaže v tem, da so ji zaupali več nalog v samoupravnih organih, vse do najodgovornejše funkcije predsednice sveta šole. Drago Krenker je zaposlen v ISKRI DELTI. Zanj je značilno, da je že od srednje šole naprej aktiven družbenopolitični delavec. Pričel je v mladinski organizaciji, kjer je kar osem let opravljal vrsto odgovornih funkcij, od predsednika OO ZSMS dalje. Ko se je leta 1974 zaposlil v Gorenju TOZD Elektronika, so mu delavci zaupali opravljanje vrste samoupravnih funkcij. Leta Jožica Hercog Janko Lukner zaposlen v Rudniku lignita Velenje Že v študijskem obdobju se je vključeval v razne aktivnosti, ki jih je vodila in organizirala mladinska organizacija. To je bilo tudi obdobje začetka dela v zvezi komunistov. Sposobnosti, ki so ga odlikovale kot mladinskega aktivista, so ga pripeljale na čelo občinske mladinske organizacije. Ta je v tem času uspešno opravila vrsto pomembnih nalog. Družbenopolitičnega delovanja pa tovariš Lukner ni zaključil v mladinski organizaciji, temveč Vlado Ivančič je zaposlen v Gorenju Commerce od leta 1979. Svojo politično aktivnost je pričel v mladinskih vrstah in bil tudi sekretar, nato pa predsednik OK ZSMS v svojem rojstnem kraju. Kot mladinec je deloval tudi v Republiški konferenci ZSM Hrvatske in sicer kot član komisije za delovne akcije. Ves čas se je tudi politično izobraževal; končal je enoletno politično šolo CK ZKS v Ljubljani in enomesečno politično šolo Zveze sindikatov Slovenije. Milena Zdovc je zaposlena v Vzgojno izobraževalnem centru Velenje kot učiteljica slovenskega jezika na osnovni šoli Anton Aškerc. ★ ★ t P JSašim bralcem čestitamo ob 27. aprilu — dnevu OF in i. maju — pra/niku dela, še posebej pa vsem nagrajencem. i'a prijetno in lepo praznovanje vam želimo! Uredništvo Anica Florjan zaposlena v DO Vegrad Titovo Velenje Znana kot dobra in vestna delavka na svojem delovnem mestu in tudi kot aktivna družbenopolitična delavka, kar se odraža v družbenopolitičnem in samoupravnem delu tako PE Mehanizacija kot delovne organizacije. Kot uspešna predsednica dobro vodi svojo osnovno organizacijo zveze sindikatov, ki se je v zadnjih letih borila z vrsto problemov iz življenja in dela delavcev v delovnem okolju, kot tudi ob spreminjanju organiziranosti DO Vegrad in PE Mehanizacija. Sindikalna organizacija, ki ji predseduje tovarišica Florjanova, je pri tem opravila velik delež. Tudi sicer je, potrebno tovarišici Flor-janovi priznati izreden posluh za samoupravljanje in družbenopolitično delo. S svojim osebnim zgledom ter vztrajnostjo pomaga, da GIP Vegrad ostane gradbena delovna organizacija, ki se dnevno sicer srečuje z vsemi težavami gospodarjenja na jugoslovanskem in tujem trgu, ob tem pa je še vedno uspešna in konkurenčna. Ivan Jelen zaposlen v Rudniku lignita Velenje. Tovariš Jelen je rudar in sindikalni aktivist, ki mu rudarski po- klic ni bil nikoli pretežak, ki so mu sodelavci in drugi vedno zaupali, da jih je zastopal v organiz upravljanja in da jih v zadnjem obdobju predstavlja kot predsednik njihovega sindikata. Zaupanje je ustvarjal in nenehno potrjeval vse od leta 1968, ko se je zaposlil na letoviščih Rudnika lignita Velenje, kjer vztrajno in zavzeto dela še danes. Ob težkem delu se je zavedel, da je znanje potrebno dopolnjevati in tako že leta 1976 postal nadzornik. Na ta način je tudi strokovno prispeval k razvoju rudarskega dela. Tovariša Ivana odlikuje tovarištvo, odgovoren odnos do strokovnega in političnega dela, zato sindikat ni edina politična organizacija, kjer deluje. Več kot 15 let je član in aktivist v zvezi komunistov, njegovo prisotnost pa je čutiti tudi v okolju, kjer živi. Zlatko Notersberg zaposlen v Rudniku lignita Velenje Že kot dijak Rudarskega šolskega centra se je pričel vključevati v nekatere akcije, ki so ga kasneje, po zaposlitvi v DO RLV, privedle med sindikalne aktiviste. Vzorno delo, organizacijske sposobnosti in posluh do sodelavcev so kvalitete Zlatka No-tersberga. Tako je deloval in še deluje v sindikalnih organih DO RLV, kjer trenutno opravlja funkcijo predsednika sindikalne konference v tozdu Jama Prelo-ge. Hkrati je član predsedstva rudniškega sindikata in njegov podpredsednik. V sredini, iz katere izhaja, mu zaupajo vedno več odgovornih nalog. Trenutno je tudi član Občinskega sveta ZSS Velenje in Republiškega odbora sindikata de- lavcev energetike in premogovništva Slovenije. Poleg vsega je vključen še v družbenopolitično in drugo delo v krajevni skupnosti, kjer je med drugim delegat KS za samoupravne interesne skupnosti in aktivist v nekaterih društvih in organizacijah. ★ ★★★★★★*★★*★*★*** ************************ ******* SI a vi ca Šumnik je zaposlena v Zdravstvenem centru Bolnišnica Topolšica. Med sodelavci in pacienti je cenjena kot pridna, skromna, korektna in zanesljiva delavka. Zato soji sodelavci zaupali tudi več odgovornih nalog v sindikatu in delegacijah. Kljub temu, da v sindikatu nikoli ni opravljala funkcije predsednika, se je ves čas aktivno vključevala v delo osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD. Že drugi mandat pa je članica konference OOZS v delovni organizaciji Zdravstveni center. Uspešno vodi delegacijo za zbor združenega dela v TOZD. Deluje pa tudi v republiškem zboru združenega dela, kjer je vključena v organ, ki pokriva socialno in zdravstveno področje. Franc Deberšek jtm. / zaposlen v Rudniku lignita nje Skromno, a zavzeto, že vrsto let v tozdu Zunanja dejavnost opravlja svoje redno delo in je aktiven na družbenopolitičnem področju. V svoji temeljni organizaciji je zelo priljubljen, še zlasti v najožjem okolju kot vodja obrata. V sindikalni organizaciji so mu delavci zaupali naloge od sindikalnega poverjenika, predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov in člana predsedstva konference osnovnih organizacij DO RLV. V vseh letih je odgovorno opravljal tudi naloge v samoupravnih organih in v skupščinskem delegatskem sistemu ter aktivno deloval pri urejanju življenjskega okolja kot član organov krajevne konference SZDL in sveta krajevne skupnosti. ******************************* Občina Mozirje Anton Bastl iz OO ZSS Postaja milice Mozirje: V svojem kolektivu je dolgoletni sindikalni aktivist in je vedno pripravljen izpolnjevati članske naloge. Poleg aktivnega dela v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata je bil od leta 1981 do 1985 tudi predsednik osnovne organizacije ZSS. Pavel Bitenc iz osnovne organizacije ZSS GG Nazarje — TOK Gozdarstvo: V svoji delovni organizaciji je znan kot borec za delavske pravice, nenehno opozarja na dolžnosti pri doseganju letnih delovnih načrtov. Vseskozi je član izvršnega odbora osnovne organizacije, štiri mandatna obdobja pa je bil tudi njen predsednik. Franc Boršnak ZSS iz osnovne organizacije Stavbno pohištvo: Kot član sindikata že vrsto let aktivno deluje na področju samouprave v svojem kolektivu in v širšem občinskem prostoru. Med drugim je bil predsednik izvršnega odbora kluba samoupra-vljalcev in od leta 1984 do 1988 sekretar občinskega sveta ZSS Mozirje. Aktivno dela tudi v krajevni samoupravi in v občinskem štabu teritorialne obrambe. Alojz Mavric upokojenec iz Gornjega grada: Ob svojih delovnih obveznostih je mnogo let namenil predvsem kulturnemu poslanstvu. Je dolgoletni član komisije za ohranjanje tradicij delavskega gibanja pri občinskem svetu ZSS, njegovo delo pa je vtkano tudi v organe občinske kulturne skupnosti. V svojem kraju je znan predvsem kot kulturni delavec, ki kulturno zavest prenaša tudi na mlade rodove. Franc Obojnik iz osnovne organizacije ZSS Smreka: Poznamo ga kot zelo marljivega in vestnega delavca. Njegov odnos do dela pozitivno vpliva na sodelavce.'Vrsto let je bil član delavskega sveta, sedaj je že drugi mandat član izvršnega odbora sindikata, s svojim delom pa pomembno prispeva k razvoju samouprave v kolektivu. OO ZSS Vzgojno-var-stvene organizacije Mozirje: Sindikalna organizacija v tem kolektivu je s svojimi delovnimi metodami ustvarila med članstvom pomemben ugled in zaupanje. Žastavljene sindikalne na-ioge uresničuje dobro in odgovorno, kar so potrdili tudi na letni seji. Stalna je tudi njihova prisotnost v organih občinskega sveta ZSS Mozirje. Marjana Kašnik je zaposlena v NAMI, TOZD Veleblagovnica Titovo Velenje, od leta 1971. Že kaj kmalu se je vključila v delo sindikalne organizacije, saj je bila najprej članica izvršnega odbora, nato pa dva mandata namestnica predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD. Že drugi mandat je članica Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje in Občinskega odbora sindikata delavcev trgovine in gostinstva Velenje. Njeno vestno in vzorno opravljanje dela tako na strokovnem kot samoupravnem področju pogojuje zaupanje sodelavcev. V službi je zato tudi napredovala. Sodelavci so ji zaupali tudi samoupravne in delegatske funkcije. Trenutno je predsednica delegacije za Zbor združenega dela Skupščine občine Velenje. Aktivno pa se vključuje tudi v delo raznih komisij v TOZD. Za uspešno delo je ob 40. obletnici DO NAMA prejela pismeno priznanje. *************** OOZS tozd Higiena, tehnika in zaščita DO RLV Za osnovno organizacijo zveze sindikatov TOZD HTZ je prav gotovo značilno, da je ena redkih sindikalnih organizacij, ki je od ustanovitve dalje glavnino dela namenjala človeku, delavcu v tem tozdu, prej v delovni enoti Kopalnice. Ta, nekoč delovna enota, danes TOZD HTZ, nudi namreč zaposlitev veliki večini invalidov, ki niso več zmožni opravljati dela rudarja ali drugih težjih del v Rudniku lignita Velenje. Čeprav je bila iz želje po razvoju ustanovljena delovna organizacija, ki naj bi prevzela obvez- nost do rudniških invalidov, se je kmalu pokazala resnica, da je pravo človeško razumevanje delovno manj zmožnih ljudi mogoče le v lastni sredini, v matični organizaciji. In te pomembne naloge je OOZS TOZD HTZ v celoti uspešno opravila. Poleg osebnega zadovoljstva, ki ga imajo, pa se na ta način delavci — invalidi, počutijo enakovredne v vseh pogledih: takrat, ko gre za odločanje o rezultatih poslovanja kot tudi takrat, ko gre za delo na družbenopolitičnem področju. AVTOSERVIS JAKOPEC JOŽE KOSOVELOVA 16, T. VELENJE Tel.: 063/855-975 Vsem delovnim ljudem in obiskovalcem našega servisa iskreno čestitam ob dnevu OF — 27. aprilu in prazniku dela — 1. maju. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711 Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za 27. april — praznik OF in 1. maj — praznik dela! \GS AVTOLIČARSTVO -AVTOKLEPARSTVO GLINŠEK STANKO Škale 35 b Telefon: 063/855-163 SERVIS AVTOGUM MILAN HLADIN Ulica Janka Ulriha 22 Pesje Tel.: 063/855-165 Vsem občanom in delovnim ljudem iskreno čestitamo ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju — prazniku dela ter želimo prijetno praznovanje! ji^i ,[|r a.tJ: t.:) I- f, /i sr, .l, . a t ,] It.:' celjski pomladanski sejem PRIDITE, SKUPAJ BOMO IZBRALI! človek in letni oddih, hiša in okolje, avto in vzdrževanje, jugoslovanska trgovinska oprema, borza rabljenih strojev in opreme, drugi obrtni izdelki in storitve bio sejem ZA TVOJE IN MOJE ZDRAVJE zdrava prehrana, čebelarski izdelki, zdravilna zelišča, tradicionalna komplementarna medicina, naravna zdravilišča, kozmetika, literatura,.... ■ , > C;; / .',< "-A, iui: a, .1 • >in-AJ DVO^AN^ nikoli ne bomo doseglk. Edino kar nam na tem področju še preostane je, da skušamo cene dvigovati vsaj toliko, da bomo na stanovanjskem področju uresničevali osnovni program. To je letošnja druga podražitev stanarin in najemnin v občini Velenje. Letos smo cene na tem področju prvič dvignili s I. marcem in to za 35 odstotkov. Takrat je večina slovenskih občin cene povišala za okoli 66 odstotkov, s tem. da so jih uveljavili že mesec prej, v februarju. To je tudi eden od razlogov, da smo po podatkih Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije s stanarinami na repu slovenskih občin. V aprilu so bile stanarine v občini Velenje tako nizke, da so bile v bistvu enake »še znosni« stanarini, ki je kot kriterij opredeljena pri delnem nadomeščanju stanarin. In kot je povedala predstavnica Centra za socialno delo jih je bilo v aprilu po kriterijih od petstotih upravičencev kar 280 takšnih, ki niso mogli uveljavljati, oziroma ne bi mogli uveljavljati te pravice, ker že sedaj plačujejo znosno stanarino. Ponoven izračun za subvencije bodo tako izdelali v maju. Delegati na tej isti seji skupšči- ne pa niso sprejeli predloga, da se vse cene na stanovanjskem in komunalnem področju dvigujejo mesečno v odvisnosti rasti osebnih dohodov. Odstotke, ki bi veljali, bi določil ustrezen občinski upravni organ, s takim načinom dela pa bi, če bi bil sprejet, pričeli s 1. junijem. Z njim bi bili odstotki rasti nižji kot so sedaj, programe, ki so sprejeti, bi laže uresničili, nenazadnje pa bi tudi izvajalskim organizacijam zagotovili boljšo likvidnost. Kot rečeno, ta predlog med delegati ni bil spre-iet- S I. majem pa bodo višje tudi cene na komunalnem področju: oskrba z vodo za 82 odstotkov, odvajanje odplak za 95 odstotkov, odvoz odpadkov 71 odstotkov in ogrevanje 86 odstotkov. Več v naslednji številki. , , (mkp) Ugodili zahtevam zaposlenih na CSŠ Stavka ni bila potrebna Zaposleni na Centru srednjih šol v ponedeljek niso stavkali. Pouk je tekel po ustaljenem redu, ker so odgovorni do četrtka ugodili njihovim zahtevam: osebne dohodke bodo dvignili na višino, ki znaša za najenostavnejše delo 1,1 milijona dinarjev, za ostale delokroge pa bo osebni dohodek izračunan v skladu z dogovorjenimi in obstoječimi razmerji. Stavkovni odbor je tako na sestanku, ki ga je imel pred tednom dni ugotovil, da so s tem izpolnjene osnovne zahteve, ki so bile izrečene in postavljene na spontanem protestnem zboru delavcev Centra srednjih šol 10. aprila. S tem pa problematika osebnih dohodkov srednješolskih učiteljev še ni rešena. Odprtih je še precej vprašanj, kajti denar, ki bo porabljen za dvig osebnih dohodkov bo načel sklad namenjen materialnim potrebam. V četrtek je bil med delavci Centra srednjih šol tudi predstavnik republiškega sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, ki je obenem koordinator republiškega^ stavkovnega odbora. Ta bdbor, je bilo rečeno, je končno odločitev prestavil ha I. september. Sicer pa je vrednotenje dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju po besedah Andreja Kuz-mana s"Cei1tra, odraz cene znanja v družbi. »Tisti hip, ko bo imelo znanje večjo ceno, bomo vsi tisti, ki se tako ali drugače ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem bolj spoštovani, bolje nagrajevani in bolj cenjeni,« je rekel. (mkp) Ostri protesti V nenehnem prizadevanju za lepši jutri, v mrzličnem pehanju za boljši napredek za vsako ceno, smo pozabili, da smo le ljudje — ljudje iz narave in del nje. Čeprav je narava že mnogokje ali skoraj povsod dokazala svojo vrednost, nas opomnila, da njena cena presega naše zmogljivosti, da je močnejša od nas, še naprej kruto posegamo vanjo, jo spreminjamo in rušimo njeno ravnovesje. Okolje v naši Zgornje Savinjski dolini je že preobremenjeno s strupenimi snovmi in dodatne nesnage ne prenese več, saj gozdovi rapidno umirajo, zdravstveno stanje ljudi se slabša. Zato je naše društvo za varstvo okolja Zg. Savinjska dolina na svojem občnem zboru dne, 9. aprila 1989 sprejelo resolucijo, s katero odločno protestiramo proti vsakršnim umazanim posegom v prostor, proti nadaljnjemu onesinaževanju zraka s strupeni- mi plini, proti ogrožanju ljudi s takim ravnanjem in odločno zah-tevamb, da: 1.) Termoelektrarna Šoštanj izvede svoje sanacijske programe in do leta 1992 zmanjša onesnaževanje okolja z žveplovim dioksidom za 90 odstotkov glede na leto 1980 ali pa za toliko zmanjša svojo proizvodnjo. 2.) Območna vodna skupnost Savinja Sotla naj takoj preneha z raziskovalno študijo glede zajezitve LUČNICE in poišče za rešitev pitne vode Celja in njenega širšega zaledja ekološko sprejemljivejše rešitve in ne zajezitve in poplavitve področij, ampak rešitve, ki ne bi z gospodarskega, kulturnega in psihološkega vidika ogrožale razvoja tega področja in celotnega zgornjega dela doline. 3.) Da se vse jeseni objavljene lokacije za gradnjo odlagališč jedrskih odpadkov v dolini črtajo, da se občine, ki se s predlogi lokacij niso strinjale, ki so svoj odklonilni odnos pokazale s protesti, zborovanji, črtajo iz seznama. 4.) Da se visokogorski pašniki ne gnojijo z umetnimi gnojili, ker s tem ogrožajo planinsko floro, fauno in vire pitne vode, ampak se za to poiščejo drugačne rešitve. 5.) Kot člani Zveze za varstvo okolja (ZVOS) se bomo skupaj z ZVOS borili za dosego pravičnih ciljev. PREDSEDNIK DVO ZDENKA 1 KOVIC Novo priznanje strokovnjakom Gorenja Nagrada Sklada Borisa Kidriča Med prejemniki letošnjih nagrad sklada Borisa Kidriča za izume in izboljšave, ki so jih podelili v Ljubljani 11. aprila, je bila tudi skupina strokovnjakov Gorenja iz Titovega Velenja, ki je prejela to družbeno priznanje za sistem za avtomatizacijo proizvodnih procesov, za serijo procesnih krmilnikov KLAS in KUP. Skupino sestavljajo inž. Milan Jeram, Franc Podbevšek, Iztok Medved, dipl. inž. Vlado Jeram, dipl. inž. Stane Baš, dipl. inž. Stane Plaskan in dipl. inž. Marko Agrež. To je v zadnjih nekaj letih že druga nagrada Sklada Borisa Kidriča, ki je bila dodeljena strokovnjakom Gorenja. V obrazložitvi nagrade med drugim piše, da sistemi za avtomatizacijo proizvodnih procesov omogočajo zaradi velikosti in modularnosti veliko fleksibilnost. Sistemi so plod domačega razvoja z 1 porabljenimi domači- Gorenje bo preraslo v sodobno mednarodno korporacijo Povezovanje z Evropo in svetom Geslo letošnjega posvetovanja zunanjetrgovinskih delavcev Gorenja., ki je bilo prejšnji teden v Topoilšici in ki se ga je med dragimi uideležila tudi Cvetka Selšek, predsednica Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, je bilo »KVALITETA IN POSLOVNOST — POGOJ ZA VSTOP V EVROPO 92«. Najodgovornejši poslovodni in zunanjetrgovinski delavci tega poslovnega zadnji čas spremljajo procese povezovanja in združevanja proizvajalcev končnih izdelkov in sestavnih delov (komponent) še nakupi trgovske mreže, saj si želijo veliki proizvajalci tudi na ta način še bolj utrditi položaj na posameznem trgu. Pred Gorenjem so torej veliki izzivi in zahtevne naloge. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da v Go- H f i sistema so si prizadevali, da bi na tem že tradicionalnem posvetovanju, letošnje je bilo že peto zapored, začrtali smeri za usposobitev Gorenja za izzive 92, za kar največje približanje konkurenci, tudi po rezultatih poslovanja, in za kar najhitrejše oblikovanje Gorenja kot sodobne mednarodne korpora-cije. Uvodničarji na posvetovanju so nekajkrat poudarili, da poteka letošnje posvetovanje zunanjetrgovinskih delavcev Gorenja v trenutku velikih strukturnih sprememb večine evropskih industrij, sorodnih Gorenju, ki si prizadevajo, da bi tudi na ta način postale na trgu še konkurenčnej-še. To si prizadevajo, med drugim, doseči tudi z znižanjem stroškov na enoto proizvoda in povečanjem uporabne vrednosti izdelkov z nadaljnjim povečevanjem kakovosti, povečano zaščito okolja in zmanjšano porabo energ,ije. Omeniti pa velja, da renju vselej naglašajo, da je vključevanje v mednarodno delitev dela eden najpomembnejših dejavnikov razvoja tega poslovnega sistema. Vse večji izvoz Gorenja zadnja leta samo še potrjuje takšno poslovno in razvojno naravnanost. Tako je mogoče ugotavljati, da se torej Gorenje uspešno vključuje v mednarodno trženje in sooča s tujo konkurenco, pri čemer ne gre prezreti velikih naporov za nenehno rast kakovosti in poslovnosti. Tako se iz leta v leto veča Gorenjev delež v skupnem slovenskem izvozu na tuje trge s konvertibilno valuto. Leta 1988, na primer, je Gorenje prodalo na tuje za blizu 255 milijonov dolarjev izdelkov, izvozni cilj leta 1989 pa je izvoz v vrednosti 300 milijonov dolarjev, ki pa ga spremljajo prizadevanja, da bi na tuje prodali, če je le mogoče, še več izdelkov in storitev. Trimesečni izvozni dosežki, ko je Gorenje povečalo prodajo na tuje, v primerjavi z obdobjem janu- ar—marec 1988, za okrog 15%, zagotavljajo, da bodo resda z izjemnimi napori prav vseh delavcev, uresničljive tudi letošnje zahtevne izvozne naloge. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da ustvarijo tri Gorenjeve delovne organizacije — Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje, Gorenje Bira Bihač in Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje — skoraj tri četrtine izvoza tega poslovnega sistema. Lani, posebej pa tudi letos, pa se vse bolj uveljavljajo na tehnološko najbolj zahtevnih evropskih trgih, tudi druge tovarne tega poslovnega sistema. Tako uresničujejo eno od strateških razvojnih nalog, da se Gorenje usposobi, da bo v povprečju najmanj polovico prihodka ustvarilo z izvozom. Pri povečevanju prodaje na tuje sta letos uspešni, med drugimi, tudi delovni organizaciji Gorenje Glin, Lesna industrija Nazarje in Gorenje Elektronika Široka potrošnja Titovo Velenje. Da bi utrdili položaj in povečali tržne deleže na že tradicionalnih Gorenjevih trgih, istočasno pa osvojili tudi nove, so najodgovornejši poslovodni in zunanjetrgovinski delavci Gorenja na posvetovanju v Topolšici podrobno ocenili stanje na posameznih trgih in skušali kar najbolj podrobno opredeliti naloge tako Gorenjevih tovarn kot njegovih poslovodnih enot na tujem. Razgibana naložbena dejavnost zadnja tri leta pa je podpora Gorenje Procesna oprema Zlata medalja za puško Prejšnji teden je bil v Kranju že tradicionalni 28. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva, na katerem je sodelovala tudi delovna organizacija Gorenje Procesna oprema. Gorenje Procesna oprema je na kranjskem Mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva prvič sodelovala lani, in sicer po tem, ko se ji je pridružil obrat Puškama Kranj. Na le- tošnjem sejmu je Gorenje Procesna oprema predstavila dve novosti iz proizvodnega programa kranjske Puškarne. Za lovsko puško z bločnim zaklepom ji je strokovna komisija dodelila najvišje priznanje — zlato medaljo. Precejšnje zanimanje obiskovalcev pa je vzbujal tudi kovček za prenos lovskega orožja. (vš) mi in tujimi komponentami. Procesni računalnik KUP 1000 je sistem, piše nadalje v obrazložitvi, namenjen obdelavi analitičnih informacij, procesni računalnik KLAS pa je namenjen za obdelavo digitalnih in analognih vhodnih signalov. Gorenje Procesna oprema ponuja zdaj, kot je povedal dr. Stanko Blatnik, uporabnikom celo paleto sistemov za krmiljenje zahtevnih tehnoloških sistemov. Sisteme iz družin KLAS in KUP je ta Gorenjeva delovna organizacija doslej že uporabila pri avtomatizaciji Drobilnice in klasir-nice Rudnika lignita Velenje v Pesju, v Železarni Jesenice, v silosih Luke Koper, z njimi pa se je uveljavila tudi že v Sovjetski zvezi, saj jih je namestila v tovarni televizorjev v Kišenjevu in pekarni Zvezdnoj v Moskvi. Pomembno je, da je postal sistem avtomatizacije silosov Luke Koper referenčni objekt za kupce v državah Vzhodne Evrope. (vš) Komunist je socialist, ki se mu zelo mudi. G. W. Gough de. Naj se gornji list ne smeje spodnjemu, ki prvi odpa- Malajski pregovor Naučiti se moramo živeti skupaj kot bratje, ali pa se bomo kot norci pogubili. ... „. M. L. King prizadevanjem za še večjo prisotnost Gorenja na posameznih tujih trgih, zlasti pa še za spremembo strukture izvoza in tudi povečanje njegove dohodkovne učinkovitosti. Za vlaganja bodo, na primer, letos porabili več kot 25 milijonov dolarjev, denar pa ne namenjajo zgolj za nakup novih tehnologij, pač pa tudi v vse večji meri za izobraževanje in usposabljanje delavcev. Gorenje se mora, kot so nenehno poudarjali na posvetovanju v Topolšici, še bolj odpreti v svet. Zato pa je potrebna njegova temeljita prenova, pravzaprav preobrazba. Zato tudi ni slučaj, da so na posvetovanju v Topolšici govorili o izhodiščih za internacionalizacijo Gorenja, se pravi za oblikovanje takšnega novega Gorenja, ki se bo lahko približalo konkurenci tako po načinu poslovanja kot po rezultatih poslovanja. Skratka cilj je, kot smo zapisali v naslovu, preoblikovati Gorenje v sodobno mednarodno korporacijo. Predsednica Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Cvetka Selšek pa je, med drugim, opozorila, da moramo storiti vse, da se v prizadevanjih za povezovanje v Evropo najprej institucionalno vključimo v EF-TO, kar je pogoj za vključitev v številne projekte. Institucionalna vključitev v EFTO pa istočasno tudi pomeni, da moramo zagotoviti recipročne pogoje tudi drugim državam, članicam EFTE. A. N. Precejšnje naložbe Lani smo zabeležili v občini Velenje dokaj živahno naložbeno dejavnost, ki smo jo prenesli tudi v letošnje leto. V januarju smo namenili za vlaganja v osnovna sredstva 17,6 milijard dinarjev, v februarju pa celo 23,3 milijardi dinarjev. Če primerjamo februarska vlaganja, so bila ta letos višja kar za 609 odstotkov, vlaga- nja v obeh mesecih pa so po-rastla za 457 odstotkov. Gospodarske naložbe beležijo 546 odstotno, negospodarske pa 157 odstotno rast. Razveseljiv je podatek, da so organizacije združenega dela zagotovile večino potrebnega denarja za naložbe z lastnimi viri, kar 99,4 odstotka. (mz) Delavec — največji kapital Gorenja Podeljena priznanja za zvestobo Pred praznikom dela je bila v Gorenju že tradicionalna slovesnost, na kateri so podelili priznanja in nagrade za delovne jubileje. 685 delavcem Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja in Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje, ki so v drugi polovici lanskega leta dopolnili 10, 20 oziroma 30 let dela, so izročili jubilejna priznanja in nagrade. Zapisati velja, da je bilo tokrat med prejemniki priznanj tudi 12 delavcev, ki so Gorenju zvesti že 30 let. Jubilantom je čestital Martin Marolt, direktor Gorenja Notranja oprema z željo, da bi še naprej skupaj uspešno delali, gojili zvestobo in pripadnost Gorenju ter se zavzemali za njegov napredek, saj predstavlja delavcem Gorenje smisel in vir življenske eksistence. »Rad bi poudaril«, je zatrdil Martin Marolt,« da takšnega delavca, kot ga ima Gorenje, ni mogoče najti drugod in da brez njega takšnega Gorenja, kot je zdaj, ne bi bilo.« Ob takšnem delavcu se Gorenju ni treba bati za prihodnost. Nasploh pa je delavec največji kapital, ki ga Gorenje ima. Priložnostno slovesnost na čast Gorenjevim jubilantom dela so popestrili ludi s krajšim Kulturnim programom. (VŠ) Gorenje Mali gospodinjski aparati Boljši delovni pogoji Prejšnji četrtek, 20. aprila, so se zbrali v Slovenskih Konjicah dobitniki letošnjih priznanj za varovanje okolja iz SR Slovenije — prejemniki najvišjih zveznih priznanj za dosežke pri varstvu dela. Zbranim je spregovoril predsednik Republiškega sveta ZS Slovenije Miha Ravnik in opozoril, da je skrb za varstvo pri delu v naši družbi vse bolj prisotna, posebej še v kolektivih, ki si prizadevajo za celovit razvoj tovarn. Med prejemniki priznanj »Zlato sonce« za dosežke pri spodbujanju varstva pri delu in humanizacijo dela je bila letos, kot smo že poročali, tudi delovna organizacija Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje. V obrazložitvi priznanja — medalje »Zlato sonce« — piše, da namenjajo v tej Gorenjevi tovarni, ki je računalniško vodena, poseben poudarek skrbi za delavca, saj se zavedajo, da bo ustvarjal le, če bo živel dobro, zdravo in varno. V tej Gorenjevi tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah načrtno urejajo integrirana delovna mesta, ki razbremenjujejo delavke psihofizičnih obremenitev, saj so nova delovna mesta tehnološko — ergonomsko dobro urejena. Tudi delovno okolje je, kot kažejo meritve, čisto. Lani so v tovarni zaposleni začeli dobivati tako imenovani stoječi zajtrk, uredili so obratno ambulanto, strokovnjake medicine dela pa so vključili v proces ureditve delovnih mest. Posledica vseh prizadevanj za izboljšanje delovnih pogojev in delovnega okolja je tudi občutno zmanjšanje bolniškega staleža, saj seje v letu dni zmanjšal od 9 na manj kot 4 odstotke. Prizadevanja za humano in varno delo pa se odražajo tudi na ekonomski uspešnosti poslovanja. (ek) VA.S AVTOMOBILI ZAunm YUGO / Rudarsko elektroenergetski kombinat K C/fw ti: Franc Leskošek Luka Titovo Velenje rlv Rudnik lignita Velenje les Termoelektrarne Šoštanj eso Elektrostrojna oprema sipak Sistemi pakiranja SPLOŠNO KLEPARSTVO ŠTANGLER JOŽE Obrtna cona Paka 63320 Titovo Velenje Tel.: 063/853-917 Obiščite nas v novih poslovnih prostorih v OBRTNI CONI PAKA! Prepričali se boste o hitri in kvalitetni izdelavi kleparskih izdelkov, Cenjenim strankam in delovnim ljudem želim prijetno praznovanje praznika O F —27. aprila in praznika dela — 1. maja. ^n^siHil I VLADIMIR KOTNIK I I I I Ulica talcev 21, Titovo Velenje Tel.: 063/856-918 |NODIPSYSTEM IDOIMIIMI EXPRES KEMIČNO ČIŠČENJE TEKSTILA, USNJENIH IZDELKOV IN PREPROG mira hudovernik. ing. ei. Vabimo vas, da nas obiščete in izberete: tesarstvo 63320 movo velenje — lesene konstrukcije cesta talcev 7 — lesene palete in tel. 063 / 856-725 — manjše brunarice. Vsem poslovnim strankam in občanom čestitamo ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju — prazniku dela. Vsem cenjenim strankam in občanom M čestitamo ob dnevu OF | — 27. aprilu in prazniku ^ctefa — 1. maju. mTnTirrm Vsem obiskovalcem kinopredstav v občini Velenje in vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu in 1. maju! Raziskovalno delo in mladostna zagnanost, znanje šn izkušnja - z roko v roki za vaš in naš lepši jutri! nps Avtoprevozništvo in servisi tisk Tiskarna 9 Vsem občanom čestitamo za praznik OF in praznik deta f Modna konfekcija Elkroj Z novim partnerjem bodo osvojili svet Za praznik dela čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom, jim želimo veliko delovnih uspehov, sreče in osebnega zadovoljstva! Modro gospodarjenje, visoka kakovost izdelkov, vse večji izvoz na konvertibilna in druga tržišča, širjenje proizvodne in prodajne mreže doma, donosnost, učinkovitost... Vse to in še marsikaj so stalnice v poslovanju Modne konfekcije Elkroj. Nenavadno zanje — premalo so naredili Četrti mesec je za nami, torej lahko utemeljeno ocenjujejo uresničevanje letošnjih načrtov. Njihov osnovni načrt je bil, da količinsko povečajo proizvodnjo za 30 odstotkov, za prav toliko pa tudi izvoz. V tem bodo zagotovo uspeli, kar potrjujejo dosežki v dosedanjem obdobju letošnjega leta. Nekje pa so se vendarle ušteli. Pri načrtovanju prodaje na domačem tržišču namreč. Ocenili so, da bodo letos doma prodali manj kot so lani. Bili so preveliki pesimisti, kar ni njihov običaj. Zlasti to velja za trgovce, ki so lani za letos naročevali zelo previdno. Skratka — naročili so premalo, zato so tudi v proizvodnji naredili premalo. To je razlog za njihove napore, na pod-lajgi katerih bodo v prvem polletju za domači trg naredili 50.000 izdelkov več kot so načrtovali, v jesenski sezoni pa bodo načrte presegli kar za 100.000 izdelkov. Temelj sodelovanja — obojestranska korist iSedanji hudi zapleti v širšem jugoslovanskem prostoru na njihove načrte in poslovanje niso bistveno vplivali. Res je, da se je trg v drugih republikah precej skrčil, razen ene in edine odpovedi naročila pa večjih motenj ni bilo. Sodelovanje teče normalno naprej, pri čemer pa je vendarle treba poudariti, da Elkrojevo sodelovanje s partnerji v drugih republikah temelji na obojestranski koristi. Elkroj je namreč na tem področju predvsem proizvajalec, več izdela kot proda. Če bi bili samo prodajalci, bi bilo sodelovanje seveda veliko lažje prekiniti, to seveda velja za drugo stran. Z novim partnerjem v širni svet Odnose s tujimi partnerji pridno razvijajo, frciiAB Elkroj kar potrjuje že podatek, da bodo letos izvozili za okrog 30 odstotkov več izdelkov, kot lansko leto. Ta podatek veliko pove, še več pa je vredno dejstvo, da pridobivajo vedno nove partnerje in s tem povečujejo izvoz. Največ izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo, nekaj malega pa tudi v Nemško demokratično republiko, ČSSR in Sovjetsko zvezo. To velja za Evropo, sicer pa prodirajo tudi na ameriško in ostala zahtevna tržišča. Najbolj veseli so v tem trenutku bližnjega podpisa zelo pomembne pogodbe z novim nemškim partnerjem. Imena zaenkrat še ne nameravajo izdati, čeprav je več ali manj znano, gre pa za evropsko in svetovno uveljavljeno firmo, ki je v tem trenutku nekaj več kot dvakrat večja od El-kroja. Pogodba Elkroju zagotavlja, da se bo kmalu v proizvodnji in prodaji z njo najmanj izenačil. V tej pogodbi so pomembne tri stvari: — Prva je odkup licence, kar pomeni, da bodo lahko svoje izdelke z znamko »skrivnostnega« partnerja prodajali doma in po vsem svetu. — Druga je tehnološka pomoč, saj ne kaže zanemariti podatka, da nemški partner s skoraj enako tehnologijo izdela hlače v devetih minutah, v Elkrojevi šivalnici pa trenutno potrebujejo 37 minut. — Tretja stvar je še bolj pomembna. Samo v Elkroju si je niti niso upali predlagati, pobudo zanjo pa je dal nemški partner. To velja za nameravano ustanovitev mešanega podjetja, v katerem želi partner sodelovati z 51 odstotki. Namen in smoter tega novega podjetja je vnovčiti neizkoriščene proizvodne možnosti v Jugoslaviji, cilj pa proizvodnja in prodaja za številne države v svetu, ki konfekcijo uvažajo. Za Modno konfekcijo Elkroj je to velika stvar. Najprej pomeni zares velik razvoj Elkroja v naslednjih letih, izjemno osvežitev proizvodnega programa, širšo kolekcijo izdelkov za prosti čas, skratka — Elkroj bo v razmeroma kratkem času kako bodo vse to zmogli. Prvo kar je, poudarjajo, da imajo kljub vsem do: sežkom pri kakovostnih pokazateljih poslovanja, še velike notranje rezerve. Po podatkih splošnega združenja tekstilne industrije so med slovenskimi konfekcionarji na tretjem mestu, seveda ne po velikosti, temveč po rezultatih. Ob tem jih dobesedno čudi in zanima, kako velike notranje rezerve imajo mnoga veliko manj učinkovita podjetja širom po Jugoslaviji, če jih imajo že sami. Pa so v vrhu slovenske tekstilne industrije. Ena izmed neizkoriščenih možnosti je vsekakor dejstvo, da v mozirskem delu podjetja pretežno delajo samo v eni izmeni. Razumljivo se ob tem pojavlja vprašanje delovne sile, ki pa po drugi strani pomeni novo še neizkoriščeno možnost. Upoštevajo namreč dejstvo, da je v velenjski občini blizu 600 nezaposlenih, v celjski pa kar okrog 2.000. To ni račun brez krčmarja, saj je zanimanje za delo v Elkroju potrjeno že s podatkom, da se je prvega razgovora od 73 vabljenih iz velenjske občine udeležilo 56. Vsaj dva avto- še zlasti ne, če upoštevamo, da ob tem računajo tudi na priliv osnovnošolcev, ki šolanja ne bodo nadaljevali. Avtobusi z velenjskega področja bodo tako pričeli voziti že s 1. avgustom. mo, da je za gospodarjenje Modne konfekcije Elkroj bistvena samo ena in najpomembnejša stvar — stalna in iz dneva v dan višja kakovost. Pisana z velikimi črkami. busa mladih delavk in delavcev, ki bi se vozili na delo v Nazarje, torej ne bi smelo biti problem, Osnova vsega je kakovost Povedati moramo, da prevozi iz velenjskega in celjskega področja niso povezani z novimi posli na podlagi pogodbe z nemškim partnerjem. Ob tem velja dejstvo, da si je Elkroj v Zvezni republiki že ustvaril takšno ime in ugled, da celotno proizvodnjo iz Nazarij, Šoštanja in Luč brez vseh težav izvozijo. Kupci dobro vedo za kakovost izdelkov zato jo tudi znajo ceniti in primerno plačati. Vedeti namreč mora- postal zelo zanimiva firma, tako glede kakovosti izdelkov, kot glede raznolikosti ponudbe. Velike notranje možnosti Samo po sebi se seveda postavlja vprašanje, Življenjske stiske Ivana Količa »Kako nepravičen je svet, kako krivičen« j^a obisku pri Reharjevih v Podgori »Delo, skromnost, iznajdljivost... pa I Li Ob srečanju s prijatelji, znanci, sorodniki skorajda ne moremo brez vprašanja: kako si? Odgovori so si bolj ali manj enaki: še kar, kolikortoliko gre, nato pa tarnanje o draginji, »ponorelih« cenah in ob koncu upanje, da bo že nekako. Čeprav smo Reharjevima, Franji in Francu, iz Podgore pri Šmartnem ob Paki ob našem obisku med drugim zastavili tudi prej omenjeno običajno vprašanje, je bil odgovor nekoliko drugačen: »Kljub temu, da je pri hiši pet otrok in le eden dohodek, smo zadovoljni. Vsak dan doživiva kaj novega, se od srca nasmejeva vragolijam in iznajdljivosti najinih hčera. Skrbi pa kot skrbi: z malimi majhne, z velikimi,...« Zadovoljstvo, ki sta ga omenila na začetku naša sogovornika, so potrdili tudi nasmejani obrazi Tee, ki obiskuje drugi razred osnovne šole v Šmartnem ob Paki, Anite, Nuške, Jasne in dveletne Tine. Reharjevi se po ustvarjeni življenjski ravni uvrščajo med poprečne slovenske družine, po dohodku pa na rep lestvice. Zaposlen je namreč le oče Franci, in sicer kot prometno transportni tehnik na železniški postaji v Pesju. Mama Franja gospodinji. Hiši sta zgradila ta- selic in podobnih zabav, niti ne pogreša, »saj je bilo življenje pred družino resnično nadvse pe stro«. Očetov konjiček kaj drugega kot delo, najprej v službi, nato doma. Na dopustu na morju sta bila doslej z družino dvakrat, na veselici sta se v desetih letih pozabavala le enkrat, pa še to povsem po naključju. Kljub vsemu Reharjevi ne ždijo le doma. Znajo se po svoje poveseliti in si popestriti življenje. Večkrat gredo na izlete, obiskujejo predstave, predvsem za otroke, . . . »Skromno bo treba živeti tudi v prihodnje, sploh, ko bodo začele hoditi v šolo ena za drugo. Toda, naše želje so takšne kot večine ljudi: miru in zdravja. Morda bo nova vlada le kaj >uredila<. Če drugega ne vsaj to, da bodo politiko vodili politiki, gospodarstvo pa gospodarstveniki,« sta sklenila pogovor Franja in Franci Rehar. (T. P 1 Že ob prvem malo večjem ' kopičenju težav se človek nehote vpraša: kaj je življenje? Je to mar le delo, pehanje za dobrinami, skrb, jeza, blišč, beda, potovanja, ljubezen ... Pravzaprav je življenje skupek vsega tega. Zato je tudi zgodb toliko kot je ljudi. Ivanova zgodba je nekaj posebnega, torej ne povsem vsakdanjega. Takoj po končanem služenju vojaškega roka gaje pot zanesla iz Ogulina v Slovenijo za debelejšim kosom kruha. Mislil je da bo tako, pa se je uštel. Zaposlil seje pri Gradisu v Ljubljani, nato pri isti delovni organizaciji v Celju kot NK delavec. Kasneje je opravil izpit za železo-krivca. Delal ne delal, garal — je na gradbiščih širom po domovini, precej tudi v Titovem Velenju in Šoštanju. Živel je, kot pač gradbeni delavci živijo, zadovoljivo. Vse do odhoda skupine Gradisovih delavcev v Nemčijo. Kaj in kako je bilo tam, je dovolj nazorno ponazoril z besedami: »Delali smo v vsakih vremenskih razmerah. Nihče nas ni vprašal, če dežuje, če smo mokri, utrujeni... Tako od jutra do večera, približno pet let. Po prihodu v domovino pa je precej bolehen ostal brez dela, vendar ne po lastni krivdi. Kot pravi, so mislili, da so v tujini delali »pod firmo« Gradiš. Delali pa so kot privatna skupina. In začelo se je. Po približno 20 letih delovne dobe, bolan in ne več tako mlad, nove zaposlitve ni dobil. Da bi zaslužil kakšen dinar in tako lažje preživel, je opravljal razna priložnostna dela, pomagal kmetom. Čeprav je življenje pred njega postavilo že do takrat marsikatero preizkušnjo, jim je bil Ivan kos. Ker je človek, ki je dajal in še sedaj daje delu v življenju pomembno vlogo in mesto. Vedno je bil najbolj zadovoljen, če ga je imel veliko. Ob tem ni pomislil na osnovne pogoje, ki naj bi jih delavec imel, kolikortoliko urejene stanovanjske razmere, hrano. Deset let sedaj živi v Šmartnem ob Paki in krajani ga poznajo kot poštenega in pridnega človeka. Morda bi se tako bolj ali manj trpko preživljal še danes, če ga pred šestimi leti ne bi zadela kap, ki mu je delno ohromila desno stran telesa. Roke in noge niso »šle« več tako kot bi morale in znašel se je pred še večjimi in težje rešljivimi ovirami. Težjih priložnostnih del, kljub dobri volji, ni mogel več opravljati. Ostal je brez vsega. Podpore, kot pravi družbenodenarni pomoči, ni imel. Zanjo ni hotel zaprositi. Nikomur ni želel biti v breme, niti izkoriščati družbe, dokler je lahko vsaj malo delal. Vedel je le, da brez slednjega ne gre, uveljavitev za pravic iz dela pa je bil v pravem času premalo iznajdljiv in nespreten. Ker zaradi zmanjšanih delovnih sposobnosti ni mogel »zaslužiti« dovolj denarja za resnično skromne potrebe, se je izselil iz sobice v »baroniji« nazaj tja, kjer je bival najdlje na naslov Šmartno ob Paki 132. Tokrat na nedokončano podstrešje. Tu je še danes. Ves betežen, noge in roke ga še komaj »ubogajo«, saj ga je lani še drugič zadela kap. Njegov bivalni prostor je vse prej kot to: navana, ker ni bila oddana v določenem roku. »Potolažili« so jih s tem, da jo bodo upoštevali letos, če se bo Ivan odzval razpisom natečaja. Pa se bo? »Ne,« je bil odločen. »Ker ne verjamem, da bi dobil. Kar tu bom ostal, kjer sem. V Šmartnem je doma veliko »fejst« ljudi, ki mi pomagajo, gredo mi na roko kolikor mi pač lahko. Vedo, da se nisem nikoli branil dela.« Soba v baroniji ostaja še danes prazna. Ni bogvekaj. Okna in vrata pa vendarle ima. Za Ivana, vajenega celo življenje skromnosti, več kot pravo bogastvo. Če se Ivan nikoli ne vpraša, kaj in kako, se vendarle mi in tisti, ki mu pomagajo reševati življenjsko stisko: zakaj je zakon tako tog? Zakaj morajo nekateri živeti precej slabše kot živali? Nismo za reševanje takšnih ali drugačnih vprašanj mimo »vrste«. Toda, dobro vemo, da tam, kjer sta volja in pripravljenost, se da izpustiti kakšen paragraf. Takrat, ko nam to ne ustreza, se pač ne znamo tako trdno okleniti določil zakona. K temu dodajamo le to: še sreča, da sta bili predlanska in lanska zima tako mili, če ne bi ... Ivan v tem trenutku razmišlja o povsem drugih stvareh. Kjer so leta, ki jih je »preživel« na delu v Nemčiji in na žagi v domačem kraju? Nikjer jih ni. »To ni res, ne more biti. Kam so šla? Nujno potrebna so mi za uveljavitev pravic iz invalidsko pokojninskega zavarovanja. Pa jih ni in ni. Da mora človek na stara leta iskati in si tako prizadevati za pravice? Ne za druge, za tiste, ki mu gredo. Kako nepravičen je svet, kako krivičen. Ne gre mi v glavo.« Že res, da si ne moremo privoščiti kot nekateri, da se moramo marsičemu odreči, gre pa vendarle. V bližini živijo starši, v Rečici pa dober stric. Tu pa tam se je treba tudi znajti.« Nobenega tarnanja o rasto- čih cenah, nemogočih razmerah, pač pa ugotovitev, če ima človek vsaj »malo« rad delo, se da preživeti. Varčevanje tam, kjer je le mogoče, pa je eden od ključev za lažje premagovanje vsakdanjih tegob. Peka kruha enkrat na teden, tri njive, vrt, okolica hiše in seveda hčere gospodinji Franji več kot zapolnijo delovni dan. Včasih odlična rokometašica še največkrat spremlja športna dogajanja preko televizije. Ve- soba, do nedavnega brez oken in vrat, ki še danes niso zasteklena. V njej stoji le omara, na tleh pa pograd, brez mize, peči ... V takšnih razmerah preživlja Ivan jesen svojega življenja. Beseda beda je preskromen izraz za to. Bolj kot on sam so se njegovih nemogočih razmer zavedali nekateri v krajevni skupnosti, pa patronažna sestra, tamkajšnji zdravnik. Zavzeli so se zanj in od decembra lani prejema Ivan družbenodenarno pomoč v funkcionalni obliki- topel obrok hrane v bližnjem bifeju. Uredili so mu med drugim domsko varstvo. Zanj se ni mogel odločiti, saj urbano nasleje zanj ni. Napisali so v njegovem imenu prošnjo s priporočili na samoupravno stanovanjsko skupnost za solidarnostno stanovanje, za sobo v »baroniji«. Iz vseh teh prizadevanj ni bilo nič. Vloga ni bila obrav- Včasih je resnično nekatere stvari v tem našem življenju težko razumeti in dojeti. Ivan že nekaj časa upa, in kot kaže bo še. da se bodo zadeve uredile, in da bo na njegovo življenjsko pot po-sijal tudi kakšen sončni žarek. (T. P., V Ivanovi 3 x 2 nt veliki sobi ni elektrike, ne vode, stene pa povsem »gole« Ivan Količ gre« krat, ko so bili za gradnjo ugodnejši pogoji, in ko sta hodila na delo oba. Večino del, tudi zidarskih, sta opravila kar sama. Kako se prebijajo skozi vsakdanje, takšne in drugačne, življenjske ovire, bi se vprašal marsikdo. Tudi mi smo ju. Takole sta povedala: »Ozimnico pridelamo doma, od krompirja, sadja, zelenjave do mesa. Kupujemo le najnujnejše. Skromni Pri hiši je »doma« tudi zadovoljstvo smo tako pri hrani kot obleki. Kabelsko razdelilni sistem v KS Desni breg Postaje RK v krajevnih skupnostih Še vedno se lahko prijavite Pomoč V stiski in plačate prvi del! V krajevni skupnosti Desni breg v Titovem Velenju so takoj po izteku okrogle mize, za katero so se pogovarjali v začetku letošnjega leta o željah in težavah krajanov, pristopili k akciji izgradnje kabelsko — razdelilnega sistema. Gradbeni odbor za izgradnjo vodi v tej krajevni skupnosti Jože Doberšek, ki nam je povedal, da so v akciji, ki so jo izvedli med krajani, zaenkrat uspeli zainteresirati 405 gospodinjstev. V tem podatku so všteti tisti, ki so prvi del projekta, primarni vod, že tudi poravnali. Ta prvi obrok je za tiste, -ki so se hitro odločili veljal nekaj več kot 370 tisoč dinarjev. Pokazalo se je, da tisti, ki hitro da dvakrat da, kajti danes ob tej inflaciji cena znaša za to isto stvar že preko 590 tisočakov. »Na pobudo soseske I, to je tiste med Kidričevo, Stanetovo in ob Aškerčevi do šole Miha Pin-tar-Toledo, smo se odločili tudi za plačilo drugega obroka, ki znaša 200 tisočakov, za ta denar pa bomo takoj nakupili potreben material, da bomo hitejši od inflacije,« je povedal predsednik odbora Jože Doberšek. Z gradnjo bodo v krajevni skupnosti Desni breg začeli oziroma so že v tej prvi soseski, nadaljevali pa etapno — upoštevali bodo pri tem >zgoščenost< zanimanja krajanov. Krajani Desnega brega se lahko za sistem še vedno odločijo. Čim prej bodo to naredili cenejše bo. Da je to pametno, dokazuje že cena. Tisti, ki so razmišljali do danes, bodo morali že plačati za primarni vod, kot smo že zapisali, preko 590 tisočakov, tisti, ki bodo čakali še dlje, pa jih bo veljalo še več. Več kot jih bo, prej bo ta sistem vpeljan in tudi lažje bo delal gradbeni odbor. Še vedno se lahko prijavite prijave sprejemajo tudi v prostorih krajevne skupnosti na Kersnikovi 1, obrnete se lahko neposredno na gradbeni odbor ali pa na predsednika tega odbora. t mkp) Z zaostrovanjem gospodarskih in socialnih razmer je. tudi v Sloveniji vedno več takih občanov, ki različnim življenjskim stiskam sami ne morejo biti kos. Del teh težav lahko rešuje Rdeči križ z raznimi oblikami pomoči in intervencijami. Večino preostalih vprašanj pa sodi k dejavnosti poklicnih ustanov s področja zdravstva, socialnega skrbstva, varstva,... S ciljem, da bi še bolj približali človekoljubno organizacijo občanom v težavah, mu poskušali pomagati po svojih močeh ali ga napotili na pravi naslov so se pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje odločili za ustanovitev postaj Rdečega križa. Za načrtovano novo dejavnost so na skupščini te človekoljubne organizacije glasovali tudi delegati. Postaja Rdečega križa naj bi bila redna oblika dela človekoljubne organizacije na terenu. S svojo dejavnostjo na področju zdravstva, socialnega varstva in poizvedovanja bo predstavljala sestavni del pomoči ob raznih naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah in v vojni. Postaja Rdečega križa prav gotovo ne bo mogla, niti smela pri reševanju življenjskih stisk krajanov nadomestiti poklicnih ali drugih ustanov (sise s področja socialnega varstva, zdravstva, družbenih organizacij, društev), ampak naj bi v'sodelovanju z njimi preko konkretnih primerov opravljala naloge s svojega delovnega področja. Zato bi morale skupaj s postajami stopiti v stik še socialno-zdravstvene komisije v krajevnih skupnostih. Seznam nalog, ki naj bi jih opravljale postaje Rdečega križa, je dokaj obsežen in zahteven. Poleg oblačil in drugih predmetov, ki jih potrebujejo socialno šibki posamezniki ali družine, naj bi pomagale občanom, ki so v duševni stiski z napotilom na ustrezno ustanovo ali se povezala z dežurno službo. V njen delokrog bo sodilo tudi izvajanje sosedske in drugih vrst pomoči, pa vodenje potreb občanov skupaj s so-cialno-zdravstveno komisijo pri svetu krajevne skupnosti. Njena dejavnost naj bi segala še na področje socialnega skrbstva (stalne in enkratne denarne pomoči, namestitev starejših občanov, otrok, občanov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v domsko varstvo, rejništvo za otroke,...), otroškega varstva, na stanovanjsko področje (predlogi v zvezi s stanovanjskimi pravicami), pokojninskega in invalidskega varstva, zaposlovanja. K vsemu omenjenemu je treba dodati še že doslej stalne naloge krajevnih organizacij Rdečega križa kot so organiziranje pomoči občanom na domu, izvajanje in spodbujanje sosedske pomoči, obdaritev invalidov, starejših krajanov in drugih ob raznih priložnostih, organiziranje izletov, dnevov starostnikov,... da ne omenjamo posebej vodenja evidence o invalidih, težjih bolnikih, ostarelih, ki živijo sami, mater samohranilk, alkoholikov in družin, kjer je ta »na delu«, organiziranja zdravstvenih predavanj, neporabljenih, a še uporabnih zdravil, pridobivanje kandidatov za tečaje nege bolnikov in poškodovancev na domu, usmerjanje krajanov na ustrezne naslove zaradi ureditve določenih težav. Postaje Rdečega križa naj bi v naši občini ustanovili v tednu Rdečega rkiža, in sicer v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, Za-vodnjah, Pesju, Levem in Desnem bregu, Ravnah ter v Škalah. Postaje naj bi delale zaenkrat enkrat na mesec v prostorih krajevne skupnosti. Če pa bodo potrebe večje, pa tudi večkrat. (tap) Center za socialno delo — preverjanje upravičenosti do družbeno denarne pomoči Kot vsako leto bodo zaposleni na C entru za socialno delo v Titovem Velenju od I. maja dalje ponovno preverjali upravičenost do družbeno denarne pomoči otrokom vsem tistim, ki to že prejemajo in tudi tistim, ki bodo to želeli na novo uveljaviti. Pri tem ugotavljanju upravičenosti pa je prišlo do nekaterih sprememb. Novost oziroma drugačnost je ta, da bodo starši, ki imajo otroke v vrtcu ali na šoli, dobili družbeno pomoč vso v denarju in ne več del v funkcionalni obliki in preostanek v denarju. Kako visoka bo ta pomoč, bo odvisno od njihovega dohodka. Tako bodo starši morali stroške oskrbnine v vzgojno-varstvenih zavo- dih ali prehrane v šoli plačati sami. Skupnost otroškega varstva bo le tistim staršem, za katere bo ugotovila, da niso dovolj skrbni, in da sami ne zagotavljajo primernega varstva in prehrane svojim otrokom, zmanjšala družbeno denarno pomoč v denarju za znesek, potreben za poravnavo oskrbnine ali prehrane. Na C entru za socialno delo v Titovem Velenju poudarjajo, da v tem primeru ne gre za omejevanje pravic ali za ukinitev povišane pomoči za plačilo oskrbnine v VVZ ali prehrane v šoli, temveč za večje zaupanje staršem. Takšen korak narekuje neenakomerna rast cen zlasti v šolah. M club in Bojan Križaj sta se predstavila Dejstvo je, da Modni salon uspešno uresničuje svojo smelo zastavljeno poslovno usmeritev. To potrjuje njihovo dobro gospodarjenje in skladno s tem novi, lepši in boljši izdelki, ki osvajajo domače in tuje tržišče, to potrjuje tudi nedavna predstavitev novosti za prihodnjo sezono, to potrjujejo številni poslovneži, trgovci in kupci, ki jih na predstavitvi ni manjkalo. Tokrat sta izstopali kolekciji Bojana Križaja in teniška kolekcija. Predstavljati Bojana Križaja kot smučarja je odveč, zelo dobrodošla pa bo predstavitev Bojana Križaja — poslovneža. Namen njegovega vnovičnega obiska Titovega Velenja: : »Leto je naokrog in treba je bilo predstaviti novo kolekcijo M — Cluba in Bojana Križaja. Zaključevali smo kolekcije, sklepali posle, predstavili nove modele in vse skupaj je bilo zelo, zelo uspešno,« je uvodoma dejal Bojan Križaj. Lepa, ni kaj (foto: S. Vovk) 0 Lahko predstavite nove modele in nam poveste, kdaj in kje jih bomo lahko kupiti? »M — Club odlično spremlja trende v svetovni modi, svoje izkušnje s svetovnih smučišč dodajam sam, eno z drugim je odlična kombinacija. Zdaj je že jasno, da so modeli za novo sezono izbrani in narejeni izredno posrečeno. Seveda ne bi bili takšni kot so, če ne bi uporabljali vrhunskih materialov. Odločili smo se za uvožene, kar celostni ponudbi moje kolekcije daje novo kakovost. Sedaj že v Splitu Te dni je velenjski Modni salon odprl trgovino tudi v Splitu. V tem letu pa naj bi trgovino z njihovimi izdelki dobili še v Sarajevu in Kamniku, saj želi kolektiv približno tretjino vseh izdelkov prodati v lastnih trgovinah. Te imajo doslejj že v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Slovenj Gradcu, Celju, Zagrebu in seveda tudi v Titovem Velenja Modeli bodo na voljo pred začetkom zimske sezone, kupili pa jih boste lahko v trgovinah M — Cluba in v vseh večjih trgovinskih središčih.« 0 V čem je bistvo norih modelov? »Kakovost blaga temelji na principu »Goretexa«, ki je prvi razvil to stvar. Blago praktično diha s človekom, ne zadržuje telesne vlage, po drugi strani pa ne prepušča zunanje vlage v primeru dežja in sneženja. Blago je izredno trpežno, normalno uporabno tudi po večkratnem pranju, razlika v primerjavi z »Go-retexom« pa je v tem, da je naše blago bolj nežno, bolj se prileže telesu, je bolj žametno in s tem primerno za stvari, ki jih predstavljamo.« • Kako ste zadovoljni z zanimanjem trgovcev in kupcer? »Lep pokazatelj, je bila lanska sezona, odziv je bil zares velik, kolekcija praktično razprodana in tudi današnji odziv in zanimanje trgovcev in kupcev sta enkratna. To samo potrjuje, da je bila kolekcija resnično posrečeno izbrana in narejena.« Še malo radovednosti. Pogrešate smučanje, tekmovanja? »Pogrešam smučanje, tekmovanj ne. To je nakrajši odgovor. Reči moram, da smučam kar veliko, vendar več potujem, tekmovanj pa ne pogrešam. Spremljam dogajanje v svetovnem pokalu, bil sem tudi na svetovnem prvenstvu v Vailu, to pa je vse kar si pri tem želim. Svetovni pokal spremljam iz prve vrste, vendar le kot gledalec.« • Kot gledalec ste r Vailu gotovo »trpeli« kot mi, ko ste smučati vi? »To je bila zame nova izkušnja. Ni prijetno navijati za svojo ekipo, še posebej, ko gre za medalje, ko te nekdo pusti čakati nekaj ur med obema tekoma, do konca tekme. Tremo gledalca sem prvič občutil tudi sam.« • V poslom i sret ste se dobro rključili, tudi tu dobro rijugate. »Prekratek je čas, da bi lahko trdil kaj takega. Skušam biti dojemljiv za nasvete izkušenih strokovnjakov. Glede na to, da me stvar zanima, ni izključeno, da bom uspešen tudi v tej smeri.« 0 To ram želimo tudi mi. Pred kratkim ste biti na sloresu Inge-marja Stenmarka. Kako na raše Nova tkanina nore posle gledajo raši kolegi iz svetovnega pokala, na rašo kolekcijo, jo tudi njim ponujate? »Kolekcijo zazdaj prodajamo samo v Jugoslaviji. Seveda sem se srečal s tekmeci in kolegi iz prejšnjih let. Lahko rečem, da so se dobro znašli v tem drugem delu življenja. Večini gre dobro, še posebej v smučarskih poslih. Upam, da se jim bom pridružil in bom ravno tako uspešen.« Toliko Bojan Križaj, predstavitev novosti pa je dopolnil še direktor Modnega Salona Marjan Ga-beršek. »Ob kolekciji Bojana Križaja smo predstavili še kolekcijo za tenis. To se je na jugoslovanskem tržišču zgodilo prvič in pomeni velik preobrat. Izdelovali bomo praktično vse za tenis. Od nogavic do traku za glavo, vmes so seveda trenirke, majice, hlačke, krila, vse kar potrebujemo za igranje tenisa in za prosti čas. To je naša vizija, v to kolekcijo je vtkano naše znanje. Naše prestrukturiranje temelji predvsem na najkvalitetnejših izdelkih v malih serijah. Začetki so izredno spodbudni, imamo izkušnje iz lanskega leta, to kar predstavljamo je zares zadnji dosežek na področju oblačenja, zlasti športnega. Seveda ne mislimo ostati le pri tem. Že v naslednjih dneh bomo predstavili popolnoma novo kolekcijo »agent linije«, ki se je na našem trgu izredno potrdila. Naj povem, da bomo že predstavili obleko, ki sta jo doslej izdelovala le Amani in Boss, M — Club je tretji na svetu. To je moška obleka iz čiste svile in s posebno obdelavo. Lahko povem tudi, da bo stala staro milijardo dinarjev, in da smo prvih 100 oblek prodali že \naprej, v vsa jugoslovanska središča. Zakaj bi si zakrivali oči pred tistimi, ki imajo denar in ga nosijo preko meje? Zakaj ne bi željenega blaga kupovali doma? To je osnovni cilj naše preusmeritve — izdelovati najkvalitetnejše izdelke, sodelovati z najbolj znanimi konfekcionarji v svetu, si nabirati izkušnje, ustvariti ime in ga prodati, vnovčiti.« 0 Modni salon torej še naprej drzno koraka naprej? »Vsekakor. Veliko jih je za nami v čakalnici. Čakajo, da bi mi zastali. Vendar je vsako zastaja-nje in stopicanje na mestu že vnaprej obsojeno na propad. Nujno je takojšnje uveljavljanje vseh novosti, ne samo v oblikovanju, tudi v miselnosti, in zelo drzno mora biti. Naj končam: v vsaki stvari mora biti nekdo prvi — zakaj ne bi bili mi?!« -VOS- Tkanine, iz katerih je izdelana celotna kolekcija Bojan Križaj, so zadnji dosežek tehnologije izdelane v Italiji in preizkušene v najbolj znanih laboratorijih. Pomenijo pravi preobrat v proizvodnji športnih oblačil. njihove glavne odlike pa so: so mehke in žametnega odtipa: dobro prepuščajo telesno vlago in ne prepuščajo zunanje vlage: so močno vzdržljive pri dolgotrajni uporabi in se tudi po večkratnem pranju ne spreminjajo: pomenijo izjemno dober občutek v vseh vremenskih pogojih in pri vseh športnih aktivnostih. Za smučanje, ki spada med aktivne športe, zahtevajo oblačila tkanine prav takšne kakovosti — visoka vrednost propustnosti velikih količin znoja, ki jih proizvaja telo in obratno v primeru padavin — obdr- žijo dobre vrednosti nepremočljivosti. To so tkanine MICRO FIBRA in MICRO ROVER, njihove izjemne lastnosti pa so preiskusili v Himalaji in pri najbolj znanih proizvajalcih v Italiji in Švici. Micro-fibra ima v primerjavi s klasičnim tahtelom 24-krat boljše lastnosti. Micro-fibra in micro-rover sla zadnji dosežek tehnologije v proizvodnji tkanin. Športna kolekcija Bojan Križaj, izdelana iz teh tkanin, je torej pomemben korak v nadaljnjem razvoju visoko kvalitetnih športnih oblačil. K izvirnosti kreacij, ki so doslej odlikovale kolekcijo Križaj, so dodali vrhunske tkanine, ki bodo skupno z vrhunsko kreacijo predstavljale najboljšo in najkvalitetnejšo športno kolekcijo BOJAN KRIŽAJ. Prisluhnimo interesom otrok Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Pripravljajo se na letovanje otrok Letino programsko konferenco Občinske zveze prijateljev mladine, ki je bila v sredo prejšnji teden, so začeli tisti, ki so jim dejavnosti prijateljev mladine namenjeni — mladi gledališčniki iz osnovne šole Gustava Šiliha s prijetno predstavo Picko in Packo s katero se bodo predstavili tudi na republiški >Naši besedi< v Tolminu. Sicer pa je bila osrednja pozornost na konferenci tokrat namenjena delu društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih občine Velenje, danes jih je 17, eno je na novo ustanovljeno — v krajevni skupnosti Desni breg. Njihovo delo je seveda zelo pestro, razlikuje pa se od krajevne skupnosti do krajevne Hi Proglasimo delovne zmagovalce. vendar jim ob tem ne dvi-gujnno roke v zrak: raje jim dvi-gninno - osebne dohodke. R okave bi že zasukal, a se bojim. da bom med tem ostal — kratkih rokavov. Slkupinsko delo ? Da! Samo -tudi kapitani se naj oznojijo. Nledela nismo vlekli za ušesa. Vseeno je skrajni čas, da ga porinemo skozi vrata. Kiako ocenili dejansko vrednost dela'.' Če imajo prednost žulji, mič lažjega — slikajmo dlani. Kjjer mnogo razpredajo, mora bili — tanko. skupnosti, niti dve si nista enaki. Še zlasti aktivni so, če lahko rečemo v primestnih krajevnih skupnostih — večkrat je bila omenjena recimo Lokovica, pa Škale, medtem ko imjo v mestih, še zlasti tistih večjih, precej >organiza-cijskih< težav. Uspešneje bi teklo njihovo delo, predvsem v zadovoljstvo otrok, če bi jih lahko >spravili< — tako kot je predlagala ena od razpra-vljalk — v recimo kakšen večji hišni svet, ulico. Zakaj delo društev prijateljev mladine ne zaživi tako kot bi radi predvsem v teh? Eden od vzrokov po mnenju prisotnih tudi to, da mladi ne čutijo pripadnosti okolju, kjer živijo. Žal — ista ugotovitev velja tudi za starejše. Nedelu lahko damo ime in priimek, vendar ga težko izbrišemo iz rojstne matične knjige. Psihologija dela: si na prepihu: psihologija nedela: si v — zavetrju. Posamezniki nikakor nočejo segreli stola. Rezumljivo, najprej jih je treba ohladiti od sedenja v — fotelju. Ko je delo ustvarjalo človeka, mu je nedelo v zavetrju stiskalo — pesti. Delo oplojujemo v tujini, izkušnje doma. Oponašajo mi, da sem se preveč izprsil. Kaj hočem, pred tem sem se prevečkrat sklonil. Če v korist dela pokimaš z glavo, podpri to — s hrblom. Ne sestavljajmo preveč delavnih in nedelavnih dni. Zaradi te- Pri načrtovanju letošnjega programa Občinske zveze prijateljev mladine pa je odgovorne vodilo izhodišče zajeto v moto — zaznavanje in uveljavljanje pravic, potreb in interesov otrok. Ti pogosto niso takšni kot si mislijo starejši, da so. Želijo si sproščenih mentorjev, ustvarjalne igre, ne želijo pa si dejavnosti, ki so podaljški šole. Program, ko so ga sprejeli bodo uresničili preko društev prijateljev mladine, predsedstva, nadzornega odbora, sveta za družbeno vzgojo otrok, sveta Zveze pionirjev, sveta za sodelovanje s starši, odbora za Kajuhovo bralno značko, komisije za letovanje in rekreacijo ter odbora za novoletno praznovanje otrok. (mkp) ga bomo težko sestavili — konec s koncem. Težko je zasukati rokave dokler smo v — rokavicah. Če poenotimo žulje, bomo lažje poenotili — kriterije. Nikoli se ne zavzema za stare odnose tisti, ki se je zanje zavzemal s svojim — hrbtom. Krivo je lenarjenje. Zravnaj-mo torej nekaterim — hrbtenico. Ni prav deliti dela na: meni ali tebi. Še manj je prav — jaz tebi, ti meni. Delovna knjiga ni fotografija. Vendar se mnogi z njo lahko samo še — slikajo. Kozmetičarji se trudijo, da bi odstranili znoj. Ekonomisti trdijo nasprotno — delo in znoj so naše edino zdravilo. P. S. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo pripravila tudi letos letovanje za šolske in predšolske otroke v Mladinskem letovišču in zdravilišču na Debelem rtiču. Predšolski otroci, zanje imajo prostih 165 mest, bodo letovali v dveh izmenah v času od 4. do 24. junija, 330 šolarjev Obisk na Dobrovljah je torej sreča, četudi slučajna. Šli smo k Dežnikarjevim, k zlatoporočen-cema Poldetu in Cilki. Nevedni povprašamo ženico, ki grabi po travniku, kje je to in nam pove. pa bodo razporedili v tri izmene v času 24. junija do 24. julija. Na organizacijo letovanja se na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje že pripravljajo. K sodelovanju vabijo pedagoške delavce, vzgojitelje, študente, dijake, ki bodo opravljali naloge vzgojitelja oziroma plavalnega Ni bilo daleč, le streljaj stran. Zmotimo pri pomladanskih delih, pa kljub temu prijazno sprejeti. Zvemo, da ata Polde počiva, ker ga daje bolezen, mama pa grabi na travniku. Tako torej, za učitelja v koloniji. Za vse tiste, ki bodo te naloge opravljali prvič, bodo pripravili seminarje za ani-matorje počitniškega dela. Prijave zbirajo na občinski zvezi prijateljev mladine (Prešernova I) do 12. maja. (mz) pravo pot smo zvedeli na pravem mestu. Mama Cilka pride kmalu za nami, kot bi slutila namen obiska. Pride tudi ata Polde, ki ga močno muči bolezen nog. Dve leti partizanščine in 35 let dela po gozdovih Črete in drugod so pustili sledove in posledice. Polde pravi, da bi bilo vse v redu, če ne bi bila toliko let na plečih in če bi bilo zdravje, mama pa doda, da je bilo v njenih letih veliko slabše, torej je danes boljše, prišla pa so visoka leta in zopet nič ne moreš. Pa ni čisto tako, marsikaj postori v hiši in okrog nje, sicer pa je že začetek obiska dovolj zgovoren. Pove tudi, da je danes ob vsej skromnosti zadovoljna, daje veliko boljše kot včasih, ko si pri njenih letih lahko kvečjemu beračil, če si sploh mogel. Danes zanjo in za ata lepo skrbijo, le let se je preveč nabralo, še enkrat poudari. Cilka in Polde Dežnikarjeva sta torej v slogi in razumevanju preživela 50 skupnih let in na zlati poroki v Nazarjah kjer sta se vzela tudi prvič, sta bila srečna, srečo pa so z njima delile tudi štiri hčerke z družinami, zlasti še šest vnukov in 3 pravnuki, ki ju tudi sicer pridno obiskujejo in ju veselijo. Kaj drugega jima lahko želimo, kot veliko, veliko zdravja. j. p. Aforizmi o delu Zlatoporočenca Cilka in Polde Dežnikar Sreča na Dobrovljah Postoj popotnik, kličejo Dobrovlje, kličejo tistemu, ki ga pot slučajno privede na ta prelepi košček dežele. Tudi sosedje ne poznamo teh lepot, čeprav jih »od spodaj« gledamo vsak dan in vsak trenutek. Ne poznamo valovite pokrajine, v pomladanskem razcvetu sadnega drevja še posebej privlačne, ne poznamo neponovljivega razgleda na dolino pod sabo in pokrajino naokrog, ne poznamo lepih kmetij in dobrih ljudi. Ali pa vsega tega ne znamo ceniti. Lahko nam je žal, ali pa nam še bo, če le ne bo prepozno. Gorenje Razstava del Božidarja Jakca V petek, 21. aprila, smo v prelepem, prenovljenem razstavnem prostoru v delovni organizaciji Gorenje Servis odprli razstavo del akademskega slikarja Božidarja Jakca. Na ta način nadaljujejo z razstavami znanih umetnikov v Gorenju. Božidar Jakac bo julija slavil 90. rojstni dan. Uveljavil se je v začetku 20. let s svojo lirično grafiko in slikami. Njegovo umetnost so že takrat opredelili kot vez med impresionizmom in novimi likovnimi pojavi. Jakac, ki se je kot rojen risar posvetil predvsem grafiki, je v slikarstvu združil svoje občudovanje Rihar-da Jakopiča in njegovega slikarstva s svojimi spoznanji v ekspre-sivni grafiki. Precej seje naslonil na način slikanja kot so ga uvedli impresionisti, vendar mu je dal svojsko mehkobo. Jakac se je študijsko izpopolnjeval na potovanjih po Evopi, Afriki in ZDA. Leta 1943 je odšel v partizane, bil delegat na drugem zasedanju Avnoja, član plenuma OF in že v partizanih tudi pobudnik ustanovitve slovenske akademije za likovno umetnost. Po osvoboditvi, ko so akademijo ustanovili, je tudi postal njen prvi rektor. On je vzgojil večino mlajših grafikov. Za svoje delo je prejel veliko nagrad in priznanj, je nosilec najvišjih odlikovanj (povzeto iz knjige dr. I. Sedeja — Sto znanih slovenskih umetniških slik). V Gorenju se tokrat Božidar Jakac predstavlja s ciklusom risb na temo Jesenice. O Božidarju Jakcu je na razstavi govoril tudi nam znani TV komentator, umetniški zgodovinar Jože Hudeček. Človek, ki zelo dobro pozna Jak-čevo življenjsko in umetniško pot. Poskušal nam je predstaviti manj znano njegovo stran življe- Iz muzeja Velenje Zgodilo se je 26. aprila Leta 1883 Tega leta je na današnji dan izšel Slovenski gospodar, prvi slovenski politični časopis na Štajerskem. V številki 17, ki je ugledala luč dneva na današnji dan, najdemo med ostalim tudi vest, ki nosi naslov »Kosmata laž«: ».. . Lisjak pravi (v članku objavljenem v Učiteljskem prijatelju, časopisu učiteljev na Spodnjem Štajerskem op. avt.), da je Slovensko društvo v Šo-štanji sklenilo za cesarjevo svečanost uporabiti samo cesarske in slovenske zastave, Štajerske pa v nemar puščati. To ni res; kajti v dotični resoluciji sploh o nobenih zastavah ni govora. Nachtwachterca (nemški časopis, ki je izhajal v Celju) je se tukaj najprvja zglasila; čudno pa je zakaj dr. Glantschnigg, ta nemškutarski prvak (urednik omenjenega časopisa), slovenske resolucije ne bere, preden o njej poroča. Če slovenski ne ume, pa naj »Sudsteierische Post« bral (časopis, ki je izhajal v Gradcu), tam je resolucija nemški tiskana.« Vest izraža v prvi vrsti tipičnega duha tedanjega časa, ko so se Slovenci pri vsaki malenkosti srečevali z veliko nemškim duhom, ki se je na Štajerskem dostikrat skrival za štajerskim domoljubjem. Leta 189« Na današnji dan so se vršile občinske volitve občine Šo-štanj-okolica, o katerih poroča Slovenski gospodar, št. 20, z dne 15. 05. takole: »Pri občinski volitvi okolice Šoštanj dne 26. sušca t.l. je bilo enoglasno izvoljenih 18 odbornikov, vsi so odločni narodni in značajni možje. Živeli! Odbor sestavil se je potem tako — le: Jakob Falko, posestnik v Druž-mirju je župan, Franc Gori-čnik, posestnik v Lokavici, Miha Tajnik, posestnik v Druž-mirji, Valentin Medved, posest- • • nik v Ravnah in Miha Melanšek, posestnik v Gaberkah so svetovalci.« Če vemo, da je bila občina Šoštanj-okolica branik slovenstva naproti nemško usmerjeni občini Šoštanj, so bile volitve občinskih mož v tej občini za slovenstvo vedno »vele važen« dogodek. Leta 1962 Za konec današnjega prispevka bomo objavili še dve novejši vestički, ki jih je objavil Večer, št. 98, z dne 26. 04. 1962. Prva se nanaša na delovanje sindikata: »V šoštanjski občini je sedaj že 44 sindikalnih podružnic. Pred nekaj dnevi pa so ustanovili še eno sindikalno podružnico pri stanovanjski skupnosti Velenje. Njen delokrog je precejšen, saj zajema poleg upravljanja stanovanj 5 servisov. Sindikalna podružnica bo tako lahko pomemben faktor, samo-upravljalec.« Ja, to so bili blaženi časi, ko se je o sindikalnih podružnicah še brez sarkazma pisalo, kot o pomembnih samoupravnih faktorjih. In nekateri so to celo verjeli. Druga vestička pa je naravnana bolj kulturniško: »Upravni odbor velenjske Svobode resno razmišlja, kako bi vzbudili med mladino veselje za odrsko umetnost. Sklenil je, da bo razpisal tečaj. Te dni že visijo lepaki v Velenju. Brž ko bo dovolj prijavljencev, bodo s tečaji pričeli. V tečaju nameravajo posredovati vse, kar mora igralec vedeti, da bo kos svoji vlogi. Že v naslednjem obdobju pa bi udeleženci tečaja naštudirali igro.« Sicer pa je bil današnji dan »posvečen« v povojni zgodovini praznovanju dneva OF. Pomen tega dneva, ki pomeni enega od vrhov slovenske državotvorne miselnosti pridobiva vsakodnevno na pomenu in bi ga v današnjem času morali še toliko bolj poudarjati. Pripravil: Tone Ravnikar Šoštanj: likovni svet otrok Podelili nagrade 21. razstave nja, kjer ne moremo mimo njegove čudežne žene Tatjane, ki je ogromno prispevala v umetnikovem življenju. Poudaril je, da Božidar Jakac ni samo utemeljitelj in učitelj grafike. Je slikar, ki ima zgodovinski pomen v slovenskem, jugoslovanskem in tudi svetovnem merilu in nadaljeval: »Prav lepo je, da je delovna organizacija gostitelj takšnih razstav. Mimo so časi, ko se je tovarna pojmovala kot gola proizvodnja. Vsi se zavedamo, da je najbolj pomembno vlagati v človeka. To se dogaja, če vlagamo v kulturo podjetja. In koliko je pomembna proizvodnja, toliko pomemben je posluh v delovni organizaciji za kulturno dejavnost, ki se predvsem obrača na človekovo dušo.« Goste je pozdravil direktor delovne organizacije Gorenje Servis Todor Dmitrovič, ki je poudaril, da kvalitetna osebnostna razstava pomeni kulturno osveš-čanje človeka. Ta dan je bil razstavni prostor Servisa premajhen za množico ljudi, ki je hotela otvoritvi dati svoj prispevek. To samo pomeni, da v našem delovnem okolju slike ne bodo samevale, tudi zato ne, ker se zavedamo, da se obračajo na našo misel in našo dušo, da jo plemenitijo, vzdigujejo in približujejo vsemu, kar je lepo in kvalitetno. Razstava bo odprta tudi za širše občinstvo do 15. maja, vsak delovni dan do 16. ure. Stanislava Pangeršič Kljub slabi vremenski napovedi je sončna sobota, 22. aprila, privabila v Šoštanj številne obiskovalce na 21. republiško razstavo Likovni svet otrok, katere geslo je bilo: Turizem smo ljudje. Že v jutranjih urah so na šolo Karla Destovnika Kajuha prihajali učenci iz cele Slovenije, likovni pedagogi in tudi starši, ki se veselijo uspehov svojih otrok. Prireditve pa so se seveda udeležili še mnogi drugi gostje in predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine. Dvorana doma kulture, kjer je bila ob 11. uri svečana otvoritev, je bila napolnjena do zadnjega kotička. Oder je bil zelo lepo okrašen, tudi s starinskimi etnografskimi predmeti, ki jih je šoli poklonil zbiratelj Zvone Čebul. V veliki vazi pa so bili češnjevi cvetovi v spomin na Kajuhovo pesem »Samo en češnjev cvet.« V imenu šole je navzoče pozdravila Jelka Koren, nato pa je spregovorila slavnostna govornica prof. Milena Markič, pomočnik predsednika republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje iz Ljubljane. Proslave sta se udeležila tudi republiška pedagoška svetovalka za likovno vzgojo akademska slikarka Helena Ber-ce-Golob in v imenu pokrovitelja Valter Samide, urednik Pionirskega lista iz Ljubljane. Izredno čustveno obarvan program po scenariju ravnatelja Karla Kordeža so izvedli učenci Kajuhove šole, smiselno pa se je nanašal na preteklost in sedanjost Šaleške doline. Seveda so omenili vse slavne može iz Šoštanja, še zlasti pa pesnika Kajuha. Ko so v slovenščini in angleščini recitirali njegovo pesem »Samo en češnjev cvet« — izredno čustveno ijubezensko pesem se je marsikomu v dvorani orosilo oko- tudi moškim. To pa je dokaz, kako zelo sugestivno moč imajo Kajuhove, tako borbene kakor tudi lirične pesmi. V programu sta z glasbeno točko sodelovala tudi Darinka Kompan, na klavirju in Jani Šuligoj na pozavni ter požela velik aplavz. Profesor Peter Krivec iz Pedagoške akademije v Mariboru je prebral utemeljitev enakovrednih nagrad, ki so jih prejele naslednje šole in likovni pedagogi: šola I. celjske čete in Neli Kač iz Celja, šola Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki in Jože Ma-rinč, šola Simona Jenka iz Kranja in Jolanda Pibernik, šoli Antona Aškerca in Mihe PinHtrja Toleda iz Titovega Velenja ter pedagoga Marjeta Valcl in Robi Klančnik. Za konec naj zapišemo še to, da je razstavo tudi letos postavil likovni pedagog Tone Skok, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintar-ja Toleda iz Titovega Velenja. Viktor Kojc Društvo Šaleških likovnikov Naprej in navzgor Dobre štiri mesece — od decembra 1988 do aprila 1989 — je v ateljeju Mayerjeve vile v Šoštanju enkrat tedensko potekal tečaj risbe akta, ki ga je vodil akademski slikar Igor Kregar iz Ljubljane. O tem je bilo v eni izmed mar-čevskih številk Našega časa že zapisano, zato tokrat le povabilo na ogled razstave teh risb. Nastajale so pod budnim očesom in ob strokovnih nasvetih mentorja, ki je takole ocenil štirimesečno delo z našimi likovniki: »K risanju akta smo pristopili studiozno, se pravi, da smo figuro obravnavali z različnimi kriteriji. Definiranje oblike smo preskušali z opazovanjem in izkušnjo, z geometrizacijo zahtevnih oblik, s pojasnitvijo anatomskih dejstev in s pomočjo t. i. silhuet-nega ocenjevanja oblike telesa. Akt smo risali v različnih pozah od sedeče, stoječe, sloneče do ležeče, v najrazličnejših inačicah. Pri tem nam je bila v veliko Titovo Velenje- pomoč tudi stalna modelka. Večkratni študij iste osebe od seanse do seanse izpopolni vedenje o njenih karakternih potezah in o načinih, kako le-te čim bolje prenesti na papir. Glede risarjev iz našega tečaja bi rekel, da gre za precej homogeno skupino likovnih entuzia-stov, med katerimi je nekaj izrazitih talentov. V celoti gledano gre za kvalitetno skupino likovnikov, katere posamezniki daleč presegajo nivo likovnega ljubiteljstva. Kar pa je glavno: vsi stremijo k znanju — to pa pomeni zanesljivo pot naprej in navzgor k višji kvaliteti.« Odprtje razstave bo 4. maja 1989 ob 19. uri v razstavnih prostorih Mayerjeve ulice v Šoštanju. Razstavo si bo mogoče ogledati—v Šoštanju — do 17. maja, zatem pa jo bo mogoče videti v razstavnih prostorih sozda REK KLIC K RAZUMU! Poimenski seznam tistih posameznikov, ki danes vlečejo poteze in zareze v sistemu družbenih dejavnosti občine Velenje, je v tem trenutku bolj ali manj nepomemben. Gotovo drži, da so človekova dejanja odraz njegove koz-mologije, pogleda na svet torej. In smo spet priča halucinacijam. Družba, kjer vsi vprek mešamo nivoje odločanja, kjer se vsi na vse razumemo, počasi, vendar zanesljivo, propada. Družbena shizofrenija vztrajno uhaja v dokončni absurd. Pred tremi leti smo na volitvah izvolili celotni delegatski sestav interesnih skupnosti občine Velenje. Od takrat pa do sedaj smo opravili več ali manj sej z bolj ali manj pomebno vsebino, spremljali inflacijo stopenj in interventnih zakonov ter uresničil nekaj — bolj ali manj kvalitetnih — programov. Ob tem so na različnih sejah in z različnimi analizami vztrajno dokazovali, da delegatski sistem ne deluje. Praktično realizirani delegatski sistem vsebuje izvršni svet, vsa predsedstva političnega sistema, posvete direktorjev, komite družbenih dejavnosti, strokovne službe SIS, vplivna vodstva nekaterih organizacij družbenih dejavnosti, neformalne skupine družbenega vplivanja — do tu je lahko zaporedje tudi drugačno — bistveno je, da so formalno izvoljeni delegati, skupščine, odbori in predsedstva interesnih skupnosti na repu nakazane verige. Koordinacija predsednikov interesnih skupnosti je dodatna figurativna konstanta, ki ne odigrava nobene vloge. Dejanski interesi in moč se realizirajo v prvem delu naštetega zaporedja družbenih institucij, ki deluje in vpliva kot nekakšen nadzorni monitoring sistem. Tokrat se ta del ni uspel dobro sporazumeti. Uveljavljanje interesov in moči se tako nadaljuje ob nesklepčnih skupščinah interesnih skupnosti za družbene dejavnosti. Konceptualna razprava o sistemu delitve oblasti, potiskanju skupščin, potenciranju izvršne oblasti in njenih diskrecijskih pooblastil, potrebnosti skupščin za kontrolo njene ve-hemence, se šele odpira z javno razpravo o ustavnih dopolnilih ... Po trenutno veljavni ustavi, so prav skupščine tisto mesto, kjer naj bi se sporazumevali ter tudi usklajevali različne interese z možnostmi. Dosedanji kulturni razvoj Šaleške doline je na tem prostoru oblikoval kulturni tip občine Velenje. Ne da bi naštevali doseženo in opuščeno, je leto prav gotovo plod vztrajnega in skrbnega dela, prizadevanja in naporov — ne le kulturnih delavcev in prebivalcev, temveč tudi gospodarstva. Kultura občine Velenje mora, zlasti v svojem profesionalnem delu, v prihodnje postati za potrebe gospodarstva občine bolj aplikativna in dorečena. S svojim inovativnim doprinosom mora kvalitetneje prispevati k skupnim naporom za vstop v razviti svet. Zahtevamo, da se v razpravah o programu kulturne skupnosti ne govori kot o ambicioznem, temveč kot doseženem. Od političnih struktur občine, še posebej pa od Izvršnega sveta, terjamo, da si namesto spodbijanja tega programa ter neprestanega pritiska za njegovo zmanjšanje, zastavijo kot svojo programsko nalogo — vredno zaupanja prebivalcev in delavcev te občine — ohranitev doseženega obsega in kvalitetnega nivoja. Od vseh zborov skupščin — občinske in republiške — terjamo, da se takoj prekine z vsemi oblikami družbene neracional-nosti, s tem pa tudi z razprodajo našega dela in kulture. Podpiramo in zahtevamo uravnoteženje vseh oblik splošne in skupne porabe, ki zadevajo občino Velenje ter SR Slovenijo, z močjo gospodarstva, kjer je 80 % osnovnih sredstev amortizi ranih. Skupščina kulturne skupnosti Velenje in njeno predsedstvo pozivata vse dele družbenega sistema SR Slovenije in občine Velenje k odločni racionalnosti in pameti. Predsedstvo Občinske kulturne skupnosti Velenje Andrej Krerzel, Ležeča figura — tonirana risba (foto L. O.) — v osrednjem razstavnem prostoru (Rudarska 6) od 5. junija do 26. junija; — V Tiskarni od 5. julija do 6. avgusta; — v Sipaku od 7. avgusta do 9. septembra; — V TEŠ od 10. septembra do 14. oktobra; — v upravni zgradbi RLV (v Novih Prelogah) pa od 15. oktobra do 24. novembra. (T. H.) Kviz: težave narkomanije, alkoholizma in škodljivost kajenja V mnogih aktih, določilih je skrb za človeka zapisana kot prednostna naloga. Žal, se dogaja, da zaupanje človeka človeku ali tudi posameznika za družbo in obratno, pogosto izrodi. Prav v tem pa so tudi razlogi za postopno, a vztrajno slabšanje skrbi za zdravstveno, socialno in celo osebno varnost. Med največje vzroke zla človekove in družbene biti ter rušenje medsebojnih odnosov uvrščamo narkomanijo, alkoholizem, kajenje in druge odvisnosti človekovih slabih navad. V naši občini so že dolgo prizadevamo za zavarovanje mladine, mater, družin in sploh celotne družbe pred hudimi posledicami prej omenjenih razvad. Ob analizi razsežnosti pojava in uspešnosti družbenih prizadevanj pa vsi, ki se trudijo na tem področju, ugotavljajo zapoznelost odkrivanja in zamujenost za uspešno zdravljenje. Prav zaradi tega bo občinska organizacija Rdečega križa Velenje v sodelovanju s svetom za socialno in zdravstveno politiko, občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje in občinsko izobraževalno skupnostjo pripravila v soboto, 6. maja, v prostorih glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega v Titovem Velenju kviz tekmovanje na temo »Znanje o težavah narkomanije, alkoholizma in o škodljivosti kajenja«. Na njem bodo sodelovale po dve ekipi učencev 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol ter po ena ekipa s posameznih šol Centra srednjih šol Titovo Velenje. Nastopilo naj bi 18 ekip, najuspešnejših na prehodnih šolskih tekmovanjih. Kviz tekmovanje o škodljivostih alkohola, narkomanije in kajenja bodo začeli ob 8. uri. Velenje :Željezničar 19:19 Brezvoljno v zadnjih minutah Mislinja:Topolšica 1:3 Za konec zmaga v gosteh Sklenjeno je tudi tekmovanje v moški slovenski odbojkarski ligi. Igralci Topolšice so po več ali manj (ne)uspešni sezoni v zadnjem kolu prijetno presenetili in v šaleško-mislinjskem derbiju v gosteh premagali soseda na lestvici, ekipo Mislinje s 3:1 ( — 8, 11,9, 8). Gostitelji so bili boljši le v prvem nizu, v ostalih treh pa so prevladovali Topol-čani in zasluženo zmagali. Prvenstvo so tako sklenili na osmem mestu, v skupini tudi po točkah izenačenih ekip. Elkroj:Medvode 1:3 (0:1) Kje je lepa jesen? Nogometaši Elkroja so tokrat neprijetno presenetili in na domačem igrišču klonili proti Medvodam z 1:3. V izredno izenačeni slovenski ligi to pomeni tudi precejšen padec na lestvici. Zaostanek za vodilnimi sicer ni velik, vse bolj pa se manjša razlika s spodnjim delom lestvice. Presenetljivo dobra jesenska zaloga počasi kopni, v prihodnjem kolu pa se bodo mozirski nogometaši v gosteh pomerili z drugouvrščeno Ljubljano, ki ji v pomladanskem delu prav tako nikakor ne gre. Morda je prav to priložnost za prijetno presenečenje. Na nedeljski tekmi so bili gostje boljši, omeniti pa velja, da so domačini med drugim zastreljali tudi enajstmetrovko, ki bi morda le spremenila potek dogodkov. Elkroj: Janko, Knez, Strnišnik, Rednak, Tratnik, Božičevič (Zu-rej), Grobelšek, Hren, Remic, Marolt (Žunter, Bolko), Ilič. ERA Šmartno:Nafta 2:1 (1:0) Zmaga v zadnji minuti Nogometaši ERE Šmartnega so v boju za vrh lestvice s precejšnjo mero sreče osvojili dve prepotrebni točki. Z zadetkom Bevca slabo minuto pred koncem so namreč premagali ekipo Nafte z 2:1. Domačim je vodstvo zagotovil Korber v 35. minuti, gostje so izenačili takoj po odmoru, spretnejši gostitelji pa so vendarle zmagali ter ostali v vrhu lestvice. Šah Republiško prvenstvo za pionirje Osnovna šola Bibe Ročka in šaleško šahovsko društvo sta v Šoštanju vzorno pripravila 39. republiško prvenstvo pionirk. Nastopilo je 10 najboljših šolskih ekip iz vse Slovenije. Zmagale so pionirke OŠ Stari trg ob Kolpi, pred OS Franc Belšak iz Gorišnice in OŠ 17. oktober iz Beltinec, domačinke pa so osvojile sedmo mesto. Za domačo ekipo so igrale Natalija Sovič, Branka Ledinek, Katja Hudournik in Barbara Potočnik. Športno društvo Vrbovec Nazarje Že enajstič bo zanimivo Med tiste, ki znajo popestriti morebitno mrtvilo prazničnih dni, nedvomno sodijo tudi člani športnega društva Vrbovec iz Nazarij. Enajst let bo minilo od dneva, ko so se odločili za 24-urni maraton v malem nogometu. Pa ne zaradi želje po rekordih, sami so začutili, da je treba poživiti utrip kraja in okolice, tudi v nekajdnevnem prazničnem obdobju. In so uspeli. Deset let zaporedje že bilo na nazarskem športnem igrišču živahno in sproščeno, nič kaj dolgočasno. Najmlajši in najstarejši so se zbirali ob igrišču, nekateri športno razvneli, drugi v prijetnem kramljanju z znanci, prijatelji, sosedi. Tako bo tudi letos. Gre namreč za športno in razvedrilno merjenje moči v malem nogometu med malo manj starimi in malo bolj mladimi. Tekmovalni namen seveda ni postranska zadeva. O tem pričajo vsakoletna srečanja, pa tudi rezultat po desetih letih. Ta je 5:5. Ob vstopu v drugo desetletje se bo na lepo urejenem športnem igrišču v Nazarjah vnela bitka za zelo pomembno vodstvo. Pričela se bo že danes, v sredo, 26. aprila ob 19. uri, maraton pa bodo sklenili 24. ur kasneje. Kakšna urica sprostitve ponoči in podnevi, za stare in mlade ne bo odveč. Le vreme naj bo čim rnanj aprilsko. j. p. Rudar reprezentanca JLA 0:4 (0:2) Želja: uvrstitev v višjo Uspel seminar za organizatorje športne rekreacije iz občine Velenje V 24. kolu je v Rdeči dvorani v prvenstveni tekmi II. ZRL — sever gostovala ena najslabših ekip prvenstva — Železničar iz Novega Sada. Maloštevilni gledalci so od domačih deklet, ki v spomladanskem delu igraju zelo dobro, pričakovali obe točki. Tako je tudi kazalo. Še nekaj minut pred koncem tekme so igralke Velenja vodile z 19:15 in bile prepričane, da je zmaga že v žepu. Pa je bil to račun brez krčmarja. S tem se Rudar.Stol Virtus 3:0 Prvič na vrhu Odlične igre nogometašev Rudarja v spomladanskem delu so privedle to ekipo po 18. kolu na vrh lestvice v slovenski ligi. Ve-lenjčani so s 23 točkami za točko pred Ljubljano na drugem in Muro na tretjem, tej ekipi gredo v goste jutri, v četrtek. Prvenstveno tekmo z gosti iz Duplice so »Rudarji« odigrali že v četrttek, ker je konec tedna gostovala! na njihovem igrišču reprezentanca JLA. Prve minute tekme niso kazale, da bodo gostje doživeli prepričljiv poraz. Nogometaši Stola Virtusa so začeli zelo napadalno in že v drugi minuti je imel domači vratar polno mero sreče, saj se je žoga, ki jo je eden izmed gostujočih igralcev poslal proti njemu, odbila od vratnika. Še tri zelo lepe priložnosti, da premagajo domačega vratarja Cvetkoviča, so imeli gostje v prvih 15-ih minutah, na nasprotni strani pa Velenjčani Velenjski nogometaši so skupaj z vodstvom kluba in številnimi navijači dostojno proslavili 40-letnico nogometa v Titovem Velenju. V soboto popoldne je bilo na igrišču ob Jezeru pravo nogometno popoldne. Najprej sta se srečali ekipi osnovnih organizacij sindikata in delavskega sveta Rudnika lignita Velenje. Čeprav je bilo to srečanje bolj zabavnega in rekreativnega značaja, pa kot kaže, tako niso mislili igralci, saj so si oboji zelo prizadevali, da bi zmagali. Povedli so sindikalisti s strelom Žižmun-da, vendar pa igralce delavskega sveta ta zadetek ni zmedel. Vsi so se vključili dvakrat v plodno »razpravo« pred nasprotnikovimi vrati in z dvema »argumentoma« — zadetkoma zapečatili sindikaliste. Obakrat je bil strelec namreč niso sprijaznile gostje, ki so sicer z eno nogo že v nižji ligi. Prav jim je prišla brezvoljna igra domačih deklet, dosegle so štiri zadetke zapored, izenačile in se veselile točke, ki jim morda le še vliva upanje, da bodo tudi naslednje leto igrale v tej ligi. Velenje: Lakič, Karič 6, Golič 2, Topič 2, Zidar 3, Omerovič, Oder, Hudej 3, Vičar 3, Verzulak, Jan, Kmetič. ( vos) samo eno. Njihovo nespretnost, neiznajdljivost in nenatančnost pred domačimi vrati so gostitelji kaznovali v 25. minuti po receptu, če ne daš, dobiš. V gneči pred njihovimi vrati se je žoga odbila od leve stative do Vauha, ta pa jo je poslal v mrežo. V nadaljevanju je bilo na obeh straneh še veliko priložnosti za zadetke. Gostje so bili še naprej nespretni. Pred domačimi vrati je nekaj zelo nevarnim žogam preprečil let v mrežo na tej tekmi odličen vratar Cvjetkovič. Domači napadalci so se izkazali še z dvema natančnima streloma, najprej v 43. minuti Cvikl in v 60. Omič. In usoda gostov je bila zapečatena. Rudar: Cvijetkovič, Jalušič, Marjanovič, Oblak, Macura (Ba-ručič), Cvikl, Pranjič, Zirdum, Brdanovič, Vauh (Omič), Gor-šek. (vos) Mijatovič. Za njihovo prizadevno igro so jih seveda gledalci bučno nagradili. No, treba pa je tudi priznati, da je mnogim ob koncu srečanja, ki sicer ni trajalo tako dolgo, kot prava tekma, že kar močno pojenjala sapa. Če bi se izrazili malce šaljivo in sestan-karsko, potem bi lahko dejali: V prihodnje bo treba več v bazo in manj sedeti v pisarnah. Jubilejno Rudarjevo petkovo popoldne sta nadaljevali, od nedelje naprej, vodilna ekipa v republiški ligi in reprezentanca JLA, (s trenerjem GojKom Ze-com) ki se je z veseljem odzvala povabilu in s tem olepšala Rudarjevo praznovanje. V njihovem imenu je čestital Rudarju za jubilej polkovnik Marko Markovič in jim še posebej zaželel uvrstitev v višjo ligo. Med gosti na tribuni ligo je bil tudi zvezni kapetan Miljan Miljanič, ki je prav tako čestital vodstvu Rudarja in igralcem za praznik. Škoda, da je začelo deževati, in da se je zelo shLAdilo, saj je bilo igrišče zelo težko za igro. Kljub temu pa so gledalci videli štiri zadetke, vse v mreži domačih vratarjev Cvjetkoviča in Hrasta. Po dvakrat sta bila uspešna za reprezentanco Pančev in Šali-ja. Pančev je bil tudi najnevarnejši gostujoči igralec, kar je razumljivo in pri vsakem njegovem strelu je gol visel v zraku. Domači igralci so na začetku zaigrali zelo bojazljivo in morda je tudi to krivo, da je Pančev svoj prvi zadetek dosegel že v 3. minuti. V nadaljevanju so zaigrali pogum-neje, gledalci so jih spodbujali, da bi dosegli častni zadetek. Imeli so nekaj priložnosti za to, vendar, ko je bilo treba postaviti piko na i, so bili prepočasni. Hitrejši nasprotnik je odpravil vsakršno nevarnost za svoj gol. Zlasti sredi prvega polčasa so bili blizu zadetka. Zal, je Cvikl za nekaj centimetrov premalo natančno streljal in njegova žoga se je odbila od desne stative. Jubilejno srečanje je vodil velenjski sodnik Jovanovič prvih 15. minut pa je sodil prav tako domačin Miro Sitar, ki se je na tem srečanju poslovil od sojenja. Odslej naprej bo kontrolor. »Rudarjem« tudi naša čestitka za jubilej z željo, da ostanejo tam, kjer so sedaj, na prvem mestu. (vos) Jadralno letenje Kako postati pilot? Vsakdo izmed nas pozna hrup majhnega športnega letala, ki večkrat kroži nad nami in našo Šaleško dolino. Ozremo se za njim visoko v modro nebo in si pri duši tiho želimo pluti z njim po neskončnem modrem prostranstvu. Včasih pa, glej ga vraga, ta na vrvi vleče belo vitko jadralno letalo, labodji spev sožitja narave in človeka s stoletnimi izkušnjami letenja v nedrjih modrih višav. Kam ga vleče, se vprašamo tiho. Bo imel dovolj »vetra«, da bo ostal na nebu? Nenadoma se ta bela ptica odpne od vlečnega letala in prične krožiti. Začne se igra človeka — pilota z naravo. Jadralno letalo kroži v polju dvi-gajočega se zračnega toka in ta ga ponese v višave. Jadralni pilot tako leti, se poigrava z naravo, osvaja višave in daljave, leti preko hribov in dolin, visoko preko vsakdanjih tegob, ki ostajajo da-lefi nekje tam spodaj. Bi se mu pridružili? Tečaj za jadralne pilote organizira AK Velenje vsaki dve leti. Teoretični del tečaja se prične v zimskih mesecih kjer kandidati spoznavajo osnove teorije letenja, konstrukcije jadralnih letal, metereologije, navigacije, pravil in predpisov o zračnem prometu in druga znanja, ki so potrebna za uspešno in varno letenje. Na koncu tečaja je teoretični preizkus znanja. Tisti, ki ga uspešno opravijo, gredo na zdravniški pregled k pooblaščeni komisiji. Za jadralnega pilota zadošča C kriterij, ki ga izpolnjuje večina ljudi. Ko je tudi ta ovira mimo, sledi praktično, pravo letenje. Sindikat je na področju organizirane športne rekreacije in oddiha nosilec in organizator aktivnosti in ob tem oblikovalec zavesti o aktivni udeležbi delavcev v športni rekreaciji. Zato je Komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje pred dnevi organizirala seminar za člane IO OOZS, zadolžene za področje športa in rekreacije in za organizatorje športne rekreacije. Seminar, ki je tako po organizaciji kot tudi po strokovnosti navdušil preko 70 udeležencev, je potekal v objektih RTC Rogla. Na seminarju so predstavili plan dela Komisije pri OS ZSS Velenje in akcije »razgibajmo življenje« ter opozorili na vključevanje v aktivnosti OTKS občine Velenje, predstavili in se seznanili s konkretnim mdoelom organizirane rekreacije v podjetju in v KS ter oblikovali naloge sindikalnega aktivista pri organizaciji športno-rekreativnih aktivnosti. Zelo zanimivo in privlačno pa je bilo na seznanitvi in praktični predstavitvi za udeležence nove športne panoge — igre squash. Drugi dan — pa so se udeleženci seznanili z nalogami, ki izvirajo iz prepotrebne zdravstve- SK Velenje, kljub izredno neugodni zimi, zaključuje sezono 1988/89 uspešno. Na zaključnem sestanku Strokovnega sveta SZS so bile sestavljene tudi aktualne reprezentan- aero klub gc titovo velent V AK Velenje šolamo učence na dvosedežnem jadralnem letalu češke izdelave Blanik L — 13, ki je popolnoma kovinsko in sodi med najuspešnejša tovrstna letala na svetu. Učenec sedi v prvi kabini, učitelj pa za njim. Stvar se začne zares. Prvi polet je nepozaben in se vtisne v spomin vsakega pilota. V naslednjih poletih začneš spoznavati obnašanje letala v letu v aero zapregi. Učitelj ti iz leta v let prepušča vse več samostojnosti. Iz poleta v polet ti gre vse bolje, učitelj ti vse manj pomaga dokler ne napoči dan, ko učitelj oceni, da si sposoben za samostojni let. Prvi samostojni let pomeni olajšanje in sprostitev, ni več neposredne kontrole, srce ti poplavlja veselje, da bi vriskal. Nebo je tvoje! Po prvem samostojnem letu pridobljeno znanje še nekaj časa utrjuješ v šolskem krogu nad letališčem, potem pa se začne pravo samostojno jadranje. V zraku ostajaš čedalje dlje. Izkušnje se nabirajo in tudi ure letenja. Ko si najadral 30 ur samostojnega letenja, napoči čas, ko lahko opravljaš izpit pred pooblaščeno komisijo, ki ti po teoretičnem in praktičnem preizkusu izda mednarodno dovoljenje pilota. Jadrati začneš v zahtevnejših pogojih, na vrsto pridejo daljši preleti in osvajanje jadralnih športnih značk. 0 tem pa prihodnjič. AK Velenje ne preventive, v nadaljevanju pa že kar z vročimi besedami »pre-dihali« še preventivno-rekreati-vni odmor — mikropavzo v podjetju, s konkretnim praktičnim modelom organizirane mikro-pavze v Gorenju — Elektroniki, široka potrošnja. Zaključke seminarja, ki so bili sprejeti po »žolčni« razpravi in z burnim odobravanjem, mora sindikat napisati z »rdečo barvo« in s tem opozoriti na položaj, ki je prisoten na tem področju. Kljub vsem težavam (gospodarskim in drugim) pa so udeleženci ob primerjavi razmer z drugimi občinami v Sloveniji ugotovili, da v delovne kolektive v občini Velenje vse bolj prodira spoznanje, da ima športna rekreacija v procesu humanizacije dela vedno vidnejšo vlogo. Pri humaniza-ciji dela pa je vendar marsikdo v zamudi; ta pa izvira iz splošno šibke osveščenosti, kajti humani-zacijo še vedno štejemo za privesek k ekonomiki poslovanja in kot nekaj, za kar trošimo sredstva. So pa tudi organizacije združenega dela, kjer so strokovna in poslovodna vodstva spoznala koristi, ki jih rodi tudi ta skrb za delavca. Jože Čas ce za naslednjo sezono, v katero so se uvrstili tudi člani našega kluba: Matej KOŠIČ v mladinsko B, Jani ŽIVKO v reprezentanco mlajših mladincev, David De Costa pa v pionirsko A reprezentanco. * * Doma či vratar Cvijetkovič se je nekajkrat zelo hrabro vrgel pod noge iPančevu. (VOS) Trim pohod na Paški Kozjak Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo v nedeljo, 7. maja, organizirala trim pohod na Paški Kozjak. Pohod-niki bodo na pot krenili izpred gasilskega doma v Šaleku od 8. do 10. ure, prehodili pa bodo pot mimo znanih kmetij Gožnar in Jurko do vrha Paškega Kozjaka. Poleg značke bodo pohodniki prejeli tudi lepo spominsko priponko, ki ponazarja 40-letnico delovanja planinskega društva in 10-letnico organiziranih pohodov na Paški Kozjak v organizaciji ZTKO občine Velenje. Poskrbeli bodo za družabne igre, udeleženci pa bodo morali poiskati tudi praktična darila, ki bodo skrita v okolici planinskega doma. Če bo ob 8. uri deževalo, pohoda ne bo. Alpsko smučanje Zvezni kapetan Miljan Miljanič med gledalci gorenje Poslovni sistem evropskih in svetovnih razsežnosti 0 Iz leta v leto večamo proizvodnjo, storilnost dela in prodajo na tuje! 0 Letošnja 27. april in 1. maj obeležujemo z novimi pridobitvami — najsodobnejšimi proizvodnimi linijami in napravami, s katerih prihajajo izdelki za tehnološko najzahtevnejše svetovne trge! 0 Čestitkam za praznika se pridružuje 22.000 delavk in delavcev Gorenja. PIREČNIK ROZIKA Tovarniška pot 2 b. Šoštanj Tel.: 881-029 IZDELOVANJE DROBNIH PREDMETOV IZ LESA, USNJA IN TEKSTILA Ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju — prazniku dela čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom. Cenjene kupce vabimo v našo prodajalno COKLA na Koroški 2, pričakujemo vas vsak dan med 10. in 12. ter 16. in 18. uro! zavarovalna skupnost triglav n. sol o . LJUBLJANA OBMOČNA SKUPNOST CELJE. n. sol. o. - 63001 Celje. Mariborske cesta 1 Vsem zavarovancem iskreno čestitamo ob 27. aprilu — dnevu O F in I. maju mednarodnem prazniku dela! V< mladinska knjiga n.«*a tozd knjigam« in papirnice Ijubljana KNJIGARNA — PAPIRNICA — GALERIJA - BIROTEHNIKA Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku OF in I. maju prazniku dela! Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa našim obiskovalcem čestitamo ob dnevu O F - 27. aprilu in prazniku dela I. maju! V času prvomajskih praznikov vas vabimo vsak večer v DISCO KLUB S. Ob dobri glasbi boste preživeli prijeten večer. SOHIA ta STANE POOBREGAR Ravne 38 b, «3 325 SC&TANJ M.: 063/ 882 403 ČISTILNICA POLAK Koroška 44 Titovo Velenje Telefon 856-856 Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline, še posebej koristnikom našili uslug iskreno čestitamo ob 27. aprilu dnevu OF in I. maju — prazniku dela. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n. sol o. POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ Pridružujemo se čestitkam vsem delovnim ljudem in občanom ob 27. aprilu in 1. maju. Priporočamo se za nakup v naših poslovnih enotah, našim kupcem pa se zahvaljujemo za zaupanje. INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA T7BB Tovarna usnja Šoštanj proizvaja kromovo stroje-no usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni velur, tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst. V temeljni organizaciji deluje še obrat za izdelavo usnjene konfekcije in zaščitnih sredstev. Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela. VePLAS Vsem delovnim ljudem čestitamo ob obletnici 0F — 27. aprilu in prazniku dela — /. maju ter želimo prijetno praznovanje. DELOVNA ORGANIZACIJA P.O. RTC GOLTE 63330 MOZIRJE. Žekonc Telefon: 831-867. 831-111 upra«a 831-383 hotel Golte Telex: 33846 SAVMOZ (RTC) Tekoči račun 52810«! 20466 Vsem občanom in delovnim ljudem, še posebej ljubiteljem planin in smučarjem iskreno čestitamo ob obletnici OF in prazniku dela! Vabimo vas, da nas obiščete v DOMU PLANINCEV v Logarski dolini in v hotelu na GOLTEH. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Titovo Velenje mm i - Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 21. aprilu — obletnici ustanovitve OF slovenskega naro-^la in ob 1. maju — mednarodnem prazniku dela! ^jj VELETRGOVINA GLOBAL LJUBLJANA Poslovna enota Titovo Velenje Foitova 4 Želimo se vam predstaviti, kdo smo, kje smo in kakšna je naša dejavnost. Delovno organizacijo Global smo ustanovili 4. decembra 1987. Organizirani smo kot enovita delovna organizacija s tremi poslovnimi enotami ter vodstvom in strokovnimi službami. Sedež Globala je v Podsmreki 5 a pri Ljubljani, poslovne enote pa so v Titovem Velenju n^ Foitovi 4, v Osijeku na Čepinski b. b. in v Podsmreki 5 a pri Ljubljani. Izpostavo imamo tudi v Murski Soboti. Naša dejavnost se odvija preko sektorjev veleprodaje, kooperacije in posredništva v vsaki poslovni enoti. Registrirani smo praktično za vse trgovske stroke, vključno z motornimi vozili, starimi stvarmi in sekundarnimi surovinami, razen hrane in pijače, kemikalij, zdravil in naftnih derivatov. Poleg veleprodaje, ki je naša osnovna dejavnost, smo registrirani tudi za kooperacijo in posredovanje blaga v blagovnem prometu. Ob naštevanju dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo, naj vam predstavimo najpomembnejše v posameznih poslovnih enotah: — poslovna enota Ljubljana: tehnična guma in avtomobilska pnevmatika, material za centralno kurjavo, tekstilni izdelki, papir in papirni izdelki, črna in barvna metalurgija, kooperacija — poslovna enota O si je k: črna in barvna metalurgija, steklo, zbiranje odpadnih surovin, kooperacijska proizvodnja pletenega pohištva — poslovna enota Velenje: kompletni program Gorenja, oskrba rudnikov z repromateriali Naša usmeritev je biti majhno fleksibilno podjetje z visoko produktivnimi komercialisti in majhno režijo. Vabimo vas k sodelovanju, obiščite nas in prepričajte se o kakovosti naših storitev! Ob 27. aprilu — obletnici ustanovitve OF in 1. maju — prazniku dela, iskreno čestitamo vsem delpynim IJu dem in občanom občine Velenje! velenjska kooperacija gradbeno obrtna zadruga p. o. titovo velenje, tel. 063/856-417, 856-672 .i > i i j i Vsem delovnim ljudem, kooperantom ter vsem, ki sodelujejo z nami, iskreno čestitamo ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda in 1. maju — mednarodnem prazniku dela! X F A R M I N INŽENIRING po. ČESTITA ob 27. aprilu in 1. maju — prazniku dela vsem delovnim ljudem in občanom! MESARSTVO PREKORŠEK Kardeljev trg 11 63320 Titovo Velenje Za vas, cenjeni kupci, smo pripravili veliko izbiro svežega mesa in mesnih izdelkov vseh vrst. Vabimo vas, da nas obiščete! Vsem občanom in delovnim ljudem občine Velenje čestitamo ob bližajočih se praznikih! SO ljubljanska banka Temeljna banka Velenje vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob dnevu ustanovitve OF — 27. aprilu in prazniku dela — 1. maju! U MSkOL Delovna organizacija za komunalno in stanovanjsko oskrbo Koroška 37 b Titovo Velenje Vsem uporabnikom naših storitev iskreno čestitamo za 27. april — dan OF in 1. maj — praznik dela! PETROL Petrol s svojimi enotami v Titovem Velenju, Mozirju in Šoštanju čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob dnevu OF — 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela — 1. maju! DO TRGOVINA LJUBLJANA TOE CELJE Trnovi je 215 Ključavničarstvo FRANC SEVER 63320 Titovo Velenje Stari trg 27 Tel.: 063/856-301, 853-251 Predmet poslovanja: — izdelujemo stopniščne in balkonske ograje — vse vrste kovinskih stopnic — komplet nadstrešnice od temelja do pokritja z vsemi kritinami Za delo se priporoča KLJUČAVNIČARSTVO SEVER Kleparstvo ANTON ŠTANGLER 63320 Titovo Velenje Stari trg 27 Tel.: 063/856-301, 853-251 Predmet poslovanja: — vse vrste hidroizolacij — pokrivanje streh z vsemi kritinami — vsa krovsko kleparska dela — izolacija toplovodnih cevi Za delo se priproča KLEPARSTVO ŠTANGLER Ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda in 1. maju — mednarodnem delavskem prazniku iskreno čestitava vsem delovnim ljudem in občanom! o\<#r J? & jO ČESTITflmO Generalni direktor Fr/ uc gorenje o DT) Praznična nagradnja križanka - GORENJE GLIN NAZARJE Rešitve pošljite do ponedeljka, 8. maja, na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje, z oznako »Nagradna križanka — Glin Nazarje«. Izžrebali bomo tri pravilno rešene križanke- 1. nagrada — 80.000 din 2. nagrada 60.000 din 3. nagrada 50.000 din Čestitamo za 27. april in I. maj s t Srečanje bivših internirancev in ukradenih Radio Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855-450, 853-451. otrok Komisija za bivše internirance in ukradene otroke pri OO ZZB NOV Velenje je te dni v Delavskem klubu v Titovem Velenju organizirala redno letno srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 70 bivših internirancev, političnih zapornikov in ukradenih otrok. Srečanja sta se udeležila tudi predsednica republiškega odbora za internirance Ivanka Milovanovič in predsednik republiške komisije za Mauthausen tovariš Hlebanja, ki sta pozdravila srečanje in spregovorila o nalogah internirancev v sedanjem težkem kriznem obdobju. Srečanja se je udeležil med drugimi tudi zgodovinar in pisec del o NOB in ljudski revoluciji France Filipič, ki je zadolžen za KAJ BO POVEDAL TONE PARTLJIČ V petek, 5. maja, ob 19.30, bo v knjižnici v Titovem Velenju zanimiv pogovor s tokratnim gostom večera Tonetom PARTLJIČEM, ki se bo pogovarjal o vsem, kar danes tare besedne in nebesedne umetnike in neumetnike. Morda bo povedal tudi, kakšna je njegova najnovejša komedija, ki jo trenutno igrajo v MGL in zakaj Dušan Mevlja misli, da njegove humoreske v Delu sploh niso smešne . .. S Tonetom Partljičem se bo pogovarjal televizijski komentator Jože HUDEČEK. Zadnjič v tej sezoni lutkovna predstava za najmlajše TRDOGLAVČEK V soboto, 6. maja, ob 10.00 in ob 17.00, bosta v domu kulture Titovo Velenje (mala dvorana) lutkovni predstavi za najmlajše. Gostovalo bo Mariborsko lutkovno gledališče. »Sončece je zlata žoga, rad bi šel se z njo igrat. Kadar pa za hrib- pripravo zbornika o taborišču Mauthausen. Srečanje je popestril nastop mladih tamburašev iz Pesja. Predsednik komisije za bivše internirance, politične zapornike in ukradene otroke pri OO ZZB NOV Velenje Ivo Rahten je podal poročilo o delu komisije v letu 1988 in program dela za leto 1989. Iz podanega poročila izhaja, da je bilo delo komisije v lanskem letu zelo uspešno, kar so potrdili tudi predstavniki internirancev iz republiškega odbora, saj so dejali, da sodi velenjska komisija med najuspešnejše v SR Sloveniji. Naloga komisije je predvsem v tem, da goji spominske tradicije, obiskuje bivša tabo- ček pade, moram hitro, hitro spat.« Tako poje pesmica v TR-DOGLAVCKU, ki so ga mari-borčani priredili po znani pripovedi Jana Wilkowskega. Starši pripeljite svoje otroke na zadnjo lutkovno predstavo v tej sezoni. Vstopnice 4.000 din. Vabilo na izjemen baletni dogodek BALETNI ANSAMBEL IZ LIZBONE V nedeljo, 21. maja, ob 16.00, bo izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju odpeljal poseben avtobus na ogled baletne predstave GULBENKIAN iz Lizbone, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani s pričetkom ob 19.00. Koreografija je delo znanega ko-reografa Vasca Wellenkampa. Glasba pa Antonio Emilio, Lu-ciano Berio, Edit Piaf in Antonio Victorina de Alemida. Cena aranžmana 70.000 din. Odhod avtobusa ob 16.00. Po potrebi bo vožnja skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki. rišča, seznanja mladi rod s trpljenjem internirancev v teh taboriščih ter se v okviru danih finančnih možnosti udeležuje raznih spominskih svečanosti ter tako izkazuje potrebno spoštovanje tistim, ki niso dočakali svobode. Komisija je bila v letu 1988 pobudnica, preko SZDL in ZSMS že tradicionalnega obiska mladine v taborišču Mauthausen, obiska Petrove gore, udeležbe na spominski komemoraciji na Pod-Ijubelju in na otoku Rabu. Organizirala je tudi ogled muzeja slovenskih izgnancev v Brestanici in Tončkovega doma na Lisci in se udeležila srečanja ukradenih otrok v mozirskem gaju. Predstavnik velenjske komisije se je REDNI KINO VELENJE Četrtek, 27. 4. ob 18. in 20. uri ter petek, 28. 4. ob 10., 18. in 20. uri GU-SARSKA PATROLA - holandski, komedija. Vloga: Nelly Frijda Sobota in nedelja, 29. in 30. 4. ob 18. in 20. uri NEVARNO POSLANSTVO — ameriški, akcijski. Vloga: Peter Graves Ponedeljek in torek, I. in 2. 5. ZARADI PRAZNOVANJA 1. MAJA FILMSKE PREDSTAVE ODPADEJO! Sreda, 3. 5. ob 10., 18. in 20. uri ŽENSKAR — ameriški, komedija. Vloga: Molly Ring Wald NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek in petek, 27. in 28. 4. ob 22. uri DEBBYE OSVAJA DALAS -ameriški, trda erotika. VI.: Bambi Woods Sobota in nedelja, 29. in 30. 4. PREPOVEDANE SANJE - ameriški, trda erotika (VIDEO). Vloga: Stephanie Taylor KINO DOM KULTURE Petek, 28. 4. ob 20. uri UMRI POKONČNO (D1E HARD) - amer. akcij, grozljivka. MIN1FEST '89. Režija: John Mc Tiernan. Vloge: Bruce Willis, Bonnie Belelja Ponedeljek, I. 5. FILMSKA PREDSTAVA ODPADE! • KINO ŠOŠTANJ Sobota, 29. 4. ob 20. uri NOČNI KINO: DEBBYE OSVAJA DALAS ameriški, trda erotika Nedelja, 30. 4. ob 19. uri GUSAR SKA PATROLA holandski, komedija OTROK POBEGNIL OD DOMA V soboto, 22. aprila popoldne je Muhamed Č. v Šoštanju, na cesti talcev pretepal svojega enajstletnega sina. Med pretepom je ta bos pobegnil od doma, oče' pa je sinovo izginotje miličnikom prijavil okoli 23. ure zvečer. Miličniki so takoj organizirali akcijo iskanja, pri tem pa jim je pomagalo tudi nekaj občanov. Našli pa so ga šele naslednji dan okoli 12. ure, pri prijatelju, v Lo-kovici, kamor se je zatekel. Očeta bodo miličniki zaradi poškodb, ki jih je prizadejal sinu, prijavili temeljnemu tožilstvu. TRČILI TRIJE AVTOMOBILI V križišču Kidričeve ceste in Ceste na jezero v Titovem Velenju je 21. aprila Henrika Ribuzel izsiljevala prednost vozniku udeležil tudi 7. srečanja internirancev Jugoslavije v Sarajevu. Udeleženci srečanja so izrazili željo, da bi komisija tudi v letošnjem letu nadaljevala svoje delo tako uspešno kot v preteklosti kljub finančnim težavam, ki nas pestijo. Predsednik Ivo Rahten se je ob zaključku zahvalil vsem, ki so omogočili izpeljavo tako bogatega programa in izrazil upanje, da bo aktivnost internirancev tudi v prihodnje deležna tako moralne kot tudi finančne pomoči. Udeleženci srečanja so sprejeli tudi sklep o vsestranski podpori sedanjemu slovenskemu političnemu vodstvu, o čemer smo jih tudi pismeno obvestili. Ponedeljek, 1. 5. FILMSKA PREDSTAVA ODPADE! KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 28. 4. ob 20. uri NEVARNO POSLANSTVO — ameriški, akcijski. Nedelja, 30. 4. ob 20. uri NOČNI KINO DEBBYE OSVAJA DALAS — ameriški, trda erotika Torek, 2. 5. FILMSKA PREDSTAVA ODPADE! KINO ŠKALE Nedelja, 30. 4. FILMSKA PREDSTAVA ODPADE! ZA VSE NOČNE PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA! KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! REDNI KINO VELENJE Četrtek, 4. 5. ob 18. in 20. uri ŽENSKAR — ameriški, komedija — Vloga: Molly Ring Wald Petek, 5. 5. ob 18. in 20. uri SMEH V VESOLJU — ameriški, komedija. Vloga: Mel Brooks Petek, 5. 5. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 6. in 7. 5. ob 18. in 20. uri ZMAJI ZA VEČNO - hongkonški, akcij. kom. Vloga: Jackie Chan Ponedeljek, 8. 5. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 9. 5. ob 18. in 20. uri ARIZONA JUNIOR — ameriški, komedija. Vloga: Nicolas Cage Sreda, 10. 5. Ob 10., 18. in 20. uri SMEH V VESOLJU - ameriški, komedija. Vloga: Mel Brooks NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, petek in ponedeljek, 4., 5. in 8. 5. ob 22. uri POPER IZ MI A- r osebnega avtomobila Janezu Škerljaku. Med trčenjem je slednjega odbilo v nasproti vozeči avtomobil Janka Pušnika. Nastala je precejšnja materialna škoda, voznica Ribuzlova pa se je pri tem tudi lažje telesno poškodovala. ŠALA SE JE SLABO KONČALA V nedeljo je v Tovarni usnja v Šoštanju Vaso B. vrgel petardo in se tako očitno hotel pošaliti. Pri tem pa je dobila sled poškodb njegova sodelavka Paša H. Zaradi tega se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. VLOM V SKLADIŠČE V GORENJU V ponedeljek so v Gorenju ugotovili, da so neznani storilci, verjetno preko vikenda odstrani- PETEK, 28. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 30. APRILA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja postavljena med 14. dnevi, nova pa bomo sprejemali takoj za tem po telefonu 855-963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 1. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli in praznično popoldne na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 3. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (govorili bomo o MIA I. DEL — ameriški, trda erotika. Vloge: Amber Lynn, Barbara Da-re Sobota in nedelja, 6. in 7. 5. ob 22."' uri NJENE ZGREŠENE POTI -ameriški, trda erotika (VIDEO) KINO DOM KULTURE Petek, 5. 5. ob 20. uri ARIZONA JUNIOR — ameriški, komedija. Vloga: Nicolas Cage Ponedeljek, 8. 5. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE Slovenski film KAVARNA ASTO-RIA v režiji Jožeta Pogačnika. V glavnih vlogah: Janez Hočevar-Rifle, Lidija Kozlovič, Branko Štrubej, Aleš Valič idr. Vsebina: Maribor neposredno pred drugo svetovno vojno in Maribor po osvoboditvi sta časovna mejnika filma Kavarna Astoria. Vmes je čas vojne vihre, ki pa je v filmu boij prisoten kot slutnja grozeče nevarnosti. Zgodba pripoveduje z rahlo melanholijo in blago ironijo o meščanski družini: o kavarnarju, o njegovi ženi ter o njunem sinu. Skozi njihove individualne usode poznamo širšo družbeno in zgodovinsko ozadje polpreteklega časa. Predvsem socialno in nacionalno diferenciacijo predvojnega Maribora, razdvojenega na premožne in na siromašne, na zavedne Slovence in na zagrizene nemčurje: Zrf-prva povojna leta so značilni nesmiselni li ploščo na skladišču in skozi odprtino odnesli več programa-torjev, vrednih okoli 2,4 milijona dinarjev. UKRADEL AVTOMOBIL V noči na 18. april je doslej še neznani storilec ukradel osebni avtomobil lada karavan, s parkirišča na ulici Vrnjačke banje. Lastnik Vlada Š. avtomobila še vedno ni dobil nazaj. RAZNESLO JE AKUMULATOR V tozdu Štedilniki v Gorenju je 18. aprila razneslo akumulator viličerja. Pri tem je bil lažeje telesno poškodovan Janez Mihelak. Akumulator je fazneslo v trenutku, ko ga je omenjeni skušal izključiti pred tem ga je namreč polnil. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Pri bifeju Tinka sta se 18. aprila popoldne sprla Redž.o Dž. in vrtičkarstvu — vabimo vas, da sodelujete v pogovoru po telefonu 855-963); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. PETEK, 5. MAJA: 15.00 Zače tek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 7. MAJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Beseda potrošnika; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 8. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 10. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe. ukrepi tako imenovane revolucionarne družbene preobrazbe, v kateri se prepletata tragičnost z naključnostjo, kar ima za posledico nehoteno komične dogodke, seveda gledane z varne časovne razdalje štiridesetih let. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 6. 5. ob 20. uri NOČNI KINO: POPER IZ MIAMIA I. DEL -ameriški, trda erotika Nedelja, 7. 5. ob 19. uri ARIZONA JUNIOR — ameriški, komedija Ponedeljek, 8. 1. ob 19. uri MOON-WALKER — ameriški, glasbeni. Vloga: Michael Jackson KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 5. 5. ob 20. uri ZMAJI ZA VEČNO — hongkonški, akcijska komedija Nedelja, 7. 5. ob 20. uri NOČNI KINO: POPER IZ MIAMIA I. DEL — ameriški, trda erotika Torek, 9. 5. ob 20. uri SMEH V VESOLJU — ameriški, komedija KINO ŠKALE - VSE DO SEPTEMBRA NE BO FILMSKIH PREDSTAV! ZA VSE NOČNE PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA! KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Sadik K. Redžo je med pretepom uporabil tudi nož, in z njim porezal Sadika. Istega dne, nekaj po 23. uri je Andrej Š. na Kidričevi pretepal svoje bivše dekle. Posredovati so morali miličniki, ki so nasilneža pridržali do iz-streznitve. Naslednjega dne so morali posredovati pri podobnem pretepu v Disku Li. Tudi v tem primeru je bivši fant Mirsad M. pretepel svoje bivše dekle. Naslednje jutro, okoli treh pa so morali v samski dom, kjer so Muhamed M., Safet D., Ramo K. in Ismet D. poslušali glasno glasbo in seveda pri tem motili ostale stanovalce. V Kolodvorski restavraciji je 21. aprila malo po 18. uri vinjenijGojko V. še hotel piti. Ker mu pijače niso postregli, je nadlegoval goste. Tudi tokrat ni šlo brez posredovanja miličnikov. Marko P. in Enver S. sta se 22. aprila med potjo iz gostišča Eržen, sprla. Pri tem je Marko uporabil plašilno pištovo. Pretepen otrok je prepuščen sebi V časopisih lahko večkrat preberemo tragične zgodbice o tem, kako so starši pretepli svojega otroka. Največkrat so to primeri iz drugih držav in nekako se nam ne zdi verjetno, da bi se kaj podobnega lahko dogajalo tudi pri nas, saj imamo vendar mnogo ustanov, ki bdijo nad našimi otroki. Pa so stiske naših otrok vseeno hude in nikogar ni, čisto nikogar, ki bi jim pomagal. Kar zamislimo se, kolikšna je morala biti pred dnevi stiska enajstletnega dečka, ki je bos, sredi udarcev, ki jih je dobival od očeta, pobegnil od doma. Ni imel kam, ni imel nikogar, ki bi se mu lahko izpovedal. Pa je le našel zatočišče, pri svojem prijatelju. Tam so ga miličniki odkrili, ga odpeljali k zdravniku, ki si je ogledal njegove modrice in podpludbe, o tem obvestili socialno službo in ga vrnili v družino .. . Vsakdo od omenjenih je ravnal po svojih pravilih, po svojih aktih. Nihče pa otroku ni pomagal. V pomoč prav gotovo otroku tudi ne bo tožba, ki jo bo očetu izreklo temeljno javno tožilstvo, saj se bo ta najbrž, zaradi kazni, znova znesel nad otrokom. Zamislimo se torej vsi skupaj, še posebej pa tisti, ki imajo v svoji dejavnosti tudi družbeno skrb za otroke, nad tem dogodkom! Pa najbrž bi bilo dobro tudi, da bi kdaj skupaj sedli za isto mizo. Morda pa bi se le našla potem kakšna rešitev za takšnega nebogljenega otroka? Mira Zakošek Miličniki so zapisali *vvvvvvwvvwvwvwwwwwwwvwwv Odslej več odpadkov na enem mestu V sodobnem življenju je tudi smeti in odpadkov vsak dan več, s tem pa tudi vprašanj kam z njimi. Zato določena odlagališča se hitro polnijo, prostor za odlaganje se hitro veča in širi. Vse več je nezakonitih mest. kjer se kar čez noč pojavi kup navlake. Tudi v Šaleški dolini je stanje podobno, odlagališče komunalnih odpadkov, s katerim upravlja Vekosova temeljna organizacija Komunalna oskrba, pa postaja vse bolj tesno in premajhno. Sicer pa lokacija omenjenega odlagališča ob cesti na Jezero ni najbolj primerna, vendar jo skuša Vekos kar najbolj izkoristiti. Tudi tako, da odlaganje komunalnih odpadkov posodablja. Pred dnevi so končno dobili dolgo pričakovan poseben stroj za tlačenje odpadkov, imenovan »kompaktor«, ki ga je izdelal »14. oktober« iz Kru-ševca. Vekos je med prvimi, ki je ku- pil ta stroj, njegova prednost pa je, da odpadke zdrobi in stlači na najmanjšo možno prostornino. Že doslej je velenjsko odlagališče odpadkov sodilo med bolj urejena, z nabavo tega stroja pa bo stanje zanesljivo še boljše. b. m. Stroj odpadke zdrobi, poravnava in stlači Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik PODJETNIŠTVO JE GOSPODARSKO NAJ-" ŽLAHTNEJŠE DELO, KER USTVARJA DELO Trdno smo prepričani, da s podjetniškimi zamislimi in njihovo uresničitvijo v obliki novih gospodarskih enot: • uveljavljamo sposobnost in znanje, inovativnost • izboljšujemo gospodarsko uspešnost in konkurenčnost • zagotavljamo nova delovna mesta • ustvarjamo bogatejše življenje. Tudi v našem prostoru so že ustvarjeni osnovni pogoji in možnosti za hitrejši razmah podjetništva, zato VABIMO vse tiste posameznike, ki imajo kakšno podjetniško zamisel in bi jo radi uresničili, da nas pokličejo, ali se oglasijo pri nas, kjer jim bomo po svojih močeh svetovali, pomagali ali jih povezali s strokovnjaki, podjetji in drugimi. PRIČAKUJEMO VAS OB VSAKEM ČASU. SAVINJSKO ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Trg mladosti 6, tel. 856-920, 855-645 SAVINJSKO ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA ŽELI OB 1. MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM VELIKO USPEHOV! 1 ] M M M M 1 1 1 1 1 J LESTVICA NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV VIDEOTE-KE »M4«: 1. THROW MAMMA FROM THE TRAIN 2. BAY COVE 3. TWINS 4. DEADLOCK 5. PLAYBOY I in II 6. BLACK EAGLF, 7. HELLRAISER II \ ČLANI NAŠE VIDEOTEKF.! Izkoristite ugodno praznično priložnost Izposodite si kasete za šest prazničnih dni, plačali pa boste iz-posojevalnino le za EN DAN! Videoteka »M4« bo odprta le še danes, 26. 4. 1989, nato pa bo do 3. 5. zaprta. Vsem našim članom in delovnim ljudem voščimo iskrene čestitke ob prazniku dela. MAJ - VI l iki TRAVEN Mati oglasi ROLETE IN ŽALUZIJE, v različnih barvah, izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 063-24-296. VIKEND, MALI V BELIH VODAH, prodam. Telefon 888-229. KOSO S POGONOM za kulti-vator Gorenje prodamo. Telefon 855-079, zvečer. ADRIA PRIKOLICO, 310 D, 2 + I, rabljeno eno sezono, z baldahinom in ostalo opremo, prodam. Telefon 853-264, od 8. do 15. ure. ŽENSKO KOLO ROG, na 5 prestav, skoraj novo, ugodno prodam. Telefon 855-818. GOLF DIZEL-S — PAKET, september 1984, prodam. Informacije po telefonu 855-231 interna 285. VIDEOREKORDER AKAI, malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 853-390. SENO I. in II. košnje prodam. Janko Ocepek, Lokovica 8. JAGNJE, IZGUBLJENO V ŠOŠTANJU, pogrešamo. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Halilovič, Cesta talcev 15, Šoštanj. ZASTAVO 101 prodam. Prva registracija 1978, registriran do I. 1990, prevoženih 59.000 km. Telefon 854-752. UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK, globok, skoraj nerabljen, prodam. Telefon 854-752. DIRKALNO KOLO na 10 prestav prodam. Informacije po telefonu 882-775, popoldan. ŠKODO 105 L prodam. Naverš-nik, Šmartno ob Paki, telefon 884-199. TENSAI GLASBENI STOLP na daljinsko upravljanje in nova mahagoni vrata s suhomontažni-mi podboji, 3 komade, prodam. Telefon 062-847-302 po 16. uri. NOV, USNJEN, SEDEŽNI TROSED, temne barve prodam. Telefon 882-887. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, leto izdelave 1981, prevoženih 50.200) km, prodam. Informacije po teleefonu 856-389. Čestitka Vse najlepše na skupni življenjski poti ZLATKI VIRBNIK iz Plešivca in Miranu LEDINEKU iz Loko-vice — mama, ata, Jože in Nataša. HLADILNIK IN PRALNI STROJ, ugodno prodam. Telefon 854-260. HIŠO UGODNO PRODAM. (7 x 5). Telefon 061-372-681. PARCELO 1000 m!, z gradbe nim materialom prodam. Telefon 856-173. ZASTAVO 750, letnik 1980, ga-ražirano, prevoženih 40.000 km in centralno peč Štadler 35.000 ccal z bojlerjem, rabljeno 3 sezone prodam. Cena po dogovoru. Milan Bricman, Florjan 196, Po-hrastnik, Šoštanj. RENAULT - 4, letnik 1983, ugodno prodam. Registracija do marca 1990. Telefon 853-321 interna 166. Popoldan, Kidričeva 5. (Nad Zibko, Grubelnik). 200 m! STREŠNE KRITINE, prodam. Telefon 888-233 od 19. do 21. ure. ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, 210 1, novo še zapakirano, prodam za 600.000 ceneje. Informacije po telefonu 857-671 od 20. do 21. ure. SEDECl VOZIČEK, star 4 mesece, ugodno prodam. Veljka Vlahoviča 49, stanovanje 3, pritličje. V NAJEM ODDAM POSLOVNI PROSTOR, velikosti 70 m2, štirje prostori, primeren za mirno obrt, poseben vhod, na Cesti XIV. divizije 14, Titovo Velenje. Informacije po telefonu 856-485, dopoldan ali 857-627, zvečer. MOTOR ZA ČOLN, Tomos 4,5 prodam 50% ceneje. Telefon 857-416. ŠIVILJO ALI ŽENSKO Z ZNANJEM ŠIVANJA honorarno zaposlim. Telefon 882-100. DVAKRAT TEDENSKO PO-MOC pri čiščenju in likanju iščem. Telefon 882-100. JADRALNO DESKO BURJA PRODAM. Telefon 856-664. v grajskem hramu na velenjskem gradu NOVA VIDEOTEKA!! VIDEO SONČEK Pri „R0KU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627. 855-999 Včeraj 1300 filmov, danes že 1400 filmov, resnično izjemna ponudba videokaset za vsak okus! Postanite tudi vi član VIDEA SONČEK, članarine ni, ugodnosti so velike. Vse cene rastejo, VIDEO SONČEK pa je cene znižal. IZPOSOJNINA ZA DVA FILMA JE 2.000 din na dan! VIDEO SONČEK vas vabi v Grajski hram, lepo vas bodo postregli, vi pa izkoristite res ugodno ponudbo. Video Sonček vas pričakuje vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure. Mesec se imenuje po starem latinskem bogu rasti Maju. Že od nekdaj velja za pomladanski mesec, ki je poln posebnih življenjskih sil. V mnogih deželah so ga zato slavili s postavljanjem mlajev, ki niso nič drugega kot ponazoritev pradavnega drevesa življenja, simbola rodovitnosti in življenjske rasti sploh. V katoliški cerkvi je mesec posvečen življenju Marije; v njenem češčenju odmeva prastaro češčenje plodnostnih božanstev. Sedanje slovensko ime za maj veliki traven srečamo že pri Martinu iz Loke (weliky trawen). Povzel ga je tudi Trubar in za njim še vrsta drugih. Obenem pa menda ni slovenskega mesečevega imena, ki bi ga poznali v toliko inačicah. V rabi so bila nekdaj imena, kot majnik, cvetnar, cvetnik, rožni cvet, rožni mesec, šentlipovšek itd. V Prekmurju ga še vedno imenujejo ri-salšček ali risalščak, to je binkoštni mesec; binkoštim namreč pravijo Prekmurci risale ali risali. Pomensko gre pri velikem travnu za isto vsebino kot pri malem travnu, aprilu. Koledar Četrtek, 27. aprila — Ustanov. O F (Cita, Jaro, Jaromil, Franči) Petek, 28. aprila — Vital, Pavlin, Živko, Ljudevit Sobota, 29. aprila — Robert, Marina, Hugo, Katarina Nedelja, 30. aprila — Marjan, Pij, Samo, Pika Ponedeljek, I. maja — Praznik dela (Iztok, Jože, Maja, Greta) Torek 2. maja — Živa, Bor (Borko), Ati Sreda, 3. maja — Aleksander, Milica, Filip, Jakob Četrtek, 4. maja — Florijan, Cvetko, Moni, Žan Petek, 5. maja — Anže, Juta (Judita), Miran Sobota, 6. maja — Domen, Manja (Manca), Jan Nedelja, 7. maja — Gizela, Aldo, Dunja, Stanko Ponedeljek, 8. maja — Mihel, Željko, Bono, Viktor Torek, 9. maja — Gregor, Irma, Kek, (Kekec) Sreda, 10. maja — Nino (Anton), Iza, Januš Naslednja številka Našega časa bo med vami v četrtek, 11. maja SOZO. N SOB O GOSTU SKO POOJETJ6 TURIST 1. MAJ v Savinjskem gaju Vabimo vas, da preživite praznični dan v Savinjskem gaju v Mozirju. Poleg ogleda parka, bo dovolj priložnosti tudi za prijetno zabavo. Posebnost bo tekmovanje v plezanju na mlaj Pričelo se bo I. V. ob 14. uri, zmagovalec pa bo nagrajen z živim teličkom. Prijave so možne tudi pred samim pričetkom tekmovanja. Vabljeni! Dežurstva Dežurni zdravniki: Četrtek, 27. aprila — glavni dežurni dr. O. Renko, notranji dežurni dr. Žuber SPAR — TRGOVINE — KUSEJ AVSTRIJA (PLIBERK-LABOT-ŠMIHEL) ter HI-FI VIDEO SUPER DISKONT Pliberk vam nudijo za praznike neverjetne ponudbe, izredno izbiro. Prepričajte se sami! Obiščite te najcenejše trgovine v zamejstvu! Čestitamo ob prazniku! E).- rJi, ■ ; • • • 11 I.Vjil O,; t i, Petek, 28. aprila — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Žuber Sobota, 29. aprila — glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. O. Renko Nedelja, 30. aprila — glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. O. Renko Ponedeljek, 1. maja — glavni dežurni dr. Smonkar, notranji dežurni dr. O. Renko Torek, 2. maja — glavni dežurni dr. Smonkar, notranji dežurni dr. O. Renko Sreda, 3. maja — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. Mijin Dežurni zobozdravniki: V nedeljo, 23. aprila je dežurni zobozdravnik dr. Andreja Am-brožič-Korošec 27. aprila, 30. aprila, 1. maja in 2. maja je dežurni zobozdravnik dr. Aleksander Uršič, V nedeljo, 7. maja je dežurna zobozdravnica dr. Majda Budna. Vsa dežurstva bodo potekala od 8. do 12. ure v dežurni ambulanti zdravstvenega doma Velenje Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 28. aprila do 5. maja je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, tel.: 858-704. !v .Od 5. maja tfo l3: maja je dežurni dipl. veterinar Milan, Matko, Topolšica 15, tel.: 891-166. GALERIJA Ml Bahunek. Berthold. Bol/ka. BortiC. Čeme. Dragulj. Jagodič. Lackovič-Croata. Lavrenčič. Mihellč. Milič iz Močve. Pečko. Rotor. slona. Slavec. Stojanovič. Tisnikar. Tutfa. Veličkovič Zec Odprto Torek ■ petek 9 00-12 30 / 15 30-19 00 Sobota 9 00-12 30 Ponedeljek zaprto GALERIJA KOIAR. ŠOLSKA ULICA 5. 62380 SLOVENJ GRADEC JUGOSLAVIJA. JELEEON (3862) 062 844 044 DO Rudnik lignita Velenje Kadrovska služba Komisija za delovna razmerja pri DS DSSS PONOVNO OBJAVLJA programiranje zahtevnih računalniških obdelav Pogoji: — visoka (VII. stop.) strokovna izobrazba računalniške smeri — zaželjene delovne izkušnje — znanje programskih jezikov Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Partizanska 78, 63320 Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. Izbrani kandidat ima možnost pridobitve kadrovskega stanovanja. fmroil Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Mozirje OBJAVLJA prosta dela in naloge vodja proizvodnje (1 delavec) POGOJI: — VTTŠ — konfekcijska smer VI. stopnja — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih — pasivno znanje nemškega jezika — poskusno delo 6 mesecev Delo je za nedoločen čas. Kandidati za objavljena dela in naloge imajo lahko eno stopnjo nižjo izobrazbo. Pisne prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni od dneva objave v časopisu. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOK GOZDARSTVO ŠOŠTANJ Objavlja javno licitacijo dveh rabljenih osebnih avtomobilov Z 750, in sicer: — Z 750 LE — leto izdelave 1981 — Z 750 SE — leti izdelave 1980 Izklicna cena je 3.000.000 din. Licitacija bo v četrtek, 4. maja 1989 ob 8. uri na upravi TOK Gozdarstvo Šoštanj, Trg svobode 12. Ogled vozil je možen na dan licitacije od 7. ure dalje na Trgu svobode 12. Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo plačajo 10% varščino. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Gibanje prebivalstva Poroke: Miran Ledinek, roj. 1963, avtomehanik iz Lokovice in Zlata Virb-nik, roj. 1968, kmet. tehnik iz Plešivca, Vera Stare, roj. 1955, delavka iz Titovega Velenja in Marjan Brglez, roj. 1958, ključavničar iz Titovega Velenja, Miran Kozlevčar, roj. 1965, natakar iz Titovega Velenja in Betka Lindič, roj. 1965, knjigovodja iz Laz, Franjo Tajnik, roj. 1968, varilec iz Titovega Velenja in Sabina Konovšek, roj. 1970, delavka iz Šoštanja, Dušan Rober, roj. 1964, rudar iz Topolšice in Antonija Mra-vljak, roj. 1967, kuharica iz Titovega Velenja, Naser Zečiri, roj. 1960, strojnik iz Titovega Velenja in Zdenka Šrot, roj. 1953, administrator-ka iz Titovega Velenja. Smrti: Simon Urlep,"upokojenec'iz Celja, Cankarjeva ul. št. 5. ro j. 1908. 7. osnovna šola še vedno brez telovadnice Različni podatki o osebnih dohodkih Izteka se že četrti mesec letošnjega leta, pa vendar je v tem času še težko postreči s podatki, kakšne osebne dohodke smo imeli v občini Velenje v preteklem letu. Pa ne, da teh ni. So, še veliko jih je. Pa kaj, ko so med sabo tako hudo različni. Ko so pripravljali pred nedavnim na odseku za družbeno planiranje skupščine občine Velenje analizo o tem, so bili silno presenečeni, ko so primerjali podatke zavoda za statistiko Slovenije in Službe družbenega knjigovodstva. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je znašal povprečni osebni dohodek v gospodarstvu občine Velenje 689 278 dinarjev, v negospodarstvu pa 824 291 dinarjev. Po podatkih zavoda za statistiko je bil povprečni osebni dohodek v velenjski občini precej nižji, znašal naj bi 749 373 dinarjev, gospodarstva pa višji in sicer 755 267 dinarjev. Kateri podatek je točen, lahko samo ugibamo, saj je ob tem jasno le to, da organizacije združenega dela tovrstne obrazce neodgovorno izpolnjujejo. (niz) Velik uspeh glasbenikov Od 19. do 22. aprila je bilo v Sarajevu XVIII. TEKMOVANJE UČENCEV IN ŠTUDENTOV GLASBE JUGOSLAVIJE v disciplinah: KLAVIR, GODALA in KITARA. Po pro-pozicijah se tekmovanja lahko udeležijo samo tisti učenci, ki so na republiškem tekmovanju (slovensko je bilo v Novi Gorici sredi marca) dosegli I. mesto (nad 90 točk). Tako sta na zveznem tekmovanju sodelovali tudi dve učenki naše glasbene šole: VIOLINISTKA MONIKA REDENŠEK (učitelj: Vladimir Repše) in PIANISTKA JERNEJA GREBENŠEK (učiteljica: Manja Gošnik-Vovk). Z njunima rezultatoma smo lahko zelo zadovoljni. Obe sta tekmovali v I. kategoriji svojega instrumenta (do 13 let). Monika je dosegla L, Jerneja pa III. mesto. Tako imamo na vsakem zveznem tekmovanju (isti instrumenti pridejo na vrsto vsaka tri leta) med najboljšimi v Jugoslaviji tudi učence velenjske glasbene šole. Vsakdo je pokopališče svojih misli. L. Kovačič Kakor hitro pristajamo na neko družbeno ureditev kot edino najboljšo, je demokracije konec — znašli smo se v fašizmu. /r Bučar Mesec mladosti Mladi velenjske občine bodo najlepši mesec v letu, mesec mladosti obeležili na najrazličnejše načine. Ob tej priložnosti bodo pripravili nekaj akcij sami, nekatere pa v sodelovanju z drugimi organizacijami in društvi. Tako bodo ob tej priložnosti poleg sprejemov sedmo-šolcev med mladince na osnovnih šolah pripravili nogometni turnir za pokal OK ZSMS pri osnovni šoli Gustava Šiliha v Titovem Velenju, nogometni turnir dobre volje v Šmartnem ob Paki, posvet s predsedniki osnovnih organizacij ZSMS. Vključili se bodo v naborne aktivnosti, pri organizaciji telovadne akademije v kulturnem domu v Šoštanju, v kulturna dogajanja pred Kavarno, slaščičarno Center, prav tako sodelovali pri krvodajalski akciji most humanosti. V program prireditev ob letošnjem mesecu mladosti so zapisali še lokalno delovno akcijo Plešivec 89, pohod po poti Bračičeve brigade skupaj s krajevno skupnostjo Stara vas, prvi večer debatne-ga kluba v prostorih Stiskar-ne, sejem proste prodaje rabljene počitniške opreme, prireditve pa naj bi sklenili z že tradicionalno prireditvijo Noč ob jezeru. Naj zapišemo tudi to, da med drugim načrtujejo še večer poezije s Prešernovimi nagrajenci, teden odprtih vrat na Centru srednjih šol Titovo Velenje, in sicer na tehniški in družboslovni usmeritvi. V tem mesecu pa naj bi sklenili svojo raziskovalno delo tudi tisti mladi, ki so se vključili v gibanje »Mladi za razvoj občine Velenje«. >Zakaj prav mi?< Že ničkolikokrat smo zapisali, da sta izgradnja telovadnice in prizidek k zdravstvenemu domu v Titovem Velenju prednostni naložbi na področju družbenih dejavnosti. Ničkolikokrat tudi to, da naj bi za naložbe odvajali 2,2 odstotka iz globala skupne porabe. Navedli vire za »črpanje«. Žal, pa lahko tako kot v vseh prejšnjih člankih tudi tokrat zapišemo: ni denarja za njihovo dokončanje. Očitek občinski politiki o vzporedni gradnji dveh dokaj zahtevnih objektov je torej povsem na mestu. Če smo se lani za občinski praznik veselili pridobitev, med katere so sodile lepe, sodobno urejene in prostrane učilnice na sedmi osnovni šoli, nam tokrat resnično ne more biti v ponos dejstvo, da mora 391 učencev izvajati program telesne vzgoje po hodnikih, jedilnici, v zakloniščnih prostorih. Ne samo, da ne ustrezajo določenim higienskim predpisom, tudi povsem neprimerni so. Tako jedilnica nima ustrezno zaščitenih sten, oken, stopnic, ozki hodniki pa so v najboljšem primeru le za igralne igre. Ob tem ni treba posebej omenjati, da ni garderob s tuši, umivalniki, sanitarijami. Po določilih Zavoda za šolstvo SRS bi morali izvajati pouk telesne vzgoje na predmetni stopnji ločeno po spolu, na učenca pa bi morala šola imeti 10 kvadratnih metrovpovršin za to dejavnost. Naj zapišemo še to, da pri normalnih vremenskih razmerah poteka pouk telovadbe v telovadnici šest mesecev. K temu je treba dodati, da na osnovni šoli Šalek ni osmošolcev, in da bo prihodnje šolsko leto sedlo v klopi 140 otrok več kot letos. Po predračunu Vegrada naj bi izgradnja telovadnice stala 8,3 milijarde dinarjev. Bila naj bi takšna, da bo povsem zadovoljila potrebe po športno-re-kreativni dejavnosti v Titovem Velenju. Vse doslej zgrajene telovadnice so namreč na meji uporabnosti za izvajanje pouka telesne vzgoje. Vse lepo in prav. Toda, le do denarja. Od kod sredstva za izgradnjo tega načrtovanega in prepotrebnega objekta? Če bi sklepali po obljubah, določenih virih, podporah, bi rekli: ni težav. Te vendarle nastopijo takoj, ko je treba denar za naložbo nakazati na ustrezen žiro račun. Glavni vir sredstev za izgradnjo telovadnice naj bi bila prispevna stopnja sis družbenih dejavnosti — namenska investicijska sredstva. Teh je premalo, saj so porazdeljena med telovadnico in prizidek k zdravstvenemu domu. Za drugi vir je naša družbenopolitična skupnost »določila« referendumska sredstva. Ob načrtovani izgradnji sedme osnovne šole s telovadnico vred, naj bi ta predstavljala 50 odstotkov naložbe. Ob koncu izgradnje A in B objekta, torej brez telovadnice, pa so ta znašala le 20 odstotni delež. Tega denarja prav tako ni. Nič bolje se ni »obne- sel« tretji vir, saj nekatere podpisnice samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo niso uresničile. Takole pravi v. d. ravnatelja sedme osnovne šole Jože Kav-tičnik: »Ne vemo, kako in kaj. Vprašanja, ki nam jih postavljajo starši naših otrok na roditeljskih sestankih glede izgradnje telovadnice, ostajajo neodgovorjena. Kako naj jim odgovorimo kdaj bodo imeli njihovi otroci enakovredne pogoje za izvajanje pouka telesne vzgoje kot na ostalih šolah, če sami ne vemo. Na enem od teh zborov se je prav zaradi tega porodila pobuda o enodnevnem zaslužku. Kako sedaj to izpeljati v praksi, ostaja naloga naše družbenopolitične skupnosti.« Gotovo tako kot mi razmišljajo starši učencev osnovne šole Salek in krajani: ali morajo resnično nositi sami vso breme za izgradnjo prepotrebne telovadnice? Zakaj vendar, ko pa so otroci prej obiskovali šole z zagotovljenimi pogoji za izvajanje pouka telesne vzgoje. Negotovost kljub obljubam, pobudam, podpori ostaja. »Delavci šole vidimo vsak dan pred sabo obraze otrok, ki nas obtožujejo in sprašujejo, zakaj Ura telesne vzgoje na razredni stopnji prav mi. Smo morda zaradi tega, ker smo napolnili učilnice na novi šoli v Titovem Velenju, kaznovani? Sicer pa to, kar sedaj izvajajo naši učitelji telovadbe, je le količinsko zadovoljevanje predmetnika. Program Q na naši šoli resnično ne moremo izvajati. Mi smo storili vse, na »potezi« je sedaj ustanoviteljica, skupščina občine Velenje.« Tako torej v. d. ravnatelja. Kako pa tisti, ki pouk telesne vzgoje izvajajo in učenci sami: Tone Lipuš, Irena Stiplovšek, Sanela Milosavljevič, Bekim Plava, Dejan Verko Tone Lipuš: »Pouk telesne vzgoje izvajamo v zelo težkih pogojih. Za predmetno stopnjo je na voljo le jedilnica, ki ne ustreza varnostnim, higienskim, skratka nobenim normativom. Učni načrt sem moral prilagoditi zmožnostim. Če telovadnica ne bo kmalu zgrajena, bo že tako okleščen program treba še krčiti. Že ta generacija ne bo osvojila osnovnega programa, kajleše kaj več. Iger z žogo, ki motivirajo učence, skorajda nimanffc^da posebej ne omenjam zdravstvenega stanja učencev. Naše želje in apel so: čimprej telovadnico.« Irena Stiplovšek: »Na razredni stopnji poteka pouk telesne vzgoje predvsem v igralni obliki. Učenci so nejevoljni, ker lahko v teh ozkih hodnikih delamo ene in iste like. Najslabše je takrat, kadar dežuje. Upamo, da se nas bo čimprej »usmilila« pomlad, da se bomo lahko igrali zunaj. Učnega programa pouka telesne vzgoje kljub dobri volji ne bomo izpeljali.« Sanela Milosavljevič: »Prav nič ni prijetna telovadba v ozkih hodnikih. Mi vendar radi skačemo, se igramo, lovimo, ... Zelo si želimo telovad- Bekim Plava: »Nimamo enakovrednih pogojev vrstniki na ostalih šolah v Titovem Velenju. To ni »všeč« ne tovarišem učiteljem, še manj nam učencem. Ur telesne vzgoje se prav nič ne veselim, prej nasprotno. Prišel sem iz osnovne šole Gustava Šiliha, kjer sem bil dober športnik. Sedaj tega ne morem trditi. Da bom skupaj s sošolci težko čakal ur telovadbe, da se bom sprostil in naigral tako kot drugi, da ... je nujna telovadnica. Upam, da ne bomo čakali predolgo.« Dejan Verko: »Pravi dolgčas so ure telovadbe. Kadar je lepo vreme, takrat še nekako gre. Če pa dežuje,... Nejevoljni smo mi, tovariši učitelji prav tako. Ne želimo si podpor in obljub, želimo telovadnico. In to čim- ekipa OŠ Gustava Šiliha, tretja pa druga ekipa OŠ Antona Aškerca. Prvouvrščeni ekipi z občinskega tekmovanja se bosta najprej udeležili regijskega tekmovanja v Slovenskih Konjicah in zatem še republiškega, ki bo v Tacnu. Še beseda o organizaciji, ki je bila tokrat v rokah Centra srednjih šol. Vsi zunanji sodelavci, ki že vrsto let pomagajo pri organizaciji, so tudi tokrat delo dobro opravili. Žal se je zataknilo pri organizatorju. Primanjkovalo je sodelavcev, tekmovanje se je začelo z zamudo, težave so bile pri testiranju in tako naprej. Na sliki zgoraj je zmagovalna ekipa OŠ Veljka Vlahoviča, ki so jo sestavljali: Rok Grudnik, Matjaž Kamenik, Tanja Hribar, Nataša Jakop in Robert Turninšek Na sliki spodaj pa so zmagovalci s CSŠ — rudarska usmeritev: stojijo: Simon Lorger, Janja Košica, Franc Hribar, Martin Prevolšek; čepijo: Matjaž Vrhovnik, Robi Marinič in Oto Cigula V KS Paka so praznovali Orientacijski pohod, srečanje... V spomin na padlo kurirko in domačinko, še ne 19-letno Angelo Avberšek, ki so jo pred 44 leti ustrelili Nemci, prebivalci krajevne skupnosti Paka praznujejo vsako leto svoj krajevni praznik. Letos so ga proslavili v soboto, 22. aprila, z osrednjo prireditvijo, ki je bilo tokrat tekmovanje s področja znanja in veščin splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Najprej so se ekipe OO ZSMS Konovo in Paka, OO ZZB NOV Konovo, Jamarski klub Speleos in KO ZRVS aktiv Paka ter drugi krajani zbrali v prostorih doma krajanov Konovo, kjer so z zanimanjem prisluhnili jamarjem kluba Speleos iz Titovega Velenja. Ti Na Trebeliškem so učenci OŠ Paka pripravili kulturni program so zbranim pripovedovali o svojih raziskovalnih podvigih in lepotah jam, ki so jih obiskali. Pripravili so tudi razstavo in prikazali film o jamah. Zatem so se tekmovalne ekipe podale na orientacijsko pot, ki je bila speljana mimo kmetij z bogato etnografsko dediščino in mimo zgodovinskih objektov. Na poti so bile kontrolne točke, tekmovalci pa so na njih odgovarjali na razna vprašanja in se pomerili v fizični zmogljivosti in Po zaključku pohoda na Trebeliškem in razglasitvi rezultatov je sledilo družabno srečanje krajanov. Tam so učenci osnovne šole Paka pripravili prisrčen kulturni program, mladinci iz Pake pa so na kraj, kjer je padla Angela Avberšek odnesli šopek cvetlic. Svoj krajevni praznik bodo krajani Pake sklenili s tradicionalnim turnirjem v balinanju, ki bo 14. maja na Trebeliškem. Krajevna konferenca SZDL se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k dobri organizaciji slavja ob krajevnem prazniku. B. M. prej.« Letošnjega občinskega tekmovanja mladih v znanju in veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, bilo je na Centru srednjih šol v Titovem Velenju, se je udeležilo 25 ekip, od tega 17 iz osnovnih šol in 8 iz Centra srednjih šol. Mladi so se med seboj pomerili v reševanju testov, nalog prve pomoči, v poznavanju zdravilnih zelišč, gašenju z vedrovko, metanju bombe ter v streljanju z zračno puško. Precej znanja in delovanja s kompasom in karto pa je bilo potrebno na orientacijskem pohodu. Znanje, ki so ga mladi pokazali na sobotnem tekmovanju, bi lahko ocenili za dobro. Poglejmo še najboljše. Iz Centra srednjih šol je bila najuspešnejša druga ekipa rudarske usmeritve, za njo se je uvrstila druga ekipa strojne usmeritve, tretja pa je bila prav tako druga ekipa naravoslovno-matematične usmeritve. Med osnovnimi šolami je zmagala prva ekipa OŠ Veljka Vlahoviča, druga prva veščinah. Skratka pot, na kateri so udeleženci združili prijetno s koristnim. Čeprav je tekmovalni dosežek manj pomemben od preverjanja znanja zapišimo, da je bila najuspešnejša ekipa aktiva ZRVS Paka.