SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVI (40)	I \ M Ek | | tik | 1 ■“*& ffl“*	BUENOS AIRES
štev. (No.) 40	fc W LOV C INI 1 jf\ L I O Rt	18. oktobra 1987.
Do kdaj?!
Včasih režemo sami sebi, z najboljšim namenom,... žile.
To delamo 'na primer, kadar navdušujemo mladino, naj goji svoj materni jezik, pa v isti sapi dodajamo, naj store to kljub temu, da bo ta v nekaj rodovih gotovo utonil v tujem morju. Pri tem smo prepričani, da govorimo objektivno, kot da bi šlo za nekak nespremenljiv in splošen zakon, proti kateremu smo brez moči.
Vendar, ali smo ljuclje res do take mere nebogljene žrtve okoliščin, da nam ne: preostane drugega kakor vdano sprejeti „usojeni“ nam potek? Ali ni iz krščanskega pa tudi splošno človeškega stališča treba poudariti prav nasprotno, da nam na moralnem področju vrednot ni „usojeno“ nič, česar sami nismo pripravljeni sprejeti?
Nobena vrednota se ne izgubi „po sili razmer“ ali po „neizbežnem zgodovinskem razvoju“ brez človekovega privoljenja. In slovenstvo ter z njim slovenski jezik je za Slovence brez dvoma vrednota, čemu bi nam bila izguba te neizbežno usojena?
Slovenstvo bo živelo v Slovencih, na svoji zemlji in v svetu, dokler nam bo predstavljalo vrednoto, dokler bomo zanj pripravljeni žrtvovati, dokler si bomo med seboj pomagali, dokler bo med nami doma vzajemnost, dokler bomo povezani z vezmi preteklosti in skupne slovenske bodočnosti.
Naše slovenstvo ni vezano ne na koledar ne na tek generacij, temveč na silo ljubezni, ki jo živimo in jo bodo živeli naši potomci, če bi bilo med rojaki konec te življenjske sile, 'če bi sebičnost uničila smisel za narodno občestvo, takrat nas bo „neizbežno“ konec, bodisi na lastni zemlji bodisi kjerkoli. V nasprotnem primeru pa se nam ni bati zunanjih, „sklepih sil“ razvoja.
Nikjer ni rečeno, da bodo otroci manj ljubili svoj rod kot dedje. Res pa je, če očetje in matere niso več pripravljeni doprinašati žrtev za svoj narod, če ne čutijo ljubezni do svojega rodu, če ugodnost potrošniškega
Jugoslovanska javnost se je v zadnjem času pričela zanimati za pripornike, predvsem pa, v kakšnih razmerah živijo politični obsojenci. Zato so razni časnikarji beograjske televizije obiskali nekaj zaporov, katere v Jugoslaviji nazivajo „kazen-sko-pobol j sevalni domovi“. Kakor je znano, se le-ti nahajajo v Požareva-cu, Slavonski Požegi, Lepoglavi, Zenici, Lipljanu, Istoku, Džurekovcu, na Golem otoku in v Sloveniji v Dobu pri Mirni.
Med raznimi poročili, katere so objavljali časnikarji, so zanimiva pravila hišnega reda v kazensko-po-boljševalnem domu Požarevac. Prepovedano je:
—	razgrajati, glasno razpravljati, preklinjati, prepirati se, tepsti se, klicati obsojence iz drugih sob in prostorov;
-—■ terjati zadoščenje zaradi žalitve, poškodbe in podobnega;
—	oddaljevati se iz paviljona brez
dovoljenja;	« ,
—	dopisovati se z obsojenimi osebami iz drugih skupin in obiskovati jih;
—	imeti pri sebi denar in nedovoljene predmete (med katere spada tudi ura);
—	staviti in igrati karte;
—	gibati se ob obzidju, ki obdaja poslopje (straža bo uporabila o-rožje, če bo opazila obsojenca v prepovedanem območju);
—	neposredno nagovarjati vodilne delavce doma med obhodom;
—	itd., itd.
V tem domu prestaja kazen 63 političnih obsojencev, med njimi je 48 Albancev s Kosovega, ki so bili obsojeni zaradi pretiranega albanskega nacionalizma in delovanja za se-
životarjenja cenijo bolj od družinske. dediščine, so s svojo, sebičnostjo: krivi, da njih otroci rastejo brez korenin. Pa še v tem primeru bo marsikdo.od opeharjenih vnukov pričel sam iskati vrednote, ki so jih starši zavrgli.	r
Determinizem na osebnem in družbenem področju je v nasprotju z resnico o: človekovi svobodi, človek, enkratna' in neponovljiva božja stvar, gospodar zemlje po božji volji,, ni podvržen nujnemu prilagajanju večini. Nasprotno, način življenja in mišljenja drugih ni bil za samozavestnega človeka, pred vsem pa še za kristjane, nikdar zadosten izgovor za lastno neodgovorno vedenje in vrednotenje.
Seveda ni lahko ohranjati svojega načina življenja, svojih vrednot, sredi drugačnega sveta. A kaj velikega je še kdaj bilo lahko? Prav iskanje „lahkih poti“ zavaja družbo v razkroj in človeka v oseben propad.
Neodgovorno „samozadovoljstvo“ predstavlja za množico, ki ga sprejema, neke vrste poceni mamilo. Gre v resnici za degeneracijo družbe katere ne smemo posnemati, marveč se ji moramo, na tem področju, upreti. Upor zmotnemu javnemu mnenju, modi, povprečnosti, je pričetek osebne rasti. Vsako popuščanje od osebnega in lastnega pa je v bistvu beg pred odgovornostjo za zaupane nam vrednote. To pa kaže na pomanjkanje poguma, ki je moralna krepost.
Kadar bomo o odgovornosti za svoje vrednote in o soodgovornosti za svoj rod govorili s tako gotovostjo, kot delamo to pogosto o „neizbežnosti“ narodne smrti, bomo pripomogli, da bo vsa naša pozornost obrnjena v življenje in rast. To pa bo imelo zdrave posledice pri posameznikih in po naših družinah, ki so osnovne celice vsega, tudi narodnega, biološkega, moralnega in kulturnega življenja.
Slovenska himna se pričenja z vzklikom: Naprej! in nima ritma pogrebne koračnice.
paratizem, shranjevanja orožja in Jugoslaviji sovražne propagande. V istem zaporu je na ženskem oddelku več kakor 160 obsojenk, med njimi so tri Albanke, ki so prav tako obsojene zaradi separatističnega delovanja. Politični obsojenci lahko sprejemajo obiske, toda vedno le ob navzočnosti paznikov in v zelo majhnem prostoru. Kriminalni obsojenci pa razpolagajo z velikim skupnim prostorom ob minimalni kontroli. Po mnenju varnostnih organov, ki stražijo politične pripornike, imajo z njimi velike težave. Pravijo, da po prestani kazni odhajajo takšni, kakršni so prišli. V svojih stališčih so neomahljivi, so pa delavni, odgovorni in zelo disciplinirani. Zato se ločijo od drugih obsojencev.
„To niso kriminalci. To so druga vrsta ljudi. To so ljudje, ki imajo svoje prepričanje in drugačen značaj, trši od drugih,“ je povedal paznik V. O. z dolgoletno zaposlitvijo v Požarevacu.
P. D-ova.
Mogoče ne veste» da ...
—	da je Slovenska pokrajinska škofovska konferenca odklonila, da bi med svoje člane sprejela naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča. ..
—	da uradne odnose z jugoslovanskimi sindikati odklanjajo cemtrai-la ameriških sindikatov, francoska Force Ouvrière* Mednarodna organizacija svobodnih sindikatov in albanski sindikati...
MLADIKA, Trst, št. 5-6
70 let
Sovjetska zveza in njeni sateliti tbr somišljeniki po'svetu se; pripravljajo ria praznovanje 70-letnice bolj -ševiške revolucije, ki’ se je pričela v zäcetkü novembra leta 1:917 v Petrogradu. Vršile se bodo prireditve, kjer bodo slavi!i revolucionarje1 in njihova resnična ali pa izmišljena dejanja. A v zapadni' Evropi pa naletimo v mnogih časopisih na trpke in žalostne ugotovitve.
„Nikdar v zgodovini človeštva ni bilo v enakem obdobju Umorjenih toliko ljudi kakor po sovjetski revoluciji v dvajstem stoletju. In nikdar preje ni obstajala takšne negotovost, koliko je bilo dejanskih žrtev v teh množičnih pokolih“ je pred kratkim zapisal časopis „Welt am Sonntag“. „Večina teh pokolov je bilo izvršenih v imenu svetovnega nazora, ki obljublja, da bo človeštvo rešil lakote, poniževanja in trpljenja, to je komunizma,“ nadaljuje isto poročilo iz Hamburga.
Po mnogih predhodnih čistkah je sovjetski nasilnež Josip Stalin decembra meseca leta 1929 napovedal, da bo likvidiral „kulake“. Kot kulaki pa so bili označeni bogati kmetje, ki so imeli uslužbence. V resnici pa so pod to ime stavili vse, ki se niso strinjali z novoustanovljenim, režimom ali pa jih je le-ta smatral za nevarne. Tudi ubogi kmetič, ki je hodil v cerkev, je po Stalinovem mnenju veljal za kulaka-. Najprej soi zaprli družinskega poglavarja, ga ubili ali pa poslali na prisilno delo. Kasneje je vladna oblast izselila ostale člane družine — ob zmerjanju in 'grožnjah kot sovražnike ljudstva, kot bastarde... Amerikanski izvedenec za sovjetska vprašanja, dr. Robert Conquest, univerzitetni profesor v Kaliforniji, je izračunal, da je dekulakizacija v Sovjetski zvezi terjala okrog 6,5 milijona žrtev.
Leta 1932 je Stalin zapovedal blokado Ukrajine, da bi uničil ukrajinski nacionalizem in ukrajinsko kulturo. Komunistične brigade so pregledovale zaloge na kmetijah in zaplenile vse, kar so dobile: žito, krompir, grah, meso, repo, itd. V Ukrajini je zavladala strahotna lakota, ki je od poletja v letu 1932 do pomladi 1933 terjala okrog 7 milijonov žrtev, med njimi je bilo 3 milijone u-krajinskih otrok. A v sovjetskih časopisih ni bilo niti ene vrstice o tej katastrofi. Pomoči ni bilo- možno po-■ šil jati, ker je Stalin prepovedal vsak dovoz živil v Ukrajino.
Leta 1935 je pričel Stalin z „veliko čistko“. Uničil je vsakogar, ki bi bil morda lahko škodljiv za njegovo tiransko, samovoljno vladanje. Kot prve žrtve so padli visoki funkcionarji, katere je dal — po predhodnih javnih procesih — ustreliti. Sledil je pravi lov na vse dozdevne „sovražnike ljudstva“, katerim so miličniki izsilili priznanje s strahotnim mučenjem. Milijoni so bili po-
Slovensko šolstvo na Primorskem
Konec septembra se j,e začel pouk na slovenskih šolah na Primorskem. Vpisi na te šole niso bili zadovoljivi. Poglejmo številke. Dočim je bilo lani v osnovnih šolah 923 učencev in učenk, se jih je letos vpisalo samo 822, torej za sto manj. V nižjih srednjih šolah jih je bilo lani 780, letos se jih je vpisalo 757, torej 23 manj. V višje srednje šole se jih je lani vpisalo 894, letos pa 903, torej 9 Več. Vpis v vrtce pa je bil letos nekoliko boljši. Dočim se jih je lani vpisalo 461, se jih je letos vpisalo 471. Krivda za vsakoletni padec o-trok v slovenskih šolah je na eni strani premajhna (ali nobena) narodna zavednost levičarskih staršev, ki pri volitvah volijo italijanske politične stranke, na drugi strani pa vedno manjše število otrok v slovenskih družinah.
slani v delovna taborišča, mnogi so bili ustreljeni.
Že leta 1937: je tiranova jeza1 doletela voditelje Rdeče armade.' Tudi vojake so strahotno mučili, prednb so jih umorili. O usodi ruskega maršala Vasilija Bliicherja poročajo, da so mu najpreje iztaknili eno oko, mu ga. položili na roko in zagrozili, da če ge bo še naprej 'upiral; mu .bodo z- drugim očesom naredili enako. Mnogo. obsojencev je bilo ustreljenih. a še več pobitih' s kladivi. Ruš. Antonov-Ovsejenko poroča, da so v ruske ječe namestili mline za kamenje. Napolnili so jih s trupli pomorjenih. V pol ure je iz njih tekla krvava kaša v kanale...
Medtem pa so se polnila taborišča za prisilno delo: okrog leta 1930 je bilo nekaj čez 600.000 prisilnih delavcev, konec desetletja pa je njih število presegalo 12 milijonov, v taboriščih, ki so bila posejana po vsej Sovjetski zvezi. Pravijo, da jih je bilo več kakor sedem tisoč... Razmere v le-teh so bile nečloveške, prehranjevanje slabo, pogoji neznosni. Zato je že v prvem letu umrla tretjina deportirancev.
Stalinov stroj terorja je terjal vedno nove žrtve, katerih točno število ni znano. Po mnenju prof. Conquesta je številka 20 milijonov prenizka, povečati jo je treba vsaj za 50% — torej zagotovo 20, po vseh računih pa 30 milijonov žrtev je saldo 23-letnega Stalinovega režima...
Gosta megla leži tudi na številu žrtev, katere je povzročila Mao Tse-tungova revolucija leta 1949 na Kitajskem. Govorijo o enem milijonu,
V nedeljo* 13. septembra, se je zbralo pri Sv. Joštu nad Kranjem nekako tri tisoč ljudi, po mnenju nekaterih tudi več, (saj je grič okoli cerkve bil dobesedno prekrit) da se prvič po letu 1945 spomnijo dr. Janeza Ev. Kreka ob 70-letnici njegove smrti. Shod, kot so ga pomenljivo imenovali organizatorji in so ga še bolj pomenljivo nenehno nazivali u-deleženci, sta sklicala Medškofijski odbor za izobražence in Medškofijski odbor za študente pod podkrovitelj-stvom ljubljanske nadškofije. Na slavje je prišlo, po mnenju mnogih, veliko več ljudi, kot so jih pa pričakovali. Cesta do griča se je počasi polnila in so zato zamudniki morali puščati avtomobile daleč . spodaj in jih je bilo mnogo, ki so ob močnem soncu poznega a za dobo izredno toplega poletja, pešačili navkreber do cerkve.
Ob 15. uri je začel program z mašo, ki jo je ob somaševanju dvajsetih duhovnikov iz vseh slovenskih škofij daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. V cerkvenem nagovoru je primerjal Kre-'ka z Mojzesom, ki je po štiridesetletnem potovanju pripeljal ljudstvo do obljubljene dežele svobode. Vzpostavljal je tudi vzporedje med Krekovimi časi in današnjimi, v katerih se. znamenja časa vedno bolj vsiljujejo, a jih nekateri ne znajo prav brati in ne prav razlagati. Poudarjal je Krekovo sposobnost prav za to, poleg drugih značilnosti njegove privlačne osebnosti.
Drugi del shoda je pa potekal pred cerkvijo, prav pred ploščo, ki je bila vzidana pred petdesetimi leti, torej še pred vojno in revolucijo. To ploščo so takrat vzidali delavci v spomin na moža, ki je z zadružništvom toliko pripomogel k izboljšanju njihovega položaja. Program se je začel s Prešernovo Zdravljico, ki jo je zapel, kakor vse druge pesmi pozneje, cerkveni mešani zbor Kranj-Šmartin. Osrednja točka pri-
nekateri o petih milijonih, pa tudi o 40.. . Da so štedili z naboji, so tudi te žrtve' pobijali s palicami ali kamini — enako kakor četrt stoletja kasneje v Kambodži pod vladanjem komunista Pol Nota.
Aprila .leta 1975 so komunistični khrneri zavzeli Phnom Penh — glavno mesto Kambodže. Takoj .so prh, čeli z vzpostavljanjem „nove družbe“ in z nasilnim ustvarjanjem „novega človeka“. Zaprli so šole, cerkve-,, pagode in uničili knjižnice. Učitelje, iii intelektualce so pobili in mestne-prebivalce izselili na polje. Potem se. je .pričelo masovno uničevanje, s sekirami in palicami. Male otroke so še žive metali krokodilom.
Vietnamska vojska, ki je zasedla deželo, je ustavila to strahotno Pol Potovo uničevanje lastnega naroda, ki je zahtevalo 2 do 3 milijone žrtev.
Josip Stalin je učil: „0e umre ena sama oseba, je to tragedija, če jih pa umre tisoč, je to statistika.“
Koliko žrtev je zahtevala komunistična Titova revolucija v Jugoslaviji, itak vemo!
Da se je v sedanjem stoletju vršilo masovo ubijanje ljudi, je vsem znano. Odgovorne za ta dejanja bi lahko imensko navedli. Še vedno pa je tajnost, kolikšno je število mrtvih — pred, med in po drugi svetovi ni vojni!
Nikita Kruščev, nekdanji šef sovjetske KP in naslednik Stalina, je nekoč izjavil: „Bilo je toliko pobitih, da se nikomu ni zdelo vredno, da bi vodil zapisnik“...
reditve je bil pa slavnostni govor akademika prof. dr. Antona Trstenjaka o Krekovi osebnosti in delu. Ta govor je bil nadvse zanimiv zaradi omembe oseb in dogodkov, ki se jih v domovini navadno ne navaja v javnosti, razen kritično oz. negativno. Trstenjak je ob Krekovi osebnosti slikal in opisoval dobo, v kateri je ta živel, in ta doba je kot znano najvažnejša v naši politični prebuditvi.
Najprej je obudil spomine na čas Majniške deklaracije, ki jo je kot dijak tudi sam podpisal. Govoril je o navdušenju, ki je med narodom vladalo takrat ob občutku, da se dogaja nekaj pomembnega. Tudi današnje občinstvo je ob Trstenjakovih besedah močno utripalo in nekdanje navdušenje se je ponovilo sedaj pri Sv. Joštu, zavedajoč se, da je tudi ta dogodek edinstven, saj je shod spominjal na nekdanje tabore, tudi na množična srečanja, ki jih je Krek imel prav tam ob prelomu stoletja. Dalje se je današnji govornik spomnil drugih velikih osebnosti iz naše politične polpreteklosti, kot npr. dr. Antona Korošca* ki je bil zelo tesen Krekov sodelavec. Tudi o njem je natresel več pomembnih dogodkov iz njegovega političnega delovanja. Dejal je, da je prav, da se ti dogodki iz te za Slovence važne dobe javno povedo, da se ne bo delalo našim ljudem krivice.
Omenil je polno spominov, svojih in od drugih, pričevanj, mnenj, tako da je imel govor osvežujoč učinek na vse zbrane, ki so izvajanja neprestano prekinjali z navdušenim ploskanjem. Citiral je npr. režimskega jurista Šnuderla, ki je nekoč dejal: Obračajte kakor hočete, brez slovenskega duhovnika bi slovenskega naroda že zdavnaj ne bilo več. Omenil je pisatelja Rudo Jurčeca, ki je nekaj let pred vojno napisal monografijo o Kreku, za katero je dejal, da je takrat veljala nekaterim
(Nad. na 2. str.)
-žar
POLITIČNI OBSOJENCI V JUGOSLAVIJI
P. D-ova.
Shod ob 70>letnici Krekove smrti
Draga '87
Kot smo obljubili, danes poglejmo napade primorskih komunističnih časopisov, ki so skrajno negativno ocenili predavanje dr. Finka na Dragi oziroma naše stališče. Kot je videti, do njih še ni prišla nova miselnost slovenskih komunistov.
Glavni list Primorski dnevnik je
6.	septembra posvetil naslov in daljši članek dr. Finka. Nekaj o tem smo že brali prej v poročilu V. Levstika, pa tudi zavrnitev. Presodite sami:
Nestrpna ;in emo-bela stališča argentinskega predavatelja
...pa je hkrati izpovedal svoj i-deološki kredo, ki se nam je zdel že kar travmatično zasidran v horizont-tu prvega rodu političnih beguncev. Dr. Fink je odločno zagovarjal domobranski prav in očital komunistom najhujše zločine zoper slovenstvo in Slovence. Slovenijo je opisal kot deželo v kleščah komunizma, ki poraja duhovno in tudi drugače slepe ljudi. Kot program za bodočnost pa je ponudil svobodno Slovenijo, ki temelji na krščanskih načelih.
Po premoru smo poslušali diskusijo, ki je bila dokaj zanimiva. Dis-kutanti so predavatelju oporekali nestrpnost in brezizhodnost stališč, ki segajo v preteklost. Predvsem pa so nekateri očitali predavatelju, da ne pozna slovenskih razmer in da poenostavlja stvari s črno-belo tehniko.
Ob koncu je objavil isti dnevnik
10.	septembra nekaj razmišljanj A. Mermolja o celotni Dragi, kjer spet očita našemu predavatelju in vsej naši emigraciji „travmo“ in „strogo ideologijo“ ter se z vsemi silami upre krščanskemu gledanju na svet im na tem zaželeno ureditev Slovenije. O tem nekaj odstavkov:
Predstavnik druge slovenske politične emigracije, intelektualec, ki ni nikoli prestopil jugoslovanske meje in se podal v SR Slovenijo, ki ni nikoli čutil utripa neke dežele, se nam je predstavil kot odrešitelj, ali bolje, politične emigrante je predstavil kot zvezdo vodnico v tej noči slovenstva. Finkov antikomunizem je iz časov hladne vojne. Morda odraža bolj južnoameriške razmere kot pa evropske. Njegov pogled na stvarnost v Sloveniji pa je nekje obtičal v medvojni in povojni travmi. Zgodovina je zanj nekaj, kar lahko čisto po svoje obračamo. Domobrancem pripisuje vlogo moralnih zmagovalcev in rešiteljev domovine, partizanom pripisuje najhujše zločine. Popolnoma se izogne vsemu temu, kar se je v Sloveniji po vojni dogajalo.
Kar preseneča je, kako je za nekatere (ne bi se upal zapisati vse,
ali večino) argentinske Slovence strogi ideološki sistem trdna opora za ohranjanje narodne zavesti. Zdi se, kot da so zagledani v neko daljno vizijo, iz katere nikakor ne morejo. Daljava vizije pa spominja bolj na zaton kot na jutro.
Drugo, kar je evropskemu človeku tuje, je to, kako si dr. Fink zamišlja novo družbeno ureditev. Govori o svobodi in demokraciji, ki naj slonita na katoliškem redu. Misel o katoliški veri, ki naj bo temeljna družbena osnova, hočeš nočeš postavlja cerkev v tisti položaj, ki ga uradno tudi sama odklanja. V Evropi samo skrajni integralisti vidijo vero kot podlago družbe. Teza nas spominja na i-slamski fundamentalizem, ali vsaj diši po njem.
Zanimiv pa je tudi članek v Delu, glasilu Komunistične partije Italije za slovensko manjšino (14. sept), kjer v dolgem članku meša Ravel Kodrič interesne probleme partije, potrebo idejnega zrahljanja Drage, ter se postavil odločno proti dr. Fini-ku; hoče le nekako notranje krščanstvo, ki pač v javnosti ne bi smelo imeti nobenega odraza:
...smo pri južnoameriškem gostu lahko — spoštljivo zgroženi — izmerili razkorak, kaj pravim, prepad, ki je zazijal med srditim, v ostroge opravljenim, v anahronistično oka-menelost izseljeniškega sindroma izklesanim katolištvom in tukajšnjo, današnjo, evropsko občutljivostjo, kakršno so izpričali diskutanti s svojimi zavrnitvami, od blažjih, o-zirnejših, prizanesljivejših pa do odločnejših, ki menijo, da je čas preresen za ovinkarjenje in leporečje.
Naj tako tudi naši bralci spoznajo, kaj menijo ortodoksni komunisti. Saj niso spremenili nič svojih mnenj. Seveda, če bi oni uspeli in dobili komunizem v Italijo, bi kaj kmalu govorili enako, kot govore sedaj komunisti doma.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
35.
Moja sestra je šla v trgovino po petrolej — 5 1 de querosén (izg. kerosén). Pa si misli: „Kako je slično besedi “corazón” — srce. Joj, da se ne bom zmotila!“ Pa je smola hotela tako, da je zahtevala 5 1 de corazón — 5 litrov srca. V mesnici pa se ji je zapletlo ternero (telečje meso) s ternuro (nežnost, milina) in je zahtevala — 1/2 kg. de ternura — pol kilograma nežnosti!
Tone Mizerit pod katerega se bo zateklo celotno vladno delovanje v bodočih dveh ne-urnih letih, ki nas čakata.
DVA POLŽA V ISTI HIŠI
Čeprav se bo morda bralcu zdelo, da nenehno ponavljamo isto storijo, je vendar potrebno, da se nenehno vračamo na nekatere temeljne oznake sedanjega časa, kajti le v njih je razlaga za te, sicer nerazumljive dogodke. Javno sicer ne, a v privatnih pogovorih se marsikateri opazovalec, in tudi sicer državljani na sploh, sprašuje, do kje je segala zavest samomoči, če že ne ošabnost vodilnih radikalnih krogov, da več kot mesec po volilnem porazu še niso mogli najti krmila, da bi obvladali položaj. In to brezcilje je državo znova pripeljalo na rob kaosa, ki je najbolj škodljiv za demokratični sistem. Kadar se izgubi temeljni smisel smeri, kadar državljan ne vidi kam gremo, tedaj ga zagrabi prvobitni strah, in začne se ozirati, kje je rešilni mož, ki bi prijel za vajeti. Na srečo je izkušnja preteklih let le še toliko močna, da na splošno domala vsi zavračajo izid v obliki oboroženega nastopa.
BOLJE PAKT NEGO RAT
Ko še ni pretekla doba objokovanja nad volilnim porazom, se je vlada znašla popolnoma nemočna sredi divje inflacijske tekme. Preveč počasi so gradili notranji red in vajeti so jim ušle iz rok, ko se je pokazalo, da je radikalizem ostal brez gospodarskega načrta in brez politične i-niciative. Prvega pravzaprav nikdar ni imel v polni moči, in prav zato se je nenehno opiral na bujno iznajdljivost v političnih tekmah.
A hočeš nočeš, ostajanj im še dvoletna predsedniška doba, in povrh še namen, da bi znova zmagali in si zagotovili vlado še v naslednji predsedniški dobi. Tega ideala niso nikdar opustili, in žalovanje je bilo bolj nad temno bodočnostjo glede na prihodnje volitve, kot pa skrb nad sedanjimi problemi, ki jih trpi narod.
V tem je treba iskati močne in nenehne govorice o morebitni predsednikovi odstopitvi, kar je pač sad bujne fantazije tukajšnjih političnih diletantov. Prav ta fantazija nam je v teh štirih letih demokracije najbolj škodovala. In komaj je ta fantazija popustila, se je začelo trezno, čeprav ne strokovno prvovrstno, i-skanje izgubljenih vajeti. Pričel je boj na dveh frontah, ki so bistvene za notranji mir in red: gospodarski načrt in politična iniciativa.
Radikali imajo pravzaprav srečo. Zmagoviti peronizem v nobenem trenutku teh štirideset dni, ni storil najmanjšega koraka, da bi destabiliziral vlado. V tem so peronistični
vodje pokazali več politične zrelosti kot radikali. Medtem, ko je v radikalizmu pričel hud notranji „kanibalizem“ (izraz, ki ga argentinski politični opazovalci pogosto uporabljajo), je peronizem mirno sedel za mizo in iskal le, kako bi preprečil notranje boje v tem kritičnem obdobju.
V takem položaju je radikalizem le prišel do zaključka, da je treba zmagoviti opoziciji ponuditi neke vrste sporazum. Politični pakt se je tako pokazal kot edina mogoča pot, da več ali manj uspešno prekoračimo to težko dobo dveh let, ko bo soživljala radikalna zvezna vlada z absolutno večino peronističnih guvernacij, in brez lastne parlamentarne večine. K soglasju tega „garancijskega pakta“ predsednik vabi sedaj, in v tem bo smisel njegovega govora te srede, katerega vsebina bo že znana, ko bodo bralci imeli te vrstice pred očmi. Ko namreč pisec sestavlja ta članek, ni znana niti dolga vrsta gospodarskih odlokov, predvidena za objavo ta torek 13., ki ga mnogi smatrajo res za „usodnega“.
DRAGO MI JE ŽIVLJENJE, DRAGO
Trojna podražitev tarif v kratkem obdobju 28 dni je prav tako negativno vplivala na razvoj draginje kot želja trgovcev, da ne bi zamudili običajnega dobička. Če je vlada prva v komodnosti, ne more zahtevati od drugih, naj si zatisnejo pas in uprizarjajo varčevalno dramo. Med 10. septembrom in 5. oktobrom so se goriva, iuč, transport in slično, podražili kar za 32 odstotkov. To, in, pa iskanje novih davčnih oblik, ter povišanje sedanjih davčnih obveznosti, je edino, kar je vlada iznašla, da omili hud državni deficit.
Medtem ko so trgovci cene nekaterih jestvin podražili v zadnjih dneh za 50 in celo 80 odstotkov, je vlada pripravljala nov načrt, katerega bistvo je podobno že propadlemu planu Austral. Zamrznjenje cen in davčni pritisk. Znova ni nikjer govora o proizvodnjem razmahu, in le premalo slišni so glasovi o zmanjšanju državnih stroškov. In dokler bo država še naprej zapravljala in celo otežkočala proizvodno delovanje privatnikov, ni pričakovati nobenega zboljšanja položaja.
Ostali ukrepi, o katerih so se pred volitvami vladni možje širokoustili na levo in desno, so zaenkrat ostali v pozabi, morda, oživljeni potem, ko bo jasen in zagotovljen sporazum med radikali in peronistično opozicijo. Ta sporazum naj bi bil „dežnik“
Da bo razumevanje novega položaja argentinske politike bolj jasno, je prišel na obisk francoski predsednik, socialist Mitterrand. Potovanje je bilo sklenjeno mnogo pred znanim volilnim izidom. A te dni se je toliko govorilo o francoskem vzorcu „kohabitacije“ (sostanovanja) med socialističnim predsednikom in liberalno opozicionalno vlado ministrskega predsednika Chiraca, da je stvar izpadla kot nalašč. Izvoljeni buenosaireški guverner Cafiero je prvi uporabil ta izraz „sostanovanja“. In za njim so mnogi soglašali ali pa nasprotovali tezi. Res je, da nobena formula ni popolnoma uporabljiva v ostalih državah. Okoliščine, ljudje in zlasti miselnost in gledanja so zelo različni. Kar pa je važno, je vzor političnega sporazuma in civiliziranega postopanja, ki je prav v Argentini zelo potreben. V tem oziru je bil obisk pozitiven, zlasti za čas, ko bosta dva polža morala živeti z isto hišo na grbi.
A mnogi so razlagali Mitterran-dov obisk tudi z drugega vidika. Jasen je bil blagoslov evropske socialdemokracije argentinski radikalni vladi. Obisk pa se je izvedel komaj teden zatem, kar je bil v Buenos Airesu tudi sovjetski zunanji minister Ševerdnadze. Glasovi proti levičarskemu prodoru v ta skrajni konec Južne Amerike so se ponovili. Kritike na zunanjo politiko, kjer se tudi kaže levičarska težnja radikalne vlade so se obnovile. Malo zaupanja je v izjave, da sovjetska liberalizacija pomeni konec nevarnosti kar se tiče podpore prodoru marksizma v latinsko Ameriko. Konec je neke taktike, a boj se nadaljuje, so opozarjali tisti, ki tem zadevam sledijo od blizu.
A pustimo to in se vrnimo v naše vsakdanje težave. Teden se je pričel v vrtincu sestankov predsednika s politično opozicijo in sindikalnim vodstvom. Tajni sestanek s Cafie-rom? Novoizvoljeni guverner je dosegel tudi prvo mesto na enotni kandidatni listini za bodoče peronistično vodstvo, kjer drugo mesto zaseda rio-hanski guverner Menem. Cafiero je tako postal tudi ključna oseba pero-nistične bodočnosti.
Predsednik se je sestal z levičarsko intransigenoo (Alende), desničarskimi 'liberalci (Alsogaray), pero-nističnimi guvernerji in vodstvom CGT, ki grozi s splošno stavko kot reakcijo na sunek draginje. Vlada tako skuša obuditi umorjeno politično iniciativo. Bomo doživeli tudi rojstvo doslej neznanega gospodarskega načrta?
SHOD OB 70-LETNICI ...
(Nad s 1. str.)
kot preveč levičarska, pozneje se je pa isti avtor znašel na domobranski strani in odšel v politično emigracijo. Naštel je mnogo drobnih anekdot iz Krekovega življenja in značaja. Tako npr. o njegovi skromnosti in predanosti drugim in idejam, ki je mejila včasih na zapuščenost svoje lastne osebe. Ni maral časti. Ko so ga hoteli imenovati za prelata, je po Trstenjaku dejal, ko je odklonil imenovanje: Celo življenje sem bil črn in hočem umreti' črn, ne pa rdeč! Ves je izgoreval za ljudstvo in njegov blagor in tako tudi prerano zgorel. Citiral je Župančiča in njegovo navdušenje nad Krekom: „Bil je med nami mož, kot zrno klen in zdrav; ta kakor knjige mi, ljudi je brati znal.. .“ Trstenjakova izvajanja so ves čas merila na konkretne razmere v domovini. Tako npr. ko je dejal, da ob Krekovih socialnih smernicah in nekaterih praktičnih izvedbah je komaj mogoče razumeti, da je delavsko samoupravljanje šlo popolnoma mimo njegovih izkušenj, ki v nobenem pogledu niso zanemarljive.
Sploh je pa Trstenjakova beseda imela v občinstvu svojevrstno odmevnost, take da ni ostalo jasno, ali je govornik vedno hote! dati besedam poleg originalnega še drugoten pomen, ki se je nanašal na sedanjost, ali je ta drugoten pomen ljudstvo pričakovalo in ga hotelo slišati kot takega. To zadnje je bil vtis, ki se
je vrival opazovalcu, ko je opažal, s kakšno spontano odkritostjo so navzoči neprestano prekinjali govornika s ploskanjem, njihovi obrazi so pa žareli od zadovoljstva, če je že navdušenje moralo biti še obstoječim razmeram primerno razumsko kontrolirano. Vsaka izjava, ki se je vsaj nekoliko nanašala na današnje razmere, je žela odkrito odobravanje. Tako npr. ko je Trstenjak dejal, da so v zadnjih štiridesetih letih Krekova načela popolnoma pustili ob strani, itd.
Za Trstenjakom je pa kot poznejša točka programa imel kratek govor tudi sodnik Stane Kovač kot bivši član predvojnega krščansko socialnega gibanja, ki se je navdihovalo s Krekovimi mislimi in njegovim delom. Ob začetku druge svetovne vojne je on in mnogo drugih iz tega gibanja vstopilo v Osvobodilno fronto, ker so mislili, da je to naravni nasledek njihovih nazorov, sedaj pa mnogi pogrešajo Krekovo vizijo demokracije in pluralizma, ki jo je OF po njegovem mnenju'obetavno napovedovala, „pa smo jo prehitro zapravili“.
V programu je treba poudariti tudi dv’ točki, ki vsekakor nista za-nomoFjivi. Prva je rac ital izbranih Krekovih tekstov. Vsi ti teksti so bili toke narave, da so imeli konkretno možno aplikacijo v vsakem času, torej tudi v sedanjem. Tudi to branje in te tekste so ljudje spre-j mali tako, kot se sprejema nekaj žlahtnega po dolgih dvainštiridesetih letih. Druga točka, ki je bi’a pa dejansko porazdeljena skozi ves pro-
gram, je bilo petje prej omenjenega zbora. Pesmi so bile izbrane, u-poštevajoč globoko pomenljivost vsake. Prva je bila že omenjena Pre-mrlova Zdravljica. Sledila je Davorina Jenka Lipa zelena je. Tretja je bila Ipavčeva Slovenska dežela, za njo pa istega skladatelja Pozdrav Gorenjski („...Vse je vihar razdjal, narod pa zmerom stal...“). Za konec pa so zapeli Foersterjev® V hribih se dela dan!
Ta shod je bil eden najpomembnejših dogodkov v režimski Sloveniji. Na prireditev so vabili listi Družina, Tretji dan in Gorenjski glas. Po ljubljanskem radiu je pa vabil Val 202. Vsem tem so se organizatorji ob koncu zahvalili za delovanje. Udeleženci so pa bili posebej presenečeni, da so prav v dneh pred shodom asfaltirali del ceste tik pred cerkvijo.
Na shodu je bil navzoč tudi predstavnik argentinske emigrantske skupnosti. Ob koncu programa se je približal nadškofu dr. Šuštarju ,ter ga pozdravil. Nadškof se ga je takoj spomnil iiz svojega zadnjega o-biska v Buenos Airesu in ga prisrčno pozdravil. Za tem so se organizatorji in posebno povabljeni zbrali na domači večerji, kjer je bilo navzočih od 60 do 70 ljudi. Proti 1 koncu je nadškof spregovoril ter v prvi vrsti pozdravil predstavnika iz Argentine in preko njega vso slovensko skupino izza Srebrne reke. Ta se je po nadškofovih besedah javno zahvalil za pozdrav. Dejal je, da je sicer navzoč zgolj zasebno, da pa le na nek način s svojo pri-
sotnostjo predstavlja omenjeno slovensko skupnost. Omenil je, da ga zelo veseli, ko opaža, da je Krekov duh še vedno živ domovini. V zdomstvu je bil Krek v teh desetletjih vedno prisoten in upoštevan kot velik mož in Slovenec; da je tudi vesel, ko opaža, da smo vsi Slovenci po svetu v tem dnevu in na tem shodu ob Kreku združeni.
Shod se je nato nadaljeval v medsebojnih pogovorih med starimi in novimi znanci. To daje upanje, da bo obrodil sadove, kakor je med mašo dejal nadškof dr. Šuštar:
„Krekov shod pri Sv. Joštu ob 70-letnici njegove smrti ni samo zgodovinski dloigodek in spomin na velikega moža, temveč izziv, naročilo in oporoka zai prihodnost. Sprejmimo izziv, naročilo in oporoko ob tej osebnosti, prizadevaj moi si, da bi izpolnili nalogo, ki nam je bila naložena ob današnjih znamenjih časa. Razlagajmo jih v luči božje resnice, odgovorimo nanje z dejanji, po-primimo za delo, in to globoko zakoreninjeni v izročilu naših prednikov, v človečnosti, etični odgovornosti jn zavzetosti za človeka.“
Naj končam ta pogled z odstavkom, s katerim je tudi končano poročilo v ljubljanski Družini, ki dobro oceni važnost tega shoda:
Krekov shod je prerastel škofijske in tudi državne meje. Na neki način pomeni prelomnico; mejnik, zelo hitro pa se bo pcksizalo, ali je bil to samo kratek blisk močne in blagodejne svetlobe ali gre za zarjo vstajajočega dne.
A . F.
La ^perestroïka” y sus probabilidades de éxito
¿ Conseguirá Gorbachov imponer su política o le cabrá la misma suerte que a Hruschev, quien también intentó restringuir el poder omnímodo del partido?
Sin una modificación profunda de su sistema poltico y social, la URSS no estará en condiciones de rivalizar con líos progresos técnicos y cien-tficos occidentales, lo cual afectara a su posición de primera potencia. Un sistema económico moderno ya no es concebible hoy sin las iniciativas, las ideas y la voluntad de todos los ciudadanos. En la URSS, la intervención del partido en ia po-Itica económica debe cesar; ésta es la primera condición para un saneamiento en este terreno, por módico que sea, como lo demuestran las reformas introducidas en China y en Hungría, por ejemplo.
¿Tiene Gorbachov podar suficiente para imponer su voluntad?
Está claro que Gorbachev ha entendido el problema, pero quizás no disponga del poder necesario para imponer concretamente su vo’untad. La dificultad estriba en que intenta combinar un sistema económico moderno con el principno del p pel dirigente y determinado de! partido, al mismo tiempo que quiere privar a este último del monopolio ideológico mediante el cual ha ejercido hasta hoy su poder sobre ol conjunto de las estructuras económicas.
m
•#*
Ajifc. NOVICE IZ SLOVENIJE
S SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Pokojnine se povišali za deset odstotkov in sicer od 1. januarja dalje. S to povišico, ki je že četrta v letošnjem letu, imajo sedaj upokojenci za 81,84 odstotkov višje prejemke kot v začetku leta.
PORTOROŽ — Morski psi so se v precejšnjem številu pojavili v Tržaškem zalivu. Nekateri pravijo, da jih vsaj trideset let ni bilo opaziti toliko kot letos. Upajo si priti zelo blizu obale; to pa zato, ker naj 'bi jim zmanjkalo prave hrane na odprtem morju.
SLOVENJ GRADEC — Lažji potresni sunek je zabeležil seizmograf na Golovcu, ki ni povzročil škode, zato pa več strahu med prebivalci. Potres je bil zmerne jakosti; 4. stopnjo Mercallijeve lestvice.
LJUBLJANA — Na video kasete je Viba film presnela osemnajst filmov, ki so jih pa povečini ljudje že pokupili. Med njimi so Učna leta izumitelja Polža, Deseti brat, Poletje v školjki - I, Pastirci, Horetik, Kekec in drugi. Najprej so jih poskusili presneti v Sloveniji, pa tehnični rezultati niso bili zadovoljivi, zato so ves proces izvedli v ZRN. Cena kaseti je 20 tisoč din. Na žalost ugotavljajo, da je njihov TV sistem prirejen za posredovanje 24 sličic na sekundo, severnoameriški in avstralski pa za 60, kar more biti tudi važna tehnična zapreka za prodor na neslovenski trg.
LJUBLJANA — Na študentskem servisu dobi med počitnicami vsak dan delo od 70 do 180 študentov, ki zaslužijo med 1.200 in 2.500 dinarjev na uro. Vendar za dela, ki jih plačajo pod 1.500 din, ni ravno veliko zanimanja; mlajši rajši kak dan več počakajo, da dobijo kaj boljšega.
PTUJ — Ptujski grad so v dveh letih kar precej prenovili. Pri tem so pa odkrili nekaj zazidanih oken, po katerih je sklepati, da je bil grad (v o-bliki podkve) daljši, kot je danes. In tudi, da grad verjetno stoji na antičnem zidu. V gradu bodo odprli več zbirk in tudi sedanje bodo dalj časa na ogled, ker bodo več dvoran lahko med zimo o-grevali.
CELJE — V Cinkarni se morajo večkrat pokvariti čistilne naprave. Vsaj tako sklepajo Celjani, ki pravijo, da morajo ponoči zapirati okna, ker se ozračje tako onesnaži.
VELENJE — Gorenje je v prvih sedmih mesecih prodalo na tuje izdelke v skupni vrednosti 90 milijonov dolarjev, kar je za 13% več v primeri z istim lanskim obdobjem. Največ zaslug za tako velik izvoz ima delovna organizacija Gospodinjski aparati.
GORNJA RADGONA — Na kmetij-sko-živilskem sejmu so ugotavljali, da Jugoslavija proizvaja le dve milijardi litrov mleka, medtem ko bi morala, če bi hotela zadostiti potrebam mleka in mlečnih izdelkov, priti do 6 ali 7 milijard litrov. V Sloveniji se leto za letom, sicer počasi, proizvodnja veča, a še vedno je nujno, da se zgradi sušilnica
Slovensko-kanadski lovski klub v Torontu je tudi letos izdal v bogati opremi Lovski vestnik. Uredništvo je ponovno prevzel Miro R^k, znani slovenski podjetnik in navdušen lovec, ki ima ob vseh teh lastnosti še ljubezen do slovenske besede in o-kus za lepo opremo svoje publikacije. Poleg obširnih poročil o zanimivih lovih po kanadskem severu in A-friki ter društvenih dejavnostih v lovskem klubu je v vestniku tudi več prispevkov dr. Vojka Bratina, strokovnjaka za metalurgijo, pa tudi velikega ljubitelja slovenske knjige in umetnosti. V prvem členku Tri o-membe vredne knjige komentira izid Atlasa Slovenije, S’ovar slovenskega knjižnega jezika in Enciklopedijo Jugoslavije; v drugem se spomni pokojnega kiparja in osebnega prijatelja Franceta Goršeta in se ustavi ob njegovih najbolj značilnih delih. Nadvse zanimiv je članek Pokopališče iz železne dobe na Magdalenski gori v S1 oveni ji, tak je namreč tu-
za sirotko in mlečni prah. Sirotko se zdaj kar stran meče, kar povzroča tudi ekološke problfcrtSe. Slovenija danes proizvaja 360 milijonov litrov mleka (25%), leta 2.000 pa naj bi 800 milijonov litrov.
RADEČE — Prva od savskih hidroelektrarn — BE Vrhovo — bo verjetno kmalu dobila zeleno luč. Po dveh letih sestankov in pogajanj različnih komisij in odborov, so tudi Radečani sprejelio gradnjo, a z zagotovilom, da ne bo ogrožena varnost mesta in da bo Sava čista.
MARIBOR — Mariborsko letališče je
zelo primemo za treniranje pilotov, ker je malo prometa. Sedem letalskih družb prihaja redno usposabljat svoje pilote, med njimi Swissair, Aero Lloyd iz Frankfurta, LTS iz Munchna in Austrian Airlines; prizadevajo pa si, da bi prišli tudi KLM in Alitalia.
UMRLI SiO OD 27. avg, do 2. sept. 87:
LJUBLJANA — Albin Keber; Marija Klemenčič roj. Etržen, 73; Andrej Košir; Antonija Moškrič roj. Primar; mag. Jože Rus; Nedeljska Uršič roj. Pavlica; Peter Šavs st., 76; Marija Rupnik; Janez Ponikvar; Marija Mrak roj. Misson; Janez Ilovar; Marija Kocjan roj. Zupančič, 85; Mirko Špoljar; Silva Gspan Koželj; Ivan Mam; Frančiška Laznik roj. Gubane, 85; Ivan Cizelj; Ančka Ilenšič roj. Javornik, 64; Valentin Vodnik st. (Vardov Tine); Stanka Kunst roj. Cimerman; Rok Pokovec; Olga Mernjak roj. Sluga; Dragan Stankovič; Marija Cunder (Udamova mama iz Kleč); Kosta Jorgačevski; Katarina Jeglič; Jože Zvone; Florjana Aleks; Oi-ril Fain; Terezija Korasžija roj. Laznik; Alojz Selan, 78; Sonja Arzenšek roj. Rautter; Pavel Krenos, 54; Marjanca Čendem; Mihael Popit; Alojzija Gorišek; Ivan Uranič; Olga Prošek roj. Čermelj; Franc Sušnik, 80; Krista Mikuž roj. Dolenc; Franci Jerman; Antonija Iskra roj. Sirk; Radoš Smerkolj; Ivanka Matko; Miroslava Pišljar roj. Šolar; Vera Terselič roj. Dremelj’
RAZNI KRAJI — rane Cvetrežnik, Nova Gorica; Rado Savkovič, Dol pri Hrastniku; Adolf Trobentar, Kamnik; Anton Levar, 48, Nazarje; Jože Selan, 61, Logatec; Tončka Vižintin roj. Klančar, 79, Sostro; Franko Ambrož, Slavina; prof. dr. Mirko Jamnik, Beograd; Tone Rostan, Prečna; Ivan šom, Blejska Dobrava; Julija Šavli roj. Koprivc, Beograd; Karolina Maver, 81, Šmihel pri Žužemberku; Tamara Erznožnik, Kranj; Jelka Podbevšek, Zg. Rečica; Martin Brodarič, Novo Vir je; Boštjan Debelak, Šentjur pri Celju; Štefan Gnezda, Idrija; Andrej Domitrovič ml., 46, Brežice; Ernest Vatovec, Koper; Ernest Blatnik, Lesce; Ciril Zorc, Bevke; Leopold Cvetko, Celje; Peter Brunec, Murska Sobota; Rudolf Rešetar, Laduc; Marija Kosovel roj. Kuret, Stara gora; Jožefa Kocjančič, Sostro; Anica Čufar roj. Miklič, Trebnje; Rezka Lavnik, Lipica pri Škofji Loki; Albin Bukovšek, Zagorje ob Savi; Ivanka Turk, Preddvor; Ivanka Kotnik roj. Krištof, 74, Novo mesto; Janja Skvarča Idrija; Alojzij Petrič, Sv. Gregor v Vintarjih; Ivan Lavrič, Tabor v Loškem Potoku. Antonija Šajna roj. Obersnel, Divača; Tone Rozman, Radovljica; Matija Mele (Uleč), Lužarji; Leopoldina Očakar, 81, Šmartno pri Litiji; Marija Kos, Kresnice; Jože Pristavec, Preska; Ljudevita Majcen, Postojna; Franc Oman, Kranj; Anica Seiko, 82, Bled; Mira Tiran, Celje; Ana Kogoj, 90, Polhov Gradec; Francka Pungerčar roj. Ahčin, Ločna v Novem mestu.
di naslov razprave Huch Hencken-a iz Peabody muzeja pri harvardski univerzi. Izkopanine iz Magdalen-ske gore pri Stični je namreč kupil pred leti omenjeni muzej, le prav majhen del, okrog 200 predmetov je prejel Narodni muzej v Ljubljani. O teh izkopaninah so ameriški znanstveniki napisali že tri razprave, četrta pa je še v pripravi. Verjetno je bil dr. Bratina eden od redkih Slovencev, ki je obiskal Peabody Museum in v njem tako bogato zbirko izkopanin iz obdobja, ko so Veneti in Kelti gospodarili po slovenski zendji. Lepo se spomni dr. Bratina tudi 80-letnice pesnika Simona Gregorčiča in ugotavlja, kako se je ob proslavah „goriškega slavčka“ združil ves slovenski svet: od matične Slovenije, zamejstva in zdomstva po vseh celinah. Zanimiv članek je prispeva1 tudi dr. Peter Klopčič, ko ob lovskih dogodivščinah in razgovorih z lovskimi tovariši marsikatero bistro utrne. Dr. Edi Gobec se spom-
Osebne novice
Rojstva: V družini Marjana J. Lobode in ge. Ane roj. Urbančič se je rodil sin prvorojenec, Id bo pri krstu dobil ime Marjan Andrej.
10. septembra se je rodil v družini prof. Francija Sušnika in ge. Marije roj. Zorec sinček, ki bo dobil ime Tomaž.
V Bariločah se je rodila Franciju Osojniku in Susani roj. Rodriguez hčerka, ki se bo imenovala Andreja Nataša.
Vsem srečnim staršem naše čestitke!
iUDEINlOS (»ES
ROŽMANOV DOM
V nedeljo, 30. avgusta je Rožmanov dom ob izredno veliki udeležbi članov in prijateljev proslavil 17. obletnico svoje ustanovitve. Sv. mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev, dr. Alojzij Starc, ki je v pridigi poudaril uspešno delovanje in skrb odbora za dobrobit prebivalcev Doma, ki nimajo svo-jil) sorodnikov, ki bi zanje skrbeli.
Goste je v imenu odbora pozdravil lic. Ivan Korošec; spominski govor pa je imel predsednik Peter Čarman.
Iz njega prinašamo nekaj tehtnih misli:
„Ob 19. obletnici Rozmanovega doma stopamo z odločnim korakom novim obletnicam nasproti, ker smo si svesti dobro opravljenega dela. To naše zadoščenje, dragi rojaki, je cena vaše pomoči. Vaša zvestoba pa nam je jamstvo svetle bodočnosti. Zvesto sledimo cilju, ki je združil začetnike ob blagoslovitvi temeljnega kamna in pritegnil k delu množico rojakov, ki s svojimi darovi tvorijo mogočno slovensko družino preko vseh zemeljskih celin.
Ne bom se ustavljal pri naštevanju posameznih izvršenih del. Ozrite se okoli sebe, pa boste videli uspehe nas vseh. Spoznali boste mladike, ki ste jih z ljubeznijo vsadili v to Rozmanovo njivo, na kateri so te mladike pognale mogočno drevo, ki dviga svojo rast k soncu, k našemu zavetniku škofu Rožmanu, ki posreduje božji blagoslov tej naši setvi.
Do vse dosegljive polnosti se zavedamo naše odgovornosti do vseh domovavcev, zato stremimo, da bi jim nudili človeka vredno domovanje. Samo vsled te skrbi se vedno zn°ya obračamo na vas, za pomoč bližnjiku, ki nam je brat po krvi in veri.
Vrata Rozmanovega doma so odprta na stežaj. Vsakdo lahko preceni naše delovanje. Vse je izvršeno po treznem premisleku, za praktično uporabo vseh domovavcev.
Radi se trkamo na prša, da izhajamo iz globoko vernega naroda. Ob tem Rožmanovem hramu pokažimo, da naša vera ni le tradicija ali navada ali pa le votle besede, ki se izgubljajo v praznoverje. Z’našo pomočjo,z našimi darili, z našo dobro voljo in molitvami za ta naš Rožmanov dom, bomo dosegali pravo ceno človeka, ki ga je Bog ustvaril po lastni podobi.
Ko v svojih jeseskih dneh načrtujemo osebno bodočnost, se ustavimo ob mrzlem zaključku, da je za velike podvige naša bodočnost absolutno prekratka. Nikakor pa ni prekratka za naša dobra dela. Ob njih bomo užili mnogo osebnega. zadovoljstva in razveseljevali vso našo okolico, ker bomo osrečevali vse, ki bodo deležni naše pozornosti.
Za vašo plemenito pomoč v preteklosti se vam prisrčno zahvalim v
ni senatorja Franka Lausheta, prejemnika odlikovanja Ellis Island.
Lovski vestnik 1987 je tudi lep primer slovenske podjetnosti, saj dve tretjini publikacije — 80 od 124 strani — predstavljajo oglasi slovenskih in prijateljskih podjetij, pa še tri strani telefonskega imenika rojakov iz Velikega Toronta. Tako je poleg zanimivega in koristnega branja tudi iz gospodarskega vidika Lovski vestnik vredna in reprezentativna izdaja. Oblikovno je izdajo uiredil Janko Čadež, ki jo dopolnjuje odličen papir in lepi fotografski posnetki.. Lovski vestnik je izšel. v
8.000	izvodih, kar je tudi svojevrsten rekord slovenske publikacije izven Slovenije. Čestitamo!
našem in v imenu tistih, ki so bili deležni vaših darov.
Zaključujem svoje misli ob današnjem prazniku s prošnjo Bogu, naj po svojemu služabniku — našemu zaščitniku, škofu Ražmanu blagoslavlja ta naš hram ljubezni, ki bo našim zanamcem in domovini resnična podoba tistih svobodnih Slovencev, ki jih je božja Previdnost v svojih večnih načrtih presadila na tuja tla.“
Predsednik je na koncu povabil vse goste na kosilo, katerega so kot vedno pripravile skrbne gospe in gospodične, članice Doma. Po kosilu so gosti ostali še dolge ure v prijateljskem razgovoru.
Slovenska vas
MLADINSKI DAN
Kakor vsako zadnjo nedeljo v septembru smo se tudi letos zbrali v Slovenski vasi za praznovanje 36. mladinskega dne. Vreme je pripomoglo, da smo se že zgodaj zjutraj udeležili v množičnem številu svete maše, katero je daroval mladinski duhovni vodja Franci Oukjati. Imeili smo pa tudi nepričakovanega gosta — na obisku — iz Slovenije. Zdravko Reven je somaševal z našim krajevnim duhovnim vodjem Jakom Bar-letom.
Takoj po maši so se pričele tekme. Dekleta so tekmovale v odbojki, fantje pa v nogometu. Letos je bilo tudi pripravljena kosilo za vaščane s prekrasno udeležbo. Tekme so potekale kar v redu. Končno sta se na igri za prvo mesto dobila odseka — tako pri SFZ kot pri SDO — Slomškovega doma ter Slovenske vasi. Tekmo pri SDO so zmagale dekleta Slomškovega doma, medtem ko so pri SFZ osvojili prvo mesto fantje iz Slovenske vasi.
Popoldanski program je pričel s polurno zamudo. Inž. Dani Iglič je poskrbel za napovedanja. Prvi točki programa sta bili argentinska ter slovenska himna. Za tem se je pod vodstvom Brigite Cerar ter Martina Boštjančiča ml. predstavila mlada folklorna skupina, katera je navdušeno zaplesala ob zvokih poskočne melodije.
Sledil je govor predsednice zveznega odbora — Pavlinke Korošec. Njene najvažnejše misli so bile v skladu z ohranjevanjem slovenstva tu v Argentini. Skupnost je treba ohranjevati, ne glede na geografsko pripadnost temu ali onemu domu. Obžalovala je pa tudi neko odsotnost mladine Slovenske vasi pri drugih prireditvah, in kako to boli tiste, ki s trudom ter žrtvam nekaj priredijo. Končno je poudarila: „Biti Slovenec v Argentini ne sme biti teža, breme.. Biti Slovenec v Argentini je božji blagoslov, je talent, katerega nam je Bog dal. Ne zakopljimo ga!“
Po zasluženem aplavzu je pristopil k mikrofonu krajevni predsednik fantovske zveze lic. Franci Gorše in podal sledeče misli:
„Lepo je biti mlad! — je zapisal leta 1971 naš bivši sovaščan. Res, prekrasna je mladost. Mladost izžareva neko nenavadno energijo, neki čuden zagon. Upam si reči, da je mladost tisti del našega življenja, v
katerem smo najbolj aktivni. Mlad človek je vedno pripravljen za nove preizkušnje. Mnogokrat so prav te skušnje temelj naše bodočnosti. Mladi želimo čim preje postati avtorji. Avtorji našega 'lastnega življenja. Vsebina našega življenja za veliko zavisi od tega, kako smo preživeli našo mladost. Kakor pravi star pregovor: ‘Kar se Janezek nauči, to Janez zna’.
Slovenska mladina v Argentini i-ma brez dvoma težjo odgovornost v primeru z mladino v Sloveniji. Razmere so različne, mi lahko rečete, toda ne gre mi za moralno, duhovno ali politično primerjavo s tamkajšnjo mladino. Moje mnenje je: ‘Laže je biti Slovenec v Sloveniji, kot pa ostati Slovenec v Argentini.’
Kaj lahko storimo, da to naše iz-venmejsko slovenstvo laže ohranimo? Naše letošnje geslo lahko krasno odgovori na to vprašanje. Moč je v ljubezni. V 'ljubezni do česa?
Mislim da so bistvene točke tri. Tiste tri točke, zaradi katerih p razu jemo danes naš 36. mladinski dan tu v Slovenski vasi v Buenos Airesu, namesto da bi ga praznovali na Dolenjskem, Gorenjskem, Notranjskem ali Štajerskem. Upam, da se starejši dobro spominjajo teh treh točk: BOG, NAROD, DOMOVINA.
Beseda domovina za nas — mladi rod — ni tako lahko doumljiva, kakor je za naše starše. Toda besedi Bog ter narod nimata posebne skrivnosti in jih moramo imeti vselej navzoči, če hočemo govoriti o nadaljevanju slovenstva.
Moč je v ljubezni! V ljubezni do materinega jezika, do slovenskega jezika. Dostikrat smo se mogoče vprašali, ali je res tako važno, da ohranjamo slovenski jezik tukaj v Argentini. Morda se sedaj ne zavedamo, koliko lahko zgubimo s tem, če ga ne ohranimo1.
Moč je v ljubezni! V ljubezni do naših navad, čeprav živimo v tujini, nas nobeden ne more prisiliti, da o-pustimo to, kar je pristno naše.
Mladina, moč je v ‘ljubezni! Dokažimo, da je mogoče ostati Slovenec tudi izven mej Slovenije. Ostanimo ponosni Slovenci, ponosni na našo narodno zavest, naš materin jezik, našo ideologijo, če bomo resnično ljubili vse, kar smo podedovali od naših staršev ter pradedov, bo mogoče ‘laže za nas ostati Slovenci v Argentini, kot pa biti Slovenec v Sloveniji’.“
Po teh besedah, je sledila ritmična vaja, katero je pripravila in naučila Marija Župančiči Dekleta so izvrstno nastopila, kljub tehničnim problemom zvočne napeljave.
Martin Boštjančič ml. je tudi sodeloval pri pripravi starejše folklorne skupine. Skupina je bila dobro pripravljena. Vaja se je končala z nenavadno mimično reprezentaeijo pesmi, ki je bila publiki zelo všeč.
Kulturni program se je zaključil z mladinsko himno, takoj za tem pa smo se vsi navzoči pomaknili v notranjost Hladnikovega doma, kjer smo se zavrteli ob zvokih orkestra Zlata zvezda ter okrepčali s kuhinjskimi dobrotami.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste na katerikoli način prispevali temu krajevnemu prazniku, posebno se hočemo spomniti na vse gospe, ki so o-mogočile krasen uspeh bodisi v kuhinji kakor tudi od doma. Na svi-
KRIŽANKA
Vodoravno: 1) Glavno mesto Hrvaške. 6) Široki in globoki jarek. 11) Neugodni občutek pred napadom božjasti. 12) Poseduje. 14) Alkoholna pijača. 15) Težka bolezen. 16) Jus. 18) Španec. 19) Staroslovansko pivo. 20) Nuja. 22) Bivajo, obstajajo. 23) Upoštevajte, premislite. 25) Prav tako. 27) Sodavica. 29) Seznam poglavij. 31) Okrogla kuhinjska posoda. 32) Tekač, kurir. 33) Izdelovalec kruha. 35) Uradna listina. 36) Rastlinsko predivo. 37) Delavec ki uliva kovine. 39) Enak. 41) Predlog, ki izraža oddaljenost. 42) Zelo neugoden. 44) Prislov, ki izraža omejenost. 45), Razsodišče. 46) Lepotec.
Navpično: 1) Embrij, klica. 2) Poroštvo. 3) Helen. 4) Egiptovsko sončno božailstvo. 5) Krčmarji. 6) Apostol narodov. 7) Pripovedna pesnitev. 8) Kisla začimba. 9) Kulturna rastlina. 10)
Zelo zadovoljna. 13) Prvi del sestavljenk, ki izraža precejšnjo količino.
16)	Pristaniška zgradba.
17)	Gost, obiskovalec. 20) Posoda, ki je priznanje za zmago. 21) Hunski poglavar. 23) Pozoren, natančen. 24) Učinek. 26) Urejeno obraščena zemljišča. 28) Naredi, da ne-
ka stvar ni več zmrznjena. 30) Naslanja. 31) Spaka. 34) Prva , žena. 36) Kraj vzhodno od Cerkniškega jezera. 37) Živalsko maščobno tkivo. 38) . Urejenost. 40) Kesanje. 42) število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga. 43) Medmet vzpodbujanja.
SLOVENIJA V SVETU
LOVSKI VESTNIK
MALI OGLASI
ZA DOM
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič odvetnik; ponedeljek,
- sreda, petek od. 17. do 19., Don: Bo-,soo 168't-*- San Isidro; T. E., 743-5985,..
df. Franc Knavs vsakovrstne civilne, delavske ! in- trgovske zadeve, v • Capitalu in Pciai. Bs. 'As. — Tu.cu- • mân 1455,-9. nadštr. E - Tel. 45-0320 - poned;, torek, četrtek od' 16 'do 20;''
ARHITEKTI
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro Severno od po-staje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-
miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah' od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
¿LOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9,30 do 11,30 (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—-19. ure, za denarne vloge pa tudi ob nedeljah od 10.30'—12.30. T. E. 658-6574 — 654-6488.
SLOVENIJA V SVETE Kanada
SLOVENSKI FESTIVAL
. Lani je pripravljalni odbor za paviljon Ljubljana pri torontski Karavan imel primanjkljaj. Po posvetovanju so se odločili, da letos v okviru Karavane ne bodo nastopilL Odločili so se za samostojno dvodnevno'prireditev in-so ji dali ime „Sloveniafest“. Za „slovensko dekle“ je bila izvoljena Irena Soršak. D.vo-rano/s-b-po’slovensko okrasili in praznovanje je bilo- v petek 19. in soboto; 20. junija. Mladina, iz obeh slo-
venskih župnij v Torontu je nastopila s folklornimi plesi in petjem slovenskih pesmi. Obisk je bil dober in razpoloženje veselo. In še nekaj dobička so imeli, medtem ko so morali prejšnje leto delati več pa še izgubo so imeli.
Zahvala
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
se lepo zahvaljuje vsem dobrotnikom, darovalcem dobitkov in peciva ter vsem sodelavcem pri pripravi in izvedbi, letošnje TOMBOLE.
Slovenska kulturna akcija
■	13. KULTURNI VEČER
Avgust Horvat
Samoupravljanje v Sloveniji ali nihanje med stvarnostjo in utopijo
Sobota, 24. oktobra, ob 20. ur
v Slovenski hiši.
B E R A Z A T E G E I
NEDÉLJA, 25. OKTOBRA 1987
OBLETNICA DOMA
IN
4. MLADINSKI DAN
Ob 9.00 Pričetek tekmovanja v odbojki 11.15 Prižig plamenice 11.30 Dviganje zastav Sv. maša Kosilo
Ob 17.00 Slavnostni govor Kulturni program Pozdrav predsednika mladine Prosta zabava ob veselih zvokih
Vse prisrlno vabimo in pričakujemo v svežem zelenju doma!
Dovoz: Iz Once kolektiv 98 linija 5 ali 3 do ulice 24. Dom je na
ulici 24 in 144.
Pripravljalni odbor za praznovanje SLOVENSKEGA NARODNEGA PRAZNIKA in DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE vabi vse rojake na proslavo, ki bo letos
V SOBOTO,
31. OKTOBRA
Ob 19.15 v cerkvi M. Pomagaj sv. maša, nato v spodnji dvorani SLOVENSKE HIŠE akademija z govorom dr. Vinka Brumna:
J. Ev. Krek in mi.
Po akademiji slavnostna večerja. Nakaznice po A 15.- so na razpolago po slovenskih središčih.
oDv
članov je že deležnih mnogih ugodnosti na KARTO SLOGA. Prav tako možnosti uporabe letovišča z 'bazenom.
Samo do 31. decembra velja pri nabavi KARTE SLOGA popust: mladina od 12.—18. leta mora imeti v navadni hranilni Vlogi A 150., odrasli A 200.
Preprosto. Hitro. Ugodno.
KARTA SLOGA
OBVCSTILG
SOBOTA, 17. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Proslava misijonske nedelje v Slovenski hiši. Začetek ob 19.15 s sv. mašo, nato v dvorani misijonsko zborovanje.
NEDELJA, 18. oktobra
Pristavski dan s celodnevno prireditvijo.
SREDA, 21. oktobra:
Pri Ligi žena mati v San Martinu bo predaval dr. Alojzij Starc o temi: Versko in nravno življenje Slovencev v Argentini.
SOBOTA, 24. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši' ob; 15. uri;
Kulturni večer SKA: Avgust Horvat: o samoupravljanju v Sloveniji ali nihanje med stvarnostjo in utopijo. Začetek ob ,20. uri y gornji dvorani, Slovanske hiše.
Na Pristavi spevoigra Kovačev študent ob 20.	•
NEDELJA, 25.i oktobra:
■, '22. obletnica- doma v Be-razategui in
4. mladinski dan -s celodnevnim programom..	;
ČETRTEK, 29. oktobra: .
Seja Zveze slov. mater in žena ob 16. uri.v Slovenski hiši.
SOBOTA, 31. oktobra:
Proslava Narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši. Pričetek ob 19.15 s sv. mašo.
SOBOTA, 7. novembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 .
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije’za L 1987:
Za Argentino A 85; pri pošiljanju po’; pošti. A ' 100; Združ. države in Kanada-, pri pošiljanju z letalsko p.ošto 60 USA,-: dol.; obmejne države Argentine 53 USA " dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija; i Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS "VILKO” SJt.L., ESTA' DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES •
T. E. 362-7215
Darujte v tiskovni sklad!
ČETRTEK, 12. novembra:
Seja Zveze slov. mater in žena ob ’
15. uri v Slovenski hiši, ob 17. uri pa občni zbor.
V NEDELJO, 18. OKTOBRA
20. PRISTAVSKI DAN
11.30	koncelebrirana sv. maša
13.00	skupno kosilo
15.30	počastitev vseh mater za njihov dam
17.00	slavnostni govor in
spevoigra KOVAČEV ŠTUDENT
Po igri prosta zabava.
Ponovitev spevoigre bo v soboto, 24. oktobra ob 20.
MODERNI
PULOVERJI
Jopice, čombe in puloverji tudi za šolo. Vse iz najboljše volne, direktno iz tovarne Textiles Kosančič S. A.
SEDAJ
še v novem lokalu, v centru mesta Ramos Mejia - B. Mitre 99 v poslopju zadruge SLOGA.
Prav tako v Capitalu: R. Falcón 2624 - Flores; v San Justo: H. Yrigoyen 2510.
SOLIDNE CENE; na KARTO SLOGA 5% POPUSTA.
Marko Kremžar	(11)
Slovenci pred ustavnimi spremembami
Da o različnih oblikah neposrednih volitev „argumentirano in strpno“ razpravlja „že dalj časa posebna delovna skupina, ki jo je imenovala RK SZDL, je mimogrede pojasnil predavatelj, ki je bil tedaj po lastnih besedah, šele 10 mesecev predsednik Skupščine SRS.
Če upoštevamo važno politično mesto, ki ga ima Miran Potrč, je njegov pogled na usmeritev bodoče ustave še toliko zanimivejši. Takole pravi: „Kdor trdi, da se pristojnosti federacije razširjajo, ima prav. V predlogu ustavnih sprememb je 18 točk, -ki pomenijo širitev pristojnosti federacije. Vendar, ko skrbno pregledamo teh 18 točk, ugotovimo, da je najmanj četrtina takšnih, kjer je federacija te pristojnosti že imela, in mi to samo ugotavljamo v u-stavnem besedilu.“
Človek se vpraša, kako so mogli delovati toliko časa mimo obstoječe ustave, pa čeprav le v „četrtini od predlaganih 18 točk“, ne da bi kdo to opazil, se pritožil, protestiral... potem pa se spomniš, da v skupščini Mirana Potrča ni opozicije in vprašanje postane nepomembno.
Ob koncu svoje razprave predavatelj prizna, „da politična klima, v kateri pripravljamo ustavne spremembe, ni dobra. Ni dobra zato, ker imamo izjemne gospodarske težave, ker imamo ob želji, da oblikujemo nova spoznanja, zelo veliko idej. De-
mokratično oblikovanje skupnih mnenj danes ni več enostavno in prav je, da razumemo, da se bo za to potrebno še precej truditi...“ Tu ni povsem razvidno, kaj ima množica idej opraviti z ne najboljšo politično klimo, a resnična zagonetka je, v čem obstaja težavna naloga „demokratičnega oblikovanja skupnih mnenj.“ Ali se ta oblikuje od zgoraj? Potem to resnično ni lahko.
Miha; Ribarič Tržne zakonitosti
„Ustava naj dejansko omogoči ne (le) delovanje, ampak priznanje, jaz rečem temu sistemsko priznanje in praktično upoštevanje tržnih zakonitosti, ki tako ali tako delujejo.“ V tem stavku je zgoščena osnovna misel, ki jo govornik nadalje razvija.
„To pomeni... naj bo trg tisti, domači in tuji seveda, ki bo imel zadnjo besedo o tem, kdo dobro gospodari in kdo ne.“
Glede zakonitega „izjemnega dohodka“, ki naj bi bil predmet izjemnega obdavčenja, pravilno presoja Ribarič, da ga je treba usmeriti „v razširjeno reprodukcijo, v akumulacijo, pri tem pa priznati določen del tistim, ki so ga ustvarili, čeprav je izjemen.“ Povsem jasno je, da bi morali biti vsi „zelo zainteresirani, da bi imeli čimveč dohodka, tudi izjemnega, zlasti, če gre-
mo na mednarodni trg...“
Na področju izobraževanja pa se Ribarič izjavlja odločno, „da vsebina vzgoje in izobraževanja ni in ne more biti v federaalni pristojnosti“. In končno predlaga, naj se po „najširši javni razpravi, ki bi imela... značaj vseljudskega referenduma, odloča o tem, na katere konkretne zadeve se bo dalo soglasje, na katere pa ne.“
Ivan Kristan Pred dilemo
Kristan je kritičen istočasno do „nekaterih vprašanj iz predloga u-stavnih sprememb“ pa tudi do izhodišč, „ki so bila za začetek ustavne razprave izražena v Novi reviji“.
Mnenja je tudi, da smo tudi sami nekaj krivi, da je „danes ime Slovenec postalo nekakšna psovka“, v Jugoslaviji, da pa nam v tej državi najmanj grozi nacionalna katastrofa. Zagotovilo vidi predavatelj v tem, da „postavlja ustava težišče odločanja v republike“. Na žalost ne omenja, zakaj se po novem predlogu to težišče polagoma pomika v Beograd, čeprav tudi on odklanja, da bi federacija 'prevzemala nase „področja izobraževanja, davčne politike, pravosodja itd.“
Zanimiv in pomemben pa je Kristanov odklon predloga, po katerem naj bi bila odpravljena „prednost konfliktu“. S tem svojim odklonom Ivan Kristan dosledno brani načelo federativnosti in suverenosti republik.
Strinja se z večjim delom debaterjev v točki, da sprejetje začetka
postopka še ne pomeni „soglasja na konkretne rešitve.“ Upa, da imamo dejansko možnost „sodelovati v tej javni razpravi in... naročiti naši republiški skupščini in našim delegatom v zvezni skupščini, da ne smejo dati soglasja k tistim vprašanjem,“ s katerimi se ne strinjamo.
Seveda ostane odprto (nezastav-ljeno) vprašanje, čigava navodila bodo poslušali delegati in koga bo ubogala skupščina, a na to bo odgovorila prihodnost.
Svoja razmišljanja končuje dr. I-van Kristan, rektor ljubljanske univerze, z vprašanjem glede pravice do odcepitve. Osebno se predavatelj ne ogreva za kakršnokoli odcepitev od Jugoslavije, a priznava, da pravica do odcepitve obstaja, „če ni odcepitve kot sestavnega dela samoodločbe, potem pade tudi pojem samoodločbe,“ se glasi njegov zaključni stavek.
Ivan Urbančič
Slovenska nacionalna suverenost
Urbančič opozarja že s prvim stavkom na „teoretični problem pojmovanja naroda. Če se namreč zavzamemo za slovensko nacionalno suverenost in državnost in samobitnost, se nam takoj zastavi vprašanje, kakšno obliko naj imajo oz. kakšno obliko sploh lahko imajo slovenska nacionalna suverenost, somobitnost, državnost, znotraj federativne Jugoslavije.“
Govornik je mnenja, da se pojmovanje naroda danes ne krije več s pojmovanjem, ki je prevladovalo o narodu v 19 stoletju. „V današnji... revolucionarni kibernizaciji vseh si-
stemov, tudi družbenih, je... absolutna sukjektivnost nacionalnega sistema iluzorna... vendar to ne pomeni še ukinitve narodnih posebnosti in razlik, narodne človeške identitete. .. ampak te začenjajo bivati na nov način...“ Nova doba prihaja in „prinaša s seboj novo bistveno zgodovinsko možnost Evrope, njene integracije ob hkratnem varovanju narodnih posebnosti“.
Ta Urbančičeva misel je sila pomembna in škoda, da je — verjetno zaradi pomanjkanje časa — ni mogel razviti. Razglabljati danes o slovenski problematiki ne da bi pri tem upoštevali postopno povezavo evropskih narodov (ne nujno obstoječih držav), bi bilo res kratkovidno. V skladu s to miselnostjo postavlja Urbančič pogoje, pod katerimi naj bi Slovenci ostali v Jugoslaviji. „Smo za Jugoslavijo“, pravi, „če se tudi Jugoslavija obrača v smeri Evrope in tiste vseobsežne modernizacije, ki je danes v Evropi v teku, ne pa, če se — kot je videti — obrača nekam drugam.“
Pri tem se bralcu vsiljuje vprašanje, zakaj bi morali biti Slovenci v prihodnji „integrirani Evropi, ki bo varovala narodne posebnosti“ — le podnajemniki? če Jugoslavija ne brani slovenskih narodnih interesov, kot tržišče pa jo nadomesti Evropa, kakšen smisel naj bi še imela?
Glede ustavnih sprememb pa se je postavil govornik na stališče, da je vsaka sprememba ustave, ki bo svojem namenu „krni in zmanjšuje pravice republik in povečuje kompetence zvezne države,“ — nesprejemljiva.