347
Noviear iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Zeljno pričakovane d er za v ne prena-redbe in nove naprave našega cesarsva je v nedeljo prinesel vladni časnik ?3Wien. Zeitg." Ljudje so se tako rekoč terjali za ta list, ker vsak je hrepenel zrediti, kaj smo dobili. Ker so naznanila obširne, nam ni mogoče vsega od besede do besede že danes v slovenski prestavi svojim bravcom podati; povedali jim bomo vendar vse po-glavitniše reči. Cesarski razglas (manifest) od 20. t. m., ki velja kot predgovor k oklicanim deižavnim pre-naredbam in novim napravam, se glasi tako-le: „Mojim narodom! Ko sem nastopil prestol Svojih  očetov, so silovite
prekucije stresale cesarstvo. — Po boji, ki je Mojemu očetovskemu sercu velike bolečine prizadjal, je v Mojih deželah kakor skor povsod v Evropi, kjer so bili silni deržavni pretresi, se pokazala očitna potreba, vladno oblast v oj-strejšo osrednjost nategniti. Blagor in varnost večine tistih narodov, ki so mirni ostali, sta zahtevala to, — razdražene strasti in žalostni spomini pretekle minulosti so storili, da svobodno gibanje pred kratkim še sovražnih bojnikov ni bilo mogoče. — Da bi zvedil želje in potrebe mnogoverstnih dežel, sem po patentu od 5. sušca t. 1. osnoval in poklical pomnoženo deržavno svetovavstvo. — Glede na njegove predloge sem za dobro spoznal, današnji dan patent okli-cati, po kterem se ima deržavno pravo cesarstva osnovati, pravice in slan posamnih kraljestev in dežel ravno tako ustanoviti kakor deržavnopravna zveza vesoljnega cesarstva iznova zavarovati, določiti in namestovati. — Svojo vladarsko dolžnost spolnujem, da po ti poti spomine na pretekle čase in to kar Naše dežele in narodi mislijo in terjajo kot svoje pravice, z djanskimi potrebami Svojega cesarstva poravnaje zedinim, tečui razvitek in uterdbo teh po Meni novo danih ali sopet oživljenih naprav mirnega serca pre-pustivši dobri previdnosti in domoljubju Svojih narodov. Da pa se bo vse to po sreči izpeljalo, upam od milosti Vse-gamogočnega, ki v svoji roki derži osodo vladarjev in narodov , in ki Moji vestni in resnobni vladarski skerbi svojega blagoslova odrekel ne bode".
Cesarski diplom (patent) za vredjenje notranjih deržavnih razmer pa se glasi tako-le:
rNaši spredniki častitega spomina so si prizadevali z modro skerbjo postave za nasledstvo Naše rodbine ustanoviti, in zato se je zagotovila postava pod imenom pragmatične sankcije pod Njih Velič. cesarjem Korlnora VI. 19. aprila 1713 za veljaven in nepremakljiv red nasledja, kte-rega so postavni stanovi Naših mnogoverstnih kraljestev in dežel za deržavni, ustavni in rodbinski zakon spoznali. — Avstrijanska deržava, ktera se je po deržavno- in na-rodopravnih pogodbah odsihmal pomnožila in okrepčala, je zamogla premagati vse nevarnosti in napadke s pomočjo zvesto udanih in hrabrih narodov na nepremakljivi, pravni podlagi gotovega dedinskega reda in na podlagi s pravicami in s svobodo gori imenovanih kraljestev in dežel se ujemajoče nerazdeljivosti njih obstojnih delov. — Naša vladarska dolžnost Nas veže, v prid Svoje rodbine in Svojih podložnih, mogočnost avstrijanskega cesarstva varovati in nje varnosti poroštva jasno in uedvomljivo ustanovljenega prava in zložnega ravnanja darovati. Le take pravne naprave zamorejo pravo poroštvo biti, ktere se enakomerno prilegajo zgodovinskim spominom, različnosti Naših narodov in nerazrušljivi terdi zavezi med njimi. — Glede na to, da se je življej uzajemnih organičuih naprav in zložnega ravnanja pomnožilo in okrepčalo zato, ker so vsi naši podložni enaki pred postavo, — ker je vsem svobodno opravljanje njih vere zagotovljeno, — ker ima vsakter pravico do uradniških služb brez razločka stanu in rojstva, vsak enako dolžuost za vojaštvo in za plačilo davkov, — ker je vse tlačinstvo odpravljeno in je medeolna meja overžena v Našem cesarstvu, — na dalje, ker se vidi, da je potrebno za varstvo Našega cesarstva in za blagostan posameznih dežel, da se najvišje deržavne opravila vkupno opravljajo, — da bi se poravnale vse različnosti med našimi kraljestvi in deželami in da bi se udeleževali naši podložni tudi posta-vodajavnosti in deržavnega gospodarstva na podlagi pragmatične sankcije, smo prostovoljno sklenili, da ima sledeča stanovitna in nepreklicljiva deržavna ustava vodilo biti Nam in naslednikom Našim, ter ukažemo to-le:
f. Pastave dajali, prenarejali in preklicovali bomo Mi in Naši nasledniki le vkupaj s postavno poklicanimi deželnimi zbori in z deržavnim zborom, v kterega bojo deželni zbori  pošiljali od  Nas določeno število svetovavcov.
II. Vse postavodajne reči, ktere zadevajo pravice, dolž-
nosti in prid vseli Naših kraljestev in dežel skupaj, namreč: postave o dnarstvu in kreditstvu, o čolnih in kupčijskih zadevah , o osnovi banke, ktera bankovce izdaja, - postave zastran pošt, telegrafov in železnic, — postave zavolj rekru-tirenge se bojo vprihodnjič v deržavnera zboru in ž njim presojevale in ž njegovo pripomočjo ustavno rešile; tudi razpisanje novih davkov in priklad, povikšanje obstoječih davkov in taks, zlasti povikšanje cene soli in jemanje novih zajemov se bo ravnalo po IVašeni ukazu od 17. julija 1860; tudi prememba sedanjih deržavnih dolgov, prodaja, prememba ali obloženje nepremakljivega deržavnega posestva se zamore le z dovoljenjem deržavnega zbora zgoditi, — in zadnjič se zamore presojevanje in ustanovljenje deržavnih potroškov za vsako prihodnje leto in pretres deržavnih raj-teng preteklega leta le s pomočjo deržavnega svetovavstva izgotoviti.
III.    Vse druge postavodajne opravila, ktere niso bile dozdaj omenjene, se bojo rešile v deželnih zborih — in sicer na Ogerskern in v njemu pridruženih deželah po njih poprejšnjih ustavah, v vseh drugih kraljestvih in deželah pa po pravilih njih novih deželnih ustav.
Ker pa se je za vse naše dežele, razuu Ogerskega, skoz več let nekoliko takih reči, ktere ne spadajo samo v presojo vesoljnega deržavnega zbora, vzajemno obravnovalo in razsojevalo, si prideržimo, tudi te reči presodbi deržavnega zbora izročiti, v kterega bojo svetovavci dotičnih dežel poklicani.
Vzajemna obravnava pa utegne tudi takrat biti, kadar dotični deželni zbori želijo, da se kaka reč, ktera ne spada v opravilstvo deržavnega zbora, vendar njemu izroči.
IV.   Ta cesarski patent se ima v deželnih arhivih Naših kraljestev in dežel shraniti in v deželnih zakonikih v izvirni hesedi in v prestavi deželnih jezikov na svetlo dati.
Naši nasledniki imajo ta patent koj o nastopu svojega vladarstva podpisati in v posamesne kraljestva in dežele poslati, da se vpiše v deželne zakonike".
Se več družin cesarskih ukazov je bilo ob enem raz-glašenih, iz kterih povzamemo sledeče: Število deržavnih svetovavcov, ki jih bojo imeli deželni zbori v deržavni zbor poslati, je pomnoženo za 100; kako se bojo volili, bo pozneje povedano; — posebnega ministerstva za notranje zadeve, za pravosodje in za nauk in bogočastje ne bo več; za ogersko in erdeljsko deželo se bote, kakor je bilo n ekd aj, posebne dvorne kancelii ustanovile, za vse druge dežele pa bo politično gospodarstvo v rokah enega ministra, ki ostane gospod grof Goluhovski; — namesto višje armadne komande je ustanovljeno posebno vojaško ministerstvo (grof Degenfeld), za ministra policije je izvoljen baron Mecserv; tudi za narodno-gosp od a rs ke in kupčij ske zadeve bo postavljen poseben minister; — nadvojvoda Albrecht je izvoljen za poveljnika 8. armad, kerdela, fzm. vitez Benedek pa za armad, in deželn. glavnega poveljnika za laško, koroško, kranjsko in tiroljsko deželo; — ogerskemu kraljestvu so podeljene spet njih nekdanje ustavne pravice, — za horvaško in slavonsko deželo se ima tudi kmali deželni zbor sklicati, da razodene svoje želje, v k ter i razmeri ima vprihodnje Hor-vaško in Slavonsko z Ogerskim biti, — v Vojvodino serbsko se bo poslal komisar, da zve kako mislijo tu zastran zedinjenja z Ogerskim, — postave za deželne zbore vseh drugih cesarskih dežel se ni a po izgledu postav za deželne zbore na Štajarskem, Koroškem, Salcbur-8 k em in Tir oljskem, ki so od cesarja že poterjene, imajo kmali oklicati, ravno tako tudi srenjske postave itd. Zastran jezika različnih narodov povzamemo iz cesarjevega ukaza do novoizvoljenega ogerskega kancelarja nekaj, kar kaže, da utegne*cesarjeva volja biti tudi za vse druge dežele. Tako-le se   glasijo   le-te   besede:    „Konečno   izrečem   Svojo   terdno
348
voljo, da povsod, kjer gre za različne jezike in narodne zadeve nikakor ne bora pripustil, da bi se narodom kje kakošna sila ali stiska delala, in da se bora na vso moč zoperstavil vsakemu početju, ktero kakor koli žali pravice jezika in narodnih zadev".
—   Presvitli cesar se je v nedeljo zvečer podal na pot v Varšavo, kjer bo, kakor naši bravci že vedo, veliko-pomenljivi zbor treh vladarjev; s cesarjem je šel fml. princ Aleks. Hesenki, pervi minister grof Rechberg, pervi cesarjev adjutant grof Creneville in pa grof Meran. Ulice, kjer se je cesar na železnico peljal, so bile razsvitljene in tako tudi kolodvor. Na kolodvoru je župana-uamestnik pre-svitlega cesarja pozdravil, ki mu je med drugim odgovoril, da 55se nam bližajo srečnejši časi". V sabo to pričakujejo cesarja spet domu.
—   Ministerstvo notranjih oprav je z ukazom od 22. avgusta prepovedalo, da se z Leopold Šostalovimi papirnatimi in pokam njenimi strešniki v mestih in gosto zidanih krajih strehe nikakor ne smejo kriti, ampak le strehe na redko zidanih ali na samem stoječih poslopij, kjer bi se strehe tudi s skodijami kriti smele in kjer smolnati smerad, ki ga delajo te strehe, sosedov ne nadležje; pa tudi tukaj se more le proti temu pripustiti, da se za to samo taki papirnati pokamnjeni strešniki rabijo, kteri so čez zasmolbo dobro s perstjo pokriti, in da se lastniki takih poslopij zavežejo, da bodo skerbeli za to, da bodo take strehe zmiraj dobro s perstjo prevlečene.
Ogersko. Iz Presburga je 21. t. m. naznanil telegraf, da je cesarski razglas veliko veselje obudil iu da je zvečer bilo mesto razsvitljeno.
Laško. Pretekli teden ni bilo od nobenega boja nič slišati. V nedeljo je bil veliki dan za Neapoli ta nsko, ker ta dan je imelo ljudstvo se oglasiti: ali hoče združeno biti s Sardinijo ali ne. Zjutraj zgodaj so bile ulice polne ljudi, ki so na klobucih ali kapah listeč pripeti imeli, na kterem se je brala besedica ^Si*; na več krajih ste bile po dve žarici (urni) razpostavljene; v eno so se metali odgovori „si" (da), v drugo pa lističi z odgovorom „no" (ne). Pravijo, da potem, ko bo glasovanje sklenjeno, bo berž nova vlada nastopila, Garibaldi se bo odpovedal sainopoveljstvu in bo le vojskovodja južno-italijanske armade. Kralja Viktora Emanuela pričakujejo 28. dan t. m. z veliko slovesnostjo v Neapolji. Pregnani kralj neapolitanski Franc II. je še zmiraj v Kapui in šteje še zmiraj 40.000 vojakov. Tudi sv. oče papež so še v Rimu in čakajo, kaj se bo v Varšavi sklenilo. rPerseveranzatt pravi, da sardinska vlada misli prihodnjo spomlad z 300.000 vojaki, 13.000 konji in 75 baterijami na vojsko iti.