Št. 130 (15.574) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _______________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796500	_
GORICA - Drevored 24 maggto 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
1500 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
Volk sit in ...krava ceh
Vojko Coua
Nore krave so postale za britanskega premierja Johna Majorja predvolilni prapor, ki naj bi mu omogočil ponovno izvolitev. Prav zato ni preklical sklepa o britanskem bojkotu evropskih institucij, potem ko so včeraj odpravili embargo na izvoz treh stranskih govejih produktov. Boji se namreč, da bi izgubil edino notranjepolitično orožje. Njegova vlada zahteva od Evrope pravo kapitulacijo s splošnim prekli-com embarga za vso britansko govedino in govedo, tako da bi Major-pred volilen izpadel kot zmagovalec v vojni proti Evropi. Pri tem Majorja ne moti, da so prav britanski znanstveniki dokazali, da nore krave lahko okužijo tudi drobnico, da so teleta norih krav »okužena« z govejo encefalopatijo, da znanstveniki niso še ugotovili mehanizmov prehajanja bolezni norih krav na človeka in da si je Velika Britanija sama kriva za sedanje zaplete. Volilno orožje je pomembnejše od zdravja, zato še vedno vihti svoj prapor in izsiljuje Evropo.
Evropska komisija je seveda včeraj poskušala obiti pat pozicijo z omilitvijo embarga kljub nasprotovanju kmetijskih ministrov nekaterih članic Unije. Jac-ques Santer je namreč prepričan, da bodo v prihodnjih dneh nekako omilili britansko trmo, tako da bodo lahko evropske inštitucije po britanski blokadi ponovno zaživele. Upa namreč, da se bo Major zadovoljil s sedanjim sklepom in z obljubo o preklicu embarga. Pri tem Londonu žuga z evropskim sodiščem, a se bržkone zaveda svoje nemoči. Evropska živinoreja je zaradi britanskih norih krav že utrpela ogromno škodo in vsak nepremišljeni sklep bi lahko povzročil nove zaplete. A kaj, ko Evropska unija zaradi britanskega bojkota ne more delovati. Prav zato je prevladalo staro načelo »daj, dam«. Pri takem mešetarjenju pa prihaja do privijanja cene, ker se Major zaveda ranljivosti Unije in je prepričan, da bo prej ah slej popustila. Pri tem tako Major kot tudi Santer ne računata na evropske potrošnike, ki bodo tudi po morebitnem preklicu embarga pred nakupom govedine zahtevali dokaze o »nebritan-skem« izvoru govedine. Kako bo Veliki Britaniji uspela kvadratura kroga, tako da bo volk sit, krava pa cela, ni jasno. Vsekakor pa bi morah imeti zadnjo besedo pri vsej zadevi prav kupci.
■ Enotni šolski odbor je zavrnil I »racionalizacijo« šolskih struktur
TRST - Enotni šolski odbor je na venskih* šol na Težaškem bi se s vprašanja manjšinskega šolstva, ki sinočnji seji soglasno zavrnil načrt tem bistveno poslabšal, kar je za jih gre rešiti po pravni poti. o racionalizaciji slovenskih šolskih manjšino nedopustno. Člani odbo- Sinoči so o racionalizacijskem struktur, ki ga je bila svojčas pre- ra so menili, da bi morala občina načrtu razpravljali v Križu (šolo dlagala Tržaška občina. Ocenil je, načrt zamrzniti vse dokler ne bodo naj bi po načrtu preselili s sedanje-da gre le za krčenje števila obstoje- manjšinskemu šolstvu dani tisti ga poslopja na rob vasi), danes pa čih mednarodnopravno zaščitenih pogoji, ki bi lahko zagotovili njegov bo o njem izrekla svoje mnenje tu-šol, s katerim bi želela Občina le razvoj. Zadeva prerašča zgolj ob- di Deželna komisija za slovenske prištediti na denarju. Položaj slo- činske okvire, saj se gre za ključna šole.
Na 3. strani
I Tržaško zdra vstvo I seže spreminja
TRST - Tržaško zdravstveno podjetje je predstavilo tri okraje, s pomočjo katerih naj bi zdravstveno službo teritorialno okrepili in ustrezneje uredili. Prvi okraj, ki bo zajemal ves Kras, bo vodil Andrea Collareta, drugega, ki bo veljal za večji del Trsta, Teresa Di Fiandra, tretjega, Id se bo raztezal od Sv. Ane do Milj, pa Mario Reali. Podjetje bo v njih zaposlilo 100 oseb in nabavilo 20 vozil, poleg tega pa bo okrepilo oskrbo na domu, kateri bo namenilo vsaj 50 bolničark in bolničarjev, ter v zameno za krčenje števila bolnišniških postelj odprlo še druga zdravstveno-oskrbovalna bivališča za starostnike.
Na 5. strani
HRIM / LIGA STOPNJUJE IZZIVANJE^
Zaskrbljene stranke pripravljajo hiter politični odgovor nemimi »Padaniji«
MILAN, RIM - Pokrajina Mantova bo v ponedeljek poslala prefekturi odlok o izgonu. Ukrep je napovedal predsednik pokrajinske uprave Davider Boni, ki se je doslej edini med upravitelji Severne lige odzval Bossijevemu vabilu, naj krajevne uprave izselijo prefekture. Ostali upravitelji Lige so tolmačili Bossijevo vabilo kot »zanimivo politično provokacijo«.
Toda lider »Lumbar-dov« ni odnehal. Včeraj je izjavil, da je »izgon prefektov upor, ki je v liberalnih demokracijah
dovoljen«. Dodal je, da namerava doseči ločitev Severa od Juga po demokratični poti in podčrtal, da »bi na morebitnem referendumu 90 odstotkov prebivalcev Padanije izbralo ločitev«.
Bossijeva napadalnost zaskrblja politične stranke in vlado, še najbolj zaskrbljen pa je vatikanski Osservatore Romano. Vsi pa soglašajo, da je treba na grožnje Lige odgovoriti politično, tudi ker ni pogojev za drugačne odgovore.
Na 2. strani
_______EU / PREMIK PRI BOLEZNI NORIH KRAV_
Komisija omilila embargo na izvoz govejih produktov
Britanci bodo lahko izvažali loj, želatino in bikovo seme
ZADNJA VEST
Velika Britanija ne
RIM - Britanski zunanji minister mi ob posameznih primerih,« je pove-Malcom Rifkind je po včerajšnjem dal Rifkind, ki je navedel prav primer srečanju s predstavniki italijanske vla- pridruženega članstva Slovenije zara-de izjavil, da Velika Britanija ne bo v di »pomembnih mednarodnih impli-ponedeljek preprečila podpisa spora- kacij«. Italijanski zunanji minister Di-zuma o pridruženem članstvu Slove- ni je ta britanski sklep pozdravil, ker nije v Evropski uniji. »Splošna politi- se Italija zavzema, da bi v Luksembur-ka nesodelovanja Velike Britanije z guv ponedeljek pod njenim predsed-Evropsko unijo se nadaljuje, z izjema- stvom končno podpisali sporazum.
BRUSELJ - Potem ko kmetijskim ministrom Evropske unije kar dvakrat ni uspelo omiliti splošnega embarga o izvozu britanskega goveda in govedine, tako da bi dovolili vsaj izvoz loja, želatine in bikovega semena, je to včeraj sklenila Evropska komisija. Njen predsednik Jac-ques Santer je Veliko Britanijo pozval, naj prekliče sklep o blokadi vseh sklepov EU, za katere je potrebno popolno soglasje vseh članic. Santer je obenem namignil, da bi lahko Veliko Britanijo prijavili evropskemu sodišču.
Na 13. strani
GIBANJA / URADEN PODATEK ZAVODA ISTAT ZA MAJ
Rahel, toda pomemben upad inflacije
Življenjski stroški so se glede na lanski maj povišali za 4,3, glede na april pa za 0,4 odstotka
RIM - Statistični zavod Istat do bistvenega padca v tem me- niso bili ravno navdušeni, saj je je včeraj potrdil, da se je infla- seču, opozarjajo statistiki, ni spust za dve desetinki odstotka cija maja povečala za 4, 3 od- pričakovati, da bi povprečna res skromen, vendar je v tem stotka, potem ko je aprila znaša- letna inflacijska stopnja konec trenutku tudi pomemben signal, la 4, 5 odstotka. Življenjski leta padla pod 4, 5 odstotka, kar ki ga je po mnenju predstav-stroški so pretekli mesec glede je v nasprotju z vsemi predvide- nikov vlade treba utrditi s sku-na april porasli v povprečju za vanji.	pnim prizadevanjem vlade,
0, 4 odstotka, najbolj pa so se Komentarji na včerajšnji podjetniških in socialnih sil. podražila živila. Ce ne bo prišlo uradni inflacijski podatek zato	Na 9. strani
SREDNJEEVROPSKA POBUDA
Scalfaro od včeraj na uradnem obisku na Poljskem
V Varšavo je prispel tudi Kučan
VARŠAVA - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je prispel včeraj na uradni obisk na Poljsko. Na letališču ga je sprejel predsednik Kwasniewski (telefoto AP), nakar so se začeli pogovori. Italijansko gospodarstvo je na Poljskem množično prisotno in Italija je drugi partner Poljske (za Nemčijo). Včeraj je Scalfaro tudi položil venec k grobu neznanega vojaka, danes pa bo položil venec k spomeniku žrtvam varšavskega geta in bo obiskal nacistično uničevalno taborišče Auschvvitz. V Varšavo je prispel tudi predsednik Kučan, ki se bo s Scalfarom udeležil srečanja predsednikov držav Srednjeevropske pobude.
Danes v Primorskem dnevniku
Problem odlokov
Italijanski parlament in vlada se soočata s problemom še neodobrenih odlokov, ki bi lahko znatno upočasnih delo parlamenta na začetku mandata.
Stran 2
Slovenščina razdvaja
Razprava o rabi slovenščine v občinskem svetu v Trstu je pokazala, da je okrog tega problema večina še razdvojena
Stran 5
Tretji Trg Gutenberg
Danes popoldne bodo na Trgu Unita uradno odprli tretji tržaški knjižni sejem. Na njem z likovno razstavo sodeluje tudi Vesna Benedetič.
Stran 6 in 10
Gorica: protislovenski amandmaji
Paket nacionalistično obarvanih amandmajev k občinskemu statutu, ki jih je predložilo desno krilo FI, razdvaja večinsko koalicijo na goriški občini.
Stran 8
Agipova črpalka v Sloveniji
Italijanska naftna družba bo še ta mesec začela graditi svojo prvo bencinsko črpalko v Sloveniji, kateri bo po načrtih sledilo še drugih dvajset.
Stran 9
Pred potjo na EP »azzurri « pri Prodiju
RIM - Pred včerajšnjim odhodom na zaključni del evropskega nogometnega prvenstva, ki bo od 8. do 30. junija v Angliji, je ministrski predsednik Romano Prodi skupaj s podpredsednikom Wal-t er jem Veltronijem sprejel italijansko nogometno reprezentanco in ji zaželel čim več uspeha.
Ob tej priliki je predsednik italijanske nogometne zveze Antonio Matarrese izročil Prodiju srebrno nogometno žogo.
SEVERNA LIGA / OB STOPNJEVANJU IZZIVALNIH POTEZ »LUMBARDOV«
Splošna zaskrbljenost in obsojanje Bossija
V Gorici prefekta ne bodo izgnali
MILAN, RIM - Pokrajinski odbor v Mantovi bo v ponedeljek izgnal prefekta iz tamkajšnje vladne palače. Ukrep o izgonu je napovedal predsednik pokrajinske uprave Davide Boni, ki je poudaril, da pokrajinska uprava potrebuje prostore za svoje urade in je »pripravljena pomagati prefektu, da poišCe nov sedež«.
Pokrajinski odbor v Mantovi se je prvi odzval na vabilo glasnika samozvanega »Odbora za osvoboditev Padanije« Roberta Maronija, naj pokrajinske uprave pošljejo odpoved prefektom. Vsi ostali pokrajinski in občinski upravitelji, Čeprav so bili izvoljeni na listi Severne lige, nočejo v neposreden spopad z državo, ki jo v pokrajinah zastopajo prefekti. Vsi jemljeno Maronijev in Bossijev predlog samo kot »dobro politično provokacijo«, obenem pa poudarjajo, da so kot upravitelji prisegli zvestobo tej državi in prisege nočejo prelomiti«.
Bossijevi ljudje, ki bi morali neposredno udejanjati izzivalno strategijo Severne lige zaenkrat torej nočejo v neposreden spopad z državo in nočejo tvegati osebno. Morda je tudi zaradi tega Roberto Maroni včeraj skušal spet pritisniti na vlado, naj kot dokaz dobre volje pripravi dva bistvena odloka. S prvim naj bi prepustila krajevnim upravam vse neposredne davke in si zadržala samo neposredne, z drugim naj bi odpravila vse ustanove, ki so jasno znamenje prisotnosti države. Omenil je prefekture, šolska skrbništva, občinske tajnike in druge. Maroni je tudi dejal, da so ljudje »še bolj jezni, kot mislijo v Rimu« in Severna liga je samo neke vrste varnostni ventil. Toda po Ma-ronijevi oceni naj bi bila jeza že tako razširjena, da bi morebitno zaviranje Lige ne pomirilo duhov.
Stopnjevanje pobud Severne lige, ki je v ponedeljek s silo odstranila novinarje televizijskih dnevnikov Raia in Fininvesta, skrbi rimske kroge. Veliko zaskrbljenost je podčrtal tajnik DSL Massimo Dilema, po katerem je Liga zagrešila nekaj zelo hudih dejanj. Nasilna odtrariitev novinarjev v Lodiju pa je izzvala soglasno obsodbo vseh političnih sil, med katerimi marsikatera podčrtuje, da to, kar se je zgodilo v Lodiju, meji na škvadrizem. Odločno so Bos-siju odgovorili tudi sindikati, ki so pozvali k budnosti in mobilizaciji. »Treba je mobilizirati ljudi proti samozvani vladi sonca«, so poudarila milanska tajništva treh konfederalnih sindikatov. Pozvala so vlado, naj razvije tako politiko, ki bo ustrezala pričakovanjem ljudi, obenem pa zavrnili vsakršen poskus secesije. Vsedržavna sindikalna vodstva, ki so podprla stališCe milanskih kolegov in ocenila ravnanje Lige kot povsem neodgovorno. Pred nevarnostjo Bossijevih potez je spet posvaril vatikanski Osserva-tore Romano.
Policija je medtem poslala sodstvu poročilo o dogajanju v Lodiju, medtem ko je milanski državni tožilec Francesco Saverio Borrelli poudaril, da je problem Lige še vedno predvsem političnega značaja.
GORICA - Predsednica Goriške pokrajine Monica Marcolini ne bo sledila Bossijevemu pozivu, naj predsedniki pokrajin, ki pripadajo Severni ligi, izženejo prefekte iz vladnih palač, to pa preprosto zato, ker v Gorici pokrajinska uprava ni lastnik poslopja prefekture.
»Za božjo voljo, nikogar ne mislimo izgnati«, nam je nekoliko nejevoljen zaradi najnovejše domislice vsedržavnega liderja včeraj v odsotnosti predsednice zaupal
podpredsednik Pokrajine Claudio Calligaris. Zaposlen je bil z resnejšimi zadevami. Povedal nam je, da je v Gorici Pokrajina lastnik samo poslopja, kjer je nameščena kvestura. Na srečo goriških upraviteljev, ki bi se sicer znašli v zadregi, pa zaenkrat kvestorji za razliko od prefektov še niso postali tarče jeze »osvoboditeljev Padanije«.
Mednje se gotovo prišteva goriški pokrajinski tajnik Lige oziroma Severne lige za osvoboditev Padanije,
kot se glasi novi naziv gibanja, Martin Stein, ki zavrača vsakršno ironijo na račun izgona prefektov in mu je poti-hem najbrž žal, da Pokrajina ne bo mogla »osvoboditi« vladne palaCe na goriškem Travniku. »Izgon je seveda politično dejanje«, pojasnjuje Stein. »Naša politika v odnosu do prefektov je bila vedno jasna in dosledna, saj so to figure, ki so v popolnem nasprotju z našimi političnimi smernicami in jih je zato treba odstraniti.«
RIM / DANES SEJA VLADE
Parlament se sooča s problemom zaostalih odlokov
Senat izvolil predsednike stalnih komisij - La Russa ne brani Previtija
RIM - Eden od najbolj zapletenih problemov, s katerim se bosta morala spoprijeti parlament in nova vlada, bodo nedvomno odloki, ki so jih odobrile prejšnje vlade in ki jih parlament še ni potrdil ali zavrnil. V zaostanku je skoraj 100 odlokov, o katerih se mora izreci parlament. Na to vprašanje je v torek opozoril tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je poudaril, da je Čezmerno število odlokov protiustavno, saj se po temeljni listini vlada lahko odloči za odlok samo v izrednih primerih. Predsednik republike je tudi dodal, da je doslej podpisoval odloke, ki so z samo zato, da ne bi dodatno upočasnil upravnih postopkov v težavnih razmerah, ki jih je Italija preživljala v prejšnjih mesecih.
Vprašanju odlokov je bilo skoraj v celoh posvečeno včerajšnje srečanje premiera Romana Prodija z gospodarskima ministroma Ciampijem in Viscom, notranjim ministrom Na-politanom, pravosodnim Flickom in za javne uprave Bassaninijem. O odlokih bodo verjetno razpravljali tudi na današnji seji vlade.
In odlokom je posvetil dober del seje z novoizvoljenimi predsedniki poslanskih komisij predsednik zbornice Luciano Vi-olante. Kot je povedala predsednica ustavne komisije Rosa Russo Jervoli-no, je Violante prosil komisije, naj maksimalno napnejo moči, da bi odpravile to breme v Cim-krajšem Času. Nekaj bo k temu prispevala tudi vlada, ki bo nekatere odloke združila, druge spremeni-
la v zakonske predloge, nekaterih pa ne bo ponovila in bo pustila, da zapadejo. Rosa Russo Jervolino je tudi napovedala, da se bo njena komisija že prihodnji teden sestala in bo ves dan preučevala problem odlokov, predvsem pa možnost reforme 77. člena ustave. Do konca meseca naj bi komisija pripravila predlog, o katerem se bo morala nato izreci zbornica.
»Racionalizacijo « odlokov je premier Prodi napovedal predsedniku Nacio-nanega zavezništva Gian-francu Finiju. Skupaj z drugimi liderji opozicijskega zavezništvas je Fini poudaril, da »opozicija ne bo šla za vlado po kostanj v žerjavico«, vendar tudi ne bo upočasnjevala dela parlamenta. Podprla bo odloke, s katerimi soglaša, in zavrnila tiste, ki so po njeni oceni neustrezni.
Po poslanski zbornici je včeraj tudi senat imenoval predsednike stalnih komisij. Na 13 predsednikov jih 8 pripada Demokratični levici, dva Ljudski stranki, eden Italijanski prenovi in eden SKP. Tako so bili izbrani predsedniki vseh stalnih komisij. Imenovati pa je treba še predsednike dvodomnih komisij in odbora za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami, ki naj bi jih dodelili opoziciji.
V tem duhu je bil v torek izvoljen za predsednika odbora za poslansko imuniteto predstavnik NZ Ignazio La Russa. Njegova izvolitev je vzbudila precej polemik, ki jih je La Russa včeraj skušal prekiniti s tem, da se je odpovedal obrambi poslanskega kolega Cesareja Previtija.
NOVICE
DUS ZA LACIJ
TURIN / ZAČEL SE JE PROCES
Otroci menda podlegli virusnemu encefalitisu
REGGIO CALABRIA - V tukajšnji bolnišnici Ospedali riuniti so v zadnjih nekaj dneh umrli dva devetletna in triletni otrok, pred njimi pa še štiriletni malček in tridesetletnik. V dveh od zadnjih treh primerov smrti so zdravniki dognali, da so mali podlegli virusnemu encefalitisu, glavno vprašanje pa je zdaj to, če gre morda za izbruh epidemije ali pa za naključje. Kalabrijski deželni odbornik za zdravstvo, ki je poslal v mesto inšpektorja, je povedal, da je število smrtnih primerov trenutno v skladu z epidemiološkim gibanjem zadnjih let, ker pa pravih dokazov za to, da je vsega kriv virusni encefalitis, še ni, se preiskava seveda nadaljuje in včeraj popoldne so opravili tri obdukcije. Preiskavo je sprožilo tudi sodstvo, župan pa je odredil zaprtje vseh šol za nedoločen čas.
Borrelli: Naše tožilstvo se ne bavi le s korupcijo
MILAN - »Gre za nespodobno manipuliranje s sodno in policijsko statistiko,« je odgovoril milanski državni tožilec Francesco Saverio Borrelli novinarju, ki ga je vprašal, ah tožilstvo res zanemarja kriminal, ker ima preveliko dela s preiskavami o pojavih korupcije in o Berlusconiju. Borrelli je s tem odgovoril tudi na članek z naslovom "Berlusconi oblegan, morilci pa prosti", ki ga je objavil Feltri-jev Giomale. »Vsega imamo 51 namestnikov tožilca in samo trije se ubadajo s korupcijo,« je dejal Borrelli, ki ga je kolega Gerardo D’Ambrosio dopolnil rekoč, da je milansko tožilstvo v poslednjih nekaj letih dalo zapreti vec kot 2.500 mafijcev in pribočnikov organiziranega kriminala.
Loterija »spraskaj in zmagaj« ni hazardna igra
Bivši predsednik Publitalie Deirutri na zatožni klopi
Obtožen je, da je prispeval k oblikovanju »črnih skladoiv«
DeirUtrijev branilec Oreste Dominioni (Afp)
RIM - Italijanski državljani se bodo tudi v prihodnje lahko predajali opoju igre na srečo, predvsem pa bodo lahko vneto »praskali« v upanju, da jim bo boginja sreče naklonjena. Tako je odločilo lacijsko upra-vno sodišče, M je zavrnilo priziv združenja potrošnikov Codacons in odločilo, da je loterija »spraskaj in zmagaj« povsem zakonita. Codacons je zahteval prepoved loterije, ker je menil, da gre za hazardno igro, še zlasti v različici »7 in zmagaš«, ki je trenutno najbolj priljubljena.
Codacons je osnoval svojo zahtevo po prepovedi loterije s trditvijo, da gre za hazardno igro, ki so ji izpostavlkjeni tudi otroci in v dokaz navedel raziskavo, po kateri vsaj 7 odstotkov srečk
kupujejo mladi pod 16. letom. Lacijski DUS je zato v razsodbi podčrtal prepoved prodaje srečk mladoletnim.
Razsodba lacijskih upravnih sodnikov pa je zadovoljila tudi državo, saj loterije in še zlasti tista »spraskaj in zmagaj« nesejo državni blagajni lepe denarce. Po zadnjih podatkih se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta prodaja srečk loterije »7 in zmagaš« dejansko podvojila v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Samo v februarju so loterije navrgle državni blagajni 160 milijard; lani pa je loterija »spraskaj in zmagaj« navrgla državi 1.188 milijard lir. Baje bo podražitev srečk loterije ena od postavka ukrepov za rebalans proračima.
TURIN - Pred kazenskim sodiščem v Turinu se je včeraj začel proces proti bivšemu predsedniku in poverjenemu upravitelju reklamne družbe Publitalia Mar-cellu DelLUtriju. Dell’-Utri, ki je tudi eden od najožjih sodelavcev Silvia Berlusconija, je obtožen izdajanja lažnih faktur, davčne goljufije in drugih kaznivih dejanj. V bistvu naj bi z napihnjenimi sponsorizacija-mi ustvaril kakih deset milijard lir črnih sredstev.
Ker se je obramba odrekla preliminarnim ugogovorom, so na procesu takoj prešli k bistvenim vprašanjem. Tožilka Cristina Bianconi je v svojem uvodnem poročilu poudarila, da je DelLUtri kot predsednik in poverjeni upravitelj
dobro vedel, kaj se dogaja v podjetju in je bil zato seznanjen z napihnjenimi sponsorizacijami, saj je med drugim odobril vse pogodbe. Publitalia je po trditvi obtožbe preplačala sponsorizaci-je, del tega denarja pa so nato sponsorizirani vračali na Črno reklamni družbi.
Obramba je zavrnila obtožbe, predvsem pa zanikala, da bi bil DelLUtri seznanjen z vso zadevo.
Tožilec bo v podkrepitev svojih obtožb poklical 57 prič, obramba pa 14 razbremenilnih
prič. Med njimi bo tudi bivši predsednik in lastnik Fininvesta Silvio Berlusconi.
Enotni šolski odbor zavrnil načrt Tržaške občine o racionalizaciji« šolskih stniktur
g

si
TRST - Enotni Šolski odbor odločno nasprotuje načrtu o racionalizaciji slovenskih Solkih struktur, ki ga je pripravila Tržaška občina. Tako so soglasno odločili njegovi elani na včerajšnji seji. Ocenili so, da ne ponuja načrt nobene možnosti za razvoj zamejskega Šolstva v Trstu, prav nasprotno. Gre le za krčenje obstoječih in mednarodno zaščitenih šolskih struktur, golo preseljevanje Sol in razredov iz enega v drugo šolsko poslopje, ali ukinitev šol, in to z izključnim namenom, da bi Občina s tem prištedila pri upravljanju šolskih poslopij, ali pa - Se vec - da bi s prodajo nekaterih poslopij Se zasluzila. Občinski upravitelji so sicer na srečanju s predstavniki enotnega Šolskega odbora pred meseci ponudili manjšini možnost, da bi iznesla svoje predloge, na sinočnji seji pa so elani odbora ocenili, da je celoten koncept tako načrtovane »racionalizacije« za manjšino nesprejemljiv, in so ga zato zavrnili. Oziroma: Občini bodo predlagali, naj ga zamrzne, dokler ne bodo uresničeni tisti pogoji, ki so neobho-dno potrebni za razvoj zamejskega šolstva v Italiji. Z nogometno prispodobo bi lahko zapisali, da se enotni Šolski odbor tokrat ni zadovoljil z obrambo obstoječega, pac pa je nakazal že nekatere sheme za uspešno napadalno akcijo.
Te akcije ne bo izvedel na omejenem občinskem polju, ker ga splošna tematika manjšinskega šolstva preraSCa. Franc Škerlj je poudaril, da so se politične razmere sedaj spremenile. Dušan Udovič je predlagal srečanje z novim ministrom za Šolstvo Luigijem Berlin-
guerjem. Morda bo prisluhnil manjšini z večjim razumevanjem kot njegov predhodnik Giancarlo Lombardi. Član Vsedržavnega Šolskega sveta Tomaž Simčič je dopolnil Udovičev predlog. Pred vsakim izvajanjem racionalizacij skih načrtov je treba zagotoviti zamejskemu šolstvu tako pravno podlago, da bodo nase šole dejansko zaščitene, je poudaril. Izkušnja nas namreč uci, da nas lahko oblasti, kljub mednarodni zaščiti naSih Sol, s svojimi ukrepi izigrajo, kot jasno kažeta primera ukinitve avtonomije proseške in rojanske nižje srednje sole. SimCiC je naka-
zal rešitev, ki bi jo lahko vlada sprejela po hitrem postopku. Temeljni zakon o slovenskem šolstvu imamo, to je zakon Belci-Skerk št. 932, po katerem je bila tudi ustanovljena Dežela komisija za vprašanja slovenskih Sol. Mnenja te komisije so o zadevah slovenskega šolstva obvezna, ne pa obvezujoča. Vlada bi lahko z dekretom določila, da postanejo ob vprašanjih racionalizacije (to je ukinjanja, preseljevanja ali združevanja šol) njena mnenja obvezujoča, pa bi bila zadeva rešena na zadovoljiv način.
Drugo odprto vprašanje, ki bi ga morali rešiti, je
vprašanje dejanske avtonomije slovenskih sol. Sele potem, ko bo avtonomna, bo lahko govor o slovenski Soli kot enakopravnem sogovorniku in krojitelji lastne usode.
Sedanji položaj slovenskega šolstva v Italiji ne dopušča take možnosti. Da je tako, je še enkrat potrdil prav načrt o »racionalizaciji«. Tajnica Sindikata slovenske šole Marta Košuta je omenila, da gre za isti naCrt, o katerem je pred meseci Primorski dnevnik opozoril zamejsko javnost: Občina je v veliki večini primerov prevzela predloge študije Tržaške univerze, ki je bila
pripravljena po naCelu: kako bo občina cimvec priste-dila. O načrtu se je izrekel tržaški šolski skrbnik, ki je vse predloge ocenil negativno, razen treh. Ugodno mnenje je izrekel o preseh-tvi kriške osnovne sole Alberta Sirka s sedanjega poslopja sredi vasi v poslopje na robu vaškega jedra, v katerem delujeta vrtca in italijanska osnovna šola, o preselitvi gropajske osnovne šole in vrtca (v Trebče in Bazovico) in preselitvi osnovne Sole in vrtca pri Sv. Ani pa je menil, da bi se morala o tem izreci Deželna komisija za slovenske Sole.
Ta komisija se bo sestala
prav danes pod novim predsedstvom začasnega deželnega skrbnika Valeria Giurlea. Slovenski elani so že najavili, da bodo o vseh »racionalizacijskih« predlogih izrekli negativno mnenje.
Na sinočnji seji je bilo iznesenih se mnogo ocen. Tako je Martin Brecelj menil, da bi morali pri »racionalizaciji« spoštovati temeljno načelo o izobraževanju v slovenskem jeziku. Slovenskim otrokom tako v okoliških vaseh kot v mestu mora biti dana ta možnost, medtem ko bi številni načrtovani ukrepi »silili« starše, da (zaradi bližine ali zaradi
S snočnje seje o racionalizaciji slovenskih šol, ki je bila na šoli v križu (Foto KROMA)
drugih vzrokov) vpišejo svojega otroka v italijansko šolo. Anamarija Kalc je opozorila na kriterij dodeljevanja prispevkov Šolam, sedaj je višina prispevka odvisna od Števila vpisanih dijakov. Ta kriterij za slovenske Sole ne more obveljati, saj naše šole s tako pičlimi prispevki lahko krijejo le stroške za odnašanje smeti in za telefon. Dober-dobsko didaktično ravnateljstvo je prejelo v letošnjem letu za administrativno in didaktično upravljanje Štirih Sol vsega 3 milijone in pol lir...
Država in krajevne uprave bi morale investirati v naše Sole. Didaktična ravnateljica Nataša Paulin je zahtevo podkrepila s podatkom: Tržaška občina je v zadnjih desetih letih investirala v italijanske Sole 5 milijard lir, od slovenskih pa je bila le bazovska Sola deležna popravila, ker se je streha vdrla.
Po obširni razpravi se je izluščila odločitev: občinski naCrt o racionalizaciji slovenskih šolskih struktur je treba zamrzniti, dokler ne bodo manjšinskim šolam zagotovljeni pogoji za njihov razvoj.
Enotni šolski odbor je tako začrtal pot zamejski Soli. Pri tem je odigral veliko vlogo Sindikat slovenske Sole, ki je bil zadnje leto nekakšen katalizator odboro-vega delovanja. Prav na zadnjem občnem zboru pa se je znašla stanovska organizacija naših Solnikov v precepu. Tudi za delovanje enotnega Šolskega odbora bi bilo hudo, ko bi se na nadaljevanju skupščine, ki bo v torek, 11. junija, (ob 19.30), ne izvil iz - upajmo kratkotrajne - krize.
Marjan Kemperle
VIDEM, TRST / SVEČANOSTI OB 182-LETNIC1 USTANOVITVE KARABINJERSKIH ENOT
Ob prerezu delovanja predvsem naglašen pomen njihove vloge
VIDEM, TRST - Karabinjerji vzbujajo spoštovanje, ščitijo državljane, da lahko v miru delajo, njihov rod pa je tista roka države, ki ustvarja občutek varnosti. Tako so med drugim zapisali dijaki nižjih srednjih Sol, ki so se udeležili natečaja ob obletnici, letos že 182., ustanovitve karabinjerski enot. Na uradnih svečanostih, ki so jih včeraj priredili v vseh štirih pokrajinskih glavnih mestih dežele, so namreč nagradili tudi avtorje najboljših spisov. Deželni in pokrajinski komandanti so naglasili pomen karabinjerske službe in navedli glavne podatke, ki označujejo enoletno delovanje, poklonili pa so se tudi spominu karabinjerje, ki so padli med opravljanjem službe.
Prerez o dvanajstmesečnem delovanju karabinjerski enot v Furla-niji-Julijski krajini je na svečanosti v Vidmu podal brigadni general Lamberto Disibio. Kot je povedal, so karabinjerji v zadnjem letu raziskovali nad 34 tisoč primerov naj-
različnejših prekrškov, odkrili so avtorje treh umorov, 32 ropov, 23 izsiljevanj in 1.357 tatvin. V zvezi z raziskavami so sodnim oblastem prijavili še 7.857 oseb, veliko Časa in truda pa jim je vzelo zatiranje razpečevanja mamil. Na tem področju, ki je med glavnimi, s katerimi se danes morajo soočati karabinjerji na območju dežele, so zasegli 39 kilogramov mamil (11 kg heroina, 28 kg hašiša, 220 gr kokaina in 1.824 tabletk »ecstasy«), aretirali pa so 126 oseb. Deželni komandant karabinjerjev je Se naglasil pomen preventivnih posegov, katerih je bilo v prejšnjem letu na različnih področjih kar 86.467. Po njegovi oceni pa je položaj na področju javne varnosti in reda v FJk se dokaj ugoden, predvsem pa na območju dežele ni zaslediti »simptomov organiziranega kriminala po mafijskem vzorcu«.
O položaju na Tržaškem je na svečanosti v vojašnici na Istrski cesti govoril polkovnik Mauro Picchi-
otti, ki je med drugim poudaril, da v Trstu kriminalna dejavnost postaja zaznavnejsa in bolj razvejana. Ob navedbi statističnih podatkov pa je omenil, da so bili tržaški karabinjerji vključeni tudi v opravljanje službe obmejne policije, urejali so tudi mestni in morski promet, poseben potapljaški oddelek pa je tudi izvedel 70 »podmorskih« posegov.
Na včerajšnjih svečanostih, ki so se jih udeležili predstavniki deželne in krajevnih uprav in prefekti, pa so seveda tudi obnovili tudi zgodovino karabinjerski enot in navedli primere, ko so se karabinjerji posebej izkazali. V kratkih obrisih pa je bil tudi prikazan napor za tehnološko posodobitev enot, na osnovi katere bo delo karabinjerjev lahko Se učinkovitejše. Ob vsem pa ostaja trdna zavezanost karabinjerjev, je bilo reCeno, primarni nalogi, ki je zaščita državne skupnosti in posameznih državljanov v zavesti, da so karabinjerji vojaki, se pravi zapisani vojaški prisegi.
GLOSA
Bojevit narod, a malodušne elite
Prejšnji teden v Lipici me je obšla pregrešna misel: poleg katoliške cerkve je ta kobilarna najstarejša inštitucija na slovenskih tleh. V tem častitljivem, nekoliko zapuščenem a bohotno zelenem okolju, ki mu dajejo cesarski sivo-beli konji še poseben čar, smo se zbrali v četrtek in petek na »delavnici«, naslovljeni: Avstrija, Jugoslavija, Slovenija, slovenska narodna identiteta skozi čas. »Delavnici« (kot se po novo reče simpozijem, seminarjem ali kongresom) je botrovala vrsta slovenskih ministrstev in ustanov, odločilno pa sta k njej prispevala tudi zvezno ministstvo za znanost na Dunaju. Avstrijci se spominjajo namreč letos tisočletnice svojega imena, to pa jih je vzpodbudilo, da k slavju pritegnejo tudi sosednje narode, ki so v pretkelosti živeli znotraj skupne države. Pobudo so uresničili s krepkimi finančnimi injekcijami in z veliko mero gospo-skosti, saj nam niso vsiljevali tem, ki bi kakorkoli evocirale nostalgične občutke, temveč nam pri izbiri našega prispevka k prazniku pustili proste roke.
In tako smo se torej zgodovinarji, psihologi, jezikoslovci, likovni in glasbeni zgodovinarji razgovorili na temo slovenske identitete skozi čas, pri čemer, naj po pravici povem, nismo
Jože Pirjevec
prišli daleč. Morda smo vsi skupaj preveč vpeti v svoje profesionalne in miselne kalupe, da bi se znali sproščeno soočati s tako kompleksno pa tudi težko obvladljivo problematiko. Marsikdaj, ob poslušanju referatov svojih kolegov, se mi je zdelo, da smo zašh na stranpot, da pravzaprav razpravljamo bolj o oblikovanju našega narodnostnega zorenja kot pa o nastajanju karakterističnih potez, ki naj bi določale in zaznamovale slovenski kolektivni osebek. Komaj nekaj dni po koncu »delavnice« sem dobil v roke -knjigo, ki jo je objavila pred nekaj leti v Ljubljani Alenka Puhar pod naslovom »Slovenski avtoportret 1918-1991«. Zdi se mi, da je ta imenitna novinarka in esejistka dosti bolje odgovorila na vprašanje, ki smo si ga zastavili v Lipici, saj je prepričljivo (in duhovito) prikazala metamorfozo slovenskega naroda iz pasivne »ženske« identitete v bolj agresivno in »moško«, češ, »Slovenija se je iz kmečke neveste odločila postati mestna hišna Evrope - revna in negotova, zmršena in neugledna, ampak pripravljena stati na lastnih nogah«.
To je sicer samo ena možna interpretacija tistega kvalitetnega skoka, ki smo ga Slovenci doživeli v zadnjih dveh stoletjih. In da je
šlo za podvig vreden olimpijske medalje, zadostuje že podatek, ki nam ga je na »delavnici« povedal prof. Vasilij Melik: na začetku 19. stoletja je bilo samo 30 ljudi, ki so pisali slovensko, sredi stoletja po komaj nekaj več kot 60. Dovolili pa bi si, da bi razmišljanju Puharjeve in seveda vseh tistih kolegov, ki so se udeležili srečanja v Lipici, dodal Se svoje videnje vzrokov in mehanizmov tiste »pubertetne nevihte«, skozi katero smo šli v zadnjih desetletjih. Vtis imam, da je bil naš narod v svojih ljudskih množicah vseskozi dokaj odločen in bojevit, da pa so bile pogosto naše elite preveč preplašene in malodušne. Tako v času ob zatonu stare Avstrije, v Jugoslaviji Karadjordje-vičev, med drugo svetovno vojno in tudi v Titovi Jugoslaviji. Kakor da bi se naši intelektualci, zavedajoč se naše objektivne šibkosti pa tudi nevarnosti sveta, v katerega smo vpeti, nikakor ne upali dvigniti zastavo nacionalnega ponosa in zahtevati za nas primerno mesto pod soncem. Sele v osemdesetih letih je prišlo - iz razlogov, ki jih tukaj ni mogoče razlagati, - do sozvočja med ljudskimi množicami in elito in zgodil se je tisti čudež, ki mu pravimo sovobodna Slovenija.
PATRONAT KZ - INAC SVETUJE
Možnost koriščenja skrbstvenega odpusta podaljšana do konca junija
Nova vlada je zavarovancem, ki niso plačali socialnih dajatev zavodoma INPS in INAIL, pripravila darilo. Možnost koriščenja skrbstvenega odpusta je namreč z odlokom "omnibus” podaljšala do konca junija.
Ugodnosti oziroma olajšav, ki jih predvideva odpust, so deležne vse delovne kategorije, od odvisnih do samostojnih delavcev. Letna obrestna obremenitev je 17-odstotna, vendar pa znaša lahko največ 50
odstotkov zavarovalnih prispevkov, kar pomeni, da je plačilo ugodno zlasti za starejše dolgove. V primeru plačevanja po obrokih (štirje za zneske do milijarde lir) pa mora zavarovanec prišteti še sorazmerni del 8-odstotnih zamudnih obresti.
Skrbstveni odpust omogoča poravnavo prispevkov za vsa obdobja, ki niso še zastarala, se pravi za deset let nazaj. Zavezanci, ki prvič prijavijo delovno razmerje, lahko porav-
najo zavarovalna obdobja vse do 30. junija. 2e vpisani delavci pa lahko plačajo neporavnane socialne dajatve do 31. decembra 1995.
Tudi zavarovanci, ki so na osnovi zakona št. 724/94 plačali z zamudo katerega izmed obrokov, lahko sanirajo stanje s plačilom zamudnih obresti.
V svoji zadnji okrožnici skrbstveni zavod INPS pojasnjuje, da so brisani zavarovalni dolgovi izpod 50.000 lir. (ma)
Synthesis 4 drevi v Herpeljah
Harmonikarski orkester Synthesis 4 bo nocoj gost občinske uprave Hrpelje-Kozi-na: s celovečernim koncertom bo namreč ob 20. uri nastopil v dvorani tamkajšnje osnovne šole. Pod vodstvom Claudia Furlana bo sestav, ki deluje sicer samostojno, a vendar pod okriljem Glasbene matice predstavil spored izbranih skladb, ki so označile letošnjo sezono: od že značilnih glasbenih del Aleksandra Atarova, sodobnega ruskega skladatelja, do nekaterih novosti, ki segajo tudi na področje svetovno znane lahke glasbe.
Vabilo za nocojšnje gostovanje v Hrpeljah je sad stikov med Občinama Doli-
na in Hrpelje-Kozina: harmonikarski orkester Synthesis 4 sodi namreč med kulturne skupine, ki delujejo na območju dolinske občine. Med obema upravama pa so se že lani in še posebej ob letošnji skupni pobudi Odprte meje stkali zanimivi sodelovanjski stiki.
Tedaj je prišlo tudi do vabila harmonikarskemu orkestru GM, ki se nocoj prvič predstavlja sosedom v Občini Hrpelje-Kozina. Se pred nastopom poletja pa bo na vrsti običajni zaključni celovečerni koncert: vabilo velja za četrtek, 27. junija, v občinsko gledališče v Bolju-nec. (dam)
PREJELI SMO
SSk o Primorskem dnevniku
V vednost in v objavo smo prejeli naslednje pismo Slovenske skupnosti:
Spoštovani
Milan Kučan
predsednik Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek
predsednik vlade Republike Slovenije
Jožef Školč
predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Zoran Thaler
v.d. ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije
Mitja Gaspari
minister za finance Republike Slovenije
Borut Suklje
direktor Urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije
dr. Peter Vencelj
državni sekretar za Slovence po svetu
Mihaela Logar
predsednica Odbora za mednarodne odnose pri DZ RS
Lojze Peterle
predsednik delovne skupine za manjšinska vprašanja pri OMO DZ RS
Primorski dnevnik predstavlja izredno medijsko, kulturno in pohtično bogastvo za slovensko narodnostno skupnost v Italiji in za ves slovenski skupni prostor. Prav zato SSk meni, da je treba Primorskemu dnevniku zagotoviti nadaljnje neokrnjeno izhajanje in rast, in to, če je potrebno, tudi s pomočjo matične države. Prav zato se SSk tudi strinja z Rudijem Pavšičem (Demokratski forum Slovencev), Stojanom Spetičem (Slovenska komisija SKP), Milošem Budinom (Slovenska komponenta DSL), Klavdijem Palčičem (SKGZ) in Viljenom Cernom (slovenske organizacije videmske pokrajine), ko Vam v svojem pismu z dne 20. maja 1996 predlagajo, naj bi »Institucionalni organi matične države« »s korektnim državniškim pristopom pomagali sistemsko razrešiti tudi vprašanje finančne pomoči Primorskemu dnevniku«.
SSk pa je že desetletja tudi mnenja, da bi moral biti Primorski dnevnik kot edini slovenski dnevnik v Italiji v vsakem smislu vsemanjšinski, tako da bi se v njem lahko čedalje bolj prepoznavali vsi pripadniki naše narodnostne skupnosti. Ni si mogoče predstavljati, da bi Slovenci v Italiji lahko razpolagali z dvema ali več dnevniki, zaradi česar si tudi ni mogoče predstavljati, da bi Primorski dnevnik še dolgo lahko ostal glasilo samo ene strani, kot je to danes, ko je še vedno last ožjega kroga ljudi, ki je nekoč užival vso podporo bivšega jugoslovanskega režima, in je včlanjen samo v eno izmed obeh krovnih organizacij civilne družbe, in sicer v SKGZ. Za posamezna idejna, strokovna in krajevna področja so tako in tako možna periodična glasila ipd.
Za osrednje kulturne ustanove, ki so po svoji naravi vsemanjšinske, je sama manjšina sprejela načelo skupne skrbi in odgovornosti obeh krovnih organizacij civilne družbe, SKGZ in SSO, ob nujni podpori vseh političnih komponent. Poleg tega je Slovenija danes samostojna, demokratična in pluralistična država, ki je opustila nekdanje privilegiranje in diskriminiranje znotaj manjšine po ideološkem ključu. 2e od leta 1991 prihaja tudi pomoč matične države po ključu dogovora z obema krovnima organizacijama, tako da ostaja manjšina subjekt. Zaradi vsega tega je sedanje stanje glede lastništva Primorskega dnevnika in glede subjekta, ki sprejema strateške odločitve o njem, povsem nezadovoljivo. Sama polemika, v katero se s tem pismom ponovno vključujemo, je nastala zato, ker je Primorski dnevnik, kot rečeno, še vedno izraz le enega dela naše narodnostne skupnosti, zahteva pa podporo matične države mimo ključa, ki velja za ostale skupne ustanove naše manjšine. Ob vsem tem ne gre pozabiti, da tudi javne podpore, ki jih zagotavlja Italija Primorskemu dnevniku, so namenjene dnevniku slovenske manjšine, in na časopisu takšnega ah drugačnega njenega dela ah celo katerega koh zasebnega kroga. Sicer pa se sam Primorski dnevnik rad predstavlja kot »dnevnik Slovencev v Italiji« - brez razlik.
Vse to ne pomeni, da je SSk za »lotiziranje« dnevnika na strankarski osnovi, kot nekateri zlonamerno na-
migujejo. Nasprotno. SSk meni, da bi morah ustrezne rešitve za upravljanje Primorskega dnevnika (se pravi za njegovo lastništvo in za pristojnost sprejemanja strateških odločitev o njem) iskati na ravni civilne družbe, ki jo v primeru Slovencev v Italiji predstavljata, kot rečeno, krovni oiganizaciji SKGZ in SSO, in sicer ob polnem spoštovanju načel strokovnosti in neodvisnosti redakcije, za kar med drugim jamči italijanska zakonodaja. Ob tem pa bi bilo mogoče pomisliti tudi na kako izvirno rešitev, recimo vv tem smislu, da bi Primorski dnevnik dobesedno postal vse bolj last vseh tistih, ki ga beremo oziroma smo nanj naročeni. To bi po mnenju SSk predstavljalo bistven prispevek tudi k utrjevanju demokratične enotnosti manjšine, ki je nujna za njeno nadaljnjo rast in uveljavljanje.
Izkušnje iz preteklosti so že pokazale, da so drugačne reštive od gori nakazanih v novih zgodovinskih razmerah ne samo parcialne, ampak tudi nujno kratkotrajne in da lahko ogrozijo sam obstoj dnevnika. Tako se je izkazalo, da je projekt Primorski dnevnik-Republika, ki je nastal na osnovi ožjega pohtičnega dogovora in brez upoštevanja pluralistične razvejanosti slovenske manjšine v Italiji ter same matične države, nujno kratkotrajna rešitev, ki povrh lahko povzroča težave v odnosih med matico in zamejstvom, v vrstah same manjšine ter seveda nenazadnje samemu dnevniku. Težiti pa je treba k trdnim rešitvam, Id naj dnevniku zagotovijo dolgo in mirno življenje, neodvisno od strankarsko-pohtičnih prihodnosti v Italiji in v Sloveniji. To stališče je SSk zagovarjala v preteklosti, še pred padcem Berlinskega zidu, in ga tudi danes, na vseh ravneh, tudi v svojih posegih pri predstavnikih oblasti Republike Slovenije, ki jih je bilo v zadnjih časih kar nekaj.
Zaradi vsega navedenega smo z zadovoljstvom prebrali v že omenjenem pismu Pavšiča, Spetiča, Budina, Palčiča in Cerna trditev, da naj bi lastništvo Primorskega dnevnika v bodoče »tudi formalno-pravno pripadlo vsem, ki so povezani z njegovim življenjem in imajo zato do njega več kot utemeljeno moralno pravico«. Jasno pa mora biti, da je treba s tem razumeti celotno slovensko manjšino, sicer bi šlo za zgolj »kozmetske spremembe«, Id bi bistva ne spremenile, in bi torej problem Primorskega dnevnika ostal slej ko prej isti, z vsemi posledicami, tudi kar zadeva njegovo bodočnost. Slovenci v Italiji smo tudi zaradi ozkoglednosti nekaterih krogov, ki so si doslej lastili kvazimonopol nad mnogimi strukturami vsemanjšinskega pomena, že utrpeh ogromno in celo nepopravljivo škodo in vnebovpijoče bi bilo, če bi na tej poti še vztrajah. Zlasti ob zadevah, kot je Primorski dnevnik, bi se morah zavedati, da je rešitev skupna -ah pa je ni.
Pavšič, Spetič, Budin, Palčič in Cemo so si v svojem pismu z dne 20. maja 1996 privoščili trditev, da je v »javni radiotelevizijski službi v slovenskem jeziku« v Italiji, »kljub statusu javnosti prisoten izrazito monopolen položaj ene same stranke (SSk)«. Gre za mehansko ponavljanje stereotipa, ki zlasti po reformi italijanske državne radiotelevizije RAJ iz leta 1975 nima nikake realne osnove. Vse temeljne aspekte življenja RA1 ne nazadnje urejajo zakonska določila, ki predvidevajo tudi ustrezne nadzorne organe. Sicer pa koliko je gornja trditev dejansko vredna, pove že dejstvo, da jo je takoj po objavi demantiral eden izmed njenih podpisnikov, in sicer Spetič. Mimogrede bi se nadalje lahko vprašati, ah npr. stojijo za to trditvijo in sploh za celotnim pismom res vse slovenske organizacije videmske pokrajine, saj smo ugotoviti, da nekatere pomembne sredine Beneških Slovencev in kanalskih Slovencev po stari navadi sploh niso bile vprašane za mnenje. A to spada že v drugo poglavje.
Kar zadeva sam Primorski dnevnik, SSk meni, da ni mogoče več slepomišiti. Napočil je čas, da se ta problem vzame pogumno v roke in da se pošteno reši v korist celotne slovenske manjšine, pa tudi v korist obstoja in razvoja edinega slovenskega dnevnika v Itatiji. V tem smislu predlagamo, da bi čim prej prišlo do odprtega pogovora med predstavniki Slovencev v Itatiji in pristojnih oblasti Republike Slovenije.
Z odličnim spoštovanjem
Marjan Terpin, Predsednik
Trst, 31. maja 1996
_______________PRIPIS____________
Kdo zares nadzira medije?
Po zgoraj objavljenem pismu in po stališču Uredniškega odbora slovenskega uredništva RAJ, ki smo ga objavili v nedeljo, je nujno potrebno pojasnilo. Iz pisem namreč izhaja, da je Radio Trst A podvržen zelo pozornemu nadzoru, Primorskega dnevnika pa naj bi nihče ne nadziral. To enostavno ni res. Tudi za Primorski dnevnik namreč obstajajo in delujejo z zakonom ustanovljeni nadzorni organi; eden je celo isti, na katerega se sklicujejo tudi uredniki RAI-a (garant za založništvo). Tudi mi bi lahko napisali, da ta organ »ni imel nobene pripombe k našemu delu.«
Ker pa smo resni, tega ne počnemo: zavedamo se namreč dveh enostavnih dejstev:
1. Nobeden od teh organov ni strokovno opremljen, da bi vse-
binsko sledil poročanju Primorskega dnevnika, Radia Trst A, slovenske televizije ali kateregakoli drugega slovenskega medija. Skratka, pri teh organih ni nobenega oddelka za medije v slovenskem jeziku in tam slovenščine skoraj nihče ne obvlada; samo v devetčlanskem deželnem odboru je en Slovenec. Seveda, ko bi Dežela ustanovila ločeni deželni nadzorni odbor (Corerat) za slovenske sporede, kar bi morda lahko tudi naredila, bi imelo stališče kolegov RAI-a drugačno težo. Morda bi lahko Uredniški odbor slovenskega uredništva RAI-a z zahtevo po ustanovitvi takega odbora utemeljil svoje odklonilno stališče do moralnega foruma, ki ga je predlagalo pet komponent skupnega predstavništva.
2. Ne dvomimo, da je mnogo
kritik na račun jezika, vsebine, oblikovanja in tudi urejanja Primorskega dnevnika upravičenih. Jemljemo jih kot dobronamerne tudi takrat, kadar to niso. Ce moremo, napake sproti odpravljamo in popravljamo. Kolegom pri RAI-u predlagamo podobno zadržanje, saj menimo, da so, tudi kar zadeva njihovo delo, kritike na račun jezika, vsebine, vodenja in (namesto oblikovanja) dikcije pogosto še kako upravičene. Zato ocenjujemo, da bi bil neki vsemanjšinski moralni forum, bi bi izrekal mnenja in ocene o vseh medijih, kar jih naša manjšina premore, koristen instrument, ki bi lahko kvečjemu prispeval k izboljšanju kakovosti našega poklicnega dela. Odklanja ga samo, kdor ima kaj za bregom.
B.Br.
OBČINA / NAPETA SEJA MESTNE SKUPŠČINE
V večini razhajanja o rabi slovenščine
Proceduralni spor ni prikril razhajanj v večini SSk napoveduje pobudo za premostitev razlik
Večinske koalicija, ki podpira odbor župana Riccarda Illyja, ne more na noben naCin uskladiti stališča o slovenščini v novem pravilniku občinskega sveta. Različna gledanja so prišla do izraza na ponedeljkovi seji, ko se je dobršen del leve sredine ogradil od župana, pojavila pa so se tudi na sinočnjem zasedanju.
Seja se je začela z dolgočasnim pro-ceduralnim sporom, ki pa je le prikrival zgoraj omenjena politična razhajanja. Načelnik Ljudske stranke Luigi Russo je predlagal Črtanje spornega člena pravilnika, ki obezuje župana, da obvesti občane, v primeru, da se občinski svet ne sestane na županstvu. »Nord libero« je, kot znano, predlagal, da bi bila vabila v vseh jezikih skupnosti Alpe-Jadran oz. v italijanščini in slovenščini. O tem se je začela polemična debata.
Po levosredinski koaliciji, Ceš da se podreja desnici, je udaril zeleni Alberto Russignan, ki je bil kritičen tudi do župana. Illy je po njegovem prispeval k odprtosti Trsta, po drugi strani pa nima poguma, da bi zavzel stališče o slo-
venščini. Zelo kritičen do razvoja dogajanj je bil komunist Jacopo Venier. Poudaril je, da pri tem ne gre za stvar političnih večin ali manjšin, ampak za državljanske pravice.
Giorgio De Rosa (DSL) je naglasil, da njegova stranka ne sprejema političnih lekcij od nikogar, ker se je vedno zavzemala za sožitje in za enakopravnost Slovencev. To bo dosledno zagovarjala tudi v bodoCe in se ne bo spuščala v de-magoške razprave, ki lahko le skvarijo odnose med obema skupnostima.
Peter Močnik (SSk - ZT) je izpostavil pomen, ki ga ima jezik za vsak narod, še posebno za narodno manjšino. Ne gre torej za marginalno vprašanje, Čeprav je zadobilo soočenje v skupščini dema-goške tone. MoCnik je skupaj s somišljenikom Andrejem Berdonom napovedal stališče v obliki resolucije, s katerim bo morda večina premostila težave.
To je vsekakor le hipoteza. Debata v občinskem svetu se je zavlekla pozno v noC. MoCnik in Berdon predlagata revizijo občinskega statuta v smislu, da bi priznaval rabo slovenščine.
Slovanska filologija: Zakaj še niso razpisali natečaja?
Negotova usoda Inštituta za slovansko filologijo pri tržaški filozofski fakulteti, ki tvega zaprtje, je odmevala tudi na seji mestnega občinskega sveta. Problem sta sprožila svetovalca Zavezništva za Trst-SSk Andrej Berdon in Peter MoCnik, ki sta predložila Illyjevi upravi nujno vprašanje s pozivom Občini, naj takoj poseže za rešitev te zelo pomembne znanstvene in kulturne ustanove.
Pozivu slovenskih svetovalcev se je odzval podžupan in odbornik
šolstvo Roberto Damia-ni, ki je napovedal vsestranski poseg občinskega odbora, saj gre za univerzitetno institucijo, ki je za naše mesto zelo dragocena. Damia-ni, ki je citiral pismo rektorja Giacoma Bor-rusa, je izrazil veliko začudenje, da ravnateljica filozofske fakultete Silvana Monti zaradi krize Inštituta klice na odgovornost druge, medtem ko bi morala ona sama v prvi osebi razpisati natečaj za katedro slavistike, ker je pristojno ministrstvo dodelilo Inštitutu nekaj
stolic.
Kot znano, *na omenjenem Inštitutu vse od leta 1967 (že takrat bi morala filozofska fakulteta razpisati natečaj) poučujejo izredni profesorji, ki si skušajo docentsko mesto zagotoviti drugje. Zaradi tega se Inštitut - sta v svetovalskem vprašanju poudarila občinska svetovalca Berdon in MoCnik - ne samo ni mogel razvijati, temveC mu je bilo celo onemogočeno redno delovanje. Berdon je bil zadovoljen s pojasnilom pristojnega odbornika.
ZDRAVSTVO / RAZTEGNITEV ZDRAVSTVENO-OSKRBOVALNE MRE2E
Končno predstavili zdravstvene okraje
Manj postelj v bolnišnicah, več pomoči na domu
Z leve: Mario Reali, Teresa Di Fiandra in Andrea Collareta (foto Balbi/KROMA)
Tržaško zdravstveno podjetje je začelo izvajati deželni reformni zakon št. 12, ki predvideva uvedbo treh okrajev (di-stretti) za utrditev zdravstvene službe na teritorialni ravni. Okraje in osebe, ki jih bodo vodili, je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil generalni direktor TZP Federico Montesanti.
Okraj št. 1 (Nabrežina, Ul. Ghiberti-vzhodni Kras, zahodni Kras, Rojan, Greta, Barkovlje, Kolonja, Skorklja) bo vodil primarij dr. Andrea Collareta (doslej šef Zdravstvenega podjetja za spodnjo Furlanijo, okraj št. 2 (Ul. Nordio, Ro-col, Ul. Vespucci-Novo mesto, Nova mitnica, Sv. Vid, Staro mesto, Sv. Jakob, Sv. Ivan, Kjadin, Rocol) dr. Teresa Di Fiandra z ministrstva za zdravstvo, okraj št. 3 pa dr. Mario Reali (primarij oddelka za mentalno zdravje). Dejavnost okrajev bo usklajeval urad pod vodstvom dr. Paola Da Cola, in to v okviru služb za zdravljenje in rehabilitacijo na teritoriju, za katere je odgovoren dr. Franco Rotelli.
Dr. Montesanti je poudaril, da okrajev ne gre istovetiti z uradi oziroma strukturami. »Novost je ta, da se odrekamo jav-noupravnemu režimu, v katerem je bil občan odvisen od sistema, in uvajamo zdravstveno mrežo, ki jo bodo pogojevale občanove nuje in potrebe,« je pojasnil. Toda deželni zakon odreja odpravo mnogih bolnišniških postelj, so ga opozorili Časnikarji. Montesanti je potrdil, da je treba število
postelj znižati za 247, vendar do konca leta 1997. »Začelo se bo ta mesec v oddelkih za splošno in specialistično medicino in kirurgijo v glavni mestni bolnišnici ter nadaljevalo še drugje,« je dodal direktor, »medtem pa bomo odprli nova zdravstveno-oskrbovalna bivališča (RSA), ki bodo ukrep ublažila.« Ta so namenjena, kot znano, kontinuirani oskrbi za rehabilitacijo nesamozadostnih starostnikov, eno pa so že ustanovili v kliniki Igea. »Pravzaprav je že zdaj zasedenih vse manj bolnišniških postelj,« je zatrdil Montesanti.
Generalni direktor je povedal, da bo Tržaško zdravstveno podjetje kljub zmanjšani finančni dotaciji kmalu zaposlilo 100 oseb za delo v omenjenih okrajih, kupilo 20 vozil in speljalo te-
meljito reorganizacijo celovite zdravstvene službe. V okrajih bodo razvili oskrbo na domu, za kar bo še letos na voljo 50 bolničarjev, z druge strani pa tesneje povezali družinske zdravnike in osebje okrajev ter utrdili sodelovanje s socialnimi službami vseh šestih občin, da bi dosegli enotno strategijo na skrbstvenem in zdravstvenem področju.
V okviru načrta za preureditev sedežev v posameznih okrajih bo TZP skušalo Cimprej odpreti prvi center za okrajne storitve sredi mesta, že zdaj pa je na tem, da ojači strukturo pri Sv. Ani in uredi nov radiološki center v Ul. sv. Marka. Nazadnje bodo na ravni okrajev koordinirali vse specialistične ambulatorijske dejavnosti in okrepili oskrbo v korist žensk, mladoletnikov, starost-
nikov, narkomanov in mentalno prizadetih oseb, delovanje družinskih posvetovalnic pa se bo odvijalo izključno v okviru okrajev.
Skratka, preustroj sistema naj bi zdravstvene delavce približal bolnikom in sploh občanom, kakor je izrecno zatrdil dr. Montesanti ob pripombi, da morajo k temu procesu prispevati tudi sami ljudje z miselnostnim zasukom. V resnici gre za postopno privatizacijo, ki se ji bo treba šele privaditi in ki ne more biti po godu zlasti onim, ki imajo manj pod palcem. Tu pa je še en problem: sindikati zatrjujejo, da je med zdravstvenim osebjem precej nezadovoljstva zaradi predvidenih premestitev. »Razumemo jih, računamo pa z njihovo profesionalnostjo,« je dejal Montesanti.
VČERAJ / CILJ JE BILA TRŽNICA
BENCINSKE KARTICE / NA HIPODROMU
ŽE JUTRI PRVI KONCERT
Enega roparja so prijeli, drugega še vedno iščejo
Prej gneča, potem prazno
Razdeljevanje bo trajalo sicer še vse do 27. junija
Sobotnemu ropu v blagovnici Pellicano v Ul. Baiamonti je vCeraj sledil se eden v veletržnici S VE v Piccardijevi ulici. Nastop zlikovcev je bil v obeh primerih enak, naključno pa je bila enaka tudi naropana vsota denarja - 2 milijona in pol lir.
Okrog 12.40 sta v S VE vstopila mladinca, nekaj kupila in tudi plačala, brž zatem pa je eden potegnil iz žepa pištolo (pravo ali igračo, to se še ne ve) ter od blagajničarke izsilil denar. Ta je po njunem pobegu sprožila alarm, karabinjerji pa so malo pozneje izsledili enega od roparjev. To je 23-let-
ni Gaetano Minenna, ki je možem postave že znan tudi kot narkoman. Prijeli so ga, ko je s tremi mladeniči, med katerimi ni bilo drugega roparja, sedel v parkiranem avtomobilu; pri sebi je imel Cek za 250.000 lir, torej del plena. V vozilu so našli tudi nakupljeno blago, ne pa pištole, ki jo je očitno obdržal njegov pajdaš.
Aretirani se je karabinjerjem zaklel, da ni nikogar oropal, oni pa mu niso verjeli in so ga pospremili v jeCo. Zdaj ga bo treba zaslišati, kajti ne morejo se otresti suma, da je Minenna sodeloval tudi pri sobotnem ropu.
Volčič in Rumiz o volitvah v Rusiji
V prostorih muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) bosta danes novinarja Mitja VoldC in Paolo Rumiz spregovorila o skorajšnjih ruskih volitvah, ki bodo, kot znano, 16. junija. Srečanje z novinarjema, ki se bo začelo ob 18. uri, spada v okvir praznovanj 50-let-nice Krožka za kulturo in umetnost.
Včeraj se je začelo razdeljevanje elektronskih kartic za nakup bencina po znizani ceni, ki nadomeščajo dosedanje bone (ti so vsekakor veljavni do. konca leta). Pred dvajsetimi okenci na hipodromu pri Montebellu je bila zjutraj ob devetih gneča, dve uri pozneje pa skoraj žive duše ne (foto Balbi/KROMA). Ljudje so se zaradi izkušenj iz
preteklosti očitno zbali, da bodo morali Čakati v vrsti ure in ure, tako pa so tudi izgubili lepo priložnost. No, nic ne de, časa za dvig kartice je še na pretek, saj bo to mogoče storiti vse do Četrtka, 27. junija. Težava je le v tem, da morajo na Trg de Gasperi št. 4 tudi prebivalci s kraškega območja, ki spada pod občino Trst.
Ob studencu v Dolini bo spet zadonela zborovska pesem
Pesem ob studencu postaja za Dolino prava stalnica toplejših junijskih večerov: zamisel o pobudi, ki bi ovrednotila in prijetno izkoristila vaški studenec (točneje K’luSo, kot ji pravijo domačini), se je porodila društvenim odbornikom pred Štirimi leti. Kar je Se dalje spodbudilo tovrstno obliko srečanja, pa je prav gotovo bilo navdušenje vaščanov in občinstva sploh. Odtlej se Pesem ob studencu, s koncerti zborov iz našega in širšega prostora, redno »pojavi« vsako leto. Začetek poletja je primeren čas, ko se vreme že tako otopli, da ti je ob hladnem studencu kar se da prijetno. Ce ob tem prisluhneš Se ubrani pesmi zbora, postane dogodek kar se da vabljiv. Poleg pevskih skupin so na K’luzi v teh letih že nastopili tudi pihalni orkestri.
Letošnji niz, ki ga seveda prireja domače KD Valentin Vodnik, pa postavlja v ospredje predvsem zborovsko glasbo. Gostje prvega večera, ki bo že jutri ob 21. uri, so pevci MoPZ Slavina. Zbor prvič prihaja k nam v goste iz kraja med Postojno in Pivko. Sestavljajo ga mlajši ih Starejši pevci, ki jih globoko družita predv-
sem velika ljubezen do petja in navdušenje do skupnega poustvarjanja. Slavinski zbor vodi Egon Bajt, obetavni slovenski glasbenik, ki mu gre pravzaprav zasluga, da je sestav »izobrazil« na dokaj visoki kakovostni ravni. Med raznimi obveznostmi ima MoPZ Slavina tudi vsakoletno udeležbo na reviji Primorska poje: letos sta dolinski in slavinski zbor nastopila na zaključnem koncertu revija na Trbižu in tedaj je prišlo tudi do prijateljskega stika med sestavoma. Iz Zelje, da bi skupaj vzpostavil tesnejšo vez, je izšlo vabilo za jutrišnji koncert na dolinski K’luži.
Poleg gostov bodo seveda nastopili tudi pevci domačega MoPZ Valentin Vodnik, ki bodo pod vodstom Ignacija Ote podali dobrodošlico prijateljem iz Slavine. Sami pa bodo oblikovali celovečerni koncert, ki je predviden prihodnjega 28. jimija; tedaj bo na vrsb drugo letošnje srečanje s Pesmijo ob studencu, ki bo Se posebej slavnostna, praznovali bomo namreč Štiri desetletja plodnega in uspešnega zborovskega dela našega Ignacija Ote.
(dam)
NOVICE
Drevi javno srečanje SSk o delu devinsko-nabrežinske uprave
Devmsko-nabrežinska občinska uprava, ki ji načeluje župan Depangher, ima za seboj že veC kot polovico mandatne dobe. Izvoljena je namreč bila decembra 1993, konec prihodnjega leta pa bodo nove občinske volitve. Čas je torej dozorel za to, da se naprava prvi obraCun opravljenega dela in da se pregleda, kaj bi bilo potrebno in mogoCe še napraviti pred iztekom mandatne dobe.
V	tem smislu devinsko-nabreZnska sekcija SSk prireja drevi z začetkom ob 20.30 pri kmečkem turizmu Slavka Švare v Trnovci javno srečanje na temo: »Perspektive in problemi devinsko-nabrežinske občine«. Poleg vodstva sekcije bodo na srečanju sodelovali podžupanja Vera Tuta Ban, občinski odbornik Dario Pertot ter drugi občinski svetovalci.
Podelitev bralnih značk na šoli Srečka Kosovela
V	Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri ob 10.30 prireditev ob podelitvi bralnih znaCk dijakom nižje srednje Sole Srečka Kosovela. Bralne značke bo podelil pisatelj Tone Partljič, dijaki pa so za to priložnost pripravili igrico na Partljičevo besedilo. To bo hkrati tudi zaključna prireditev na openski nižji srednji šoli.
Razpis natečajev za profesorje (a le za naslove)
Deželni šolski urad obvešCa, da je bil razpisan natečaj za profesorje slovenskih srednjih šol na podlagi naslovov, za izpopolnitev pokrajinskih lestvic na Tržaške m in Goriškem. Zainteresirani morajo predložiti prošnje na Deželni šolski urad v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v Uradnem listu.
Novinarji in zaščita mladoletnih
Jutri bo srečanje o solidarnosti za zaščito mladoletnih na pobudo Garantnega odbora za informacijo o mladoletnih in šibkejših subjektih ter tržaškega občinskega odbomištva za socialne službe. Ob 9.30 bo v Avditoriju muzeja Revoltelle srečanje o vlogi prostovoljcev in sodstva, na katerm bo nastopil tudi deželni predsednik novinarske zbornice Silvano di Varmo, poročali pa bosta sodnici Melita Cavallo in Alessandra Bottan, popoldne pa bo v Novinarskem krožki na Korzu ItaUa 13 razprava o informaciji in solidarnosti.
Lep koncert MeCPZ Zgonik
Pred nekaj dnevi so pevci MeCPZ Zgonik v župni cerkvi imeli svoj prvi koncert ob zaključku šmarnic. Ob orgelski spremljavi Davorina Starca in pod vodstvom g. Toneta Kostnapfla so ubrani glasovi zapeli splet prelepih Marijinih pesmi, ki so poslušalce ponesle v poseben duhovni svet. Spored je obsegal pesmi kot so Lepa si, Marija, Vigred po zeleni halji, Ko pride majnik Cez ravni itd., ki so jih napisali znani slovenski skladatelji Ivan Laharnar, Ignacij Hladnik, največ pa Vinko Vodopivec. Doneča orgelska glasba in občuteno petje Čistih glasov sta na koncu kratkega koncerta izzvala med poslušalci v cerkvi spontano ploskanje in posebno pohvalo župnika dr. Markuže, ki je zboru izrazil željo, da bi v bodoče imel še veliko podobnih in še obsežnejših koncertov doma in drugod.
r SSG / BOLEZNI IN FINANČNE TE2AVE n
Za naš teater se je končala ena doslej najtežjih sezon
GLASBENA MATICA / SEJA UPRAVNEGA ODBORA
GM ima nov umetniški svet
Podaljšan mandat ravnatelju šole B. Kralju
Slovensko stalno gledališče je zaključilo eno svojih najtežjih sezon, dani ansambla pa se Se zmeraj niso razpršili, kot je sicer v navadi. Težave minule sezone so se začele tako rekoC že pred njenim začetkom, kar je pripeljalo do stavke ob otvoritveni predstavi, sindikalnim napetostim pa so kmalu sledile nezgode, bolezni, odpovedi gostovanj.
Tako smo po mnogo letih doživeli premiero v maju, saj so se stvari tudi med Študijem Costanzove komedije nepričakovano zaplele. Da se je bolezen to pot s posebno ihto spravila nad gledališče, kaže tudi dejstvo, da so zaradi obolelosti igralke Se zadnje dni maja odpadle tri predstave Mein Kampfa.
Ravnatelj je v prejšnjih mesecih večkrat poudaril, da je vzrok tega v premajhnem ansamblu.
Čeprav so bile bolezni in nezgode letos resnično prekomerno na dnevnem redu, je vendarle res, da je jedro igralskega zbora zreducirano na nekaj elanov, ki so po sili razmer zasedeni v preveč vlogah. Čudno je pravzaprav, da sta prejšnji dve sezoni potekali po planu in brez najmanjših težav.
Kot se za tako kritično sezono spodobi, se težave nadaljujejo tudi po njenem koncu. Zato je paC v Kulturnem domu Se zmeraj živahno. Ljudje prihajajo spraševat o možnostih, da bi v doglednem Času prejeli plaCo za april in maj. V upravi odgovarjajo, da Čakajo odgovor krovnih organizacij na prošnjo za posojilo in sklepe Sklada za Trst. Danes bo o problemu spregovoril tudi sindikat, ki je sklical tiskovno konferenco.
Upravni odbor Glasbene matice, kateremu se izteka enoletni mandat, je na svoji zadnji seji sprejel nekaj pomembnih sklepov predvsem kar zadeva umetniško vodstvo in vodstvo glasbene šole »Marij Kogoj« v Trstu, kakor tudi sklicanje po statutu predvidenega občnega zbora, ki bo letos sovpadal z zaključkom šolskega leta 95/96.
Ker je dosedajemu umetniškemu vodji s pristojnostjo za abonmajsko koncertno sezono prof. Stojanu Kuretu zapadel dvoletni mandat, je upravni odbor poskrbel za imenovanje novega umetniškega sveta. V tem smislu je po daljši razpravi osvojil ponudbo Članice upravnega odbora Helene Trampuževe, da prevzame vodenje sveta kakor tudi njen predlog za sestavo novega umetniškega sveta. V njem bodo, po predhodno že danem soglasju, ugledni predstavniki zamejskega glasbenega instrumentalnega in vokalnega življenja, prof. Miloš Pahor, prof. Aleksander Rojc in zborovodja Matjaž Scek. Upravni odbor je soglasno sklenil, da bo po že uve-
ljavljeni in preizkušeni praksi, elan mnetniškega sveta tudi ravnatelj glasbene šole prof. Bogdan Kralj. Odbornica Helena Tram-puževa je še sporočila, da bo novi umetniški svet Cimprej izdelal in sprejel repertoar prihodnje abonmajske koncertne sezone.
V naslednji točki je upravni odbor soglasno, z enim samim vzdržanim glasom, ravnatelju glasbene šole GM »Marij Kogoj« prof. Bogdanu Kralju obnovil ravnateljski mandat, ki mu sicer zapade s 30. t.m. Upravni odbor je pri tem izrekel prof. Kralju priznanje za požrtvovalno vodenje glasbene šole GM in zavzemanje za njen nadaljnji razvoj, ki je bil prav v zaključujočem se šolskem letu Se posebej viden, saj je šola »Marij Kogoj« s pritegnitvijo gojencev glasbenih šol na Tržaškem in tudi sicer, znatno povečala število gojencev in tečajev. Prav tako so bili vidni pomembni pedagoški rezultati, ki so prišli do lepega izraza na kakovostnih zaključnih akademijah, pa naj je šlo za gojence prvih razredov ali za diplomske
in podiplomske nastope pa še za število prijavljenih za državne izpite na Konservatoriju.
Novemu umetniškemu svetu in ravnatelju prof. Kralju je Čestital in izrazil prepričanje v njuno uspešno delo za nadaljnje uveljavljanje Glasbene matice in njene šole, tudi predsednik upravnega odbora Adrijan Semen.
Tretji sklep je zadeval sklicanje rednega letnega občnega zbora. Izbran je bil datum 27. junija ob 20. mi v drugem sklicanju, vendar pa bo pripravam nanj namenjena še ena seja upravnega odbora. Prav tako je upravni odbor določil delegate in kandidata za občni zbor pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, to je ene od dveh krovnih organizacij, v kateri je vključena Glasbena matica kot skupna manjšinska kulturna ustanova. Pokrajinski občni zbor SKGZ bo 15. t.m. v športno-kul-tumem centru v Zgoniku.
Se prej se je upravni odbor seznanil s poročilom svojih predstavnikov, ki so obiskali glasbeno Solo GM v Spetru v Beneški Sloveniji, o stanju na Soli in o problemih, s katerimi se srečuje tako na pedagoškem kot na upravnem področju. V razgovorih s predstavniki špetrske glasbene šole GM je prišla do izraza želja po tesnejših stikih in po večjem med-pokrajinskem sodelovanju. Predstavniki upravnega odbora so vsekakor ocenili, da je bil obisk na špetr-ski šoli GM koristen za boljše poznavanje tamkajšnjih razmer in razumevanje nekaterih stališC in odločitev, (jk)
Zaključni koncert nabrežinskih zborov
Kot se ob koncu vsake pevske sezone spodobi, prirejata na-brežinska zbora tudi letos zaključni koncert. Pred poletnim premorom, ko si bodo pevke in pevci odpočili glasilke, se bodo v moški, ženski in mešani zasedbi predstavili občinstvu v soboto ob 21. uri na RadoviCevi domačiji. V poletnem veCeru, ki naj bi ga osvežilo okoliško bujno zelenje, se bo zvrstil pester program, ki zaobjema
pesmi predvsem slovenskih avtorjev.
Zboroma naCeljuje pevo-vodkinja Bojana Kralj in nastopata pretežno v mešani zasedbi. Za sabo imata minulo sezono polno delovanja. Poleg že ustaljenih nastopov v bližnji in širši okolici, sta zbora zapela tudi ob postavitvi zvonov v samatorski cerkvici, na božičnem koncertu v Zgoniku, na reviji Zveze cerkvenih pevskih
zborov, ter na tradicionalni Primorski poje. In prav na slednji se je ženski zbor uvrstil na dobro tretje mesto, pri KD Igo Gruden pa so predvsem ponosni na gostovanje v Milanu, kamor jih je tamkajšnje slovensko društvo povabilo v lanskem decembru.
Naj ob koncu še omenimo, da bosta zbora prihodnje leto praznovala okroglo 30-letnico delovanja.
M.C.
TRG GUTENBERG / DANES POPOLDNE
Tokrat za začetek okrogla miza o infoimaciji in politiki
Najprej o informaciji: tržaški knjižni sejem Trg Gutenberg, ki ga bodo uradno odprli danes popoldne ob 16.30, bo pozornost najprej namenil odnosu med informacijo in politiko. Takoj po uradnem odprtju se bo na obširnem razstavnem prostora na Trgu Unita (foto KROMA) zaCela okrogla miza, na kateri bodo razpravljali o politični informaciji in o politiki v informaciji.
Jutrišnji dan desetdnevne prireditve, ki sta jo vsebinsko zastavila tržaški sedež Državne knjižnice in študijski center za mladinsko književnost »Alberti«, pa bo namenjen ženski ustvarjalnosti. Ob 11.30 bodo odprli razstavo risb za otroke Vesne BenedetiC, nakar se bodo do večera zvrstila srečanja z avtoricami, predstavni-
cami ženskih knjižnic in revij. Jutri se bodo tudi začele likovne delavnice za otroke, ki so že zdavnaj »razprodane«. Letošnji program je razdeljen v več tematskih sklopov, veliko
pozornost pa organizatorji tudi letos posvečajo otroško-mladinski literaturi, kateri je med dragim prva nedelja. Kot novost pa velja še enkrat opozoriti na dejstvo, da so letos
ločili upravno-trgovski del, za katerega v glavnem skrbi Trgovinska zbornica, od vsebinsko-programske-ga, ki je »v zakupu« Državne knjižnice in centra »Alberti«;
bo
Po 10 letih spet v Devinu
Danes se bo vrnilo v devinski Zavod združenega sveta Jadranskega morja kakih sto dijakov, ki so to mednarodno šolo dokončali pred desetimi leti. Pravcati great revival, kot pravijo tej spominski vrnitvi, se bo začel jutri z razpravo o »življenju po koledžu«, med katero bodo predvsem poglobili vpliv, ki ga je imelo dveletno življenje v mednarodni šoli, na posamezne dijake. Osrednja slovesnost bo v soboto, ko bosta nekdanjim dijakom poročala predsednik zavoda Corrado Belci in rektor David Sut-cliffe, pisatelj Arri-go Levi pa bo govoril o krizi na Balkanu in o ponavljanju zgodovine.
iHJUTRI KULTURNI PROGRAMb
Cerkvica v Samatorci se ponaša z novimi zvonovi
Kdorkoli pride v samotno vasico Samatorco v zgoniški župniji in občini, začuden obstane, ko zasliši zvonenje zvonov, ki so v zadnjem Času precej samevali. Zdaj se po naših kraških vrtačah, dolinah in gričih razlega lep pojoči glas zvonov. Masikdo se vpraša, od kod prihaja. Od cerkvice sv. Urha v Samatorci odmeva zvon, ki Zeli naznaniti ljudem nov dan, opoldne sredino delovnega dne in zveCer jih vabi k zasluženemu počitku.
Pred dvema letoma nas je zapustila kulturna sodelavka Majda Legiša poročena Milic, ki je živela v Saležu. Prijatelji so ji hoteli pokloniti nekaj v trajen spomin. Na pobudo domačega župnika so zbrani denar darovali za elektrifikacijo zvonov. Tem prijateljem so se pridružili tudi drugi dobrotniki. Da ne bi vrednost denarja tako hitro izhla-
pela, so začeli z obnovo zvonov in delom za elektrifikacijo, v upanju tudi, da bodo dobrotniki priskočili na pomoC, ker so se stroški do začetnega načrtovanja podvojili.
Mešani pevski zbor Igo Gruden in Godbeno društvo iz Nabrežine sta lani za prvo obletnico Majdine smrti pripravila lep koncert pesmi in godbenih skladb. Zdaj, ko so dela na zvoniku v Samatorci končana, sta pripravila nov spored pesmi in godbeni del. Zato vabita jutri ob 20. uri k cerkvi v Samatorci k slovesnosti ob odkritju in blagoslovitvi spominskega obeležja.
Trije zvonovi bodo zazvonili v hvaležen spomin in pozdrav vsem prirediteljem in navzočim kot dokaz, da spoštujemo kulturno izročilo in našo dediščino. Posebno vabljeni prijatelji in ljubitelji lepega petja in prijetne družabnosti.
Občina Zgonik začasno zaposli animatorko
Občina Zgonik organizira poletni center v obdobju od 1. do 12. julija tl. v osnovni šoli »1. maj 1945« v Zgoniku. V ta namen je razpisana javna selekcija za dodelitev poklicnega naloga za animatorja-ko. Urnik delovanja centra znaša 8 ur dnevno razen sobote + 5 ur za pripravo. PlaCa
na navadnem papirju na občinsko tajništvo do 12. ure dne 15.06.1996 z navedbo sledečih podatkov:
1. kraj in datum rojstva; 2. da je italijanski državljan; 3. točno navedbo naslova in morebitno telefonsko številko; 4. da je opravil izobrazbo druge stopnje; 5. da obvlada pisno in ustno slovenščino.
Zainteresirani morajo dopolniti 18. leto starosti. Za sestavo prednostne lestvice se bo upoštevalo dokumentirano obiskovanje specifičnih tečajev in predhodne delovne izkušnje animacije. Glede podrobnejših pojasnil se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo.
brez odtegljajev znaša 1.300.000 lir. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
6.	junija 1996
BERT
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 0.31 in zatone ob 10.35.
Jutri, PETEK,
7.	junija 1996
ANJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,7 stopinje, zračni tlak 1025,8 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja, 49 km na uro, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje zelo razgibano, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Mar-gherita Baggi in Sara Bossi.
UMRLI SO: 73-letni Egi-dio Brazzati, 83-letni Ar-duino Battaglia, 80-letni Bruno Freschini, 67-letni Claudio Lutmanu, 88-letni Giovanni Montegan, 82-let-na Anita Gazzea, 52-letni Luciano Zuccolin, 67-letni Sergio Auber, 86-letna Vit-toria Vergani, 88-letna Miranda Zorzenon, 48-letni Roberto Furlan, 90-letni Antonio Porcelli.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 3., do SOBOTE, 8. junija 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Ul. XX. septembra 6 (tel. 371377), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Ul. xx. septembra 6, Ul. delVOro-logio 6 (vogal Ul. Diaz 2), Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. delVOrologio 6(vo-gal Ul. Diaz 2) (Tel. 300605)
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	18.30,
20.20, 22.15 »Vampiro a Brooklyn«, i. Eddie
Murphy, Angela Bassett.
EXCELSIOR - 18.25,
20.20,	22.15 »Difesa ad ol-tranza«, i. Sharon Stone.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.50, 20.25, 22.00 »Doom Generation«, r. Gregg Araki, prepovedan mladini pod 18. letom.
AMBASCIATORI -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Va dove ti porta il cuo-re«, i. Virna Lisi, Marghe-rita Buy.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Screa-mers - Urla nello spazio«, i. Peter VVeller.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »La prossima vittima«, i. Sally Field, Kiefer Sutherland, Ed Harris.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce Willis, Brad Pitt, Madeleine Stowe.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«, r. Joel in Ethan Coen.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Passioni lussuriose di una coppia infedele«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Schegge di paura«, i. Richard Gere.
ALCIONE - 20.00, 22.10 »Tre vite e una sola mor-te«, r. Raul Ruiz, i. Marcel-lo in Chiara Mastroianni, Arma Galiena.
LUMIERE - 20.15, 22.15 »La dea delVamore« r.-i. Woody Allen, i. Mira Sor-vino.
H PRIREDITVE
COS P. TOMAŽIČ v
Trebčah pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti vabi na odprtje pre-manentne razstave z naslovom NASE ZAŠČITENE IN UPORABNE RA-STILNE, ki bo jutri, 7. t.m., ob 15. uri. Ob tej priliki bomo podelili botanične tablice krajevnim ustanovam in domačinom.
KD V. VODNIK prireja prvo letošnje srečanje s PESMIJO OB STUDENCU, ki bo jutri, 7. t. m., ob 21. uri v Dolini na K’luži. Koncertni večer bodo oblikovali pevci moškega pevskega zbora Slavina pod vodstvom Egona Bajta. Pesem v dobrodošlico pa jim bo zapel moški zbor Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote. Prisrčno vabljeni!
JUTRI, 7. t. m., ob 20. uri bo v cerkvi sv. Urha v Samatorci ob zaključku pobude za elektrifikacijo zvonov koncert “ Pa se sliš..“ Sodelujeta MPZ L Gruden in Godbeno društvo Nabrežina.
KD F. VENTURINI -Domjo priredi od 8., 9. in 10. junija SAGRO NA KR-MENKI.Spored: v soboto, 8. t. m. od 20. do 24. ure ples: ansambel Adria kvintet; v nedeljo, 9. t. m., ob 17. uri kulturni program, sodelujejo: godba na pihala iz Sv. Antona pri Kopru, ženski ansambel na diatonično harmoniko “Zupan klub", od 20. do 24. ure ples: ansambel Kraški kvintet in pevec Braco Koren ter v ponedeljek od 20. do 24. ure ples: ansambel Happy day. Delovali bodo dobro založenimi kioski s specialitetami in domačo kapljico.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE SEŽANA
v sodelovanju s SKD TABOR
■jrw » vabliona
JUL Linhartovo Srečanje
Mladinski gledališki in lutkovni festival
danes, 7. junija:
v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani
ob 9.30 MEDEJA (Evripides) - ob 11.30 ZGUBUENI KORAKI (J. C. Lombard) - ob 13. uri SKRIVNI DNEVNIK JADRANA KRTA, STAREGA 13 3/4 (Sue Tovvnsend)
v Prosvetnem domu na Opčinah: ob 16. uri BOG (Woody Allen) - ob 19.30 otvoritev festivala in gledališko-lutkovna igra PAZE PAZL - ob 22. uri PO TOGI JE ZVONIL!? (Ivan Cankar)
SKD PRIMOREC- Trebče
prireja
VAŠKI POLETNI PRAZNIK
7. 8. in 9. junija
Jutri, 7. junija odprtje kioskov ob 17. uri, glasbeni program - ansambel Status Svmbol v soboto, 8. junija nastop telovadne skupine SZ Bor-ritmična telovadba, sledi glasbeni program Kraški kvintet
v nedeljo, 9. junija odprtje kioskov ob 15. uri, razstava zelišč učencev osnovne Sole P. Tomažič - Trebče in ob 17. uri nastop vaške godbe V. Parma, od 20. ure dalje glasbeni program Status Symbol Pijače in jedi na žaru
M
KROŽEK ’91 - Devin - Nabrežina
vabi
na predstavitev knjige
“L’ALTRA SERBIA
t*
Gli intelettuali e la guerra (Založba Selenio 1996)
Prisotni bodo:
MELITA RICHTER, sociologinja na Univerzi v Zagrebu, urednica knjige
MARIJA MITROVIČ, docentka srbsko-hrvaške literature
na Univerzi Ca Foscari v Benetkah
CLAUDIO VENZA, zgodovinar na Univerzi v Trstu
Danes, 6. t. m., ob 20.15 - Nižja sredna Sola “De Marchesetti" Sesljan, Naselje Sv. Mavra
GLASBENA MATICA TRST
'A
Danes, 6. t. m., ob 20.30 v Evangeličansko- luteranski cerkvi - Trg Panfili
7. zaključna akademija
ŠOLSKI GODALNI ORKESTER
Martina Ozbič in Tamara Tretjak - flavta Raffaella Petronio, violina in Maurizio Marchesich, bandoeon Dirigent: Peter Filipčič
MoPZ V. Mirk Prosek - Kontovel
priredi v soboto, 8. t. m., ob 20.30 v župnijski cerkvi na Kontovelu
CELOVEČERNI
KONCERT
Pri programu sodelujeta pevki Edith Kocjan - sopran, Marta Valetič - alt, ob spremljavi Aljoše Starca
Vabljeni!
ZENSKI IN MOŠKI PEVSKI ZBOR I. GRUDEN
vabita vse člane in ljubitelje petja na ZAKLJUČNI KONCERT, ki bo v soboto, 8. t. m., ob 21. uri v Radovičev! domačiji v Nabrežini.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI Prosek- Kontovel obvešča, da se bo v nedeljo, 9. t. m., ob 16. uri pri spomeniku ob cesti, ki pelje na proseško železniško postajo vršila komemoracija 10 talcev, ki so jih nacifašisti obesili pred 52. leti. Govorila bosta Licia Chersevani in Alojz-Zvonko Markovič. Sodelovali bodo Godba na pihala s Proseka, MPZ V. Mirk in A.O. J. Stoka.
Ob podelitvi priznanj zmagovalcem deželnega tekmovanja v znanju slo-
venskega jezika prireja SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst- Gorica- Videm VEČER posvečen poeziji. O poeziji in sodobnemu človeku bo predaval prof.dr. Boris Paternu. Pesmi bosta brala Miroslav Košuta in Marko Kravos, glasba Goran Ruzzier in Mojca Mihelič. Prireditev bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 18. uri v dovrani Zadružne kraške banke na Opčinah. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBORAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek,
10.	t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predstavitev knjige Alojza Rebule PREVISNA LETA. Delo bo predstavil Saša Martelanc.
BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja v torek,
11.	t.m. v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah KONCERT vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Per-tot. Začetek ob 21. uri. Izkupiček koncerta je namenjen za društvena popravila.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v sodelovanju z dekliškim pevskim zborom Devin in moškim zborom Fantje izpod Grmade v nedeljo, 16. t. m. PROSLAVO OB 200-LETNICI MAVHINJSKEGA ZVONIKA. Program: ob 10.30 maša, ob 11.30 ex -tempore za otroke in amaterje, ob 20.30 kulturni spored z nastopom pritko-valcev in recitalom “Zvon sem slišal pod nebom no-
coj". Na ogled bo tudi razstava slik o kraških jamah (JK Grmada). Vljudno vabljeni!
H	IZLETI
PLANINSKA ODSEKA
SK Devin in SZ Sloga priredita izlet na Matajur v nedeljo, 9. t. m. ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave in informacije na tel. št. 2916004 ali 226283.
DRUŠTVO SLOVENCEV
MILJSKE OBČINE prireja izlet v Idrijo v soboto, 15. junija. Ogledali si bomo rudnik in mestni muzej, zgodovinski center in kosili v gostilni, kjer nudijo samo domače jedi. V popoldanskem času bomo obika-li bolnico Franjo. Prijave in pojasnila nudi Vesna, tel. št. 271862 v opoldanskem času.
SLOVENSKA PROSVE-
TA prireja izlet na Dolenjsko ob odkritju spominske plošče prof. Jožeu Peterlinu ob dvajsetletnici smrti. Izlet bo v nedeljo, 23.junija z avtobusom. Prijave v pisarni Slovenske prosvete, Donizettijeva 3, tel. št. 370846.
Hip, hip hura! Danes naSa
Karin
20 let ima.
Svojci
	
H	ČESTITKE
V Repnu “hišica" stoji, v njej naša NEVI okrogla leta slavi. Vse najboljše ji želijo tri prijateljice in ostali.
□ OBVESTILA
UPRAVA OBČINE Re-
pentabor javno selekcijo za mesto animatorke/ja v poletnem centru, ki se bo odvijal v repentabrski občini od 8. do 19. julija t. 1. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju na občinsko tajništvo do 14. ure dne 14.6.1996 z navedbo sledečh podatkov: 1. kraj in datum rojstva, 2. da je italijanski državljan; 3. točno navedbo naslova in morebitno telefonsko številko; 4. da je opravil izobrazbo druge stopnje s priloženo zadevno diplomo; 5. da obvlada pisno in ustno slovenščino. Zahtevana je dopolnitev 18. leta starosti. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo -tel. 327122.
UPRAVA OBČINE Zgonik razpisuje javno selekcijo za mesto animatorke/ja poletnega centra, ki bo od 1. do 12. julija. Rok za predložitev prošenj zapade 15.6.1996.
DEVINSKO-NABREŽIN-
SKA sekcija Slovenske skupnosti prireja danes, 6.
t. m. z začetkom ob 20. uri pri Kmečkem turizmu Švara v Trnovci javno srečanje na temo: PERSPEKTIVE IN PROBLEMI DEVINSKO -NABREZINSKE OBČINE. Prisotni bodo tudi občinski upravitelji. Vabljeni!
EKONOMSKI KROŽEK v sodelovanju s podjetjem Mediterranea prireja danes, 6. junija, ob 20.30 v prostorih TPK Sirena v Barkovljah srečanje z naslovom POMOMORSKA TEHNIKA IN PROBLEMATIKA TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA. Spregovorila bosta g. Filipčič in kap. Volpi-Lisjak. Vljudno vabljeni!
POLETNA SREDISCA SKLADA MITJA CUK: 1.
Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 1. do 15. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškm vrtcu na Opčinah od 19. do 31. avgusta od 8. do 17. ure; poletno varstvo na Opčinah od 1.julija do 31. avgusta od 8. do 13. ure. Vpisovanje do 10. junija v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 12. uro razen ob sobotah (tel. št. 212289).
50-LETNIKI devinsko-nabrežinske občine nameravajo praznovati okroglo obletnico in zato vabijo vse zainteresirane, da se zglasijo na tel. št. 226569 ( v popoldanskih urah) ali 208907 ( v večernih urah).
UDELEŽENCI izlet PD
na Poljsko (1. skupina) se bomo srečali v soboto, 8. t. m., ob 20.30 v gostilni Koršič na Jazbinah. Prisotnost potrditi po tel. 0481/391633 - Zvonka Bednar - Koršič.
SZ SLOGA vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 10. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, nagrajevanje najuspešnejših ekip, pozdravi gostov in razprava.
SD SOKOL vabi ljubitelje športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, ki se bo odvijal v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 ur. Vsa pojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. št. 208065 ( Tanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohitite!
MALI OGLASI
tel. 040-361888
V SOBOTO, 8. t. m., ob 21. uri se bo v Boris sports clubu - Športni center Er-vatti - Briščiki odvijal velik koncert blues skupine Midnight Express Blues Band. Na razpolago bodo jedi na žaru in hladne pi-ve. Ne zamudite!
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Voldirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
V	DOLINSKI občini prodam hišo z vrtom potrebno poravil. Tel. št. 040/226225.
RAZNOVRSTNO pohištvo novo in rabljeno ga dobite pri pohištvu Koršič po zelo ugodnih cenah. Tel. št. 040/54390, fax 350150.
PRODAJAMO rabljeno kosilnico Goldoni FC 85 po ugodni ceni. Tel. št. 040/632200.
PRODAJAM zazidljivo zemljišče na Padričah. Tel št. 040/212736 od 19. do 20. ure.
ISCEM uradnika/co z opravljeno trgovsko šolo. Tel. št. 0481/591275.
NUDIM pomoč starejši onemogli osebi, nekaj ur dnevno, tudi v večernih urah. Tel. št. 573560.
ZENA srednjih let z izkušnjami v kuhinji išče delo v gostilni, restavraciji ali na domu. Tel. št. 0038667/78194.
PODJETJE išče 12 področnih koordinatorjev do 28. leta starosti za organizirano delo. Mesečna plača 2.000.000 lir. Tel. št. 0421/75468.
V	GORICI oddam štirisobno stanovanje za pisarno v bližini mednarodnega mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Tel. št. 0481/33511 med 16. in 18. uro.
DAM v najem stanovanje v predmestju z vrtom za nerezidente. Tel. št. 826459 v večernih urah.
-GORIŠKO podjetje išče mladeniča/ko (max 25 let) z vozniškim dovoljenjem za poletno sezono. Ponudbe na tel. št. 0481/21065.
PROFESOR, astrofizik, na študijskem potovanju v Miramarskem centru išče sobo s kopalnico ali uporabo za dobo od 15. junija do 15. julija. Tel. zvečer na št. 040/200159.
V	SOBOTO, 1 junija se je v Sesljanu pri ribarnici izgubil bel perzijski maček z zeleno ovratnico in zvončkom. Tel. št. 040/291371 - nagrada.
MEDJA VAS 1 - pri Zupanovih je osmica.
OSMICA je v Dolini pri št. 233- Lauriha.
OSMICO so odprli pri Coljetovih, Samatorca 20.
V	SLIVNEM Ivo in Andrej Kralj sta odprla osmi-co.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-1ax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
Goldonijev trg, junij 1996 Tradicija se prenavlja
In pri Degustaciji stane manj!
Do 29. junija nudimo strankam 10-30% popusta pri veliki večini proizvodov v prodajnem oddelku.
Mednarodna Degustacija Cremcaffe bo popolnoma prenovljena in bo sprejemala svoje stranke v novih, prefinjenih in udobnih prostorih. Originalen in preizkušen sistem Degustacije bo tako še izboljšan.
Kupovali boste lahko na enostavnejši in hitrejši način veliko izbiro kakovostnih proizvodov. Pri pultu, ki bo letos širši, boste poleg kave in drugih toplih in hladnih pijač terfrapejev lahko še dobili sveže slaščice za zajtrk.

OBČINA / POLEMIKA V VRSTAH FORZA ITALIA
DOBERDOB / OBLETNICA n
Merjenje sil v koaliciji o spremembah statuta
Kamen spotike paket "protislovenskih" amandmajev
Deset let šole Trinko
Jutri slovesna prireditev
Problem občinskega statuta, ki je že dober teden povod za polemike v koaliciji na goriški občini, je včeraj posredno odjeknil tudi v javnosti. Na seji občinskega sveta ga je postavil neodvisni svetovalec Zam-paro, ki je predsenika Busolinija vprašal, zakaj je to vprašanje umaknil z dnevnega reda. Zamparo je spomnil, da je po zakonu treba popravke statuta odobriti v roku enega leta po izvolitvi občinskega sveta. Na goriški občini mineva že drugo leto od volitev, vprašanje statuta pa še vedno ni na dnevnem redu, Čeprav je pristojna svetovalska komisija svoje delo končala točno pred enim letom. Zamparo je napovedal, da bo zahteval poseg nadzornih organov.
Predsednik Busolini je glede roka odvrnil, da ni obvezujoč. Prav zato, je dejal, je z dnevnega reda včerajšnje seje (a tudi treh naslednjih) umaknil točko o statutu, to pa zato, ker mora občinski svet odobriti nekatere nujnejše zadeve
kot so prispveki za šolstvo in občinski obračun.
Njegov odgovor seveda ni prepričal nikogar v dvorani, saj je vsakomur jasno, da je razlog za odložitev izrazito političen. Tik preden je to vprašanje prišlo na dnevni red občinskega sveta in potem ko je bilo v statutarni komisiji doseženo okvirno soglasje o osnutku statuta, je svetovalka Forza Italia Gallarottijeva predložila kar 21 skrajno nacionalistično obarvanih amandmajev. Skupni imenovalec vseh je bil dejansko izbrisati še tiste skromne sledove slovenske prisotnosti, ki jih je doslej vseboval statut. Med predlogi so odprava dvojezičnih nazivov za slovenske rajone, odprava sklicevanja na 6. člen ustave glede zaščite manjšin in celo poskus izbrisanja slovenske prisotnosti iz preambule statuta, kot če bi se zgodovina na novo pisala vsakič, ko se na občini spremeni upravna večina.
Očitno so ti predlogi (ki so naj-
brž spravili v zadrego celo postfaši-ste iz Nacionalnega zavezništva, saj o zadevi previdno molčijo) izraz nacionalističnega krila Forza Italia. V tej skupini je namreč kar nekaj voditeljev Lege Nazionale in ezulskih združenj, ki so vprašanje statuta skušali izrabiti za svoje namene. Drugi del stranke pa zavrača ta ozka in anahronistična stališča, katerim pravzaprav pripisuje vsaj del krivde za poraz na nedavnih političnih volitvah. Obračun med obema komponentama je, kot kaže, v polnem teku, saj smo v italijanskem tisku lahko brali ostre medsebojne obtožbe med posameznimi predstavniki FI pa tudi zaveznikov iz vrst KDC. Od izida tega spopada, v katerem ima župan Valenti nehvaležno vlogo posrednika, bo odvisno, kdaj bo statut prišel v občinski svet in kateri bodo predlogi večine. Bo zmagalo najskrajnejše protislovensko krilo ali bodo prevladali od-prtejši pogledi? Za odgovor bo najbrž treba počakati še lep Cas.
V oddelku slovenske nižje srednje šole Ivana Trinka v Doberdobu se v teh dneh vneto pripravljajo na praznovanje pomembnega jubileja. Letos namreč mineva deset let od odprtja oddelka, ki je za Doberdob in širšo okolico pomenil pomembno pridobitev. Dotlej so namreč morali dijaki vsak dan v Gorico, kar je pomenilo vrsto nevšečnosti in precejšnjo izgubo Časa. Z odprtjem oddelka v Doberdobu se je naša šola približala tudi Slovencem v Laškem, ki so točno pet let prej dobili svojo osnovno šolo (15-letnico bodo praznovali v soboto dopoldne v Romjanu).
Deset let delovanja slovenske srednje šole v Doberdobu bodo primerno počastili na prireditvi, ki bo jutri, 7. junija, ob 19. uri v do-berdobski župnijski dvorani. Dijaki, ki so pravkar zaključili teCaj gledlaiškega krožka, so za to priložnost pripravili kratko igrico z naslovom Najbolj smo srečni, kadar sin mirno spi. Spored prireditve bo obsegal še podeljevanje bralnih značk in nastop pevskega zbora šole Trinko pod vodstvom dirigenta Stanka Jericija. Ob 10-letnici oddelka v Doberdobu so natisnili tudi posebno brošuro, ki jo bodo predstavili javnosti na petkovi prireditvi.
NOVICE
Večer ZSKD: 50 let kulture
Da bi slovesno počastila Članice, ki so letos slavile petdesetletnico, prireja ZSKD priložnostno srečanje jutri ob 20.30 v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. Nanj vabi vse kulturne delavce, še posebej pa odbornike in bivše predsednike društev, ki so v tej sezoni obhajala polstoletni jubilej. Teh je kar pet: KD Sovodnje, KD Oton Župančič iz Standreža, KD Danica z Vrha, Briški grič iz Ste-verjana in Jezero iz Doberodba. Med slavljence spada tudi godba na pihala Kras iz Doberdoba, ki bo svoj zlati jubilej slavila prihodnje leto. Za kulturni užitek na veCeru, ki nosi naslov “50 let kulture”, bo poskrbel oktet Vrtnica iz Nove Gorice.
Sesul se je strop županstva
Stanje goriške občinske uprave v političnem pogledu ni prav rožnato, nic boljše pa ni niti stanje poslopja, v katerem deluje uprava. Te dni se je sesul del stropa na hodniku županstvu. Na sreCo takrat ni bilo nikogar v bližini, sicer bi posledice lahko bile hujše. Takšno je pač stanje občinskih poslopij v Gorici... (foto Bumbaca).
Pecchioli jutri na gradu
Sen. Ugo Pecchioli bo jutri ob 18. uri v grofovi dvorani na goriškem gradu predstavil svojo knjigo “Tra misteri e verita”. Srečanje z vidnim predstavnikom KPI in nato DSL prireja goriški krožek Rinascita. Gosta in njegovo knjigo bodo predstavili Darko Bratina, Nereo Battello in Salvatore Simoncini.
Srečanje pri Neptunu
Predstavnik združenja spomeniških restavratorjev (ARI) dr. Mihail Larenthakis Laskaris bo danes od 10.30 do 13. ure skupaj s predstavniki Legambiente pri Pacassijevem vodometu Neptuna na Travniku na voljo občanom za informacije o pobudi “Salva-larte”. Z njo nameravajo rešiti 60 ogroženih spoem-nikov po državi, med katerimi je v Gorici vodomet na Travniku. Poleg zveze Legambiente zbira sredstva v ta namen tudi goriški Lions club.
Predavanje o slovenski kulturi
Kulturni krožek “Azzurro” bo danes ob 18.30 priredil v socialnem centru v Ul. Baiamonti 22 srečanje na temo Prvi koraki po slovenski literaturi in Primož Trubar. Govoril bo prof. Francesco Antonini, ki bo ob tudi predstavil svojo “Novo slovnico slovenskega jezika”, ki je izšla pri založbi Zenit v Trstu.
Pohvala ministrstva za Kosovelov natečaj
Prevejalski natečaj za nagrado Srečka Kosovela, ki ga je priredila Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem kulturnem centru v Ronkah, je naletel na primemo pozornost tudi v Rimu. Ravnatelj Centralnega urada za probleme obmejnih območij in etničnih manjšin pri ministrstvu za notranje zadeve A. Farrace je te dni poslal vodstvu JVKC pismo, v katerem se zahvaljuje za dostavo gradiva z natečaja, ki, pravi,»bo uradu omogočilo poglobitev poznavanja in boljše razumevanje slovenske kulturne stvarnosti«. Ministrski funkcionar nadalje izreka pohvalo organizatorjem natečaja Srečko Kosovel in ocenjuje, da gre za koristno pobudo, ki krepi stike in možnosti kulturne in Človeške izmenjave med pripradniki različnih kultur ob meji.
Predsednik JVKC Tiziano Pizzamiglio in predsednica Slovenske komisije Aleksandra Devetak sta z zadovoljstvom pozdravila pomembno priznanje za sicer zelo uspešen in odmeven prevajalski natečaj.
GLASBA / OD DANES DALJE
Tekmovanje solistov
Na natečaju Seghizzi letos 28 nastopajočih
V Fogar je vem avditoriju v Gorici (Verdijev korzo 4) se bo danes ob 16. uri zaCel izločilni del 2. mednarodnega tekmovanja v komornem solo petju, ki ga prireja združenje C. A. Seghizzi. Gre za manifestacijo, ki je od lanskega leta obogatila spored tradicionalnega poletnega zborovskega tekmovanja, ki ga združenje že dolga leta prireja v Gorici.
Letos se je k natečaju solo petja prijavilo 28 tekmovalcev iz devetih držav Evrope in Azije. V izločilnem delu se bodo pomerili danes in jutri
ob 16.00 in 20.30. Vsak pevec bo izvedel po eno skladbo iz 18., 19. in 20. stoletja. Žirija, ki jo sestavljajo Elio Battaglia (Turin), Andrea Giorgi (Trst), Hinrich Poos (Berlin), Mats Nilsson (Stockholm), Sigrid Prosser (Dunaj). Samo Hubad (Ljubljana) in Daniele Zanettovich (Videm) bo izbrala šest najboljših, ki se bodo na finalnem koncertu v soboto ob 21. uri potegovali za najvišje uvrstitve. Natečaj se bo sklenil v ned-lejo ob 21. uri s slovesnim nagrajevanjem in koncertom zmagovalcev.
RAZSTAVA / ETKO TUTTA V KULTURNEM DOMU
Odmaknjen pogled na svet
Tak je pristop novogoriškega umetnika do slikarskega snovanja
»Etko Tutta je slikar metafor, ki jim upravnega odbora Kulturnega doma Na-zna nadeti kar se da ljubko “obliko”, da da Komjanc, ki je poudarila razvejano primerno izražajo neko včasih ironično dejavnost likovnih razstav v domu pa tubi odmaknjeno, včasih dobrosrCno-popu- di pomembnost novogoriškega kultume-stljivo, vendar vedno zavestno in pre- ga izražanja, ki se predstavlja, kot je že finjeno kritično odmaknjenost, ki jo ima stara tradicija, tudi pri nas v zamejstvu, avtor do realnosti, na katero metafore na- Razstava E tka Tutte do odprta v gale-migujejo«. S temi besedami je kritik riji Kulturnega doma v Gorici do 10. ju-Joško Vetrih ob odprtju razstave novogo- nija po sledečem umiku (ob delavnikih): riškega slikarja E tka Tutte v Kulturnem od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v domu, najbolje znal opisati in predstaviti večernih urah med raznimi kulturnimi umetnikovo delo v vsej njegovi komplek- prireditvami. Razstavo prirejata Kulturni snosti in vsebinski dovršenosti.	dom in kulturna zadruga Maja.
Na prijetni otvoritveni slovesnosti je Na sliki (foto Bumbaca) umetnik (de-uvodoma spregovorila predsednica sno) ob J. Vetrihu in N. Komjančevi
Pričakovanje
zasejana
Pokrajini
Danes ob 19. uri se bo sestal goriški pokrajinski svet. Za sejo vlada veliko pričakovanje zaradi polemik, ki so jih izzvale sporne trditve odbornika za šolstvo Nerea Tava-gnuttija v zvezi s selitvijo slovenskega oddelka industrijskega zavoda Galilei. Kot smo poročali je seja pokrajinskega sveta prejšnji četrtek, ki so se je množično udeležili dijaki in profesorji slovenske šole, odpadla zaradi precej sumljive odsotnosti vec kot polovice svetovalcev. Čeprav vprašanje Sole ni v uradnem dnevnem redu, je tudi danes pričakovati številno prisotnost občinstva. Se bodo svetovalci večine zopet potuhnili?
KINO
GORICA
KULTURNI DOM - Gorica kinema: 20.45 »Lo sguardo di Ulisse«. Rež. Theo Anghe-lopoulos.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »L’esercito delle dodici scim-mie«. I. Bmce VVillis in Brad Piti.
3 ŠOLSKE VESTI
SLOVENSKA OSNOVNA SOLA V ROMJANU bo v soboto, 8. junija, ob 10.30 v župnijski dvorani v Romjanu praznovala 15-letnico delovanja. Nastopili bodo otroci iz vrtca v Romjanu in uCenci OS Romjan in OS P. Voranc iz Doberdoba.
SREDNJA SOLA IVAN TRINKO v Gorici vabi na zaključno prireditev v nedeljo, 9. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Spored: nastop pevskega zbora in lutkovna predstava.
OS ALOJZ GRADNIK V STEVERJANU vabi v ponedeljek, 10. trn., ob 14.30 na sklepno prireditev.
\M PRIREDITVE
KROŽEK VIRGIL SCEK
vabi jutri ob 18. uri v Katoliško knjigarno na predstavitev štirih novih publikacij. Sodelujejo avtorji in urednik zbirke Ivo Jevnikar.
□ OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi v soboto, 8. t.m., ob 16. uri na 6. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
UDELEŽENCI IZLETA PD
na Poljsko (1. skupina) se bomo srečah v soboto, 8. junija, ob 20.30 v gostilni KorsiC na Jazbinah. Prisotnost potrditi na tel. 391633 - Zvonka Bed-nar - KorsiC.
S	IZLETI
SPD GORICA obvešča, da bo avtobus za srečanje na Matajurju v nedeljo odpeljal ob 8. uri s Travnika. Udeleženci, ki bodo na srečanje šli s lastnimi sredstvi, naj to sporočijo na sedež danes od 19. do 20. ure (tel. 33029).
V soboto 15. in nedeljo 16. junija bo izlet na Koroško z vzponom na Peco. Interesenti naj javijo udeležbo na sedežu najkasneje do 13. junija. Izlet bo z lastnimi sredstvi.
KD RUPA/PEC bo priredilo tridnevni izlet v Lombardijo in Piemont z ogledom jezer Como, Maggiore in Orta od 30. avgusta do 1. septembra. Informacije: Tanja Kovic tel. 882285.
[_] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V • GORICI
AL GIARDEMO, C. Verdi 57, tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosu-lich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 9.30, Edvard Budal iz splošne bolnišnice v Stan-drež; 10.20, Leopolde Franco iz splošne bolnišnice v Gradišče; 11.00, Silvano Merviz iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Antona in na glavno pokopahsce.
Danes, 6. junija, ob 19. uri bo v župnijski dvorani v Doberdobu
ZAKLJUČNI
NASTOP
GOJENCEV CENTRA EMIL KOMEL - oddelek Doberdob
GIBANJA / PO URADNIH PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA 1STAT
Inflacijska stopnja upadla za zgolj dve desetinki (4,3%)
Aprila je znašala 4,5 odstotka - Najbolj se je podražila prehrana
RIM - Statistični zavod je včeraj potrdil, da je inflacijska stopnja v maju znašala 4,3 odstotka in da se je v primerjavi z marcem in aprilom, ko je dosegala 4,5 odstotka, vendarle nekoliko znižala. V mesečni primerjavi so se življenjski stoški povečali za 0,4 odstotka, kar je nekoliko manj kot po podatkih iz vzročnih mest, ki na nacionalni podatek vplivajo za približno 68 odstotkov. Vendar pa posebnega zadovoljstva ob tem podatku ne bi smelo biti, ker je maj statistično mesec, v katerem se sezonski učinki potuhnejo, kar pomeni, da je navadno inflacijsko precej umirjen. Tendenčna inflacijska stopnja sicer upada, vendar dokazuje določeno mero trdovratnosti, o čemer
priča podatek, da je bila lanska mesečna inflacija v tem času precej visoka. Za nov upad inflacijske stopnje bo zato treba počakati še podatke za junij (junija lani so se življenjski stoški glede na maj povišali za pol odstotka), nato pa čez poletje ne bo dosti manevrskega prostora, saj je bila lanska rast omejena na 0,1 v juliju in 0,3 odstotka v avgustu in septembru. Po čisto teoretičnih izračunih naj bi se povprečna letna inflacija ob koncu leta še vedno ohranila pri 4,5 odstotka, to pa bi pustilo kaj malo upanja za znižanje uradnih obrestnih stopenj.
Glavni krivec za tako skromno znižanje inflacijske stopnje je živilski sektor, kjepredvsem na račr so se cene v primerjavi z
aprilom zvišale za okrogel odstotek, in to un podažitev belega mesa, sira, povrtnin in olja. Nadpovprečno so narasli tudi izdatki za stanovanjsko opremo in gospodinjstvo (+0,6%) in za gostinske storitve (+0,5%), medtem ko so se znižali izdatki za stanovanje, vodo, električno energijo in kuriva. V primerjavi z lanskim majem so se najbolj povišali idatki za izobraževanje (+5,7%), sledijo stanovanje, voda in energija (+5, 3%), medtem ko so najmanjša povišanja doživeli izdatki za rekreacijo in kulturo (+3,1%). Najdražje med glavnimi mesti dežel so bile tudi maja Benetke (+5,8%), na drugem mestu sta Milan in Rim (+5,1%), na tretjem pa Trst (+4,7%).
Ocene o rahlem znižanju inflacijske stopnje v maju so precej različne, tako kot se razlikujejo tudi napovedi za prihodnje mesece. Predstavniki vlade, kot ministra za industrijo Bersani in za transport Burlando, menijo, da je znižanje inflacije zelo pozitiven signal, ki pa ga je treba v naslednjih mesecih utrditi z dogovorjeno akcijo vlade, podjetniških in socialnih sil. Manj optimističen je komentar generalnega direktorja Confindustrie Cipollet-te, ki je pričakoval občutnejše znižanje inflacije glede na gibanje cen pri proizvajalcih, medtem ko je sekretar CGIL Sergio Cofferati izjavil, da je znižanje sicer spodbudno, vendar še vedno nezadovoljivo majhno.
LIRA
ČET	PET	PON TOR SRE
1549,0 1548,8 1543,4 1545,1 1546,9
Na trgih še naprej prevladuje mrtvilo
MILAN - Tečaj lire je se naprej stabilen, saj okrepitev dolarja omogoča menjavo z marko pod 1.010 lirami. Objava uradnega podatka o stopnji majske inflacije na trgih ni imela nobenega učinka, ker je šlo le za potrditev podatkov iz vzorčnih mest. Nič čudnega torej, da se tudi na borznem trgu nadaljuje mrtvilo, o čemer priča podatek, da posli tudi včeraj niso presegli skromnih 614 milijard lir vrednosti. Tuji investitorji, ki so v preteklih dneh kupovali delnice Eni, se včeraj niso pojavili, kar se je seveda poznalo tudi na sicer omejeno negativnem gibanju indeksov. Splošni indeks MIB je nazadoval za 0,18 odstotka, zadnji Mibtel je izgubil 0,26, Mib-30 pa 0,25 odstotka.
Agip se pripravlja na gradnjo svoje prve črpalke v Sloveniji
LJUBLJANA - Ob cesti Ljubljana - Litija bodo Se ta mesec zaceli graditi prvo črpalko Agip v Sloveniji. Italijanska naftna dražba, ki ima v Ljubljani že dalj časa podjetje Agip Slovenija, je doslej prodajala le maziva in posebne vrste olja, zdaj pa gre v gradnjo lastne mreže črpalk. V nekaj letih naj bi jih zgradil kakšnih dvajset, v kar bo Agip investiral 90 milijard lir. Novico je posredoval direktor dražbe Agip Slovenija Lamber-to Matocci.
Tudi v Sloveniji bodo imele črpalke Agip podobne karakteristike kot v Italiji in tudi v številnih drugih državah zahodne in vzhodne Evrope. V trgovinah bodo kupcem nudili vrsto drugh izdelkov.
Na slovenskem trgu sta trenutno le dve družbi, ki prodajata goriva, in sicer ljubjanski Petrol in koprski Istra Benz, ki je povezan z avstrijsko OMV in s hrvaško ENA. Za izgradnjo črpalk v Sloveniji se zelo zanima tudi nizozemska družba Schell. (mw)
r BANKE / OVIRE ZA USTANOVITEV SEVERNOITALIJANSKEGA POLAh
V Trevisu in Vidmu odklanjajo navezo med Verono in Itirinom
VERONA - Napovedi so bile optimistične. V Veroni in v Turinu so najbolj zainteresirani finančniki napovedovali skupno akcijo dveh hranilnic, ki naj bi ustvarili močan bančni pol, ki bi segal od fracnoske in švicarske meje do meje z Avstrijo in Slovenijo. Ta bančni pol bi bil protiutež močni milanski hranilnici Cari-plo, ki je že dolgo v samem vrhu italijanskih bank. Pomen pola, ki naj bi se imenoval Unibanca, bi bil toliko pomembnejši, ker hranilnica iz Verone (Cassaverona) že dve leti posluje s hranilnico v Trevisu (Cassamarca), s hranilnico v Vidmu (Grup), kjer ima 25 odstotkov delnic, s hranilnico v Bocnu (Sparkasse), ker je kupila 5 odstotkov delnic, in s hranilnco v Trstu (CRT-Banca), kjer ima 28 odstotkov delniškega paketa.
V Trevisu in Vidmu pa s to navezo s Turinom niso najbolj zadovoljni. Menijo, da bi se vpliv te velike koncentracije hranilnic na italijanskem severozahodu zmanjšal in da bi se vodenje takšne velike banke preneslo v Turin. Največji odpor proti združevanju med Verono in Turinom je prišel
najprej iz Trevisa, kasneje so se spuntali še v Vidmu. Odnosi med Vidmom in Verono so na psu, o čemer govori tudi to, da dva zastopnika Verone v Crupu nista odobrila lanskega obračuna videmske banke.
Cariverona, ki jo v Gorici poznamo tudi po tem, da si je lani prizadevala priti kot večinski delničar v gorisko Kmečko banko, si je v le nekaj mesecih utrdila položaj v Bocnu. V tamkajšnji hranilnici, ki je odraz nemško govoreče južnotirolske skupnosti, je delničar tudi Sparkasse iz Miin-chna. Bankirji iz Verone so načrtovali, da bi prek Bočna prišli na Bavarsko in zdaj kaže, da bodo v Miinchnu kupili vaj nekaj odstotkov delnic tamkajšnje hranilnice.
Med štirimi hranilnicami v deželi Venet o (Verona, Treviso, Padova in Benetke) je v zadnjem času prišlo do še enega spora. Osrednjo deželno banko Medio-credito delle Venezie so doslej složno upravljali, potem pa je prišlo do reorganizacije, zmanjšalo se je število uslužbencev in zdaj nobena od štirih hranilnic
noče prevzeti odvečnega osebja.
V deželi Veneto je sicer prišlo do dveh navez med hranilnicami. Tista v Veroni (posluje tudi v pokrajinah Vicenza, Belluno in Pesa-ro) se je povezala s Cassamarca iz Trevisa, hranilnica v Padovi (deluje tudi v pokrajini Rovigo) pa s tisto v Benetkah. Obe zadnji sodelujeta s Cariplom iz Milana.
Do sporov med Verono in Padovo prihaja tudi zaradi Gorice oziroma njene hrani Inče Cassa di Risparmio di Gorizia. Cariplo ima v njej že 10 odstotkov delnic in pravico predkupa, če bi ta prodala še kaj delnic. Na vratih sta se sedaj s svojimi ponudbami pojavili tako Verona kot Padova (ki ima za seboj Milančane). Gorica je očitno preveč pomembna za poslovanje s Slovenijo, da bi jo pustili ob strani. Kaj bodo naredili v Gorici? Upravitelji so že povedali, da jih tako eni kot drugi snubijo, vendar si sami ne želijo pod kakšno preveč obvezujočo streho. Radi bi ohranil avtonomijo. To pa najbrž ne bo mogoče, ne le v goriškem, ampak niti v tržaškem in videmskem primera.
Marko VValtritsch
NOVICE
Grupa IRI po štirih letih spet z dobičkom
RIM - Delniška dražba IRI je lani omejila poslovno izgubo na 345 milijard lir, medtem ko je grapa, ki jo vodi, končala poslovno leto z dobičkom v vrednosti 638 milijard lir. To sta glavna podatka iz lanske bilance, ki jo je včeraj odobril upravni svet družbe IRI, ki je podčrtal občutno izboljšanje poslovnih računov v primerjavi s prejšnjimi leti. Perspektive za letošnje leto pa so v največji meri odvisne od procesa privatizacije družbe Štet, poudarjajo v vrhovih holdinga, katerega zadolžitev se bo morala do konca leta prilagoditi kriterijem iz sporazuma Andreatta.van Miert.
»Klub« G7 potrebuje korenito reformo
VVASHDNGTON - Finančni »klub bogatih« G7 je v zadnjih letih postal skoraj povsem neučinkovit, saj je zapadel v neke vrste »dogovor o notranji neagre-siji«, ki preprečuje kakršnokoli obliko kritike med partnerji. Posledice takih razmer pa plačujeta zdravstveno stanje svetovnega gospodarstva in stabilnost valutamih trgov, ki ju je neaktivnost kluba že večkrat oškodovala. Obotožba izhaja iz nove knjige Freda Bergstena, direktorja zavoda za mednarodno ekonomijo (Institute of tntemational Eco-nomics) v VVashingtonu, in Randalla Henning z American University. Ekonomista predlagata voditeljem sedmih članic kluba, naj že na vrhu v Lyonu sprejmejo vrsto nujnih reform.
Zanimanje za Stefanel v San Vitu
PORDENON - Pogajanja za prodajo Stefanelovega tekstilnega obrata v San Vitu al Tagliamento naj bi bila - tudi po zaslugi deželnega odboranika za industrijo Morettona - na dobri poti. Za prevzem se menda zanima kar pet podjetnikov, glavna skrb pogajalcev pa je ohranitev 81 delovnih mest.
	5. JUNIJ 1996	v LIRAH	
§	valuta	nakupni	prodajni
I	ameriški dolar	1522,00	1562,00
	nemška marka	' 997,00	1024,00
1	francoski frank	293,00	302,00
b|	holandski gulden	887,00	914,00
S Q E a.	belgijski frank	48,10	50,00
e 'i	funt šterling	2357,00	2429,00
s	irski šterling	2410,00	2483,00
is |1	danska krona grška drahma	257,00 6,20	265,00 6,60
	kanadski dolar	1110,00	1144,00
	japonski jen	13,90	14,50
!$	švicarski frank	1209,00	1246,00
?.|	avstrjski šiling	141,20	145,50
ni S it	non/eška krona švedska krona	233.00 227.00	240.00 234.00
	portugalski escudo	9,60	10,00
	španska pezeta	.	11,70	12,30
1	avstralski dolar	1207,00	1244,00
1	madžarski florint	11,00	14,00
?	slovenski tolar	11,00	11,60
$	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
5. JUNIJ 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1528,00	1558,00
nemška marka	1002,00	1020,00
francoski frank	293,00	303,00
holandski gulden	886,00	911,00
belgijski frank	48,24	50,04
funt šterling	2351,00	2431,00
irski šterling	2406,00	2501,00
danska krona	257,00	267,00
grška drahma	6,20	6,80
kanadski dolar	1108,00	1143,00
švicarski frank	1213,00	1238,00
avstrijski šiling	140,91	145,41
slovenski tolar	11,20	11,50
								
5. JUNIJ 1996	v LIRAH				12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	-	1546.950 1910.950 1009,430 298,010 2388,480 901,850 49,090 11,927 261,350 2445,260 6,400 9,788 1129,740 14,214 1229,490 143,450 236,230 229,940 329,800	-		ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka	1.5007 2.2676 2.3436 1.1055 89,387 23.120 4.8587 29.375 25.850 23.078 22.345 0.9534 14.200 1.1912 0.9700 1.3805 31,940	1.5047 2.2746 2.3506 1.1095 89.497 123.220 4.8687 29.435 25.910 23.138 22.405 0.9574 14.220 1.1952 0.9730 1.3820 32.020	1.5087 22816 2.3576 1.1135 89.607 23320 4.8787 29.495 25.970 23.198 22.405 0,9614 14.240 1.1992 0.9760 1.3835 32.100
AKADEMIJE GM / DREVI
FESTIVAL TRIESTE PRIMA / ZAGREBŠKA SKUPINA ACEZANTES
Za zaključek bo s solisti zaigral godalni orkester
Drevi bo sedma in obenem zadnja zaključna akademija gojencev GM Trst -Sole »M. Kogoj«. Po klavirskem večeru v spomin - ob 20-letnici smrti - na nepozabnega prof. E. Ambroseta, dveh »mešanih« nastopih ter po kar treh samostojnih koncertih, se nam bo danes predstavil šolski godalni orkester (na sliM), ki ga vodi prof. Peter Filipčič. Posebnost veCera bo sodelovanje kar štirih solistov, in sicer
flavtistk Martine OzbiC in Tamare Tretjak - izvajali bosta Vivaldijev koncert St. 2 za dve flavti in godala, violinistke Raffaelle Petronio z Bachovim Koncertom za violo in godala in Maurizia Marchesicha, ki bo na bandeon izvedel Tango sensation St. 5 za bandoneon in godala skladatelja A. Piazzolle. Akademija bo drevi ob 20.30 v EvangeliCansko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili v Trstu.
■vrli §	‘/me 8	|f®%s /Sh
nrvpiiim q i
V ponedeljek je festival sodob- tani, le da je trak namigoval na rej obračunali le z glasbo hrvaških
ne glasbe Trieste Prima (tokrat je že drugič sestavni del prireditve Dialogi z umetnostjo sred-njevzhodne Evrope, prvič pa sodi tudi v okvir projekta Kulture morij) predstavil zadnje dosežke hrvaške resne glasbene ustvarjalnosti. V veliki dvorani Goethe Instituta v Trstu je nastopila komorna skupina Acezantez iz Zagreba. Ansambel sestavljata priznana glasbenika in pianista Dubravko Detoni in Fred Došek, pri tolkalih pa se jima je pridružila Ivana Kuljerič-Bilič. Naj takoj v glavnih obrisih opišemo skladbe.
Zagrebški umetniki so se sprva predstavili s Kelemenovo Tantano za dva klavirja in magnetofonski trak. Skladbo lahko orišemo kot serijo brstečih clustrov, ki se ob elektronskih zvokih traku spuščajo (v crescendu) v vedno nižje tone. Sledila je Kuljeričeva Toccata za klavir in vibrafon: navdih je Igor Kuljerič verjetno iskal v ritmiki Stravinskega, vendar je učinek prežet z rahlo ironijo. Sledila je Fribčeva Makedonija, za dva klavirja in magnetofonski trak: tudi tu je glasbena misel potekala kakor pri Kelemenovi Tan-
makedonsko ljudsko glasbo. Sledila je Saryjeva Sounds for Acezantez, tokrat skladba madžarskega skladatelja, za dva klavirja in vibrafon: učinkovala je temnejše, ustvarila je neke vrste glasbeno močvirje, iz katerega se je včasih dvignil "štorkljasti” cluster. Prvi del se je zaključil z Detonijevo "Triintrideset per tri in tri”, edinim delom, ki je raslo pred nami fragmentarno, bodisi iz preprostih ritmičnih obrazcev, bodisi iz tonalnih naivnih zvočnih predmetov - za sarkastičen učinek so poskrbeli spet clustri, ki so zakrili začetno glasbeno misel. Isti sarkazem smo zasledili tudi v drugi De-tonijevi skladbi večera, v zaključnem Valčku, medtem ko je njegova Črna glasba slična Kelemenovi Tantani, čeprav v morečem vzdušju.
V drugem delu smo sledili še poklonu minimalizmu Kenije Ra-dak in improvizirani skladbi Acezantez, ki bi je raje ne slišali, saj zmore tak način improvizacije vsak povprečen glasbeni amater. Dobro, da nosi skladba podnaslov "Telovadba ”.
Po tem orisu koncerta naj bi to-
umetnikov: če pomislimo na skladbe, ki so nastajale v sedemdesetih letih (na primer Detonijeva "Od do"), začutimo v njih še močno provokativno ost. S časom se je ta bojevita komponenta omilila v ironijo (Detonijev valček), v sarkazem (Detonijev Triintrideset per tri in tri), ali v nemoč (Detonijeva Črna glasba). Podobno nemoč izpoveduje madžarski skladatelj La-szlo Sary. Kelemenova Tantana raste prav tako iz zvočne eksplozije 70. let, Fribčeva Makedonija s svojo strastnostjo tudi. Kenija Ra-dak se izogne problematičnosti dediščine zahodne evropske glasbene civilizacije in se zateče v minimalizem, podobno kakor Kuljerič, ki se v svoji Toccati loti že obrabljene poti.
Jasno je torej, kje so si hrvaški umetniki začrtali dimenzijo svojih skladateljskih operacij; ustvarili so tudi odlično skupino, ki je kakor nalašč za sodobni hrvaški glasbeni izraz. Kaj pa bo hrvaška sodobna glasba na tej premisi dosegla, je odprto vprašanje: o aktualnosti njenega glasbenega sporočila lahko le razmišljamo.
GR.
INTERVJU / VESNA BENEDETIC
PORDENON
»Ustvarjati za otroke je zahtevno in zabavno delo«
Njene živali, predvsem muce, vendar tudi miške in druge, že vrsto let krasijo otroško revijo Galeb. Vesna Benedetic je med stalnimi sodelavci lepe revije, po splošnih merilih bi jo uvrstili med ilustratorje, vendar sama raje pravi, da ustvarja risbe za otroke. Njeno in delo drugih ilustratorjev namreč ni dopolnilo tekstu, temveč je samostojna stvaritev, hi s precej bogatim izborom svojih risb za otroke, med njimi je tudi nekaj muc, mišk in zajčkov, ki smo jih na Galebovih straneh že videli, se bo Vesna Benedetic letos predstavila na Trgu Gutenberg. Povabiti so jo namreč, da s samostojno razstavo in z vodenjem nekaj otroških delavnic sodeluje na letošnjem tržaškem knjižnem sejmu, ki se začenja danes, medtem ko bodo njeno razstavo odprti na jutrišnjem, ženski ustvarjalnosti zapisanem dnevu.
Kako to, da so organizatorji tokrat izbrali tebe?
»Kot velikokrat je tudi to vabilo prišlo nekako »slučajno«. Livio Sossi (eden glavnih organizatorjev, op. ur.) je vedel, da sem pripravljala razstavo za Milan, ki pa sem se ji zadnji hip,, zaradi nastalih nesporazumov odpovedala. Tako sem v glavnem imela vse zbrano in zadovoljna sem, da lahko razstavljam v Trstu.«
Kaj vse bos dala na ogled?
»Nekaj je že znanih ilustracij iz Galeba, to je nekaj mojih mačk oz. vselej je ena, kajti moj model je moja lepo okrogla muca (ime ji je Tempera, stara pa bo že skoraj šest let), s katero živim že v nekakšni simbiozi. Potem so tu še miške in pa zajček, dodala sem Se nekaj slik Nine s Čudežno ribo, to je moja pravljica, ki je nisem nikoli napisala, ustvarila sem jo z risbami. Novejše so stike mačk iz raznih perspektiv z različno zavitim repom in verjetno Se kaj. Upam, da bodo
muce vSeC mladim obiskovalcem, kot so meni, in jih bodo zabavale, sama se namreč zelo zabavam, ko jih rišem. To mi veliko pomeni, saj je drugače pri tem delu veliko težav. Marsikomu, posebno na Tržaškem, namreč ni jasno, da je treba od risanja tudi živeti. Zato upam, da mi bo razstava na Trgu Gutenberg tudi odprla kakšno novo možnost. Na mojem področju Trst ne nudi veliko, npr. tako lepe in bogate revije, kot je Galeb, na italijanskem trgu ni. Sicer pa je ustvarjanje za otroke in mladino
malo cenjeno, sodilo naj bi v drugo ati celo tretjo kategorijo. Gre pa za zelo zahtevno delo,.pri katerem pa se lahko izredno zabavaš. Ko rišeš za otroke, pravzaprav ne misliš nanje, temveč se ti spremeniš v otroka, do izraza pride punčka, ki je v tebi. In to je zelo lepo, v posebno zadoščenje pa ti je, ko se ob gledanju slik otroci zabavajo. Moje risbe so jim všeč, ker v njih nastopajo živali, otroci pa imajo zelo radi živali, nad mojimi, ki so lepo okrogle, pa se Se zabavajo.«
Ob željah, ki te spremljajo na
nastopu na Trgu Gutenberg, imaš tudi že konkretnejše načrte?
»Julija bom spet sodelovala na prireditvi Teatr - in - piazza v kraju Bagnolo in Piano (Reggio Emitia), novembra pa naj bi razstavljala v Gorici, kar me veseli in nekoliko vznemirja. Nisem se še odločila, če naj nastopim z risbami za otroke ali pa s slikami. Zadnje Čase sem namreč nekoliko opustila olje in platno in so mi papir in barvice veliko bliže. Pa tudi manj zamudno je. Ne vem še torej, Ce bom v Gorici nastopila kot »slikarka« ati »ilustratorka«, vem pa, da me vse bolj privlači gledališče, predvsem lutkovno. Ne bo naključje, da poznam veliko več lutkarjev kot slikarjev. Vendar je tudi to področje - sama bi se rada posvetila predvsem izdelovanju lutk in pa scenam - precej težavno. Veliko poskušam, v Trstu npr. sodelujem s skupino Witz ordiestra. Zanima pa me zelo tudi delovanje v okviru raznih delavnic, ne samo za otroke in ne izključno likovnih, tako sva s Paolo Balzonello - skupaj bova tudi vodili nekaj delavnic za šolsko mladino na letošnjem Trgu Gutenberg - združili gib in barvo. Načrtov je veliko, uresničiti jih ni lahko, še posebej ne pri nas, kjer ni veliko posluha za tašno dejavnost. Drugod, npr. v Milanu, je drugače, tam je samo po sebi umevno, da se lahko sliko, ki ti je všeC, tudi kupi. Vendar pa so tam drugi problemi: vse se gleda skozi denar in tako niti ne opazijo, da je nad njimi modro nebo. Pri nas vlada drugačna miselnost, ki delo z otroki uvršCa med prostovoljne (ne plačane) dejavnosti. Stalno nekaj iščem, občasno tudi dobivam predloge o raznih sodelovanjih, tako da sem prepričana, da bo se bo kje kaj pojavilo...«
Pogovarjala se je Breda Pahor
Deep Purple: drevi edini bližji koncert
Deep Purple, skupina trdega rocka, bo drevi v športni palači v Pordenonu zaCela letošnjo italijansko turnejo. Gre za izjemen dogodek za vse ljubitelje rock glasbe, saj je angleška skupina, danes bratovščina dolgolasih petdesetletnih milijarderjev, v zadnjih osemindvajsetih letih napisala marsikatero pomembno stran zgodovine sodobne glasbe.
Skupino so daljnega leta 1968 ustanovili Chirs Curtis, John Lord, Ritchie Blackmore, lan Paice, Nick Simper in Rod Evans. Zadnja dva sta leto kasneje prepustila mesto lanu Gillianu in Rogerju Gloverju. V tisti sestavi so se Deep Purple odločno vsilili v sam vrh rock glasbe. Albumi Deep Purple, Machine Head, Deep Purple in rock, Stormbringer, predvsem pa v živo posneta albuma Live in Ja-pan in Live in Europe so v diskoteki večine ljubiteljev rock glasbe. Deep Purple so bili med začetniki trdega rocka, od njih so se marsikaj naučili današnji težkometalci. Zgodovine ansambla je, kot je značilno za veliko večino rock skupin, ne označujejo samo dobre plošCe in razprodani koncerti, pac pa tudi notranja oprerekanja in polemike, zamenjav.e članov, mamila in občasne globoke krize.
Legendo Deep Purple so ustvarile tudi sklad-
be, kot so Child in time, Woman from Tokio, Hi-ghway star, Strange kind of vvoman, Lazy, predvsem pa hit Smoke on the water. Nekatere izmed teh bo "najglasnejša skupina sveta” zaigrala tudi nocoj. Na koncertu, ki se bo začel ob 21. uri, bo skupina predstavila predvsem novi album Purpendicu-lar, za snemanje katere je porabila kar šest mesecev. Trdemu, metalnemu rocku so Deep Purple dodali nekatere prvine jazza in countryja, glasba pa je še vedno "ta prava”. Med skladbami novega albuma velja omeniti melodično Loo-sen My Strings, blues Rosa’s Cantina in rock I feel like screaming.
Deep Purple bodo nastopili v zelo dobri postavi. Razen Blackmorja bodo na pordenonskem odru vsi stari člani: pevec lan Gillan, bobnar lan Paice, basist Roger Glover, klaviaturist John Lord, katerim se je lani pridružil ameriški kitarist Steve Morse.
Kot predskupina bo drevi v pordenonski športni palači nastopil bend Scanners iz Bočna. Nocojšnji koncert bo edini nastop Deep Purplov v naši bližini, saj je za 7. julija napovedan ljubljanski Festival Rock me babe, na katerem bi morali nastopiti tudi Deep Purpli, žal odpadel.
Aleš VValtritsch
BURUNDI / V KRVAVI ZASEDI
Ubili tri delegate Rdečega križa
Med njimi je bil tudi italijanski državljan RK začasno prekinil dejavnost v Burundiju
ŽENEVA - Medplemensko nasilje, zaradi katerega je v slabih treh letih v Burundiju umrlo veC kot 150 tisoč ljudi, je v torek terjalo Se življenja treh delegatov Mednarodnega odbora Rdečega križa, tako da so včeraj v Ženevi sklenili začasno prekinili delovanje v tej afriški državi. Medtem bodo skušali izdelati nove smernice svojega delovanja in ugotoviti, kaj se je v resnici zgodilo.
Kot se je izvedelo, so neznanci v torek z avtomatskim orožjem prerešetali prvo od dveh terenskih vozil humanitarne organizacije pri vasi Mugi-na v pokrajini Cibitoke, 150 kilometrov od glavnega mesta Bujumbure. V vozilu so bili trije delegati, ki so bili pri priči mrtvi. Življenje so tako izgubili v Ženevi rojeni 36-letni italijanski državljan Juan Ruffino in dva Švicarja, 39-letni Reto Neuenschvvander in 32-letni Cedric Martin. Delegata v drugem terencu sta takoj obrnila vozilo in odpeljala v Mugino po pomoč.
V pokrajini Cibitoke je v teku srdita ofenziva hutujskih upornikov pro-
ti vladni vojski, ki jo sestavljajo predvsem pripadniki plemena Tutsi. Bu-rundske oblasti so takoj napovedale ustanovitev preiskovalne komisije, notranji minister Sylvestre Banzuba-ze pa je za trojni umor obtožil hutuj-ske upornike. Predstavnik za tisk hu-tujski sil za obrambo demokracije v Nairobiju pa je te trditve zanikal in zvalil krivdo za poboj na tutske skrajneže.
Kdo je v resnici kriv za umor treh delegatov, je navsezadnje obrobna stvar, pomembnejša je ugotovitev, da v Burundiju ne spoštujejo niti simbolov Rdečega križa in da je mednarodna skupnost v tej afriški državi kot tolikokrat prej ponovno dokazala vso svojo nemoč in nesposobnost. Tajnik OZN Butros Gali je pred meseci v Varnostnem svetu zaman predlagal ustanovitev posebnih sil za takojšnje posege, ki bi lahko intervenirale v tej državi, če bi prišlo do novih zapletov. Nihče se torej noče vmešavati v te medplemenske spopade, ki so tako daleč od razvitega Severa.
_______ZDA / GASILCEM NI USPELO ZAJEZITI PLAMENOV_
Katastrofalen gozdni požar pustoši po Aljaski
Ognjeni zublji so izbruhnili v nedeljo nedaleč od Houstona
HOUSTON (ALJASKA)
- Oblasti so z območja severne Aljaske, ki ga ogroža katastrofalen gozdni požar, izselile že več kot 500 oseb. Po zadnjih podatkih so plameni zajeli 2.500 hektarjev gozdnih površin. Vse se je začelo v nedeljo pri nekem cestnem počivališču nedaleč od Houstona. Prvih plamenov zaradi močnega vetra niso uspeli zajeziti, tako da se je požar bliskovito razširil. Kakih 300 gasilcev in več sto prostovoljcev se omejuje predvsem na reševanje ljudi in imovine, ker so se izjalovili vsi poskusi, da bi požar vsaj omejili. O razsežnosti ognjene stihije zgovorno priča tudi vest, da je steber dima videti celo iz 80 kilometrov oddaljenega Anchoragea.	z evakuacijo ni bilo večjih težav, ker je območje zelo redko naseljeno (Telefoto AP)
INCIDENT / PO SESTRELITVI AMERIŠKEGA BOMBNIKA
Skupna ameriško-japonska komisija
V Tokiu domnevajo, da je nekdo premaknil vzvod z ročnega na avtomatski ogenj
TOKIO - Japonska in Združene države Amerike so ustanovile skupno preiskovalno komisijo, ki bo skušala ugotoviti vzroke incidenta, med katerim je nek japonski rušilec sestrelil ameriški mornariški bombnik A-E6, ki je vlekel protiletalsko tarčo. Pomorskih manevrov Rimpac, v katerih sodeluje 44 pomorskih enot iz šestih tihooceanskih držav (ZDA, Japonska, Kanada, Astralija, Čile in Južna Koreja), niso prekinili, le da bodo Japonci namesto pravih sedaj uporabljali le slepe naboje.
Japonski premier Hašimoto (na sliki AP) se je VVashingtonu uradno opravičil za neljubi incident. Predsednik Clinton pa je pomirljivo izjavil, da se kaj takega lahko zgodi komurkoli in da incident ne bo imel posledic za dvostranske odnose.
V krogih japonskega obrambnega ministrstva prevladuje mnenje, da je do sestrelitve prišlo zato, ker je eden od častnikov na rušilcu Yuguri premaknil ročico pri šestcevnem protiletalskem hitrostrelnem sistemu z ročnega na avtomatski ogenj. Ko so torej rafale uranovih izstrelkov usmerili proti tarči, je radar protiletalskega sistema ogenj avtomatično preusmeril proti letalu, ki je vleklo tarčo. To je trenutno le hipoteza japonskega obrambnega ministrstva, točne vzroke pa bo morala ugotoviti 14-članska ameriško-japonska komisija.
Nemci aretiral Slovaka, ki je ponujal več kot 2 kg urana
BERLIN - Nemška policija je prejšnji teden nekemu 48-letnemu slovaškemu državljanu v Ulmu na Bavarskem zasegla več kot dva kilograma radioaktivnega materiala. Tihotapca so seveda aretirali. Vest so prikrivali, ker so upali, da se bo v policijsko past o ulovil še kak tihotapec. Po prvih ugotovitvah jedrskega raziskovalnega instituta v Karlsruheju so zasegli uranove ploščice.
VESOLJE / UGOTOVITVE KOMISIJE
Za izgubo satelita TSS je kriva izolacija
Gre za tovarniško ali mehansko okvaro
VVASHINGTON - Ameriško-ita-lijanska preiskovalna komisija, ki je proučevala vzroke neuspeha satelita na vrvici TSS, je včeraj prišla do sklepa, da se je bakreni kabel pretrgal zaradi banalne okvare na izolacijskem ovoju. Kaj je botrovalo tej okvari, pa niso mogli dokončno ugotoviti. Znanstveniki navajajo dve možnosti, in sicer tovarniško napako ali pa mehansko okvaro, ker se je v vitlu nahajal tuj predmet. Izključili pa so možnost, da bi to okvaro na izolaciji povzročil kak mik-rometeor ali kak v zemeljski krožnici lebdeči predmet.
Kot so navedli v 358 strani dolgem poročilu, se je žica pretrgala zaradi električnega upora, ki ga je povzročila okvara na izolacijskem ovoju. Pri tem se je razvila temperatura od šesto do tisoč stopinj Celzija, ki je do take mere načela kabel, da se je ta pretrgal kljub minimalni obremenitvi sedmih kilogramov. Kabel ameriške proizvodnje so testirali, tako da je lahko prenesel obre-
menitev 180 kilogramov, izolacijski material pa kar 15 tisoč voltov.
Med poskusom 25. februarja letos so po petih urah odvili 19,7 kilometra žice, ko se je ta nenadoma pretrgala, tako da so za vedno izgubili italijanski satelit TSS. Kot kaže, so med testiranjem žice posvetili premalo pozornosti vprašanju morebitne tovarniške ali mehanske okvare izolacijskega ovoja. Vsekakor pa je zdaj dokočno jasno, da sateliti na vrvici lahko proizvajajo električno energijo in da bodo lahko sedanje izkušnje izkoristili v bodoče. Pri italijanski vesoljski ustanovi ASI seveda upajo, da bodo nadaljevali s tem projektom, tako da bi lahko satelit na vrvici z električno energijo oskrboval bodočo mednarodno orbitalno postajo Alpha. Italijane bodri ugotovitev, da Andrevv Allen, komandant vesoljskega trajekta Columbia med spodletelim poizkusom satelita na vrvici, sedaj koordinira delo za gradnjo prihodnje vesoljske postaje.
JOHANNESBURG - Južnoafriška anglikanska cerkev ima novega poglavarja: novi nadškof Cape Tovma in vse južnoafriške cerkve je Njongonkulu VVinston Ndungane, ki mu pravijo kar škof Njongo ali škof VVinston (na posnetku AP). »Škof Njongo« je nasledil slovitemu Desmondu Tutuju, ki se je zavzemal za odpravo apartheida in ki so mu zato leta 1984 podelili nobelo-vo nagrado za mir. Tutu se je zaradi starosti »upokojil«, vodi pa posebno komisijo, ki naj bi razkrila zločine med dolgim obdobjem apartheida. Novega nadškofa je na ločenih zasedanjih izvolil širok krog predstavnikov krajevne cerkve in laičnih prebivalcev.
NOVICE
Na Pacifiku pogrešajo samotnega veslača
MILAN - V Tihem oceanu (približno 1.800 km od japonske obale) že pet dni pogrešajo 49-letne-ga Angleža Petra Birda (na posnetku AP), ki je poskušal z vesli prepluti ocean. Vest je sporočil milanski tiskovni urad podjetja Sector, ki je glavni sponsor Birdovega podviga.
Pogumni Anglež je odplul 27. marca iz pristanišča Vostokhny v azijski Rusiji. Alarm je sprožil pilot nekega ameriškega letala, ki je iz zraka opazil v morju prevrnjeni čoln, o čemer je takoj obvestil nizozemsko tovorno ladjo, ki je plula v bližini. Po nekaj urah je ladja potegnila na krov čoln, o Birdu pa ni nobenega sledu.
Železniška nesreča v Nemčiji
BERLIN - V bližini mesteca Nordhausen na vzhodu Nemčije se je včeraj pripetila železniška nesreča, v kateri je izgubil življenje železničar, trinajst potnikov pa je bilo ranjenih. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja dveh vlakov na enotirni progi med postajama Nordhausen in Kleinfurra. Policija je sporočila, da je prvi vlak komaj zapustil postajo Kleinfurra, ko je pridrvel vlak iz Nordhausna, ki bi moral stati na vmesni postaji.
V	trčenju je umrl strojevodja enega od vlakov, njegov namestnik pa je hudo ranjen. Ranjeni potniki niso v življenjski nevarnosti.
Kazen za profesorico, ki je žalila Holokavst
PARIZ - Francoski minister za šolstvo je napovedal disciplinski postopek in tudi kazen za profesorico, ki je dijakom naročila žaljivo šolsko nalogo o genocidu Zidov v nacističnih taboriščih. Profesorica kemije je zahtevala, naj dijaki ugotovijo, koliko ogljikovega monoksida so nacisti porabili pri ubijanju Zidov. Vest je obkrožila ves svet in povzročila upravičene proteste predvsem med preživelimi v nacističnih taboriščih. Minister je dejal, da bo Solnica suspendirana. Kaže, da je profesorica celo židovskega porekla. Povedala je, da je hotela s to »provokacijo« opozoriti mlade na židovsko tragedijo.
V	Hongkongu kmalu prepoved za vse proteste
PEKING - Kitajska bo prepovedala vse protestne shode in manifestacije v Hongkongu, potem ko bo julija prihodnje leto ta britanska kolonija prešla pod njeno suverenost. To je nekemu japonskemu poslancu napovedal Lu Ping, ki v kitajski vladi spremlja prehod Hongkonga pod kitajsko oblast.
ll
NOVICE
Irska predsednica prvič v Londonu
LONDON (STA, dpa) - Irska predsednica Mary Robinson se je včeraj v Londonu srečala z britanskim prestolonaslednikom Charlesom in britanskim ministrskim predsednikom Johnom Majorjem. Obisk Robinsonove je prvi uradni obisk kakega irskega predsednika države v Veliki Britaniji. Njen prihod povezujejo s končnimi pripravami irske in britanske vlade na mirovna pogajanja o prihodnosti Severne trske, ocenjujejo pa ga kot znak popolne normalizacije odnosov med Veliko Britanijo in Irsko.
Nemškfrfrancoski vrh v Dijonu
DIJON (STA, dpa) - Z razpravo o obrambnih vprašanjih se je v francoskem Dijonu včeraj začel 67. nemško-francoski vrh, na katerem so se sešli francoski predsednik Chirac in nemški kancler Kohl ter zunanja in obrambna ministra obeh držav. Sogovorniki so sklenili, da bosta Nemčija in Francija znova preučili vse skupne oborožitvene projekte in skušali zmanjšati stroške. Potem ko je Francija napovedala, da bo uvedla poklicno vojsko, je nemški obrambni minister Riihe opozoril, da bi bilo treba določiti skupne interese obeh držav. Pariz je odvrnil, da je solidarno sodelovanje še naprej mogoče, preveriti pa je treba, če bodo zaradi varčevalnih ukrepov prizadeti skupni načrti o oboroževanju. Chirac in Kohl se bosta danes sešla še v Parizu.
Domnevnega člana Ete bodo izročili Španiji
KARLSRUHE (STA, dpa) - Nemško ustavno sodišče je včeraj sprejelo odločitev, da lahko domnevnega člana baskovske teroristične organizacije Eta, ki so ga aretirali v Nemčiji, izročijo Španiji. Sodišče je zavrnilo pritožbo domnevnega terorista, ki se je skliceval na trditev, da mu v primeru vrnitve v Španijo grozi politično preganjanje. Opozarjal je tudi, da v španskih zaporih zanj ne morejo ustrezno zdravstveno poskrbeti, saj je okužen z virusom hiv. Spanec je osumljen, da je v Barceloni najel stanovanje, ki ga je Eta uporabljala kot skladišče orožja in eksploziva.
Nadaljevanje pogajanj o sestavi češke vlade
PRAGA (STA) - Češki predsednik Vaclav Havel je včeraj s predsedniki štirih političnih strank začel drugi krog pogovorov o sestavi nove vlade. Sestal se je s predsednikom opozicijskih socialdemokratov (CSSD) Milošem Zemanom, s predsednikoma obeh manjših koalicijskih strank Janom Kalvodom (Državljanska demokratska aliansa) in Jožefom Luxom (krščanski demokrati). Popoldne se je Havel sešel še z dosedanjim premieram in predsednikom Državljanske demokratske stranke (ODS) Vaclavom Klausom. Češki mediji že omenjajo možnost za rešitev pat pozicije, saj naj bi sestavili konservativno manjšinsko koalicijo, v kateri bi bile dosedanje vladne stranke pod vodstvom Klausa, vlado pa bi podprla tudi CSSD in za to dobila »pomembna mesta« v poslanski zbornici.
Politična kriza v Albaniji se umirja
TIRANA (STA, dpa) - Kaže, da se težka politična kriza, ki je nastopila po albanskih parlamentarnih volitvah, umirja. Vladajoča Demokratska stranka in najpomembnejše opozicijske stranke so se včeraj dogovorile o začetku neposrednih pogovorov o različni interpretaciji izidov parlamentarnih vohtev. Opozicija je Demokratski stranki, ki je po uradnih izidih dobila dve tretjini glasov, sprva očitala ponarejanje volilnih izidov in zahtevala ponovitev volitev.
SREČANJE ARABSKIH VODITEUEV V AKABI
Priprave na skupen odgovor Nelanjahuju
AKABA, DAMASK (Reuter, B.S.) - Voditelji Egipta, Jordanije in PLO so včeraj novega izraelskega premiera, desničarja Netanjahuja, pozvali, naj nadaljuje z mirovnim procesom po načelih madridske konference -z drugimi besedami, naj še naprej v zameno za mir predaja ozemlje.
Sestanek voditeljev omenjenih držav v letovišču Akaba ob Rdečem morju je del srečanj arabskih voditeljev, ki sledijo izvolitvi voditelja Likuda, ki nasprotuje mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu, za šefa izraelske vlade. Vlade arabskih držav imajo zaradi presenetljivega zasuka na volitvah v Izraelu zelo različne poglede na prihodnost mirovnega procesa v omenjeni regiji. Sirija je arabske države včeraj pozvala k enotnosti arabskega sveta pri »soočanju« z novoizvoljenim izraelskim premieram; oblasti v Damasku so vse arabske države, pa tudi predstavnike Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) - njena ločena mirovna pogajanja z Izraelom je Sirija znova ostro obsodila - pozvale, naj medsebojna nasprotja porinejo na stran in se skupaj soočijo z novo realnostjo. Irak je arabske voditelje pozval, naj pre-kličejo svoje mirovne sporazume z židovsko državo, nekateri predstavniki arabskih držav pa so že navezah stike z Netanjahujem.
Predsedniki Saudske Arabije, Sirije in Egipta naj bi se konec tedna - predvidoma že jutri - sestati v Riadu in podprli prizadevanja Damaska za ohranitev arabskih interesov v mirovnem procesu z Izraelom. Egiptovski zunanji minister Amr Musa, ki se je včeraj
po dveh dneh pogovorov s sirskim in saudskim kolegom - ti so slediti ponedeljkovemu srečanju Mubaraka in Asada - vrnil v Kairo, je potrdil srečanje Asada, Mubaraka in saudskega kralja Fahda. Neki arabski diplomat je dejal, da naj bi omenjeni voditelji podprli Damask v mirovnih pogovorih z Jeruzalemom. Egiptovski predsednik Mubarak, ki je prevzel vodilno vlogo pri združevanju arabskih držav po Netanjahujevi izvolitvi, je dejal, da bo osrednja tema sestanka mir in pa dogovarjanje o poenotenem nastopu arabskih držav v mirovnem procesu z Izraelom. Mubarak je še dejal, da bo novi izraelski premier kljub morebitnim zadržkom spoštoval obveznosti svoje države do mirovnega procesa.
Benjamin Netanjahu, ki je bil včeraj - kljub zahtevam več peticij, izročenih vrhovnemu sodišču, naj njegovo zmago na volitvah razveljavijo in ponovijo glasovanje -uradno razglašen za premiera Izraela. V skladu s svojimi predvolilnimi slogani je Netanjahu prvič kot premier glasno podvomil v mirovna pogajanja pod geslom »ozemlje za mir« ter hkrati zavrnil razmislek o palestinski neodvisnosti in vrnitvi Golanske planote Siriji. Zidovski prebivalci Hebrona pa so si včeraj prilastili neko večjo hišo, katere lastnik je Arabec, jo deloma porušiti, kamenje pa uporabili za postavitev zidu med židovskimi in arabskimi domovi. Slednji so omenjeno dejanje pripisali prav nedavnemu zasuku na volitvah, češ - še teden dni ni minil od Netanjahujeve zmage, Židi v Hebronu pa že širijo svojo »enklavo«.
Voditelji Egipta, Jordanije in PLO so včeraj v Akabi usklajevali skupno strategijo (Reuter)
RUSKO - ČEČENSKA MIROVNA POGAJANJA
Z novimi zahtevami v slepo ulico
Uporniki bi raje počakali na izid predsedniških volitev
NAZRAN, GROZNI (Reuter, M.S.) - Voditelji čečenskih upornikov in predstavniki Ruske federacije so na včerajšanjih pogajanjih v inguški prestolnici Nazran zašli v slepo ulico, potem ko so separatisti kot pogoj za premirje navedli Se nekaj dodatnih zahtev.
»Pogovarjajo se o nekaterih izjemno zapletenih vprašnjih, vendar pa je že samo dejstvo, da se pogajajo, velik uspeh,« je izjavil Tim Guldlmann, vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Pogajanja v Nazranu sta sprti strani sklicati z namenom, da bi izdelali podrobnosti sporazuma, ki sta ga prejšnji teden sklenila ruski predsednik Jelcin in vodja separatistov Jandarbi-jev. Pogajanja so se znašla na mrtvi točki, potem ko so uporniki zahtevali, da Rusija umakne vojaške nadzorne točke iz Čečenije še pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 16. junija. Uporniki so svojo ponudbo označili za kompromis, saj so se v zameno pripravljeni začasno odreči takojšnjim zahtevam po neodvisnosti. »Ne gre za vpraSanej statusa Čečenije, ki je svobodna in neodvisna država, vendar smo v imenu miru pri-
pravljeni vprašati čečensko ljudstvo, kakšne oblike povezanosti z Rusijo si želijo,« je izjavil uporniški pogajalec in novi podpredsednik Said-Hasan Abumu-slimov. »Ponujamo velik kompromis, prek katerega ne bomo šli,« je Se dodal. Abumuslimov je v odmoru med pogajanji Se priznal, da so tudi uporniki sami razdeljeni v dva tabora. Prvi še naprej podpirajao nadaljevanje pogajanj z Jelcinom, medtem ko bi drugi raje počakali na izid predsedniških volitev. »Obstaja prepričanje, da komunisti najverjetneje niso nič boljši, vendar bi se bilo z njimi lažje pogajati, saj niso krivi za začetek vojne. Abumuslimov je še obtožil Ruse, da se pri pogajanjih preveč osredotočajo na podrobnosti premirja. »Na ruski strani ni nobene želje po diskusiji o konkretnem vprašanju vojne ali miru.«
Streli iz pehotnega orožja in eksplozije, ki so vče-
raj ponoči odmevale v okolici Groznega dokazujejo, kako krhko je premirje. Obe strani za kršitve krivita druga drugo. Okoli polnoči so se spopadi prenesti v samo središče Groznega. In-terfaks je sporočil, da so biti ruski vojaki kar enajskrat tarča napadov upornikov. Dva vojaka sta bili ranjena.
Na Jelcinovo stran pa se je včeraj nepričakovano postavila vdova ubitega čečenskega voditelja Dzoha-rja Dudajeva. »Začela bom z obrambo nase demokracije, kar pomeni z obrambo našega predsednika Borisa Nikolajeviča Jelcina,« je na konferenci žensk v Moskvi izjavila Ala Dudajeva. »Le z obrambo Jelcina si lahko zavarujemo svobodo in demokracijo,« je še dodala.
Tiskovna agencija Inter-faks je včeraj povzela tudi Guldimannov trditve, po katerih bi bilo v Čečeniji v tem trenutku nemogoče organizirati poštene in svobodne volitve. Dodal je še, da volitve decembra 1995, ki jih je organizirala Moskva in na katerih je zmagal pro-mski kandidat Doku Zavga-jev, niso bile poštene.
FELJTON
Božje mesto, prekletstvo ljudi (i)
Jeruzalem njegovi prebivalci sovražijo in ljubijo že tri tisoč let. Je sveto mesto za žide, kristjane in muslimane, in je bil vedno simbol odnosa med verstvi, odnosa med nacijami. Danes Izraelci in Palestinci zahtevajo Jeruzalem za svoje glavno mesto, zahtevo pa utemeljujejo z »zgodovinsko pravico«.
V drugih mestih te zjutraj zbudijo tovornjaki, ki odvažajo smeti, ljudje, ki zadnji zapuščajo nočne lokale, ali pa prvi avtobusi mestnega prometa. V Jeruzalemu te zjutraj skoraj vedno zbudi bog. Prvi so mujezini, ki v jutranjem mraku s svojih minaretov hvalijo veličino Alaha in pozivajo k prvi od petih obveznih dnevnih molitev. Najbolj verni muslimani se temu pozivu odzovejo v polmraku svojih hiš, ali pa se še napol v snu odpravijo k mošeji Aksa - eni od osemdesetih mošej v Jeruzalemu. Potem so na vrsti verni Židje, ki se v svojih tradicionalnih oblačilih odpravijo k jutranji molitvi v eno od osemstotih sinagog v Jeruzalemu. Se preden vzide sonce, je slišati tudi cerkvene zvonove. Kristjani hitijo k sveti cerkvi, kjer je Jezusov grob, ali pa v eno od tristo drugih cerkva v mestu. Do tik pred polnočjo potekajo maše katolikov, nato pa pravoslavni menihi zbudijo svoje duhovnike, ki šele takrat pričnejo božjo službo. Ob enih zjutraj v soju sveč Armenci vodijo svojo jutranjo maso, nato pa se prične petje egitovskih Koptov - in vse
to se konča šele zgodaj zjutraj, ko se spet zasliši klic mujezina.
V Jeruzalemu slavijo tri različne dneve v tednu: muslimanski petek, židovski sabat (soboto) in krščansko nedeljo. Jeruzalemsko leto -tako so znanstveniki pred nedavnim izračunali - ima več verskih praznikov kot dni. Arabci to mesto imenujejo El-Kuds (»Sveta«), židje ga imenujejo Jerušalajim, kar pogosto prevejajo kot »Mesto miru«. Neka stara legenda pravi, da je bog vrgel kamen v neskončno morje, in na tem kamnu je nastalo to mesto - središče človeštva, »Omphalos«, popek univerzuma. To je mesto upanja, da se bo vrnil odrešitelj, sedanjost pa je le vmesni čas med tema dvema skrajnostima.
Vsa tri velika monoteistična verstva častijo območje okrog Svete gore. To območje obsega le en kvadratni kilometer v današnjem starem mestnem središču Jeruzalema, kjer se okrog Zidu objokovanja stiskajo številni sakralni objekti, katerih zidovi, polni solza in krvi, se pogosto dotikajo. Skrajna konca tega dela sta drug od drugega oddaljena le streljaj - in to številni prebivalci Jeruzalema jemljejo dobesedno. Za kristjane je Kajn - prvi umor v zgodovini človeštva - tukaj ubil svojega brata Abela. Tukaj naj bi tudi pridigal, trpel in nato po križevem potu po Vii Dolorosi umrl Jezus Kristus, božji sin. (Sicer so posamezne postaje križevega po-
ta tako malo verodostojne, da je pesnik George Bernard Shaw nekoč predlagal, da naj postavijo opozorilne table z napisom: »Ne mučite se s tem, da bi se tukaj ustavljali.«)
Po verovanju muslimanov je z velikanske skale na Sveti gori, ki jo imenujejo Haram Sa-rif, na svojem čudežnem konju Burak proti nebu odjahal prerok Mohamed - to je zapisano v 17. suri Korana. Od takrat je za Alahove učence Jeruzalem za Meko in Medino tretje najbolj sveto mesto na svetu. (Sicer je večina znanstvenikov mnenja, da prerok nikoli ni bil v mestu.)
Za žide pa je dejstvo, da je na tem mestu kralj David prvič združil izraelska plemena in da je Salomon tu zgradil svoj tempelj. Jeruzalem, »Cion, hiša našega življenja«, je del molitve, ki je v sinagogah na sporedu ob vseh praznikih. Jeruzalem je v Stari zavezi omenjen 657-krat.
Jeruzalem je center židovske identitete in je bil vedno simbol povezanosti z diasporo. Jeruzalem pooseblja tudi upanje po vrnitvi tistih, ki so razpršeni po vsem svetu: kjerkoli žid v svetu zgradi svojo hišo, naj bi ena stena ostala nedokončana - to naj bi simboliziralo začasnost bivanja v tuji deželi. »Prihodnje leto v Jeruzalemu« se glasi znani pozdrav iz molitve pešali. (Sicer pa izraelski politiki na proslavah ob tri tisočletnici Jeruzalema pogosto pozabijo
na predžidovsko zgodovino mesta.)
V mestu potomcev skupnega praočeta Abrahama je vedno slo za to, da posamezne skupine uveljavijo svoje poglede na zgodovino, vero, itd... V Jeruzalemu je Vsemogočni vedno prisoten. Bog je osrednja tema pogovorov. Na »Visokozgrajeno« (Jeruzalem) to seveda ni dobro vplivalo. Jeruzalemu se je treba približati z vzhoda, torej iz puščave, da bi pod svetlim nebom zagledali njegovo lepoto, ki se dviga kot fatamorgana. Pogled, ki zbuja želje; pogosto so pred viharjem na Oljski gori stali osvajalci - od Davida do Dajana. Za »Mesto miru« je divjalo več kot Štirideset vojn, sedemnajstkrat so ga vsaj delno porušili, dvanajstkrat pa se je zamenjalo vladajoče verstvo.
»Klavnica religij« je Aldous Huxley, prerok »Krasnega novega sveta«, imenoval ta Jeruzalem. Dobitnica Nobelove nagrade za literaturo Selma Lagerlof je tožila: »Tukaj sovražijo ljudi v čast svojega boga.« Tudi Arthur Koestler, ki je bil konec dvajsetih let nekaj časa prebivalec Jeruzalema, ima grenko sodbo za to mesto: »Jezen obraz Jahveja lebdi nad temi vročimi skalami, ki so doživele več svetih mnorov, posilstev in ropanj kot katerokoli drugo mesto na svetu. Njegovi prebivalci so zastrupljeni od religije... To je tragedija brez katarze.«
Der Spiegel Nadaljevanje jutri
EVROPSKA KOMISIJA DELNO UGODILA ZAHTEVAM LONDONA
Omilili prepoved izvoza govedine
Usoda slovenskega sporazuma z EU še negotova
BRUSELJ (Reuter, B.Ž.) - Evropska komisija se je včeraj po dolgotrajni razpravi odločila, da ublaži prepoved izvoza britanske govedine in govejega mesa. Velika Britanija bo lahko od naslednjega tedna dalje izvažala goveji loj, želatino in seme. Predsednik komisije Jacques Santer je po zasedanju dejal, da mora London prekiniti politiko nesodelovanja, Ce hoče, da bo prišlo do oblikovanja načrta o postopni odpravi celotne prepovedi.
»Moj Fuhrer, kdo mrmra tam v ozadju, tako kot v starih časih?« (Iz britanskega časnika Daily Express)
AFERA WHITEWATER SKLEPA OBROČ OKROG PREDSEDNIŠKEGA PARA ZDA
Hillary je imela v rokah skrivnostno izginule listine
Preiskovalci so na spornih računskih dokumentih našli prstne odtise ameriške prve dame
VVASHINGTON (Reuter, B.S.) - Tiskovni predstavnik FBI je sporočil, da so preiskovalci na računskih dokumentih Hillary Clinton, ki so bili dve leti pogrešani, januarja letos pa so se skrivnostno pojavih v BeU hiši, našli prstne odtise ameriške prve dame.
Usoda slovenskega pri-družitvenega sporazuma z EU pa je kljub temu Se vedno nejasna. Britanski zunanji minister Malcolm Rifkind je namreč vCeraj na zasedanju skupščine ZEU Borutu Pahorju, ki je na omenjenem zasedanju skupaj s predsednico
VARŠAVA (Reuter, B.Ž.) - Predsednik Repubh-ke Slovenije Milan KuCan bo jutri odpotoval v Lancut na jugovzhodu Poljske, kjer se bodo sreCah predsedniki sedmih srednjeevropskih držav - Ceske, Madžarske, Poljske, Slovaške, Avstrije, Nemčije in Slovenije -, ki bodo dva dni razpravljali o najbolj perečih problemih, s katerimi se sooča stara celina.
Kot gosta bosta na srečanju sodelovala tudi itahjan-ski in ukrajinski predsednik.
Dogovor o rednih sestankih predsednikov srednjeevropskih držav so sprejeli na prvem tovrstnem srečanju v češkem Litomišlu. Na letošnjem srečanju bo tekla beseda predvsem o vlogi
parlamentarnega odbora za obrambo Polonco Dobrajc sodeloval kot opazovalec, dejal, da še ne more povedati, kako se bo o usodi svoje taktike odločila Velika Britanija. Rifkind pa je hkrati poudaril, da je bilo srečanje z vršilcem dolžnosti slovenskega zuna-
srednje Evrope v procesu evropskega združevanja, o novi varnostni arhitekturi in o širitvi EU proti vzhodu. Na dnevnem redu pa je tudi razprava o usklajevanju naporov za pomoč v vojni porušeni Bosni in Hercegovini.
Predsedniki se bodo med drugim dve uri pogovarjali za zaprtimi vrati, sodelovali bodo na televizijski razpravi, potekalo pa bo tudi več dvostranskih srečanj. Milan Kučan bo imel dvostranske pogovore z vsemi svojimi kolegi, ki bodo pripotovali v Lancut. Udeleženci naj ne bi sprejeli nobene skupne deklaracije, bodo pa njihove odločitve upoštevali pri sprejemanju bodočih odločitev na nižji ravni.
njega ministra Zoranom Thalerjem zelo koristno in da Velika Britanija podpira Slovenijo v njenih prizadevanjih za podpis pridružitvenega sporazuma z EU.
Predstavnik Evropske komisije je dejal, da je bila razprava o delni odpravi prepovedi izvoza britanskega goveda zelo dolga, saj je želelo na njej govoriti vseh dvajset sekretarjev. Kot je dejal omenjeni predstavnik, večjega nasprotovanja ni bilo, saj je Velika Britanija začela izvajati zelo stroge ukrepe, ki ji jih je naložila Evropska komisija. So pa bile z odločitvijo evropskih komisarjev nezadovoljne nekatere članice EU. Se posebej glasna je bila Nemčija. Včerajšnji sprejem delne odprave prepovedi izvoza britanske govedine, je bil prvi primer, da je Evropska komisija sprejela neko odločitev po tem, ko jo je svet ministrov zavrnil. Nemški kmetijski minister Jochen Borchert je dejal, da tega v prihodnje ne bi smeli več dovoliti. »Ce predloga ne podpre Svet ministrov, ga ni mogoče sprejeti,« je menil Borchert ter s tem posredno izrazil nezadovoljstvo s pravili petnajsterice, ki predpisujejo, da lahko, Ce določenemu predlogu nasprotuje manj kot večina držav, končno odločitev sprejme Evropska komisija. Nemško zunanje ministrstvo je izrazilo dvom o britanskem izvajanju ukrepov za odpravo ta-koimenovane bolezni norih krav. Zato bo Bonn še naprej odločno nasprotoval popolni odpravi prepovedi izvoza britanske govedine.
Preiskovalci FBI so predstavnikom senatne komisije za preiskovanje afere Whi-tevvater, ki vse bolj sklepa obroč okrog ameriškega predsedniškega para, povedali, da so prstne odtise Hillary Clinton na spornih dokumentih, ki razkrivajo podrobnosti njenega sodelovanja z investicijsko in kreditno banko Madison Guaranty, našli med prstnimi odtisi 53 oseb. Lastnik omenjene banke je bil poslovni partner Clintonovih v propadlem nepremičninskem poslu James McDou-
gal, ki ga je minuli teden sodišče v Arkansasu - skupaj z njegovo soprogo Su-san - spoznalo za krivega poneverbe. Predsednik preiskovalne komisije v senatu, republikanec iz New Yorka Alfons D’Amato, trdi, da je odkritje prstnih odtisov prve dame na dokumentih zelo pomembno, saj »zastavlja nekaj ključnih vprašanj, s katerimi se bo komisija ukvarjala v prihodnjih dneh«.
Pomembnosti odkritja FBI pa sodeč po raziskavah javnega mnenja z D’Amatom
ne deli ameriška javnost, saj se je po sojenju zakoncema McDougal v Arkansasu pokazalo, da se zdi afera VVhi-tevvater večini Američanov povsem nezanimiva in za Clintona na novembrskih predsedniških volitvah skorajda neškodljiva. Svetovalec Bele hiše Mark Fabiani je včeraj zatrdil, da je odkritje preiskovalcev FBI »dobra novica«, saj po njegovem mnenju spodkopava teorijo, da je osebje Bele hiše Hil-laryjine pogrešane računske dokumente odstranilo iz pisarne Clintonovega prijatelja in svetovalca Vincenta Posterja po tem, ko si je slednji leta 1993 vzel življenje. Republikanski član senatne komisije za preiskovanje afere Whitewater Michael Cher-
toff je včeraj dejal, da bodo preiskovalci v kongresu sedaj poskušali ugotoviti, kdaj in s kakšnim namenom je prva dama sporne dokumente imela v rokah, pri tem pa je priznal, da sicer »ne pozna (tehničnega) postopka, s pomočjo katerega bi bilo mogoče ugotoviti starost prstnih odtisov«. Duhovi spornega nepremičninskega posla iz guvernerskih leti Clintonov pa ne preganjajo le prve dame, ampak tudi predsednika, ki ga je sodišče v Little Rocku že drugič poklicalo na stol za priče. Tokrat naj bi predsednik Clinton pričal v zvezi z obtožbo dveh bančnikov, ki naj bi z bančnih fondov prispevala sredstva za Clintonovo predsedniško kampanjo.
SLOVENSKA DIPLOMATSKA DEJAVNOST
Kučan odhaja na srečanje s kolegi iz srednjeevropskih držav
PREDSTAVNIKI BIH, HRVAŠKE iN ZRJ NA PRAGU SPORAZUMA O ZMANJŠANJU OBOROŽITVE
Skupna obramba -šibka točka federacije
SARAJEVO, DUNAJ (Reuter, B.Ž.) - Predstavniki Bosne, Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije so včeraj po šestih mesecih pogajanj v dunajski prestolnici sporocih, da so zelo blizu podpisu končnega dogovora o zmanjšanju oborožitve. Muslimansko-hrvaško federacijo pa medtem pretresajo spori o tem, kako oblikovati skupne oborožene sile.
V parlamentu musli-mansko-hrvaške federacije so se zagovorniki integracije in zagovorniki dezintegracije zapletli v neskončne besedne dvoboje, ki so znova ogrozili obstoj in delovanje krhke federacije. Predlagani zakon o skupni obrambi, ki naj bi bil ključnega pomena za uspeh-mirovnega procesa, naj bi v roku treh let vojski bosanskih Hrvatov in Muslimanov združil v enotno vojaško silo. Američani si želijo, da bi se proces združevanja obeh vojska odvijal čim hitreje in so zato začeli na Hrvate in Muslimane ter na oblasti v Zagrebu pritiskati, naj v hrvaško-musliman-skem parlamentu omenjeni zakon čim hitreje podprejo. Toda zaradi neskončnih razprav in nasprotovanj posa-
meznim členom zakon še ne bo ugledal luči sveta. Hrvati in Muslimani za to krivijo drug drugega. Parlament je včeraj zakon vnovič vrnil vladi, ki naj bi ga dopolnila.
Srž spora je v tem, kdo bo civilni poveljnik bodoče združene vojske. Sedaj Alija Izetbegovič poveljuje muslimanskim, predsednik federacije Krešimir Zubak pa hrvaškim oboroženim silam. »V tem trenutku obstajata dve vojski. Žal ju samo na papirju ni mogoče združiti,« je dejal Izetbegovič. Diplomati pa se bojijo, da bo obstoj dveh vojska z dvema verigama poveljevanja in dvema različnima političnima programoma za nemirno muslimansko-hrvaško federacijo pomenil katastrofo.
Na Dunaju so medtem predstavniki Hrvaške, ZRJ, bosanske vlade, hrvaško-muslimanske federacije in bosanskih Srbov sporočili, da naj bi že danes izoblikovati sporazum, ki naj bi določil število tankov, bojnih letal in topništva, ki naj bi jih imele vse omenjene strani. Danes se namreč izteka rok, ki ga je za sprejem dogovora o omejevanju orožja predvidel daytonski sporazum. Pogajalci naj bi danes sporazum parafirali, 11. junija pa naj bi ga v Oslu podpisati bodisi zunanji bodisi obrambni ministri.
Sporazum o zmanjševanju oborožitve naj bi odpravil medsebojna sumničenja in pred bosanskimi volitvami vzpostavil večjo mero zaupanja. Uradniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je na omenjenih pogovorih igrala vlogo posrednika, so dejati, da so bila pogajanja zelo težavna, saj so morale vpletene strani razkriti podatke, ki so imeti še pred
manj kot enim letom oznako največje zaupnosti. Do zadnjega večjega zapleta je po mnenju predstavnikov OVSE prišlo iz političnih razlogov. Pogajalci se namreč niso mogli dogovoriti, kako naj bi v dokumentu poimenovati srbsko entiteto. V daytonskem sporazumu je uporabljen naziv Republika Srbska, vendar so Muslimani na Dunaju takšnemu imenu nasprotovali, ker so hoteti Srbom preprečiti, da bi svojo entiteto obravnavali kot ločeno državo in ne kot sestavni del Bosne in Hercegovine. Dunajski sporazum predvideva tudi ustanovitev posebnih inšpekcijskih skupin, ki naj bi jih sestavljati predstavniki OVSE in vseh vpletenih strani. Beograd je dolgo nasprotoval, da bi v omenjenih skupinah sodelovala tudi OVSE. Vzrok nasprotovanja je bil v tem, ker je predhodnica OVSE (KVSE) nekdanjo Jugoslavijo zaradi izbruha vojne izključila iz svojih vrst.
Balkan bo še dolgo nestabilen; tudi zaradi velikih količin orožja
UMRL - V 84. letu starosti je v Ljubljani umrl nosilec Partizanske spomenice dipl. ing. Ciril Mravlja. 2e maja leta 1941 je bil med organizatorji Osvobodilne fronte na železnici. Bil je borec IX. brigade in kasneje načelnik prome-tno-tehničnega oddelka Glavnega štaba NOV in POS. Po osvoboditvi je bil predsednik fakultetnega sveta Univerze v Ljubljani, član Upravnega odbora Turistične zveze Slovenije, republiškega cestnega sklada in Jugoslovanskih železnic.
KONFERENCA V
Ženevi se je v torek začelo 83. redno zasedanje mednarodne konference dela, ki se je udeležuje tudi slovenska delegacija pod vodstvom dr. Antona Beblerja, veleposlanika RS pri Uradu ZN v Ženevi. Konference se bo udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop, ki bo 13. junija predstavil slovenske izkušnje na področju aktivne politike zaposlovanja. Na konferenci bodo med drugim govorili o delu na domu in politiki zaposlovanja v globalnem kontekstu. Slovenska vlada je našo delegacijo pooblastila, da v razpravi in pri glasovanju 20. junija podpre sprejem konvencije o delu na domu.
PRAZNOVANJE
Vrtec Prale letos praznuje 50. obletnico svojega delovanja. Ob visokem jubileju so pripravili zaključno praznovanje, ki bo danes ob 18. uri v dvorani Krajevne skupnosti Prale. Udeležence prireditve bo nagovorila ravnateljica Marta Korošec, pripravili pa so tudi bogat kulturni program.
BISER - Prostovoljna ekološka akcija Slovenski potapljači za čisto morsko dno, ki letos že tretjič poteka pod sloganom Biser pod soncem-pod morjem biser, se bo začela to soboto s čiščenjem podvodnega naravnega spomenika rta Madona. Naslednjo soboto bodo potapljači očistili naravni rezervat Strunjan, 22. junija pa naravni spomenik Debeli rtič.
SREČANJE - Zveza društev upokojencev Slovenije pripravlja v sredo, 12. junija, v Planici pod Poncami srečanje upokojencev. Prireditev se bo začela ob 10. uri dopoldne in bo s pestrim programom potekala ves dan. Upokojencem bo poleg predsednika ZDUS in župana Kranjske gore spregovoril tudi predsednik države Milan Kučan.
POPRA VEK-V včerajšnjem prispevku o odgovoru Janka Deželaka na očitke, da je sprejel odpravnino pri odhodu iz bivše službe, smo pomotoma izpustili besedo »del«, tako da se stavek pravilno glasi : »Tisto, kar je morda spreci-fičnega, je dejstvo, da sem se ob odhodu z Agencije RS za sanacijo bank in hranilnic odrekel delu pogodbeno pripadajoče odpravnine in o tem sklenil z upravnim odborom sporazum.«, je zapisal podpredsednik SKD Janko Deželak
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE / O SKLEPIH SVETA STRANKE
ZLSD / SEJA PREDSEDSTVA
»Potisnjeni smo bili v kot«
LDS se je v dobro države odločila, da ne razdre koalicjske pogodbe
LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci liberalne demokracije Slovenije sta predsednik sveta stranke dr. Dimitrij Rupel in podpredsednik stranke Igor Bavčar predstavila sklepe stranke s torkove seje sveta LDS in sicer glede odnosa stranke do nekdanjega zunanjega ministra Zorana Thalerja po izglasovani nezaupnici, o na-daljnem sodelovanju s koalicijsko partnerko ter o pripravah na volitve.
Rupel je tako med drugim dejal, da je svet stranke izrazil nesporno podporo Thalerju, zunanji politiki stranke in odbora za zunanje zadeve ter vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato, ob tem pa je izrazil protest zaradi nedržavo-tvomega ravnanja Slovenskih krščanskih demokratov, ki je podprla interpelacijo zoper zunanjega ministra.
Glede nadaljnih odnosov s koalicijsko partnerko - SKD je dejal, da se je na svetu stranke v zvezi s tem vprašanjem razvila večurna in na trenutke precej polemična razprava, v kateri sta se pokazali dve možnosti za rešitev spornega vprašanja. Prva je bila radikalnejša in je predvidevala zaostritev odnosov s krščanskimi demokrati in iskanje novih oziroma starih koalicjskih partnerk, druga pa je bila bolj
kompromisna, po kateri pa bi odnose s koalicijsko partnerko pustili formalno nedotaknjene, vendar pa bi veseeno izrazih protest zoper njihovega nedržavotvornega ravnanja. »Svet se je odločil za slednjo rešitev, ki ohranja rahlo ravnotežje v parlamentu«, je menil Rupel in dodal, da bo stranka v kratkem Času do vo-
litev vse napore usmerila v uresničevanje ključnih projektov za slovensko državo. BavCar pa je o tem med dru-gim dejal: »Ko gre za državo, si vodilna stranka ne more privoščiti raCunic in osebnih zamer.« Ob tem pa je ocenil, da so partnerji v vladi paC takšni kot so in da so bili kot stranka »potisnjeni v kot«.
Sprejem novega sporazum o sodelovanju s SKD pa bi se po njegovem mnenju končal z novimi izsiljevanji, saj so partnerji večkrat dokazali, da se na njih ni možno zanesti.
Svet je na seji sveta sprejel tudi osnutek kandidatne liste, na kateri so predstavniki obeh spolov enakomerno zastopani . Vesna Vukovič
SKD bo sklicala predčasni kongres stranke
LJUBLJANA - Liberalna demokracija Slovenije in Slovenski krščanski demokrati po torkovi odločitvi sveta LDS ostajata skupaj, saj so se v vrstah vladajoče stranke odločili, da je v zelo kratkem Času do vohtev brezsmiselno razdrira-ti koalicijsko pamerstvo.
O tej odločitvi je včeraj za zaprtimi vrati razpravljal tudi svet krščanskih demokratov, M je vzel na znanje odločitev LDS, ki namesto najavljene uresničitve groženj, potrjuje veljavnost dosedanjega koalicijskega sporazuma. »SKD želi Se vnaprej služiti državi, nikakor pa nobeni stranki, M bi želela vspostavljati monopol nad državo, zato bo stranka do konca mandata vztrajala na izvajanju dogovorjenega programa, kot tudi na načinu usklajevanja interesov, kot ga določa sporazum,« je med drugim sklenil svet. Po seji je predsenik SKD Lojze Peterle predstavil še ostale sklepe in med dragim dejal, da od predsednika vlada Janeza Drnovska zahtevajo, da vzpostavi vse mehanizme za usklajevanje med obema strankama v vladi in parlamentu Zato stranka tudi vztraja, da bi imeh le eno koalicijo, da bi prepredli dosedanjo »prakso«, ko vlada
velikokrat ni vedela, kaj se bo zgodilo v parlamentu. Prav tako zahtevajo, da Drnovšek takoj imenuje novega zunanjega ministra ali pa delo prevzame sam. Svet je sprejel tudi sklep, da na prvem vladnem sestanku LDS in SKD spregovorita o odpravninah. Podpredsenik stranke in minister Janko Deželak je namreč po odhodu iz agentije za sanacijo bank v ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj dobil 10 tisoč nemških mark odpravnine, kar se Peterletu zdi sporno ne s formalnega temveč z moralnega vidika. V zvezi s tem je še dejal, da ne more nihče, ki je v vladni službi, dobiti odpravnino.
Svet pa je z vedno glasovi sprejel tudi sklep o razpisu predčasnega kongresa stranke - ta bo še pred poletnimi počitnicami na katerem bodo med dragim razpravljali o načinu voljenja glavne tajnice stranke ter o še nekaterih kadrovskih zadevah, predvsem pa naj bi obračunali s tistimi strankarskimi kolegi, M mislijo drugače, na primer Deželakom in ministrom za promet in zveze Igorjem Umkom, ki nista podpisla izjave o odstopu ob morebitnem kolektivnem izstopu SKD iz koalidje.	Vesna Vukovič
LDS - SKD ali sla po oblasti
LJUBLJANA - V primeru LDS in SKD imamo opravka s koalicijskima partnerjema, ki se prav v ničemer ne strinjata, druži ju edinole sla po oblasti in dogovor o delitvi fevdov, so sporočili s predsedstva Združene liste socialnih demokratov, Id se je sestalo včeraj.
Zgodovinska os LDS-SKD ne škriplje več - ta os je počila in le po čudežu se še drži skupaj. Zal pa bi bilo za Slovenijo veliko bolje, če bi res postala zgodovinska in bi šla tja, kamor spada - v ropotarnico zgodovine.
Od te vlade ni pričakovati kaj več kot obupnega poizkusa preživetja do vohtev. V uvodnem razprave o zadnjih dogodkih v vladni koaliciji je predsednik stranke Janez Kocijančič dejal, da »...sta se LDS in njen predsednik ob nastali situaciji obnašala, kot jima je v navadi - ne naredita ničesar, potem pa prideta do ugotovitve, da je to državotvorno obnašanje, pri čemer mimo požreta svojo besedo in izigrata pričakovanja javnosti. Obotavljivost in sprenevedanje nikjer v svetu ne velja za državotvorno obnašanje in nobenega razloga ni, da
bi za državotvorno veljalo tudi pri nas.
»Združena lista podpira nekatere izmed predlaganih gospodarskih ukrepov, kot so na primer znižanje zbirne prispevne stopnje, ne more pa jih podpreti v celoti, saj so prišli na piano bistveno prepozno, v mnogih primerih pomenijo pesek v oči volilcev in so glede na stanje, v katerem se nahaja slovensko gospodarstvo, nezadostni in nerealni. ZL ne podpira predlaganega davka na plače, ki je zgolj političen in katerega učinek je padec varčevanja in z njim povezanih investicij. Vlada tuidi ne uvidi pomanjkanja investicij, je bilo med drugim rečeno ne včerajšnjem zasedanju predsedstva stranke.
(J. P.)
ODBOR ZA NOTRANJO POLITIKO IN PRAVOSODJE
ODBOR ZA ZDRAVSTVO
Kaj se bo zgodilo s konceptom nove kazenske zakonodaje?
Tudi pri zakonu o varnosti cestnega prometa ni šlo prež zapletov
LJUBLJANA (STA) - Odbor državnega zbora za notranjo politiko in pravosodje se je v popoldanskem nadaljevanju današnje seje kljub nesklepčnosti lotil obravnave zakonov o prekrških in o varnosti cestnega prometa, ki v paketu prihajata v drugo obravnavo, a je osrednjo pozornost pravzaprav posvetil dilemi, kaj storiti z nadaljnjo obravnavo obeh zakonov v povezavi z zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, ki ga je v drugi obravnavi DZ minuli teden sprejel v nekoliko nenavadni obliki, brez naslova in polovice predlaganih Členov, ter s tem posegel v koncept nove kazenske zakonodaje.
Po krajši razpravi, v kateri so se predstavniki pravosodnega ministrstva, sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter člani odbora strinjali, da koncept kazenske zakonodaje s tem zapletom postaja vprašljiv, je predsednik odbora Vitodrag Pukl (SDS) predlagal, da bi z obravnavo obeh zakonov
matično delovno telo prihodnji teden vendarle nadaljevalo in prisotni so se s tem strinjah. V tem času naj bi o proceduralnem vidiku omenjenega zapleta razpravljala tudi parlamentarna komisija za poslovnik, sekretariat za zakonodajo pa bo oba zakonska predloga lahko podrobneje preučil. Kajti tudi
pri zakonu o varnosti cestnega prometa ni šlo brez »zapletov«: predlagatelj, ministrstvo za notranje zadeve, je v parlament najprej poslal napačno različico zakonskega predloga in šele minuli konec tedna tudi pravo. Sicer pa bo odbor včeraj zaCeto 106. sejo nadaljeval tudi danes dopoldne, saj mu poleg omenjenih dveh preostaja še „ nekaj zadev: zakon o javnih naročilih naj bi pripravil za tretje branje, sprejel naj bi poročili družbenega pravobranilca za leto 1995 in sveta za radiodifuzije ter se opredelil do dveh pobud za oceno ustavnosti, med drugim tudi spornega zakona o delni zamrznitvi vračanja premoženja cerkvi.
Po hihem postopku o zakonu o izvajanju socialnega sporazuma
LJUBLJANA (STA) - Odbor državnega zbora (DZ) za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je vCeraj soglasno podprl hitri postopek sprejemanja zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 ter k predlaganemu besedilu sklenil vložiti nekaj dopolnil.
Poleg tega je odbor na včerajšnji seji za tretjo obravnavo v državnem zboru pripravil zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, zavrnil pa je pobudo Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemškcr vojsko v odbobju od leta 1941 do 1945 za oceno ustavnosti zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Zakon o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 bo zagotovil izvajanje določb 5. poglavja minuli
teden doseženega sporazuma med socialnimi partnerji, to je poglavja, ki ureja izplačilo plač, regresa za letni dopust in minimalno plačo. Državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Nataša Belopavlovič je poudarila, da socialni sporazum brez normativne uveljavitve v smislu sankcioniranja kršitev in kršiteljev nima prave teže, predlagani zakon, ki ga bo državni zbor sprejemal na izredni seji prihodnji teden, pa ureja
tudi to področje. Minimalna plača za poln delovni čas bo z uveljavitvijo zakona znašala 53.500 SIT bruto, regres za letni dopust pa 102.000 SIT bruto. Plače se bodo usklajevale po plačilnih in tarifnih razredih tromesečno za naprej s 85-odstotno rastjo drobno-prodajnih cen v preteklem tromesečju. Prva uskladitev plač se bo opravila na podlagi podatkov o rasti drobnoprodajnih cen v odbobju april - junij 1996; če se bodo cene v času od 1. aprila povečale za več kot 8, 8 odstotka, se bo pri nadaljnjem usklajevanju plač upoštevala 100-odsto-tna rast cen na drobno v preteklem tromesečju.
Predsednik Kučan sprejel apostolskega nuncija
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj sprejel apostolskega nuncija Svetega sedeža v Republiki Sloveniji msgn. Edmonda Farhata, so sporočili iz kabineta predsednika republike. Sogovornika sta se pogovarjala o poteku in rezultatih nedavnega uspešnega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.
Za pospeševanje turizma
LJUBLJANA (STA) - Odbor DZ za gospodarstvo je na včerajšnji seji podprl novelo zakona o poroštvu RS za najetje posojil za obnovo in doinstaliranje HE Doblar I+n in HE Plave I+n ter predlog zakona o pospeševanju turizma, pri Čemer bo državnemu zboru predlagal, naj ga uvrsti na naslednjo sejo DZ. Članom odbora so na seji predstavili tudi akcijo promocije slovenskega turizma za domačo javnost.
Odbor bo državnemu zboru predlagal, naj novelo zakona o poroštvu RS za najetje posojil za obnovo in doinstaliranje HE Doblar I+n in HE Plave I+E (Jutri postopek), ki sta jo v parlamentarno proceduro vložila predsednik DZ in poslanec LDS Jožef Školč in Zoran Madon (SLS), uvrsti na 40. sejo, ki se bo začela prihodnji teden. Novela zakona naj bi pravočasno zagotovila pogoje za najem posojila za obnovo in doinstaliranje omenjenih hidroelektrarn ter s tem obratovanje nad 60 let starih hidroelektrarn ter proizvodnjo vršne energije in pridobitev dodatnih moči,
ki jo slovenski energetski sistem nujno potrebuje.
Odbor je podprl tudi predlog zakona o pospeševanju turizma, ki naj bi, kot je dejal državni sekretar v ministrstvu za gospodarske dejavnosti Peter Vesenjak, določil dejavnosti na področju oblikovanja celovite turistične ponudbe in promocije ter informiranja obiskovalcev. Slovenski turizem je namreč po osamosvojitvi doživel strukturne in vsebinske spremembe, poleg tega pa se mora prilagajati tudi mednarodnemu trgu. Pri nas namreč še ne obstajajo določene organizacijske strukture in viri financiranja za turistično dejavnost, vzpostaviti pa je treba tudi učinkovito sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Sicer se je že v lanskem letu začel dvigovati inertni tok rasti na področju turizma, saj je dosegel 75 odstotkov prometa iz leta 1990 ter dodatnih deset odstotkov več deviznega priliva (ki je znašal 1,16 milijarde ameriških dolarjev), vendar pa slednje predvsem na račun igralništva, duty-free trgovin in poceni bencina.
GLEDALIŠČA________________
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996
V torek, 18. t. m., ob 20.30 premierska predstava operete »Sissi« z glasbo Fritza Kreislerja - ponovitve 19., 20., 22. in 25. t. m; od 23. t. m. do 13.7. bo na programu »Cantando sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb Brovvn; od 14.7. do 2.8t opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Trg Zedinjenja Italije »Trg Gutenberg«
Danes, 6. t. m., ob 16.30 otvoritev prireditev in ob 17. uri okrogla miza »Politična informacija in politika v informaciji« na kateri bodo sodelovali novinarji Sergio Bellucci, Alessandro Curzi, Artu-ro Diaconale in Dario Fertilio, moderator Roberto Morelli; ob 19. uri »Alinari 2000 save our memory: načrt Alinari-Finsiel«. Srečanje s Claudiem de Polo Saibanti.
Jutri, 7. t. m., ob 11.30 otvoritev razsta-
ve ilustracij Vesne BenedetiC; ob 12. uri srečanje z avtorjem: Ambra Vidich Bu-dinich; ob 16. uri predstavitev zbirke »Le piccole storie«; ob 16.30 srečanje z avtorjem: Diana De Rosa; ob 17.30 »La Biblioteca nazionale delle donne e la Biblioteca di Sofia«; ob 18.30 predstavitev revije Lapis; Laboratorij: od 9. do 10.30 risanke - vodi Davide Ceccon; od 9. do 10.30 ilustracije - vodi Fabio Dose; od 15. do 18. ure predstavitev iger s skupino »I Cavalieri delPEsagdno«.
Trg Gutenberg - Gledališče Miela
Jutri, 7. t. m., ob 21. uri srečanje z Mario Nadotti na temo »Temi e problemi nei film di Kathryn Bigelovv«.
Linhartovo srečanje
Kulturni center Srečka Kosovela v Sežani: jutri, 7. t. m., ob 9.30 bo na vrsti Evripidova »Medeja« v postavitvi gledališke in lutkovne Sole Gils-Kodum pri ljubljanski ZKOS, ob 11.30 na bo gostovala gledališka skupina SSCRM iz Kamnika z Lombardovim delom »Zgubljeni koraki«.
KOROŠKA
GMiiND/SOVODNJE
Na gradu: danes, 6. t.m., ob 10.30 - Gostovanje gledališke skupine z gimnazije iz Most z Molierovim delom »Opla-Hoppala«; v petek, 7. t. m., ob 22. uri: Felbc Mitterer: Krach im Hanse Gott (Zdrahe v božji hiši), gostuje Teatr brez... iz Šentjanža v Rožu.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K&K center: v soboto, 8. t. m., ob 20. uri koncert skupine Ausser Hardbradler.
ZGORNJE BOROVLJE
Pri Ledincah na Fridlnovem skednju: v soboto, 8. t. m., ob 20.30 koncert in predstavitev CD »Brez meja - Grenzenlos«.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	•	GORICA
Muzej Revoltella:	Kulturni dom: Do 8. junija bo v Kulturnem
danes, 6. t. m., ob 18.00 - Volitve v Rusiji domu v Gorici - Mednarodni simpozij -16.6. - Srečanje z novinarjema D. Volčičem Evropska skupnost: Vloga in perspektive, ki in P. Rumizem.	ga prireja Accademia Europeistica.
GLASBA
TRST
Glasbena matica - šola »M. Kogoj«
Danes, 6. t. m., ob 20.30 v EvangeliCansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) nastop Šolskega godalnega orkestra.
Gledališče Miela - Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996 Koncertna sezona se bo zaključila 13.6., ob 20.30 s koncertom Kvarteta iz Veneta ter me-zosopranistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arni.
Avditorij Muzeja Revoltella
Poletni koncerti gledališča Verdi
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 klavirski recital Emre Sen; 17. t. m. klavirski recital An-drea Trovato; 24. t. m. klavirski recital Roberta Poli ter 1. julija klavirski recital Lorenza Di Bella in Roberta Prosseda. Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Dvorana Tripcovich
V	petek, 28. t. m., ob 20.30 koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatcheva Predprodaja vstopnic je že v
teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
GOETHE INSTITUT - (Ul. Coroneo 5)
Trieste Prima: danes, 6. t. m., ob 20.30 bo nastopil orkester Suono&Oltre. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in na dan koncerta od 19.30 dalje v Goethe Institutu.
NABREŽINA
RadoviCeva domačija: v soboto, 8. t. m., ob 21. uri zaključni koncert ZPZ in MPU Igo Gruden.
BARKOVUE
Cerkev Sv. Jerneja: v torek, 11. t. m., ob 20.30 koncert vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot.
KORTE (Izola)
Kulturni dom Korte: v soboto, 8. t. m., ob 20.30 letni koncert komornega moškega zbora pod vodstvom Oskarja Trebča.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 30.6. je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Trg Gutenberg: jutri, 7. t. m., ob 11.30 otvoritev razstave ilustracij Vesne BenedetiC. Galerija Tribbio 2: do 7. t. m. je na ogled razstava slikarja Gordona Breckenridge. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagi-ne, immaginazione «.
Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078»
Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): danes, 6. t. m., ob 18.30 - odprtje razstave beneškega slikarja Silvana Rubino z naslovom »Si-lence...I don’t speak about silence« in se deli v tri faze: prva Pagine bianche - 6.6., druga Mort-Amour-22.6. in tretja Scritto sul corpo 5.7.
BOUUNEC
V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Katoliška knjigarna - Travnik: Do 21.6. razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po urniku knjigarne.
Kulturni dom: do 10. t. m. razstavlja slikar Etko Tutta. Urnik: 9-13, 16-18 ob delavnikih in v večernih urah med kulturnimi manifestacijami.
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida TerCona.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Herbert Schugerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian.
Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije).
BELJAK
Muzej Mesta Beljak: Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem).
Galerija Holzer: razstavlja VValter Maisterl.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je Fotorazstava »Asser-vate-Auschwitz, Buchenvvald, Yad Vashems - Naomi Teresa Samon.
TINJE
Galerija Tinje: svoje akvarele razstavlja Peter Gsettner.
BILČOVS
Kulturna delavnica Gasser: na ogled je razstava »Glineno pohištvo za raj» Corneliusa Colige.
SPITAL OB DRAVI
Galerija Cafe Moser: do 29. t. m. je na ogled skupinska razstava E.Marchesini, C.Madey-ski, S. Fior, L. Pangher, R. Mosetti - motivi iz Trsta, Trevisa, Gradeža in Benetk.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511
Peter Handke:
URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM
Jutri, 7. junija, ob 19.30, za abonma ŠTUDENTSKI PRVI in IZVEN.
Sobota, 8. junija, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852
Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Danes, 6. junija, ob 20. uri, za abonma MLADINSKI 1 in IZVEN.
Jean-Jacques Bricaire:
DOHODNINA
Jutri, 7. junija, ob 20. uri,
za IZVEN in KONTO.
Sobota, 8. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PREDSTAVA V SEZONI.
Mala scena L. VVilson: ZAŽGI!
Danes, 6. junija, ob 21.30,
za IZVEN in KONTO. ZADNJA
PONOVITEV V SEZONI.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
Krekov trg 2
tel.: 061/314-962
Jutri, 7. junija, ob 13. uri:
B - Produkcija AGRFT:
ANTIGONA '96.
Delno izven.
Roald Dahi - Alja TkaCev: VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN - VDV. Sobota, 8. junija, ob 11. uri:
DAN ODPRTIH VRAT za otroke iz Prekmurja.
Sobota, 8. junija, ob 18. uri, za IZVEN.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjevo 11. Liubliono tel: 061/125-33-12
Danes, 6. junija, ob 20. uri:
Jose Navas: FLAK, CELESTIALES, WHILE VVAITING, POSTDATA, 1992-95.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681
T. Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI Gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
Jutri, 7. junija, ob 20. uri, za abonma PETEK 2 in IZVEN. Sobota, 8. junija, ob 20. uri, za abonma SOBOTA 2 in IZVEN.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Amaterski mladinski oder: LIZISTRATA.
Danes, 6. junija, ob 20.30, za IZVEN.
Roberto M.
Cossa
N0NA
Režiser Osvaldo Bonet
Jutri, 7. junija, ob 20.30, za abonma PETEK in IZVEN.
Sobota, 8. junija, ob 20.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
Miro Gavran:
PACIENT DOKTORJA FREUDA
Nedelja, 9. junija, ob 19. uri. Gostovanje v Idriji.
CANKARJEV POM B RAZSTAVE
EKODOS v CD
R. Schumann.
Danes, 6. junija, ob 22. uri: Iztok KovaC:
EN KNAP: STRUNA IN ŽELO - PRVI DOTIK.
Sodobni ples, Slovenija.
Glasba
Danes, 6. in jutri,
7. junija, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I IN II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent:
Tetsuji Honna. Solistka: Monika Leskovar, violončelo. Program: R. Strauss, P. L Čajkovski,
Nedelja, 9. junija, ob 20. uri: FOLKLORNA SKUPINA LADO:
MI NOSIMO ZELEN VENCEC. Predstavitev ljudskih plesov in pesmi Hrvaške.
Film
Jutri, 7., sobota, 8., ponedeljek, 10. in sobota 15. junija, ob 17. uri in 20.30: UNDERGROUND (PODZEMLJE). Režiser: Emir Kusturica.
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
KRIŽANKE
Trg francoske revolucije 7. Ljubljana
Danes, 6. junija, ob 19. uri:
ROCK FEST SOH 96 Nastopajo:
ZABRANJENO PUSENJE in ELVIS J. KURTOVIC (Sarajevo),
PERO LOVŠIN IN VITEZI OM'A (Ljubljana), LET 3 (Reka), DEMOLITION GROUP (foto) (Krško), HEAVY LES WANTED (Ljubljana),
HIC ET NUNC (Vrhnika).
KRIŽANKE
Trg
francoske revolucije 7. Ljubljana
18. junija, ob 21. uri: PARNI VALJAR.
KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica
Petek, 7. junija: nastop skupine VVARDANCE iz Anglije.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Torek, 11. junija, ob 20. uri:
gostovanje ansambla OPERA NOVA
iz Ziiricha. Program:
I. Majcen, B. Jež, K. Hu-ber, J. J. Dimki.
DRUGA GODBA '96
Sobota, 8. junija:
LOLITA (SLO), BUCKVVHEAT ZYDECO (ZDA).
Križanke, Ljubljana, ob 20.30.
HUUN-HUUR-TU (Tuva, Rusija).
Grad Podsreda, Podsreda, ob 20.30.
Nedelja, 9. junija: BOGDANA HERMAN (SLO), HUNN-HUUR- TU Križanke, Ljubljana, ob 20.30.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana
Koloman Novak Slike/Iluzija 3D
Razstava bo na ogled do 23. junija.
GALERIJA COMMERCE Einspielerjeva 6. Ljubljana
Veljko Toman Slike Razstava bo na ogled do 21. junija.
GALERIJA ŽULA 2 Židovska 2a.
Maribor
Jože Šubic Slike. Razstava bo na ogled do 28. junija.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ
Gosposvetska 13. Liubliana
James Brovvn Slike Razstava bo na ogled do 20. junija.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Lidia Asta HOMAGE TO THE MASTERS Razstava bo na ogled do 30. junija.
GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC LAMUTOV LIKOVNI SALON KOSTANJEVICA NA KRKI
V	galeriji je do 17. junija na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Marinca.
POSLOVNI CENTER MERCATOR Dunajska 107. Liubliana
V	galeriji je do 27. junija na ogled razstava del akademskega slikarja Bogdana BorCida.
GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
Jiri Bezlaj in France Gruden: Skulpture in slika. Razstava bo na ogled do 10 junija.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
Getulio Alviani Slike Razstava bo na ogled do 9. junija.
GALERIJA CASINO Obala 75a. Portorož
Stefan Planinc Slike Razstava bo na ogled do 18. junija.
ATLETIKA / GOLDEN GALA
TENIS / PARIZ
ODBOJKA / PLAV OFF ZA B2 LIGO
V šprintu Dennis Mitchell hitrejši od Unforda Christieja
Izvrstni rezultati v teku na 5000 m
Rosset izločil Kaibacherja, Michael Stich pa Piolinea
Danes oba ženska polfinalna dvoboja
Koimpex le prebil led in zdaj spet upa
Do zmage proti Albatrosu z izvrstno igro v obrambi - Zdaj bo treba zmagati še v Brescii
RIM - American Dennis Mitchell je v najbolj pričakovani preizkušnji včerajšnjega atletskega mitinga Golden Gala za »Grand prix« v teku na 100 metrov premagal Britanca Linforda Christieja in po tekmi izjavil, da je letos pripravljen tako, »da lahko kjer koli premaga kogar koli.« Mitchell je tekel 10.04, kar je precej slabše od 9.93, kolikor je tekel pred mesecem dni v Atlanti, kjer pa mu je pomagal tudi veter. Christie je bil drugi z 10.10, isti čas pa je dosegel tudi Nigerijec Adeniken.
Najboljši rezultat mitinga pa je dosegel maroški tekač Issou na 5000 m, kjer je s časom 12:50.80 dosegel drugi najboljši rezultat vseh Časov.
Rezultati, moški, kladivo: 1.
Astapkovich (Blr) 79, 96 m, 2. Si-dorenko (Rus) 78, 48 m, 3. Kiss (Madz) 78, 12 m; 110 ovire: 1. Johnson (ZDA) 13.23, 2, Pierce (ZDA) 13.31, 3. Havvkins (ZDA) 13.33; 100 m: 1. Mitchell (ZDA) 10.05, 2. Christie (VB) 10.10, 3.
Adeniken (Nig) 10.10; 800m: 1. DTJrso (Ita) 1:43.95, 2. Haida (Mar) 1:44.31, 3. Kiptoo (Ken) 1:44.39; krogla: 1. Buder (Nem) 20:30m, 2. Dal Soglio (Ita) 20.22, 3. Bagach (Ukr) 20.17; 1500 m: 1. Morceli (Alž) 3:30.93, 2. Viciosa (Spa) 3:34.86. 3. Gennaro Di Napoti (Ita) 3:35.41; 200m: 1. Frank Fredericks (Nam) 19.96,2. Stevens (Bel) 20.19, 3. Christie 20.29; 3000 m ovire: 1. Lambruschini (Ita) 8:11.76, 2. kan-die (Ken) 8:14.25, 3. Sang (Ken) 8:15.13; 5000 m: 1. Issou (Mar) 12:50.80, 2. Mosima (Ken) 12:53.72; višina: 1. Topič (Jug) 235; troskok: 1. Quesada (Kub) 17,34, 2. Edvvards (VB) 17,20.
ženske, 100 m ovire: 1. Enqvist (Sve) 12.62, 2. Bukovec (Slo) 12.79, 3. Rose (Jam) 12.97; 100 m: 1. Ottey 11.00, 2. Cuthbart 11.17, 3. McDonald (vse Jam) 11.21; daljina: Kra-vec (Ukr) 6.97, 2. may (Ita) 6.74, 3. Prandžeheva (Bolg) 6.70; 5000 m: 0’Sullivan (Ir) 14:54.75, 2. Wami (Eti) 14:56.48, 3. Vaquero (Spa) 14:57.73.
PARIZ - Marc Rosset, 15. igralec na lestvici ATP, je v četrtfinalu odprtega prvenstva Francije v Parizu po maratonskem dvoboju, ki je trajal tri ure in 29 minut, premagal 56. igralca sveta Nemca Bernda Karbacherja. Prva dva niza je s 6:4 dobil Nemec, Rossetu pa je v nadaljevanju uspel preobrat, saj je preostale nize dobil s 6:3, 7:5 in 6:0. Rosset je tako tretji polfinalist, v polfinalu pa se bo pomeril z Michaelom Stichom, ki je v včerajšnjem drugem četrtfinalu premagal domačina Cedri-ca Piolinea v štirih nizih s 6:4, 4:6, 6:3, 6:2. Zmaga Sticha je povsem zaslužena, saj je pokazal boljši tenis, predvsem pa je znal izkoristiti vse Francozove slabosti, tako da Nemčeva zmaga ni bila niti trenutek vprašljiva.
Danes bosta v Parizu na sporedu ženska polfinalna spopada. Najprej se bosta pomerili Steffi Graf-in Conchita Martinez, nato pa še Aranbca Sanchez in Jana Novotna.
Izida: Marc Rosset (Svi/14) - Bemd Karbacher (Nem) 4:6, 4:6, 6:3, 7:5, 6:0, Michael Stich (Nem/15) - Cedric Pioli-ne (Fra) 6:4, 4:6, 6:3, 6:2.
NOVICE
SCT Olimpija slovenski pokalni prvak
SCT Olimpija - Primorje 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 - Velkovski (3), 1:1 - Vrabac (89). LJUBLJANA - SCT Olimpiji je le uspelo osvojiti le en naslov, »skleda za solato« pa je le uteha za izgubljeno prvenstvo.Tekma za Bežigradom je bila precej zanimiv, gledalcev pa zelo malo. SCT Olimpija je v vodstvo prišla že v 3. minuti, ko je Velkovski po odlični podaji Kržišnika z glavo premagal Straj-narja. Primorju je uspelo izenačiti le minuto pred koncem z golom Dinka Vrabca
Giuseppe Signori podpisal za Lazio do leta 2000
RDM - Včeraj popoldne so na sedežu Lazia v Rimu predstavili svoj novi nakup, dosedanjega napadalca Barija Ivana Prottija, toda glavna pozornost je bila namenjena Giuseppeju Signoriju, ki je podaljšal pogodbo z Laziom do leta 2000. Za podaljšanje zvestobe so Signoriju tudi precej zvišali že doslej visoko letno plačo. Namesto milijarde in 800 milijonov lir na sezono, bo zdaj vsako leto dobil 2 milijardi in 400 milijonov lir.
r KOLESARSTVO / 18. ETAPA DIRKE PO ITALIJI n
Mario Cipollini spet najhitrejši
Današnji kronometer bi lahko spremenil vrstni red na vrhu
VICENZA - Mario Cipollini je včeraj dobil še svojo četrto etapo na letošnji kolesarski dirki Po Italiji. V množičnem šprintu 18. etape od Mede do Vicenze, ki je bila dolga 216 kilometrov, je ugnal vse tekmece, vendar pa se Italijan pritožuje nad poškodbo kolena, tako da je njegov nadaljnji nastop na dirki, ki se bo končala v nedeljo v Milanu, vprašljiv.
«Zelo sem utrujen in boli me desno koleno. Moram biti dobro pripravljen tudi za dirko Po Franciji, »je dejal Cipollini, ki je vCeraj dosegel svojo dvanajsto letošnjo zmago in šestnajsto na Cim. Ci-pollinijev naslednji veliki cilj je nastop na Touru, ki se bo začel tri tedne po končanem Giru. Italijan je vodil v zadnjih 500 metrih in na koncu brez težav premagal rojaka Giovannija Lombardija in Poljaka Zbignievva Sprucha.
Vodilni v skupnem seštevku Pavel Tonkov je v cilj pripeljal z glavnino v ča-
su zmagovalca.
Danes bo na sporedu 62 kilometrtov dolga kronometrska etapa od Vicenze do Marostice. Prvi favorit je Abraham Diano, ki naj bi nadoknadil zaostanek 1:27 minute.
Izidi - 18. etapa: 1. Mario Cipollini (Ita, Saeco) 6:07:58, 2. Giovanni Lombardi (Ita, Polti), 3. Zbignievv Spruch (Pol), 4. Fabrizio Guidi (Ita), 5. Davide Casarot-to (Ita), 6. Denis Zanette (Ita), 7. Gabriele Missaglia (Ita), 8. Fabrizio Bontempi (Ita),
9.	Mario Manzoni (Ita), 10. Roberto Pelli-coni (Ita) vsi v času zmagovalca; skupno:
1.	Pavel Tonkov (Rus, Panaria) 84:12:56,
2.	Pjotr Ugrumov (Lat) +20, 3. Enrico Zaina (Ita) +38, 4. Davide Rebellin (Ita) +44, 5. Ivan Gotti (Ita) +1:14, 6. Stefano Faustini (Ita) +1:15, 7. Abraham Diano (Spa) +1:27, 8. Evgenij Berzin (Rus) +1:41, 9. daudio Chiappucci (Ita) +2:00,
10.	Alex Shefer (Kaz) +2:10.
Koimpex - Albatros 3:2 (16:14, 15:17, 15:7, 10:15, 15:12)
KOIMPEK: Ciocchi 7+1, Fabrizi 7+11, Furlan, Grego-ri 5+11, Mamillo 5+6, Mo-lassi, Pertot 0+0, Sossi, Sri-chia 15+22, Ukmar 3+4, Vidah 0+1.
Servis (točke/napake): Koimpex 15/25, Albatros 12/27
Po sedmih zaporednih porazih so slogašice končno le uspele zmagati in si s tem spet odpreti vrata, ki vodijo v odbojkarsko B2 figo. Seveda predstavlja sinočnja zmaga nad Albatrosom samo pol koraka na tej poti, saj bo treba zdaj nujno premagati še Famavit v Orzi-nuoviju pri Bresci, s katerim se bo Koimpex pomeril v nedeljo ob 18. uri. Naloga ni lahka, toda po sinočnjem uspehu so slogašice najbrž uvidele, da so še sposobne zmagovati, poleg tega pa tu-
di Famaviti, čeprav je že zmagal na Opčinah, še zdaleč ni nepremagljiva ekipa.
Srečanje z Albatrosom je bilo s tekmovalnega vidika izredno zanimivo, slogašice pa so tokrat ponovno zaigrale izredno dobro v obrambi, kar je bil na koncu tudi ključ njihovega uspeha. Prvi set se je začel v znamenju izredne izenačenosti, Koim-pex pa je bil v rahli prednosti vse do stanja 13:11. Nato so si gostje s tremi zaporednimi točkami priborile set žogo, toda v napeti končnici so bile slogašice prisebnejše in so set dobile na razliko. V nadaljevanju je kazalo, da bo tekma enosmerna.' Slogašice so igrale dobro, povedle s 4:0, nato 8:4,10:5 in 12:9. Takrat pa so pobudo prepustile Albatrosu, ki je z delnim izidom 5:0 povedel s 13:14. Sainove varovanke so izničile set žogo, povedle s 15:14, nato pa zgrešile servis in set je pripadel nasprotniku. Tretji niz je bil povsem enosmeren, v četrtem pa je Koimpex vodil že z 9:5, ko je prišlo do preobrata in slogašice so osvojile samo še eno točko, nasprotnik pa deset in o zmagovalcu je tako odločal tie break.
Ta je bil v začetku izenačen, nato pa so počasi gostje začele prevzemati pobudo in povedle z 12:9. Takrat je marsikdo med zelo številnim občinstvom pomislil, da je nov poraz neizbežen, toda slogašice so se takrat sprostile, zaigrale kot prerojene in zasluženo zmagale.
VRSTNI RED PO 4. KOLU: Albatros 4 (8:5), Famavit Orzinuovi Brescia* 2 (4:4), Koimpex 2 (5:8). *tek-mamanj
PRIHODNJE KOLO: Famavit - Koimpex (v nedeljo, 9. 6. ob 18.00)
ODBOJKA / U14
Borovke z zmago končale nastope
Bor - NPT 3:0 (15:8, 15:13,15:8)
BOR: Carpani, Ciacchi, Furlani, Husi, Derganc, Cunja, Bevilacqua, Stanič.
V zadnjem kolu tolažilne skupine so Borove odbojkarice gladko zmagale. Naše igralke so v boju od 13. do 17. mesta doživele poraz le v prvem kolu. Nato pa nanizale serijo 7 zaporednih zmag, s čimer so na koncu pristale na solidnem 2. oz. 14. mestu. Borove odbojkarice čaka še veliko dela. Marsikatera je bila še začetnica. V končnici pa je bilo le videti precejšen napredek. Borovke so v zadnji tekmi odpravile vrstnice NPT, katerim so v prvem delu prepustile niz. Tokrat pa ni bilo večjih težav, razen v drugem setu, ko bi jih lahko napake drago stale, toda na koncu se je vse srečno izr-teklo. Tretji set pa je spet gladko pripadal plavim. (Dejan)
KOŠARKA / TURNIR »DON SARTI«
Jadran TKB po napovedih v finalu
Košarkarji Jadrana se bodo v soboto v finalu potegovali za zmago na 13. turnirju »Don Sarti«, ki ga prireja Don Bosco. Ja-dranovci se bodo ob 20. uri najprej pomeriti z zmagovalcem včerajšnjega troboja, v. katerem so nastopili Don Bosco, Barcola-na in SGT, nato pa bodo odigrati še tekmo proti ekipi. Iti je v eni od skupin na drugem mestu imela boljši rezultat
Proti Miljčanom je trener Vremec na igrišču ob dveh ali treh starejših igralcih stalno imel tudi mladince in kadete. Kljub temu pa zmaga Jadrana ni bila nikoli pod vprašajem. Precej več težav je bilo na drugem srečanju s Servolano, ki je pred tem premagala Panauto in se ravno dobro ogrela. Prvi del je tako minil v znamenju Servolane, ki je zadevala kot za stavo, plavi pa so se prebuditi štiri minute pred koncem (igralo se je 2 x po 12 minut), ko je Servolana še vodila z desetimi točkami naskoka. Toda v zadnjih minu-tah je Jadran z delnim izidom 15:2 spremenil potek srečanja in na koncu zasluženo slavil.
IZIDI
Jadran TKB - Panauto 57:44 (29:21)
JADRAN TKB; Arena 5 (1:2), Oberdan 2 (2:2), Požar 5, Budin 2, Slavec, Franko, Calavita 18 (2:2), Hmeljak 17, Starc 1 (1:4), Velinsky 1 (1:2), Senica 2 (2:2)
3T: Požar in Hmeljak po 1.
Jadran TKB - Servolana 67:64 (30:42)
JADRAN: Arena 6 (4:4), Oberdan 12 (3:4), Požar, Budin 26 (10:12), Slavec, Franko, Calavita 13 (3:5), Hmeljak 10 (na sliki), Starc, Vetinsky, Senica.
3T: Hmeljak 2, Oberdan 1.
Servolana - Panauto 77:68.
V NEDELJO KOŠARKARSKA »FEŠTA < NA 1. MAJU
Ob tridesetletnici turnir naših »zvezd«
V nedeljo bo na Stadionu 1. maj spet zelo živahno, saj se bodo najprej zbrali najmlajši mi-nikošarkarji, ki se bodo pomeriti v tradicionalnih Igrah pod košema (ob
14.00	začetek tekem, nagrajevanje ob 17. uri)), zatem, s pričetkom ob
18.00	pa je na sporedu zanimiva in zelo pričakovana Ali Starš tekma, kjer bodo zaigrali najboljši, oziroma tisti iz dosedanje 30-letne zgodovine zamejske košarke, ki so dobiti največ glasov, ki so jih posamezniki dobili v anketi 20 naših trenerjev raznih generacij, od veterana Maria Marija do letošnjega Jadranove-ga trenerja Andreja Vremca. Glasove je dobilo preko 50 posameznikov, v nedeljo pa bo vsaka ekipa imela po 20 igralcev.
Izid glasovanja: Marko Ban 21 glasov, Boris Vitez 20, Claudio Starc 18, Jan Budin 16, Peter Starc 12, Mauro Cuk 12, David Pregare 12, Dean Oberdan 10, Sandi Rauber 9, Robi Klobas 9, Peter Žerjal 8, Robi Daneu 8, Marko Lokar 5, Aleksander Sirk 4, Christian Arena, Bruno Kneipp, Branko Lakovič, Stefan Samec, Robi Smotlak, Adriano Sosič (vsi 3), Ivan Gej, Boris Fabjan, Marko Possega, Rado Nanut, Karel Ražem, Aleks Smotlak, VValter Sosič, Viktor Tomšič, Ivo Starc (vsi 2), Silvano Ambrožič, David Barini, Marko Civardi, Corrado Cuk, Marko Debeljuh, Diego Devetak, Livio Emili, Igor Filipčič, Peter Furlan, Michel Grbec, Edi Guštin, Stefan Gulič, Berto Hvalič, Vasja Jarc,
Vanja Jogan, Suadam Kapic, Fabrizio Korošec, Edi Kraus, Glauco Nanut, Boris Paoli, Stefan Persi, Borut Pertot, Martin Pertot, Andrej Pieri, Franco Podbersig, Andrej Pupis, Mladen Sare, Stefan Semen, Livio Semolič, Edi Sosič, VValter Vatovec, Pavel Volk, Adriano Zavadlal (vsi 1 glas).
Glasovali so naslednji trenerji: Pino Bradassi, Igor Canciani, Luka Furlan, Berto Hvalič, Stojan Kafol, Adriano Kovačič, Jure Krečič, Branko Lakovič, Igor Luxa, Mario Mari, Marko Oblak, Max Raseni, Andrej Ru-des, Denis Salvi, Fabio Sancin, Livio Semolič, Claudio Starc, Renato Stokelj, Sergio Tavčar, Boris Vascotto, VValter Vatovec, Andrej Vremec.
(VJ)
H LOKOSTRELSTVO h
Soliden nastop naših strelcev na tekmovanju vKiminu
Konec tedna Ražmova in Granzotto za FJK
V Krminu je bil pred dnevi mednarodni turnir FITA »Citta di Cormons«. Na krminskem nogometnem igrišču se je v sončnem dnevu zbralo kakih 60 lokostrelcev iz Slovenije, FJK in Veneta. Trije elani lokostrelskega odseka Zarje so domov odnesli štiri pokale. Med elani je Moreno Granzotto zasedel tretje mesto, Aleksander Ražem pa je bil Četrti. Katja Ražem pa je zasedla drugo mesto med Članicami. Jože Kuzmin (Naš prapor) je tekmoval med veterani, dosegel pa je rezultat, ki bi ga med elani uvrstil na tretje mesto. Ekipno je zmagal Kamnik, ki se je predstavil s številčnim moštvom, Zarja pa je v konkurenci šestih društev pristala na 3. mestu.
Člani: 1: Ivan Maredin (Kamnik) 1243 točk; 2. Marko Turk (Ascat Trst) 1183; 3. Moreno Granzotto (Zarja) 1109; 4. Aleksander Ražem (Zarja) 1101. Zenske: 1: Deborah Mauro (Ar-cieri Cormons) 1217; 2. Katja Ražem (Zarja) 1137.
Konec tedna bosta zarjana Granzotto in Ražmova, kot elana reprezentance FJK, v Emiliji-Romagni sodelovala na Trofeji dežel.
NOGOMET / NAJMLAJSI
V	Ogleju Gaja v malem finalu ugnala Udinese
Na turnirju slavila Muggia
Gaja - Udinese 5:3 po 11-metrovkah (1:1,1:0)
Strelec za Gajo: Cemjava
GAJA: Jaš Gregor! (Hrovatin), Grgič, Longo, Berce Škabar, Batti, Strajn (Kapun), Cemjava, Spazzapan, Primosi, Martini, (Guštin, Komnenovic).
Rdeči karton: Cemjava.
Na mladinskem nogometnem turnirju »Sverzut« v Ogleju je Gaja v tekmi za 3. mesto po streljanju enajstmetrovk premagala drugo ekipo videmskega Udineseja in tako zasluženo osvojila tretje mesto.
VidemCani so bili sicer tehnično boljši, toda že prve akcije so pokazale, da Furlani ne bodo tako zlahka ukrotili naše združene vrste, ki je igrala požrtvovalno in zbrano. V napadu si je tokrat živahni Spazzapan takoj prislužil prosti strel, ki ga je Cemjava lepo izvedel in dosegel gol.
VidemCani so sicer skušali vsiliti svoj ritem igre, toda večjih priložnosti za gol si niso ustvariti. Nasprotno, Spazzapan je proti koncu polčasa zapravil izredno priložnost za drugi gol. Preigral je vratarja, toda žoga se je odbila od branilca v polje. Dragi polčas je bil poglavje zase: Udinese je ves Cas oblegal vrata Gaje in nekaj minut pred koncem izenačil. Pri strelih z bele točke so biti naši prisebnejši. Pohvalo si zasluži vratar Hrovatin, ki je ubranil en strel, gole pa so dosegli: Škabar, Primosi, Longo, Berce.
V	finalu je Muggia premagala Aquileio z 2:0.
Naj še omenimo, da je Jaš Gregori prejel pokal za najboljšega vratarja, Peter Primosi pa za najboljšega strelca. Skratka, lepo zadoščenje za naše mlade nogometaše. (d.gr.)
KOŠARKA / TURNIR ZA DEČKE NA KONTOVELU
Drugi turnir pripadel domačim košarkarjem
Kontovelci so najprej tesno premagali Maribor Branik, nato pa še Idrijo - Dolgoletno prijateljstvo
Z nedeljskim turnirjem za dečke se je na Kontovelu končalo tridnevno gostovanje mladih košarkarjev Maribora Branika, ki so te tri dni preživeti skupaj s svojimi kon-tovelskimi prijatelji, v soboto pa so si ogledati tudi Benetke. Tesni stiki med Kontovelom in Branikom trajajo že 25 let, vsako leto pa pride tudi do obiska na Tržaškem in v Mariboru. Tako bodo Kontovelci vrnili obisk konec avgusta, ko bo v Mariboru na programu Turnir prijateljstva.
V nedeljo so nastopiti še mladi košarkarji Idrije, turnir pa so nekoliko presenetljivo, vendar povsem zasluženo osvojili Kontovelci, ki so oba nasprotnika premagali po zelo izenačenih tekmah (Mariborčane celo v zadnji sekundi). Tudi tretja tekma med Mariborčani in Idricani je bila zelo izenačena, slavila pa je Idrija.
REZULTATI
Kontovel - Maribor Branik 47:46 (22:20)
KONTOVEL: Paoletic 19, Šušteršič 7, Doglia 10, Si-belja, nabergoj, semec 3, Kocjancie 4, Bogateč, Gregori 4,
Rogelja; trener Stoka.
BRANIK: Stavbar 8, Trojner 2, Rojko 4, Leskovar 2,
Knupleš, Keršič, Repaš, Spasojevič 5, Šalamun 3, Štros 14, Luthar 8; trener Potisk.
Kontovel - Idrija 55:53 (20:24)
KONTOVEL: Paoletic 25, Šušteršič 6, Doglia 2, Sibelja,
Nabergoj 2, Semec 6, Kocjančič 4, Bogateč, Gregori 10, Rogelja.
IDRIJA: Lozic, KavCiC 6, Uršič 4, Jurjavic 7, Kržišnik 12, Jereb 14, Tušar 10,; trener Vehar.
Branik - Idrija 49:53 (20:24)
VRSTNI RED: Kontovel 4, Idrija 2, Branik 0.
PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET
Lep izlet ha Učko
Razposajena skupina 45 tržaških planincev se je prejšnjo nedeljo z avtobusom podala na izlet na Učko, ki ga je organiziralo SPDT. Avtobus je že ob sedmih odpeljal s trga
Oberdan in v Bazovici so vstopili še planinci s Krasa. Prijetna vožnja v sončnem jutru preko dveh mej, na Pesku in v Sapjanah, in okrog 9.15 so bili izletniki že na Poklonu, kjer so počakali na prijatelja planinca Josipa Jurašiča, predstavnika prijateljskega planinskega društva Platak z Reke, v spremstvu katerega so se napotili po lepo izpeljani stezi v senčnatem bukovem gozdu na vrh 1396 metrov visoke Učke. V poldrugi uri zložne hoje so se tržaški planinci zbrali na razglednem stolpu na vrhu in... razočaranje je bilo veliko: vsi so pričakovali, da se bodo razgledali po Kvarnerskem zalivu in po severni istrski planoti. Zal je gosta meglica zastirala pogled in ni bilo videti niti mesta Reke, kaj šele otoke in dela dalmatinske obale. Pa še oblaki so se začeli kopičiti in pretila je nevihta, vendar se dež na srečo ni vlil.
Po krajšem počitku na Učki in obveznem fotografiranju (foto: Zvonko Vidau) , se je manjša skupina vrnila na Poklon, kjer je čakal avtobus, ostali pa so jo ubrali po strmini navzdol proti vzhodu. Pot je najprej peljala po skalnatem grebenu in zavila potem strmo navzdol po gostem bukovem
gozdu, značilno za visoki gorski svet, se niže spodaj vijugala po travnikih in senožetih in prešla v pravo mediteransko makijo. Izletniki so tako lahko spoznali in občudovali pestro in raznoliko vegetacijsko spre-
membo, ki jo premore le Učka.
Krajši postanek, potem pa še približno uro hoje navzdol mimo pašnikov in vinogradov ter zapuščenih nasadov oljk, in planinci so se po približno štiriurni hoji znašli v Medveji na morju med Lovranom in Moščeniško Drago, po 1400 metrov višinskega sestopa.
Za nekatere še skok v morje za osvežitev in že je čakal avtobus, ki je veselo druščino pripeljal domov, potem ko se je prisrčno poslovila od prijaznega planinca Jurašiča, ki je tržaške planince povabil, naj še pridejo v hrvaške gore. Lep izlet, v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev.
Na srečanje na Matajur
SPDT vabi v nedeljo, 9. junija, na tradicionalno, letos jubilejno 25. srečanje obmejnih planinskih društev, ki ga pod Matajurjem pripravlja Planinska družina Benečije. Predviden je nezahteven 40-minutni vzpon na vrh Matajurja, uradni del srečanja pa bo v popoldanskih urah na prostoru pri koči »G. Peliz-zo«, v kateri so beneški planinci uredili tudi razstavo o buditelju beneških Slovencev
Ivanu Trinku Zamejskem.
Avtobus s tržaškimi planinci bo odpeljal v nedeljo ob 7. uri s Trga Oberdan in ob 7.20 s trga v Sesljanu, kjer bodo čakali planinci s Krasa. Izlet vodi Lojze Abram, ki za vsa pojasnila odgovarja na tel. 415534.
Srečanje z »integralovci«
Sprehod po stari Ljubljani in spoznavanje kulturnih in zgodovinskih znamenitosti slovenskega glavnega mesta, popoldne pa plovba na splavih po Ljubljanici. Tak je okvirni spored srečanja med pobratenima planinskima društvoma SPDT in Integral, ki bo v nedeljo, 23. junija.
SPDT-jevci se bodo odpeljali z avtobusom ob 7. uri s Trga Oberdan in ob 7.15 z Opčin izpred doma društva Tabor ter se poldrugo uro kasneje srečali z integralovci pred njihovim sedežem v Ljubljani.
Ponuja se spet lepa priložnost za utrditev prijateljskih stikov z ljubljanskimi planinci, zato SPDT vabi svoje člane in prijatelje, da se srečanja udeleže. Prijave sprejema ZSSDI (tel. 635627) v uradnih urah. (L.A.)
Nasvidenje na 25. Srečanju
Člani Planinske družine iz Benečije računajo, da se bo nedeljskega srečanja zamejskih planinskih društev na Matajurju udeležilo okrog petsto planincev iz raznih krajev ob meji, pa tudi s Koroškega. Večina udeležencev se bo podala na vrh Matajurja, kjer bo, v kapelici, maša. Hoje od zavetišča Pelizzo do vrh Matajurja je slabo uro. Steza ni zahtevna in je večidel speljana po senožetih in pašnikih. Svojo udeležbo na jubilejnem srečanju je napovedal predsednik slovenskega parlamenta Školč.
Goriški planinci se bodo na Matajur popeljali z miniavto-busom, večidel pa z avtomobili. Avtobus bo odpeljal ob 8. uri s Travnika. Zaradi organizacijskih in drugih zadev, društvo naproša člane, ki se nameravajo srečanja udeležiti z lastnimi sredstvi, naj to spo-
ročijo na sedež društva, danes med 19. in 20. uro.
Prijeten planinski izlet -mimogrede naj povemo, da bo za dobro voljo spet poskrbela godba jeseniških železarjev -je mogoče združiti tudi z obiskom groba msgr. Ivana Trinka, saj je od ceste za Matajur, kjer je mogoče parkirati, do pokopališča na Trčmunu le nekaj minuti hoje.
Dvodnevni planinski izlet na Koroško
Poročali smo že, da bo 15. in 16. junija izlet na Koroško z vzponom na Peco (goro Kralja Matjaža). Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Izlet ni prezahteven, saj je do koce, kjer bomo predvidoma prenočili, ura in pol hoje, od koče do vrha gore pa še približno dve uri.
Zaradi pravočasne razerva-cije prenočišč, društvo naproša udeležence, da udeležbo potrdijo na sedežu društva do 13. t.m.
Julija v Tofane
Dvodnevni, oziroma pol-drugodnevni, izlet bo SPDG julija priredilo v skupino Tofane (nad Gortino), znano tudi po hudih bojih v prvi svetovni vojni. Izlet je primeren za vešče in dobro trenirane planince. Izlet bo predvidoma v začetku julija.
Krožna pot v gorah nad Meranom
Nekajdnevno planinsko popotovanje bo letos v okolico Merana na Južnem Tirolskem. Izlet bo trajal štiri, ozirom pet dni. Interesenti naj svojo namero sporočijo na sedež društva.
Predvidoma bo izlet v prvi polovici avgusta. Takoj zatem pa bo, seveda ob zadostnem številu prijavljenih, izlet na Marmelado (z žičnico). Za Marmoaldo se predvideva avtobusni prevoz.
Sto let varstva narave
Te dni bo minilo sto let, odkar je v Goriško-Gradiščan-ski stopil v veljavo zakon o prepovedi nabiranja in prodajanja planike. Goriško-Gra-diščanska je bila prva od slovenskih dežel, kjer so tak ukrep sprejeli. Na Kranjskem so z zakonom zaščitili planiko in blagajano leta 1898.
Obvestila
NOGOMETNA SEKCIJA SD ZARJA prireja nogometni tabor za otroke rojene v letih 1985, 86, 87 88 in 89. TeCaj bo od 19. do 28. junija od 9. do 16. ure na travnatem igrišču v Bazovici. Cena teCaja je 50.000, v ceni pa je vključeno tudi kosilo. Vpis in podrobnejše informacije po tel. 226483 od 18. do 20. ure.
'IPK SIRENA
bo kot vsako leto priredila dva jadralna tečaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in Četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, št. 32.
JKCUPA
prireja za letnike od ’81 do ’89 en popoldanski in tri celodnevne jadralne tečaje - razred optimist in sicer: 1) od 17. do 28.6; 2) od 1. do 12.7; 3) od 15. do 26.7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu srfa pa dva teCaja in sicer 1) od 8. do 12.7 ter 2) od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858.
SK KRAS - Odsek za rekreacijo
organizira tečaj tenisa za otroke in odrasle. Za vpis in informacije pokličite v tajništvo društva tel. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 10. do 12. ure.
SPDT
prireja v nedeljo, 9. junija, avtobusni izlet na Matajur ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave na ZSSDI (tel. 635627).
SD POLET
organizira od 17. do 28. t.m. začetniški teCaj kotalkanja vsak dan od 16.00 do 17.00. Vabljeni vsi otroci od 4. leta dalje. Fantki imajo možnost nadaljevati tudi s hokejem. Cena 35.000 lir. Podrobnejše informacije in prijave v veCemih urah na tel. 213931 ali 314412.
SK DEVIN in SZ SLOGA - Planinska odseka vabita na izlet na Matajur v nedeljo, 9. t.m., ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave in informacije na tel. 2916004 ali 226283.
VODSTVO SMUČARSKE SELEKCIJE ZSSDI vabi na sestanek starše tekmecev in odgovorne smučarskih odsekov jutri, 7. t. m., ob 20.30 v Križu (Dom A. Sirk).
SZ SLOGA
vabi elane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 10. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, nagrajevanje najuspešnejših ekip, pozdravi gostov in razno.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSSDI priredi v nedeljo, 9. t. m. na Stadionu 1. maj v Trstu zaključno »fiesto« ob 30-letnici naše košarke, ki se bo začela ob 18. uri s tekmo »all-stars« vseh Časov. Sledila bo družabnost. Vabljeni vsi mladi, že očetje in tudi nono-ti-košarkarji z družinami.
SD SOKOL
vabi ljubitelje športa in zabave, da se prijavijo na turnir 24 ur odbojke, Id se bo odvijal v soboto, 13. in v nedeljo, 14. julija nepretrgano 24 ur. Vsa piojasnila glede turnirja, programa in pravil igre ter vpisovanja dobite na tel. št. 208065 (Lanja in Lara) in 299632 (Marjanka v večernih urah). Pohitite!
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Četrtek, 6. junija 1996
Z	X
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: V zavest vam bodo pridrli daljni spomini. Čeprav bodo med njimi tudi mučni, jih nikar ne zavračajte, kajti njihov namen je vse prej kot slab. Želijo vas spomniti na prihodnost
BIK 21.4-20.5.: Po dolgem času boste odprli svoje srce in se prepustili nežnim čustvom. Čeprav ne bo pričakovanega odziva, bo vase srce vendarle temeljito olajšano, razum pa se bo naučil nekaj novega.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Danes vam ne bo do besedičenja. Raje boste nemo opazovali in tehtali nova spoznanja o tujih dušah. Nič novega ne boste spoznali, kajti v tem času se niste prav nič spremenili.
RAK 22.6. - 22. 7.: Vaš um bo danes nenavadno bister. Skoda le, da vas bo mučila vročina, sicer bi se vam znalo zgoditi, da bi dognali pravšnji način za izhod iz zagate. Rešitev: glavo v hladilnik!
LEV 23.7. - 23.8.: Nadrejeni vam že lep čas tlakujejo stopnice k vrhu, vi pa še kar naprej sumite o njihovi poštenosti in delate s polovično zmogljivostjo. Verjemite zvezdam in dajte vse od sebe!
DEVICA 24 8. - 22.9.: Zaželeli si boste samoto, vendar vas bodo zbegane duše potrebovale v tolikšni meri, da ne boste niti sekundo sami. Izmislite si prebavne motnje in se izgubite v toaleti.
1EHTNICA 23.9. - 22.10.: Tehtali boste med dvema enakovrednima ciljema, jima dodajali in odvzemali • pluse in minuse ter naposled spoznali, da si v resnici ne želite niti enega; Želite zgolj najti izhod iz megle.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Izrabite ta dan za poglobljeno razmišljanje o svojem življenju. Presodite o svojih grehih in vrlinah in se odločite, da boste prvim naredili konec, drugim pa odprli prosto pot.
STREIEC 23.11.-21.12.: Nekdo vas bo obmetaval s tolikšno pozornostjo, da vam bo malone nerodno. Vprašanje, ali si jo zaslužite, bo ostalo neodgovorjeno - ra dotlej, dokler je ne boste sprejeli s srcem.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: PočutiU se boste sijajno. Pa ne zaradi pogleda na minule uspehe, pač pa zaradi zazrtosti v lepote, ki jih načrtujete za poletne dni. Ne pozabite: veliki sanjači, veliki nergati.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Prisiljevali se boste k nalogi, ki ji še zdaleč niste kos. Vam je res toliko mar do tistega papirja, ki bi ga morali podariti mojstru, ki bi taisto delo opravil stokrat hitreje in bolje?
RIBI 20.2. - 20.3.: Truditi se boste in truditi, vendar neljubega dogodka ne boste preprečiti. Brez skrbi, že ima svoj namen - najbrž ta, da vas končno sooči z tiuzijami, s katerimi prikrii^ate resničnost.
Število domačih ljubljenčkov na Kitajskem strmo narašča
Na Kitajskem se je šele v zadnjih letih razširila navada, da imajo ljudje doma male živali. Vendar pa se vsi ne odločajo za pse in mačke - nek posebnež se je odločil za opico in zajce. (Foto: Reuter)
Burmanski muslimani se le počasi vračajo v domovino
Pred leti je pred vojaško strahovlado iz Burme oziroma Mjanmara pobegnilo 250.000 muslimanov. Zatočišče so našli v sosednjem Bangladešu, od koder se le počasi vračajo v domovino. (Foto: Reuter)
Več kot milijon funtov za Canovov Amorino
Na nekem vrtu na zahodu Anglije so nedavno našli kip italijanskega kiparja Antonia Canove, imenovan Amorino. Kip iz 18. stoletja je zdaj naprodaj za več kot milijon funtov. (Foto: Reuter)
Konja je z dvigalom odpeljal v deveto nadstropje
KOEBENHAVN - Precej »alkoholno utrujen« konjski tat je svoj štirinožni plen uspel z dvigalom pripeljati v svoje stanovanje v devetem nadstropju neke stolpnice v Koebenhavnu. Danski radio je poročal, da je 59-letni moški sklenil ukrasti ponija v jahalni šoli Fredericia in ga skriti kar pri sebi doma. Potem ko je mož na konju prijezdil do stolpnice in ga s pomočjo dvigala spravil do devetega nadstropja, so se pojavili občutki dvoma in kesanja. Konja je spet spravil v dvigalo in se napotil proti pritličju, kjer sta že čakala dva pobcista. Po celonočnem treznjenju je možakarja čakal pogovor na policijski postaji.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	PRAVOSLAVNA CERKVENA PODOBA	SKUPINA FRANC. UMETNIKOV	HRVAŠKA OBLIKA IMENA KRIŠTOF	NEMŠKO 2. IME, UTA	DEL BUDIMPEŠTE	KOSOVSKI POLITIK VLLASI	AMERIŠKA TEMNOPOLTA POPEVKARICA	DEL VOZA	DISNEVEV RISANI JUNAK	X	FRANC. IGRAŠ KARTAM!	VEČJE NASELJE	AMERIŠKA FILM. IGR. (DEBORAH)	OKRAJŠAVA ZAJUNIOR	ŠVEDSKI SLIKAR (CARL)	X	DIRIGENT HUBAD	GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC	FRANC. ARHITEKT (JULES; MANSARDE!)	OSEBNI DOHODEK	ANGLEŠKI ADMIRAL (H0RATI0)	JAZZ GLASBENIK BERRV
PRIPRAVA ZA NEGO NEDONOŠENČKOV										POSTEKLINA, LOSC						IGRALKA SIGNORET						
KARTUZI- JANSKI SAMOSTAN										MACESNU PODOBEN IGUVEC						GRŠKI MIT. JUNAK RUJ						
BLAZNEZ										JUDOVSKI KRALJ				REŽISER POLANSKI						LOVRO MATACIČ		
										LUKA V IZRAELU				STRUP V TOBAKU						MIKROBIOLOŠKA IGLA		
KONEC SUKANCA				JAP.NABI- RALKA BISEROV				AM. FILM. REŽISER DOLG LETAL. NAPAD														
JAPONSKI NARODNI ’ARK (V BESEDI MASON)				HOKEJU PODOBNA IGRA Z 20G0	EINSTEINU	VOZNIK TRAKTORJA KRAJ PRI VIDMU IIT.)											IZRAELSKI POLITIK (SIMON)	STAR NAZIV ZA DUŠIK ČETA, EDINICA				
UMETN	ŠKO IME	KALCIJEV OKSID	PREBIVALKE PERUJA									KDOR DELA V KOOPERACIJI										
dUINAnJA BOGDANA MEŠKA			VELIKO REŠETO									KRAJI.JEZUSOVEGA ČUDEŽA V GALILEJI										
OHIŠJE MOTORNEGA VOZILA											STRAST	SESTANEK DUHOVŠČINE BANJA								DOLŽINSKA MERA, COLA	OTOK ČAROVNICE KIRKE	REKA V ANGLIJI
REKA MED SLOVAŠKO IN MADŽAR., IP0LY					MADŽARSKI DIRIGENT					ELEKTRIČNA MOR. RIBA					HERCEGOVEC				PISEC FLEMING			
					JADRANSKI OTOK					ADAM BOHORIČ									IRIDU			
FRANCOSKA OBLIKA IMENA ANTON								PREBIVALCI KALA							MESTO V ČRNI GORI							
NEKD.KUBAN 30LITIK(VBE 5EDI0KTR0A				GRIL				IRANSKO IZVOZNO PRISTANIŠČE							/	PREBIVALEC SARSKEGA						
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Kotiček: Kljukčeve dogodivščine TV DNEVNIK TV mozaik (ponovitev)
RAI 1
6.30
9.35
11.10
11.35 12.25
12.35
13.30
14.10
15.45
17.30
17.50 18.00
18.10
18.50
19.35
20.35
20.50
22.35 22.40
0.00
0.30
1.00
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giu-rato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8,30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Questa pazza, paz-za, pazza Londra (kom., VB ’65, i. Michael Benti-ne, Suzy Kendall) Variete: Zac! Immagini tra un programira e 1’ al-tro, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Nan.: ENG - Preša diretta Vreme in dnevnik Nan,: Gospa v rumenem -Jessicina napaka (i. A. Lansbury, E. Gould) Dnevnik, 13.55 rubrika Business, gospodarstvo Film: Zan re della giun-gla (pust.v It. ’69, i. S. Hawkes, K. Swan) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualne zanimivosti: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Mara Venier)
Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Film: Una perfetta cop-pia di svitati (kom., ZDA '86, i. B. Crystal, G. Mineš, D. Fleugel)
Dnevnik
Aktualna odd.: Risvegli d’ Italia (1.)
Dnevnik, zapiski, horoskop, noCni pogovori, vremenska napoved Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce
RAI 2
7.00 8.15
10.00
11.30
11.45
12.00
13.00
14.40
16.00 16.05
17.00
17.45
18.00 18.20
18.45 19.35
19.50 20.30
20.50
22.30
23.30
0.20
0.30
1.35
Otroški variete
Nan.: Blossom, 9.05 Un
pezzo di delo
Film: I pirati deli’ isola
verde (pust., It.-Sp. 70)
Rubrika o zdravstvu
Dnevnik
Nan.: Velika dolina Dnevnik, Zdravje, rubrika o knjigah Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash TV film: Catherine Cou-rage (dram., Fr., i. F. Thomassin, 3. del) Dnevnik
Poletni Tg2 Trentatre Sereno variabile Dnevnik in Šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 TV film: Segreto di fami-glia (dram., ZDA ’85, i. M. Sheen, B. Tubb) Aktualno: Top Secret Dnevnik, vreme, rubrika N eon glasba Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nan.: Soko 5113
m, RAI 3
6.00
8.50
10.30
12.00
12.15
14.00 14.50
15.00
19.00
20.00 20.10
23.20 23.30 0.30
1.10
1.20
Jutranji dnevnik, Drobci Film: Sorrisi di una notte d’ estate (kom., '55) Videosapere: Vstop prost, Filozofija, Zdravje, Barva mesta, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, itd.
Dnevnik
Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Tgr Bellitalia Športno popoldne: tenis, skoki v vodo Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob soup. Blob Film: JFK - Un caso an-cora aperto (dram., ZDA ’91, r. O. Stone, i. K. Co-stner, G. Oldman) Dnevnik, deželne vesti Nogomet
Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura Fuori orario
Film v originalu: Melo-die della vita (kom., ZDA ’32, i. R. Cortez)
® RETE 4
ITALIA 1	{r Slovenija 1 H Koper
Nan.: Avvocati a Los Angeles, 9.00 nad. Un volto, dne donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik
Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Normandia - Passa-porto per morire (dram., VB ’90, i. B. Peters) Aktualno: Dan za dnem Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Aktualno: VeCerni Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Film: Casablanca, Casablanca (kom., It. ’88, r.-i. F. Nuti, G. De Sio), vmes (23.30) dnevnik Filmske novosti, pregled tiska, rubrika o lepoti Film
@ CANALE 5

Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev)
3 Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo)
Nan.: Robinsonovi - Izpit (i. Bill Cosby, K. K. Pull-man, Lisa Bonet)
Variete: Časa Castagna
Otroški variete Bim Bum
Bam in risanke
Nan.: II villaggio dei cor-
sari
Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia)
Otročki variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans Šport: L’ Italia dl Giro Nan.: Adam 12 Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajse, vmes risanke, 14.25 Fax Fan Club
Variete: Colpo di fulmine Kolesarska dirka 79. Giro d’ Italia (19. etapa Vicen-za-Marostica), 17.00 Studio tappa
Nan.: Primi baci - Gospod Jojo, 1. del Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio
Nan.: Baywatch, 20.00 Gli amici di papa Nan.: Flipper(i. C. Fleen, P. Haas, Brian VVimmer) Šport: Giro sera Film: Un poliziotto al college (krim., ZDA ’85, r. Martha Hovvard, i. Sey-mour Cassel)
Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Filmske novosti Nan.: Venerdi 13
# TELE 4
17.45, 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d' arancio Film: Apache (vest, 72) Dokumentarec Film vestem Gospodarstvo Aktualno: Filo diretto Nan.: The Cat
©
MONTECARLO
	Dnevnik TG 5		
	Variete: Striscia la noti-	imu	20.00, 22.50, 0.15 Dnev-
	zia (vodita Lello Arena,	■	nik, 13.30,19.50 Šport
	Enzo lacchetti)		Nan.: Charlie*s Angels
	Variete: Modamare a Po-	mm	Film
	sitano (vodita Alberto		Varieteja: Tappeto volan-
	Castagna, Anna Falchi)		te, 18.00 Zap Zap
	Dnevnik		The Lion Trophy Show
	Variete: Maurizio Costan-	Km]	Film: Spiagge (dram.,
	zo Show, vmes (0.30)		ZDA ’88, i. B. Midler)
	nočni dnevnik TG 5		Film:	Mean Streets
	Sgarbi quotidiani		(dram,, ZDA 72)
	Striscia la notizia	ETO	Nan.: A. Hitchcock, 2.00
	Pregeld tiska		Charlie’s Angels
	Videostrani		Euronevvs
	Modri zajec		Folk fest '95
	Samo za punce, 2. del		Vesolje je...
	Življenje pri viru življe-		Slovenski program
	nja, japonska poljudno-		Primorski forum
	znanstvena oddaja		Primorska kronika
	Po domače		Vsedanes
	Poročila		TV dnevnik
	Kolo sreCe, pon. tv igrice		Vesolje je...,
	Exodos, kronika		posebna oddaja
	Čudna pokrajina, 1. del		Slovenski magazin
	Omizje		Četrtkova športna oddaja
	TV Dnevnik 1		Meridiani,
	Otroški program: Ziv žav		aktualna tema
	Fallerjevi, 28. del		Vsedanes - TV dnevnik
	Kolo sreče, tv igrica		Euronews
	Risanka		Slovenski program
	TV Dnevnik 2		Karaoke - dobra volja je
	Seinfeld, 8. del		najbolja,
	Tednik		zabavno-glasbena oddaja
	Zlata šestdeseta leta slovenske popevke: Nostal-		
			
	gija z Marjano Deržaj	rUf] LliHumžilm 1	
	Nikar, oddaja o prometu TV Dnevnik 3	Ul	u ■ ■■ W v*^IXVI a
	Poslovna borza	M	
	Severna obzorja, 14. del ameriške nanizanke		TV koledar
		l$9	Poročila
	Poročila		Santa Barbara, 1272. del ameriške nadaljevanke
		ETO	Dobro jutro
		IMdi!	Poročila
{r Slovenija 2		m	Zvezde in planeti, dokumentarna oddaja
			Jadra gospejine ladje,
		|>f>	dokumentarna oddaja
	Euronews	|Wg	Gostje v studiu
	Iz deževnega tropskega		Evropska krajina: Rugen
	gozda, pon. 4. dela	njS	Otroški program
	Na pepelu raja, dok. film		Poročila
	Ko se zmrači, srček moj,		Ljubezen,
	angleški film		260. del ameriške nada-
	Seinfeld, 7. del		Ijevanke
	Košarka NBA, 1. tekma		Gospodar zveri, ponovi-
	Tenis - Grand slam, pol-		tev ameriškega filma
	finale (2), prenos		Zgodba o glasbenem in-
	Severna obzorja, 13. del		štrumentu
	Pekovski mojstri, 6. del		Mladi Robin Hood,
	Po Sloveniji		8, del otroške nanizanke
	Izziv, poslovna oddaja		Poročila
	Tok tok		Izobraževalni program
	V žarišču		Hrvaška danes
	Dr. Quinnova, 1. del		Razpotja federacije
	Igra: Jane Savmour.		Kolo sreče
	Exodos, kronika		Moč denarja
	Portret evropskega piša-		Klub D. D.
	telja: VVilliam Golding,		Dnevnik
	angl. dok. oddaja		Smrt Jugoslavije, 6., za-
	Henrik Ibsen: Peer Gynt,		dnji del, dok. oddaje
	2. del norveške drame		Željka Ogresta in gostje
	Kolesarska dirka Giro d'I-		Poslovna razstava
	talia, posnetek		Dnevnik
	Tenis Grand slam, polfi-		Slika na sliko
	nale (Z), posnetek iz Pa-		Trilček
	riža		Poročila
r
A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.0CL 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
10.30	Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.32 Lepe melodije;
22.30	Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
Slovenija 2
5.00.	6.30.7.30.8.03.8.30.9.30.10.30.11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio most: Koper-Ljubljana-Maribor; 9.35 Popevki tedna; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila;
14.00	Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz;
21.00	Pogovori proti etru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.0), 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00.
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 Ringaraja; 13.35 Mladi mladim ; 14.05 \tobraževalni program; 15.00 Na ljudsko te-
mo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 16.40 Življenje kot Izziv;
17.00	Banchetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert;
19.30	Zbori; 20.00 Iz arhiva Simf. RTV Slovenija; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi od nekoč; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.10.30,	13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen;
8.15	Vsak dan je dober dan; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Zdravnikovi nasveti v živo; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 ©poldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16,45 Informativni servis;
17.15	Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 2230 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE. Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir
d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz dežele mirnega jutra; 8.40 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 24.);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Kulturne dia-gonale:Dvignjena zavesa; 15.00 Soft mušic;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Primorec-Tabor;
18.00	Dopisnice z najbližnjega vzhoda;
18.30	Made in ltaly; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška - Guten Mor-gen, Karnten, Duvohna misel; 18.00 -19.00 Praznična (P. Zunder).
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 UT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
r	ccrr
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
CA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 05.12 in zašlo ob 20.50. Dan bo dolg 15 ur in 38 minut
Luna bo vzšla ob 24.28 in zašla ob 10.30.
PLIMOVANJE
Danes: ob 7.15 najnizje -51 cm, ob 14.21 najvisje 34 cm. ob 20.06 najnižje-6 cm.
lutrb ob 1.11 najvisje 20 cm, ob 8.04 najnižje -42 cm, ob 15.26 najvisje 33 cm, ob 21.46 najnižje -6 cm.
V
Vremnski vpliv bo ugoden, le cez opoldne se izogibajte večjim telesnim naporom na prostem.
/ v
TEMPERATURA VODA
POSTAJA
Mura Gornja Radgona Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Hrastnik Sora Suha
Ljubljanica Moste___
				f TEMPERATURE IN	
				VIŠINE SNEGA V GORAH	
st. C	POSTAJA	st. C			°c
17,1	GradaSčica Dvor	12,1		500 m	23
11,4	Savinja Veliko Sirje	17,2		1000 m	18
14,6	Soča Solkan	13,9		1500 m	14
16,0	Idrijca Podreteja	10,2		2000 m	11
13,7	Vipava Dolenje	11,3		2500 m	7
16,0	Jadransko morje Koper	21,5		(2864 m	6
--—-
Snežna odeja je dokaj sesedena in utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško težo. Na območjih, kjer so še večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje.
V
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
©@®[bQLi®s03 omsoMts® gsieMlKiO®©
VVASHINGTON - Bob Dole stanuje v zloglasnem VVatergatu, Katha-rine Graham (lastnica Washington Posta) živi pred nekim pokopališčem, Kennedyjevi so najraje na podeželju, lepi George Stephano-poulos pa biva v homoseksualski četrti glavnega mesta. V ZDA je zagledal luč prvi vodič o vplivnih osebnostih Washingtona. Po zgledu podobnega vodiča o zvezdah in zvezdnikih Hollywooda, je v njem navedeno, kje vplivneži stanujejo, kje se hranijo in kje se zabavajo.
Američani so torej končno seznanjeni s točnimi naslovi politikov, milijardarjev, novinarjev in stanovalcev Bele hiSe. Do sedaj so izšli vodiči o kulturnih znamenitostih tVa-shingtona, vodiči o političnih škandalih in o vohunih, zdaj pa so se končno lotih tudi vplivnežev.
Poleg uradnih navaja vodič tudi zasebna bivališča vseh članov Clintonove administracije, od Georgea Stephanopoulosa (Dupon Circle, ki je središče homoseksualnega Wa-shingtona) do zunanjega ministra VVarrena Christopherja, ki se sprehaja po Georgetovmu. Ta mestna četrt je priljubljena tudi med novinarji Washington Posta: bivši direktor Ben Bradlee stanuje v poslopju številka 3014N, »jurišni« novinar Bob Woodward pa na Številki 2907Q. Nedaleč od njunih stanovanj biva v razkošni vili založnica Katha-rine Graham. Njen dom ima eno samo hibo, nahaja se namreč naravnost pred pokopališčem.
S tem vodičem lako zalezujemo pisatelja Pierra Salingerja (nekdanjega tiskovnega atašeja predsednika Kennedyja), ko se sprehaja
s svojim psičkom, izvemo, kje igra tenis poslanec Sonny Bono (nekdanji »prijatelj« lepe Cher), kje odpravlja odvečne kilograme nekdanji Sef tajnoobveSčevalne službe James Woolsey (v isti telovadnici kot Stephanopoulos), h kateremu frizerju zahaja Hillary Clinton in v kateri slaščičarni se mastita Barbara in George Bush.
Za tiste, ki jih ne skrbijo odvečni kilogrami in se ne bojijo holesterola, je v vodiču naslov legendarne restavracije Filomena, kjer se Clinton in Kohl najraje snideta pred goro testenin.
Kdor bi hotel kronati svojo radovednost s pravo obešenjaško poslastico, bo v vodiču našel tudi točen naslov pogrebne družbe Joseph Gavvler&Sons, ki so se je posluževali vsi ameriški predsedniki.
LONDON - Kraljica Elizabeta bo takoj nakazala 37 milijard lir svojima vnukoma VVilliamu in Harryju, če bo njuna mati Diana v roku desetih dni pristala na razvezo zakona s prestolonaslednikom Charlesom in če kraljevski družini ne bo več metala polena pod noge. Kot je zapisal tabloid Daily Star, je vsota 37 milijard lir v bistvu dediščina, ki so jo odmerili Diani po njeni poroki s Charlesom. V primeru razveze zakona nima kraljica nobenih obvez do snahe, vendar ji predlaga, da zanjo predvideno vsoto nakažejo VVilliamu in Harryju, ki bosta lahko z njo razpolagala, ko bosta postala polnoletna. Diana je do sedaj postavljala najrazličnejše ovire in ni hotela privoliti v razvezo, ker je hotela sinovoma zagotoviti »finančno varnost«. Kraljica ji je sedaj navidezno ugodila, vendar zahteva, da ji Diana sporoči s voj j o odločitev do 15. junija.
Medtem pa princesa nadaljuje svoj obisk v Združenih državah Amerike. Predčerajšnjim je bila v Chicagu (na posnetku AP), kjer je na lice poljubila enega od svojih oboževalcev. Joseph Zaghal, 36-letni inženir iz Chicaga, je upal samo v stisk roke in je bil torej presrečen, ko ga je Diana nepričakovano poljubila.
Francoski modni oblikovalec Paca Rabanne prvič v svoji karieri gostuje v bolgarskem glavnem mestu Sofiji. Manekenke so zvedavemu občinstvu predstavile njegove najbolj drzne kreacije. (Telefoto AP)