297. Ma.
V UoMHu. • fctrteH. Zl. decemMn hil
XU0. teto.
,Slovenski Narod- vclja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24-—
pol leta .......   „ 12*—
četrt leta    ......   ,   6-—
na mesec......,   2*—
v upravnisivu prejemam
celo leto.......K 22 —
pol leta........ liče trt leta......, 550
na mesec       .      ... 1*90
Izasla vsak dan *.v***r *svsasftsl nedelje in praznike.
Tnserati veljajo: pet*»rostopna petit vrsta      enkrat po \% vin., za dvakra* po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu na* se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
Pos»m«tBa številka valja 10 vinar iev
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica tL 5 (v pritličju levov telefon sL 34.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Parodna tlakama" telefon št. 85.
I
celo leto pol leta . četrt ieta na mesec
K 25-— , 13— , 6-50 . 2*30
za Nemčijo:
celo leto .
K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30 —
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprs vnlstvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.8S
Shod v Lojalen.
V torek dne 26. t. m. je bil v Loga ten škod, na katerem je govoril ljubljanski državni poslanec dr. V. E a v n i h a r. Udeležba na ten shodu je pokazala, kako živo zanimanj*1 za javne zadeve vlada nied logaškimi naprednjaki. Shod se je vršil v vrliki dvorani Kramarjevega hotela, Ivi je bila nabito polna samih zrelih mož - volileev. Celo v sosednih sobah so morali stati ljudje, ker v dvorani niso našli prostora. Navzočnih je bilo tudi več klerikalcev, ki pa so bili cisto mirni, nekateri izmed njih pa so celo pritrjevali izvajanjem dr. TJavniharja.
Shod, ki ga je sklicalo uarodno-napredno politično in gospodarsko društvo, je otvoril njega predsednik gospod S i e h e r 1. ki je v svojih modnih besedah jasno naslikal valovanje političnega našega življenja in opozarjal navzočne na veliko važnost prihodnjih občinskih volitev, potem pa dal besedo ljubljanskemu državnemu poslancu.
Dr. Ravnihar je govoril nekako tako - le:
Nekako naravno je, ako vam državni poslance, dasi nisem med svojimi volilci. podam nekoliko misli o »trzavnem zboru in njega delovanju ter o oni politiki, ki sega preko meja f zjn naše domovine. Nekaj povoda najdem tndi v tem, da stojimo pred koncem leta, ko se vsakdo vprašuje, kako jo minulo leto, kaj dobrega ali slaiM ga nam je prineslo in ko si vsakdo tudi napravlja račun o svojem lastnem delu ter o njega uspehih ali morda tudi neuspehih.
Avstrijska vlada in ž njo dunajski parlament imata tudi v tem letu zaznamovati zanimivo svojo zgodovino. V grof Stii rek h ove m ministr-r.vu štejemo letos tretje ministrstvo. Baronu Bienerthu je sledil baron Gautsch in le - temu grof Stiirckh. Navaden človek težko pojmuje te nagle in nenadne izpremembe, ki so v nemalo škodo državnemu gospodarstvu, saj nobenemu gospodarstvu ne hasne vedna menjava gospodar-v. ki pa tudi zelo obremenjujejo na-šo z nepotrebnimi izdatki že itak preveč zrahljano državno blagajno. Ako pa pogledamo nekoliko nazaj v zgodovino avstrijskih ministrstev, in zcrodovina je še vedno naša dobra učiteljica, lahko zapazimo rdečo nit,
ob kateri nam postane tudi letošnje vratarenje v palačah naših ministr-stev lažj*' umevno. Odkar namreč živimo v Avstriji ustavno življenje so odigrava prod nagimi očmi ona velika nekrvava bitka, ki jo bijejo avstrijski nenemški narodi, med ujimi slasti mi Slovani, za popolno ravnopravnost in enakopravnost vseh avstrijskih narodov, dečim se nemška narodnost bori za nadvlado, za go->podstvo nad uenemškinmi narodi. V lem oziru mora priti enkrat do odločitve, a da ta odločitev drugačna biti ne more, kakor da zmaga naša poštena in pr~\ testa M var, je jasno. Vzlie temu, da g.voro za MS zakoni, zlasti oni zakoni, ki so temelj naši državi, in ki je v njih z jeklenimi črkami zapisnno, da je vsem narodom avstrijskim brv/ razlike tajasnecna » Vfl ravnopravnosti v uradu, v šoli in sploh v javnem življenju, vzlio temu, da država, ki hoče veljati za pravno državo, ne pozna in ne more poznati narodov prve in narodov druge ali tretje vrste, do danes Slovani Še nismo mosrli doseči, da bi se ti nad 40 let stari zakoni izvajali, da bi ti zakoni prišli v svojo moč in veljavo, a kar je pri tem najbolj, curino, v tem slučaju ni ljudstvo, ki 9e inorda upira zakonu, ampak je to vlada sama in od nje podpirano nemško uredništvo, slavnoznana av-s rijska birokracija. Seveda pri Nem-c ii je to psihološko nekako umevno, da se krčevito drže starin svojih, od nikogar jim pripoznanih, v zakonu narave nepoznanih predpravie, nihče ne da 7-ad vajeti iz rok, 7iihčo rie deli prav radove]jno svojega gospodarstva; toda tu je vlada, ki bi morala oravieno in nepristransko stati nad Nemci in Slovani, ki bi morala pred vsesa spoštovati od nje varovane zakone ter vsakega kršitelja teh zakonov brez ozira in brez usmiljenja pokucati pred sodni svoj stol na odgo-vor. Ž" 1 i bog pn ^toji dan^s vlada še pod nemškim vplivom, ludi ona in še nad njo stoječi višji krogi so ne mo-rejo otresti gotovih predsodkov proti nam S'ovanom, se M morejo Še oživeti v docela naravno resnieo, da v Avstriji no prebiva >amo ena narodnost, da v njej ni v pretežni vetuai nemška narodnost, ki bi si morda po svoji številni premoči smela prisvajati neko večjo pravico, au.f tk da poleg Nemcev, ki jih je sair1« 8 milijonov, đoeim je Slovanov Si enkrai toliko, prebiva v naši držav i Se se-
dem drugih narodnosti, da je torej Avstrija narodnostna država, ki se kot taka zlasti v gospodarskem oziru more le tedaj razvijati napi finn, ako se pred vsem vsaki teh narodnosti zagotovi v gospodarskem in kulturnem pogledu mirno in svobodno življenje. Prenehati je z onim najbolj za drzi-\> -amo kvarnim sistemom zatiranja drugih narodnosti v korist Nemcem. Seveda M te narodnosti s prirojeno jim odporno silo upirajo temu zatiranju. Ta borba pa je, ki je glavna ovira, da se naša država ne inon-po vzpet i v eno vrsto i dragimi so-Bednimi kulturnimi oran vami, vse ■ais javno življenje duši ta boj za svobodo, \ .-^e naše duševne sile so Nizane na to medsebojno rovanje, namesto da bi jih zastavili v korist celote, v korist države. Prav v sled tega je zaostala Avstrija za drugimi državami tako v kulturnem oziru, še bolj pa v gospodarskem oziru, kajti njene finance so danes slabše nego v drugih sosednih državah. Vso svojo mizerijo občutimo tudi v delovanju drž. zbora.
Do lega spoznanja prihajajo sem ter tja tudi državniki, ki jih previdnost božja postavlja na krmilo naši vladi. To je popolnoma odkritosrčno pripoznal odstopivši ministrski predsednik Nemec baron Gautsch, ki js v svojem poslovit venem govoru dejal, da je v Avstriji k sovladanju poklicati vse njetre narodnosti s popolnoma enakimi pravicami, kar ni samo utemeljeno v zakonu, ampak je naravno in pravično, to je avstrijska državna misel. To zlato resnico izrek-ši je baron Gautsch tudi že moral odstopiti. Vrgla ga je danes še prevla-dujoča avstrijska nemška misel. Odstop barona Gautseha je klasičen primer za naše razorane razmere, nam je najjasnejša razlaga dejstva, zakaj tako pogosta menjava v ministrstvih.
Seveda je odstop barona Gautseha sam na sebi le neznaten dogodek, le epizoda v zgodovini avstrijski. Toda značilen je. ker nam v polni luči kaže. kje je iskati vzrokov zaostalosti naše države kot take.
Toda naravnega toka stvari tudi taka mala zgodbica zaustaviti no more. kakor ga ne more zaustaviti nemškega pravosodnega ministra Uoehenburgerja v službi nemških Volksratov stoječe delovanje. Ravno tako malo, kakor ne bo mogel zavirati končne zmage pravične stvari
malenkostni boj, ki ga vodi proti nam   naš   deželnosodni predsednik
dvorni svetnik EIsner. Zaplemba sloven-k i h tiskovin in slovenskih štampi lij na naših sodiščih, ukaz. da morajo naši uradniki, kadar so v službi, v službenih stvareh le nemško govoriti, vse to dokazuje le o veliki nestrpnosti nemškega uradnika, vse to bo mal zgodovinski dokument, ki bo v poznih rodovih pričal, da so še v 20. letu živeli avstrijski uradniki, ki o kaki avstrijski državni misli niso imeli niti najmanjšega smisla in pojma, vse te šikane pa bodo le povzročile, da pride tem prej do odločitve in do pravične rešitve narodnostnega vprašanja v Avstriji.
Gotovo pa je, da v Avstriji prej miru ne bo, dokler ali Nemci ne obrnejo krivičnih svojih nazorov, ali dokler ne pride na krmilo naše vlade energičen z vsemi pooblastili zavarovan državnik, ki bo popolno v zako-aa še utemeljeno ravnopravnost vseh avstr. narodnosti izvedel do skrajnih posledic. Dotlej bo trajal boj in naš^ zaupanje ali nezaunanje napram vsakokratni vladi ho dano vedno le v toliko, v kolikor bo dotična vlada dejanski pravična našemu stališču.
Očitali so meni, da sem glasujoč za šestmesečni proračun glasoval za vlado. Nočem o tem danes govoriti na dolgo in široko, ker bo za to dana še druga prilika. Danes rečem le na kratko, da o kakem glasovanju za vlado niti govora biti ne more, dokler sedi v njej nam Slovencem tako sovražen nemški politik.kakor je pravosodni minister Hochenburger.
G"\ornik na to na več primerih opisuje ponemčevalni sistem Ho-eheoburgerjev zlasti na Koroškem in Štajerskem. V nadaljnem poročilu o delovanju drž.zbora jezlastion e-Bjal draginHkesra vprašanja poudarjajoč, da je tudi on z veseljem glasoval za vse predloge namenjene po~ vzdigi kmetijstva; s tem je zopet in zopet dokumentiral, da je narodne-napredna stranka zvesta prijateljica kmetijskim koristim.
To je tudi docela naravno, nadaljuje govornik, kajti narodno - napredna stranka, ki zbira v svoji sredi v->e stanove in sloje, se zaveda, da je velika večina naroda slovenskega kme^skega stanu. Ako torej hočemo, zvesti svojemu programu, dvigniti narod slovenski, je pred vsem naša dolžnost, da dvignemo gospodarski in duševni nivo slovenskega kmeta. Ne
smemo tudi izgubiti izpred oči dejstva, da šteje narodno - napredna stranka v zastopnikih slovenskega kmetskega stanu najodličnejše svoje pristaše. Bilo bi torej naravnost samomorilno postopanje, ako bi nastopali proti koristim našega kmeta.
Toda trditev naših nasprotnikov: iz klerikalnega tabora, kakor da smo proti kmetu, je ena izmed neresnic, je eno izmed nepoštenih sredstev, ki se ž njimi ti nasprotniki bore proti nam, kakor je enako nepošteno sredstvo napoved in izvrševanje političnega bojkota. Ne bi imeli prav uie proti temu, ako bi oni ume vali politični bojkot tako,' da z nami v političnem oziru nočejo imeti nobenega stika in nobenega občevanja. Tudi ne bi imeli nič proti temu, ako oni s svojim denarjem delajo kar oni hočejo; toda da oni tudi deželno blagajno, v katero se steka denar cele dežele, katero pred vsem polni napredna Ljubljana, hočejo izrabiti izključ. v svoje strankarske namene, ako tudi z državnim, torej tujim in zaupanim jim, za razne podpore namenjenem denarjem tako postopajo, to ni več pravilno, to ni pošteno. Zato pravim, da je politični bojkot, kakor ga oni popisujejo in izvršujejo, nenravno sredstvo v borbi proti polit, nasprotniku.
Temu podobno sredstvo je nečuveni terorizem, s katerim skušajo oplašjti ljudi drugačnega političnega prepričanja ter jih siliti, da prestopajo v njihov tabor in da glasujejo za ujihove kandidate. Kako postopajo z našim ueiteljstvom, to ubogo paro, ki je danes slabše plačano kakor navaden dninar. Nalašč jim ne privoščijo zaslužka, ki bi učiteljem omogočalo vsaj človeka vredno življenje. In njihova organizacija se imennje celo krščansko - socijalna organizacija! Namen je seveda prozoren, s stradanjem hočejo učitelj -stvo prisiliti, da bi prestopilo v njihov tabor. Če mislijo, da s takim izvabi jen jem v njihov brlog, z denarjem v dotičniku že zamore napredne mišljenje in prepričanje, se hudo motijo. Na videz seveda je uskok njihov, v resnici ni. Na ta način sistematično vzgajajo neznačajneže ter širijo vodoma in hotoma politično nemoralnost med ljudstvom. Ako reflekti-rajo na take pristaše, potem le časti-tamo stranki, ki si svojih rekrutov na drug način pridobiti in vzgojiti ne more. toda s stališča nepokvarjenega našega naroda, ki v njem ena
LISTEK.
tis Volil.
^»isal dr. R. M a r n. (Dalje.)
VT.
Težko smo se poslovili od lTut-miša, oziroma od doma Franca Ospi-ea. kjer smo se tako dobro imeli in dodobra spoznali rusko življen e. S solzami v očeh se je poslovil bratranec od mene, milo je gledal za nami in nas blagroval, da gremo v domo-\ ino, po kateri so mu je tako tožilo. Bog ve, kdaj jo bo videl!
Zdaj se pa nismo več peljali na tarantasu, ampak na čolnu priveslali do »Cajke«. Prišli smo že zvečer uBr ajo, ker je zjutraj zgodaj odhajala, remil nas je nečak Franca Ospiča,-ki je hotel še kolikor mogoče .d vati našo dr žbo Večei juli smo najboljšo ribo ruskih vod, ster-eta iz Sure, ki smo ga sami prinesli na pamik.
Ko sem se zjutivj obudil, je .Cajka« že daleč doli po Suri plavala in vožnja do Vazilsurska 11*111 je prijetno in hitro pretekla, ker ni bilo tolike vročine. Tudi nazaj grede se je poznalo, da so bili Kranjci na laiki.
Veliko veselje na:- je navdalo, ko smo zavili v široka Volgo, polito življenja in prometa. Prestopili ^ino
na velik pamik »Mihaji«, kjer mm le i veliko težavo dobi J i pcoaHHg, k» r je bil parni k od vrha do %ml aasrdoii s potniki in blagom. Vse ft S?■• mm jarmarko v Nižni No\ gorod ki se jo malo poprej otvorila. Da SS nt- ponavljam, omenjam fa, la \* bilo \\x živo parnlkov in slasti barž na Volgi, ves promet je teMl proti j: -marki.
Naši sopotniki so b£?I p<> veliki veeini tatarski trgovci >, črahsii nizkimi čepicami al& nuiš^v-k eerevia, ki &o šli na jarmarko. del.it kupčzje z zahodom. Imeli so t url i rodbine a seboj in sicer po večini po dve ženi, eno mlajšo in eno starejšo. Tatarke so odkritega obraza preecj čedne zunanjosti. Na glavi imajo veliko ruto, ki je na prsih križen pripeta, in oblečene so v dolge ohlapne halje kakor issjake spalne obleke. Franc Ospič je dve leti živel med samimi Tatar ji in je dobro poznal njih življenje in navade. Pravil nam je veliko o njih. Stanoval je pri Tatarju z dvema ženama, eno staro in eno mlajšo. Brigal se je Tatar le za poslednjo in staro popolnoma zanemarjal.
Zato se je stara žena britko pritoževala Francu Ospiču, da je mož ne pogleda, ampak samo mlado polju-buje.
To naravno lastnost vsakega SSOŠ ke*ga smo opazili tudi pri Tatar j di na parnikih. Starejša žena je navadno gledala skozi okno kabine na hodnik, dočim se je Tatar držal mlajše, se z njo sprehajal ali sedel pri mizi zu-
naj, daz pravim, da jim ni zameriti. Da as bili naši sopotniki Tatarji imoviti ljudje, se je videlo v tem, da so se vozili v prvem in drugem razredu.
Oteti ne t>rueui pozabi, kako je Ivan Fomič preganjal starega Tatar-ja. Vreme je bilo jako lepo in krasno se je videlo, kako se solnčna progla nagiba proti zatonu.
;>Ob solčnem zahodu bomo pa videli Tatarje moliti večerno BSOlitev,« se je oglasil Frane Ospič med pogovorom.
Kako pa to store!« je vprašal Ivan Fomič.
>/Vsak ima svojo preproge^, na katero poklekne, oziroma sede na noge in potem se do tal priklanja solncu, ki zahaja,< mu je pojasnil Franc Ospič.
»O, to pa moram videti,« je rekel Fomič in naglo vstal od mize, kjer smo sedeli na sprednjem krovu. Tatarji so zginili s krova in Frane, Ospič js omenil, da bodo najbrž v kaju-tah opravili svojo pobožnost.
Sami smo sedeli spredaj, ko se star Tatar prikaže okrog vogala s preprogo v roki. Mislil je tu opraviti svoje poklone, a se je najbrž nas ženi ral, zato je šel okoli proti zadnjemu knovsL
»Tega moram pa videti,« je dejal Ivan Fomič in pohitel za njim. Meni ta mohamedanski običaj ni bil nov, ker sem v Bosni to lahko vsak dan opazoval, a vendar sem šel za njima. Stari Tatar je šel na zadnji krov in
slučajno res ni bilo nikogar tu. Razprostrl je že preprogo na tla, a se poprej še nazaj ozrl in ugledal Ivana Fouiica. Pograbil je preprogo in Šel l>o drugi strani zopet nazaj na sprednji krov. Ivan Fomič seveda za njim, jaz za obema, zadaj sta pa tudi že prihajala Frane Ospič in Amalija Osi-povna.
Na sprednjem krovu je bilo prazno zdaj in Tatar se je zopet pripravil za poklone toda Ivan Fomič mu je bil za petami. Tatar je nekaj tiho znvobantii in naglo korakal v spodnji del parnika, Fomič pa za njim skoro v teku, ker mu je hotel Tatar uiti. Nisem ju več zasledoval, Fomič je prišel za nekaj časa nazaj in pripovedoval: »Po celem parniku spodaj in zgoraj sem ga podil, nazadnje mi je pa ušel na vrhui krov, kamor sta imela dostop le kapitan in njegov pobočnik. Tja nisem mogel za njim, kar mi je res žal!«
In tako si je Ivan Feauič na Ruskem nakopal na glavo greh, ker ni pustil človeka moliti.
Ves cas od Kurmiša iu zdaj na »Mihajlu« se je peljal z nami dober znanec Franca Ospiča, lesni trgovec iz Kurmišn, Aleksej Vladimirovič, ki nam je veliko zanimivega pravil o krajih, mimo katerih smo se vozili. Šel je tudi na jarmarko v Nižni, kajti nobeno leto je ne zamudi, naj bi tudi ne imel nikakega opravila.
S Fomičem sva že prav dobro rezala ruski z njim in jako dobro smo i se zabavali v njegovi družbi
Zadnji večer je bil naše vožnjo na Volgi. Drugo jutro zgodaj smo imeli priti v Nižni in tam izstopiti.
Žal nam je bilo vsem, da zapustimo Volgo; zlasti Ivan Fomič in jaz sva skoro žalostna tavala po parniku in tožila, da lepi časi tako hitro minevajo. Ako bi bilo mogoče, šla bi na Volgi noter do Astrahana ob Kaspw škem morju in nazaj.
Tako smo pa le še ijozuo v noč uživali čarobnost neprimerno krasne vožnje ter s krova opazovali tudi v nočnem času živahno življenje na Volgi. Kar zavidali smo potnike, ki smo jih srečavali na čarobno razsvetljenih parnikih, plavajočih proti jugu. Srečni!
Šele proti enajsti uri smo šli v salon večerjat iu bila je ena ura že proč, ko smo šli spat. Pogovor se je pe> veeini sukal o tem, kdaj pojdem« zopet na Volgo. Celo napitnice nan.i» sta zagrešila ginjena Kranjca in tudi tihi Aleksej Vladimirovič se je oživil, da je postal malo glasnejši.
Ko smo hvalili rusko vino, se je oglasil: »Vidim, da je vam v čisli, toda Rudolf Jakolič ga ni navajen, Ivan Fomič ga bi pa lahko veliko prenesel.«
Zbudili smo se, ko je bil »Mihajl« že precej časa v Nižnern Novgorodu usidran. Poiskali smo si hotel, a le težko dobili prostora, ker se za časa jarmarkte prav težko najde prenočišče. Pa je tudi temu primerno drago. Stanovali smo v Nižneni — ne na jarmarki — in še tukaj plačali dnev-
izmed strank na tako malo krščanski način Širi politično nonravnost in korupcijo, moramo odločno protestirati proti takemu postopanju.
Nič manje ni obsojati nasilstvo, ki je pripravljajo deželnima pjs^an-ceraa prof. Rcisnerju in Ribmkarju.
Potem ko govornik nadrobno razpravlja o nameri klerikalcev, na čisto nepostaven način razveljaviti mandata teh dveh deželnih poslancev in o nanfcnu, ki ga s tem zasledujejo, naglasa dalje, da s tem podajo le nov dokaz, s kake vrste ljudmi se moramo boriti slovenski napred-njaki.
Toda še nekaj izdajajo, pravi govornik, z opisanim načinom politične «voje borbe napram nam: svojo in svojih idej veliko onemoglost. Ako je ideja dobra, zmaguje sama po sebi, ne potrebuje nobene sile, nobenega strašila, da si pridobi trumoma zvestih pristašev. Kristovi vzvišeni nauki so si vsled notranje svoje sile in vrednosti osvojili srca vsega sveta. Klerikalizem je skušal zmagovati z mečem in ognjem in skuša danes pridobiti pristašev z nasilst\*om in korupcijo. Zato nosi v sebi kal smrti. Mogoče je, da si začasno pribori uspehov, trajnega življenja si menda tudi sam več ne obeta in prorokuje. Zategadelj naj nas vse to njihovo postopanje pusti popoftioma hladne, dasi verujem, da ob tem ali onem nasilstvu marsikomu vsvalovi in zavre kri. Prav ta slabost njihove politične misli in nositeljev te misli, nam daje še tem trdnejše upanje v zmago naše pravične in poštene stvari. Križem rok seveda ne smemo držati. Delati moramo neprestano na duševni fn telesni lso%iastri svojega naroda, ker le tem potom si vzgojimo uarod. ki bo v vseh svojih slojih socijalno pravičen, sposoben za zdrav gospodarski razvoj ter krepak za nnj-odločnejši odpor proti vsem svojim notrnniim pa tudi zunanjim protivnikom.
Ko je govornik še razpravljal o delu v občini, ki je temelj državi, o nalogah občinske pol i t "ko. o razliki obč. volPnih redov za Ljubljano in za občine po deželi, je zakljačil svoj poldrugourni govor ob dMcrot rajnem odobravanju VSeb navzočih, ki so z velikim zanimanjem in večVrntntm ploskanjem spremjali poslaneeva izvajanja.
ItalilansKn ■farf *u volne.
S tripolitanskega bojišča.
*Tempsu« poroča njegov dopisnik, ki se nahaja v turškem taboru, i« Znserhe. da bomoard;ranje italijanskih vojnih ladij ni nap-avilo rn obali skoraj nikake škode. Nadalje poroča Is dopisnik, da se je Italijanom 16. t. m. ponecre~il ra^ad ra srtrafegično precej važni terroel v Sidi Saidn. Tmeli so šest mrtvih, meri temi eneca častnika, in so morali bežati.
Turško vojno ministrstvo objavlja brzojavko, da so TiffW in Arabci 22. t. m. nanadli italrjaask i pozicijo pri Tobrnkn. Posrečilo *e jim Je vdreti v italijanske utrdbe. Boj je traial dvanajst ur. Turki in Arabci so uplenili eno mitraljezo in večje število pusk.
Število italijanskega vojaštva v Tri-politaniji.
V rimskih vojaških krogih St govori, da je v Tripolitaniji 140.0* 0 italijanskih vojakov. V Italiji je Še 20.000 mož mobiliziranih.
Zmet milijoni za vojno.
Iz Rima poročajo: S kraljevim dekretom so zopet nakazali dvnjset
milijonov lir is državnega zaklada vojnemu ministrstvu za tripolitansko
vojno.
Brzojavna svesa s bojiščem pretrgana.
»Sabah« poroča, da se niso popravili kabla med Dardanelami in
Arhipeljem,ki se je pretrgal. Brsojavna zveza z bojiščem je torej pretrgana. __
Političan kroniko.
V včerajšnji seji srbske skupščine se je razpravljalo vprašanje pretvoritve apanaže princese Helere letnih 60.000 dinarjev    v enkratno
doto 1,000.000 in 4OO.000 dinarjev za opremo. —   Miadoradikalec Drasko-
vič je izjavil, da bo glasoval proti predlogi. Nacijonalisti Giorgiev tć, Agatanovie, Veliković in Vojnovič so izvajali, da je predloga v ljudstvu nesimpatična, ker ima krona popolnoma zad-voij.vo civilno listo. Sta-roradikalec Su novic odobrava postopanje vlade. Ministrski predsednik MilovanoviC je nato naglašal, da je bila poroka princese Heiene s princem ruske cesarske hiše tudi državna zadeva. Nato je bil zakonski načrt s 73 proti t>0 glasovom v prvem branju sprejet.
•
Francoska zbornica je   v svoji
včerajšnji seji sprejela oni del finančnega zakona, ki se nanaša na dohodke. Dohodki  so preraču njeni SS1
4.490,303.866 frankov, med tem ko znašajo izdatki 4.498,841.550 frankov.
i
r poročajo iz fcV*a v Maroku je savladalo med okoliškimi plemen i, ki BO s^ udeležila tudi zadnje vstaje, zopet veliko razburjenje.
•
V Tc brisu v Perziji   je velika
množica razdejala vladno palačo ter nato vprizr.nla veliko demonstracijo za to, da prevzame upravo Aserbej-■ na Šudša ed Dauleh. Kakor se gc-v. ri. je ta izjavil, da jc pripravljen upravo sprejeti. VIII. polk ruskih strelcev je dospel v Culfo ter koraka proti Tebrisu.
■
Iz Sangaja poročajo: Vodja kita jkih revolucijonarjev dr. Sun Yat
Sen je dospel na nekem angleškem parniku v Šangaj ter je nadalje\al svojo pot v avtomobilu, spremljan od o veh eskadronov revolucijonarne konjenice, v Vuting Yang, kjer pričakuje .Tnanšikajev odgovor. — Cesarica vdova je pozvala merodajn3 nrinee, da naj skupno z Jnanšikajem izdelajo nredloge za mirovno konferenco v San gaju.
Mt\m sK trgovskih potn Kov.
Pijonirji slovenske veletrgovine in industrije so si pred kakimi tremi leti ustanovili svojo že zdavnaj pre-potrebno stanovsko organizacijo, druš.ivo. ki ima namen,čuvati stanovsko čast, in pospeševati stanovske koristi, posredovati Hlnžbe svojBSl rednim članom, dati rednim članom brezplačno pravno zastopstvo, preskrbeti različne ugodnosti pri prometnih sredstvih, ustanavljati dru- | štvene dobrodelne naprave, ko* podporni zaklad skrbeti za posmrtnino po umrlem Hanu. ki jo dobi vdova za podporo onemoglim rednim članom, podporo vdovam in sirotam po umrlem rednem Člann. podporo brez-
poselnim rednim članom, ki niso brez lastne krivda postali brezposelni, itd.
Tndi za strokovno izobrazbo rednih članov se bode skrbelo, kakor bodo to dopuščala društvena sredstva.
Društvo ima tudi namen, posredovati, da preidejo zastopstva domačih veletrgovin in industrij, ter tukajšnja zastopstva tujih rednih veletrgovin in industrij ▼ domače roke, ter obenem ustvariti kontrolo oziroma oviro delovanju tujih nerednih tvrdk, ki izkoriščaj« privatnika.
Popolnoma umevno je, da društvo kot organizacija stanu, pač veliko posrsduje v svrho trgovskega in obtrnega prometa v na& ožji domovini, kakor tudi izven mej naše domovine!
Na ta način je društvo naraven pospeševatelj tujskega prometa na domačih tleh, ter zasluži, da bi se ga z ozirom na njegov gmotni položaj, in ua njegova skromna lastna sredstva malo bolj upoštevalo od strani merodajnih faktorjev t. j. od strani slovenske veletrgovine in slovenske industrije.
Društvo je sicer mlado, a reči se mora. da je ■ svojimi skromnimi sredstvi, e tihim in v/trajnim delovanjem odbora z njegovim neutrudiji v im, in požrtvovalnim, nesebičnim gospodom predsednikom Fr. Sohiff-rerjem, ki je dasi ravno zastopa kot potnik eno največjih ljubljanskih tvrdk, bil vedno ljubeznjiv tovariš — poudarjamo tovariš, kajti, nekaj gg. nečlanov trgovskih potnikov ljubljanskih, jc še vedno istega mnenja, da, ker so zelo dobro situirani, in tako rekoč brez strahu zro v bodočnost in na svoja stara leta, jim ni treba biti član našega društva, in da ti lahko še vedno s poniževalnim nsmevom zrejo na one, ki niso tako sreeni. da bi bili tako dobro nasta\ Ij^ni — kot so dotični.
In to niso mogoče samo gg. potniki ljubljanskih v^letvrdk, ampak to so tudi nekateri gosp. potniki dunajskih in drugih tvrdk. ki imajo, opravka večinoma ali skoro izključ no s slovenskimi odjemalci, in ki ako jih povabiš na pristop k društvu, te kratkomalo zavrnem: so že preskrbljeni pri svojih ivrdkah, in da jih to pač ne Interesira, in ki ti Zi^-Ineajo v obraz: kaj pa imam od društva — saj še nobenega premoženja nimate — in bogve kdaj ga bodite fusett, Hd. Seveda razdirn'eev in kritikov dosti, a delavcev malo.
Žalostno - a resnično! Torej društvo naj bi komaj po svojem triletnem obstpnku -- imelo premoženja, kar na kupu. med teoi ko ravno oni faktorji ne vidijo društva, ki bi par najlažje plačevali članarino, in teko rnm preje podprli društvo, (Sa bi glasom svojih pravil z?»mog1o ob času opravljati človekoljubna de^a! Oni crrr. na i kar pristopijo kot redni (Rani — ter bodo iz naših pravil dobi]; točen in lasen m'govo* — ne na še kot se iafioog tudi dobe ljudje, ki še Vot tovariši ruiejo proti društva, ter ga na potovanju namesto hvaliti, era še blatijo po nepotrebnem — ko še ■S vetki zakr^j!
V tem se?i"s je fudi že storilo društvo svoje dolžnost ter je par bfsmv-<*kim klevetnikom zamašilo aatal Neradi cmo to zabeležili, a morali smo, da >~vo občinstvo izv<\ s kakšnimi se* rafal tki in te&očasss so ima dm-čfvo boriti.
Nadalje naj le na kratko omenimo o delovanju društva. LahT-'n si je misliti kolikor je možno delovati pri *akem društvu kot je ravno n*»še, ko njegovi odborniki skoro nič ni*o doma — vedno na potovanju, v slnž-
no za sobo devet rubljev, to je i k '.g 22 kron. Koliko mora potem stati šele j v hotelih na jarmarki.
Marsikomu se bo morda čudno zdelo, da rabim izraz jarmarka, ki je nemška beseda. Toda nekatere neas-ike besede so tako vdomačene pri Rusih, da sami lastnega izraza nimajo. Omenil sem že plackarto in vagsal (kolodvor), še bolj čudna je beseda »parikmaher« ali »parikma-heraja« za brivca, oziroma brivnico. Tej besedi sva se z Ivanom Fomičem najbolj smejala, ko sva jo videla po vseh oglih napisano. Na jarmarki amo videli v oddelku za zabave ruska keglišča z napisom: »Ruskaja kegel-ban«.
Prav tako je vkoreninjen izraz jarmarka za semnje ki dlje časa trajajo kokor 14 dni. Za manjše semnje imajo izraz bazar, s katerim se lažje sprijaznijo.
Za ogledovanje jarmarke smo imeli nekaj dni na razpolago, toda če bi hotel človek natančno pregledati ta svetovni semenj, bi moral biti več kot teden dni tukaj. Niti pojma se ne more imeti, kakšno vrvenje in življenje obstaja tukaj tekom dveh mesecev, ako si človek sarn ne ogleda toga kaleidoskopa. Skušal sem že podati nekako sliko jarmarke drugod*) in kogar bolj zanima, naj prečita dotiČ-
•) »Slov. Trg. Vestnik« št 8 it Ista 1911. I
ni opis. Tukaj se omejim le na kratke
poiese.
Takoj zjutraj — vstali smo vedno zgodaj — Je šla naša družba na jarmarke in te vračala šele po polnoči. Peljali smo se ali z izvosčekom, ali električno cestno železnico — prvo, ki so jo zgradili na Ruskem — ali pa s parnikom, ki oskrbuje \sake. pol ure promet med Nižnim in jarmarko. Peš bi se prav težko prišlo čez velikanski most čez Oko. ker je promet neverjetno velik. Kaditi na jarmarki je strogo prepovedano in niti v vozu cestne železnice si nisem smel prižgati papiroske.
Poleg trgovcev iz cele ivvrope in Azije je kajpada mnogo drugih ljudi, ki si ogledujejo jarmarko, po sebi umevno, tudi polno temnih eksistenc, ki si tukaj iščejo žrtve, ponajvi ekrat ■ bogatim uspehom.
Za zabavo je obilo skrbljeno po-dnevu in ponoči. Variete-gledališča, cirkusi, vrtiljaki, kinematografi itd. polno zabavališč za bogate in revnejše. Neki večer smo šli z variete glodal išče. Bilo je okrog devete ure zvečer, ko se šele pričenja ponočno življenje na jarmaJvi. Ko smo vstopili v \eliko, lepo dvorano, je bila ta do polovice polna samih gospodov v frakih in skrajno elegantnih dam, kakor jih nisem videl ne v Peterburgu, ne ▼ Moskvi, ne na Dunaju.
»No, prvi smo prišli danes,« se jc oglasil Franc Ospič.
Ko sem ga začuden pogledal, kaj-
ti v dvorani navzoče družbe še nisem natančno premotril, mi je rekei: »Sa mi natakarji in artistinjo!«
In res je bilo tako. Natakarjev je v vsakem boljšem lokalu na Ruskem toliko, da pride najmanj eden na eno mizo. Plačuje se dotičnemu, ki streže. Račun prinese spisan na krožniku za cek> omizje. Napitnino jo treba dati le temu, toda deset odstotkov od za-pitka. Za en del je to ugodnejše kakor pri nas, ko zahtevajo kar trije napitnino.
Glede artistinj v variete jih moram omeniti, da stoje pod nadzor-stvenopolicijsko kontrolo kakor druge prostitutke. Iz celega sveta prihajajo prve kakor druge na jarmarko, kjer je denarja v izobilju. Rekli so mi, da jih je čez 20.000, kar je verjetno, ker se jih na jarmarki sreča povsod, kamor človek stopi in se jih tudi takoj spozna po vedenju in po naravnost eksotični eleganci. Prostitucija se na jarmarki javno in očitno šopiri in čudil sem se, da je temu tako. Kakor povsod, tolerira oblast tudi tukaj nenravnost, a na jarmarki v še večji meri z ozirom na ogromno Število res bogatih ljudi, ki iščejo poleg dobička v trgovini tudi vsakovrstne zabave. »Nižegorodski Listok« z dne 21. julija (pravosl. koledar) ki ga je ta dan kupil Ivan Fomič, poroča med vestmi z jarmarke, da se je dan poprej dalo 500 knjižic. Toda dovolj o temni strani jarmarke.
m
bi — in ko je g. predsednik vesel, da js seja iz šestih gg. odbornikov sklepčna.
Poudarjati pa se mora, da so se letos gg. odborniki selo pridno udeleževali sej — bilo je pri seji vedno po 8 do 10 odbornikov.
Društvo je dosedaj doseglo, da so pristopili kot ustanovni člani po 200 K, slavna Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani, Ljubljanska kreditna banka. g. Edinim d Kavčič, veletržeč in lastnik rastlinske destilacije »Floritn«; g. Ivan Samec, naslednik g. Vaso Petričiča, Ljubljana; tvrdka Anton Krisper, Ljubljana; dalje je vposlala slavna Delniška pivovarna Laški Trg večji znesek kot podporo i. dr.
Razvidno je iz tega, da nekateri naši vcleindustrijalci in veletrgovci razumevajo pomen naše organizacije, ki mora postati nekdaj še važen činitelj slovenske veletrgovine in industrije, med tem ko ravno oni, kot smo že poprej omenili — - ko so nekateri gospodje trgovski potniki, ki nimajo sioisla za organizacijo, se danes niso člani društva, kar je pa dovolj značilno za naše razmere.
Dalje je druš,tvo slovenskih trgovskih potnikov doseglo olajšavo tarifov v kopališčih, Varaždin, Krapina, Kamnik itd. V parnem kopališču g. Gnezde, pri Slonu v Ljubljani vpeljavo kuponov, znižano ceno za slovensko gledališče, svoječasno tudi znižano vstopnino za kinematograf »Idealo, vpe slalo prošnje za podporo, slav. deželnemu odboru, slav. mestnemu magistratu, trgovskemu gremiju, trgovski in obrtniški zboruie; ter «e odbor nadeja ugodno, rešitve.
Da js odbor storil po svoji možnosti svojo dolžnost je razvidno iz navedenih podatkov ter sc je le čuditi, da, ko društvo nima niti nobene pisarniške moči — deluje še toliko, in bi delovali pač & lažje ko bi bila nastavljena pisarniška moč — a dosedaj je bilo to nemogoče, ker je odbor bil vedno teh nazorov, da najprvo okrepi blagajno — in da se z združenimi močmi da tudi nekaj doseči, čeravno malo!?
Želeti bi pač bilo, da sc društveno število rednih članov čimpreje pomnoži — ker dosti je še mlačne-žev — ki tavajo po slovenskih deželah — in ki niti morda ne vedo, da sploh saniitira naše društvo, ter bi bilo umestno, da bi se na prihodnjem občnem zboru dne 31. t. m. razpravljala misel, kako pritegniti na naše društvo nečlane v Trstu. Gorici in drugod, ev. da bi se ustanovile podružnice itd.
Na občnem :.boru naj bi se tudi vendar že enkrat oživotvorila ideja »Zveze slovenskih, ev. slovanskih trgovskih društev«, kakor je bil že tudi na lanskem obenem zboru nasveto-van predlog g. Armiča. kajti društvo kot nepolitično bi lahko v vzajemnem delovanju doseglo lepe uspe be na na rod no-gospodarske m polju! Treba je par- samo v odbor še nek?»j čilih in delavnih moči. ki bodo nese bično v korist društva delovale, da se društvo čimprej razvije v mogočno trgovsko organizacijo, ki bode izpolnjevala svoj človekoljubni nnmen ter obenem povzdignila ngled slovenskega trgovskega potnika in širila in podprla slovensko veletrgovino in industrijo tudi zunaj naših mej — kajti bistroumnemu trgovcu je odprt celi svet!
Tudi na one gg. slovenske trgovce in obrtnike stavimo tem potom še enkrat vljudno prošnjo, da ako že kot ustanovni člani ne morejo pristopiti, naj se odzovejo vsaj kot podporni, z manjšim zneskom, za kar jim bo društvo vedelo vedno ceniti njih naklonjenost, kajti dosti je še krajev, v katerih nimamo v hotelirjih, gostilničarjih, restavraterjih, trgovcih, industrijalcih podpornih članov, ter zato naj vsi gg. člani-tovariši zastavijo vse svoje sile. jih pridobiti! Nobenega kraja bi ne smelo biti, kjer bi ne imeli svojega podpornega člana, kajti ako bodemo imeli veliko število takih članov, jačila se hode blagajna in krepilo društvo, ki se bode potem v slučaju potrebe tsm lažje in izdatneje odzvalo eventualnim zahtevam!
Se nekaj bi rad položil na srce odboru, namreč, da bi odbor vpeljal vsaj ko so gg. redni člani doma, da bi se v gotovih časih prirejali dru-tveni, ev. tovariški sestanki, pri katerih bi se gg. člani bližje zamogli brez preziranja spoznavati ter marsikatero dobro smisel ukreniti v dobrobit društva! Pri takih večerih naj bi bili vsi samo kot tovariši in prijatelji in ne konkurenti, tam naj izgi nejo enkrat za vselej vsa osebna na-sprotstva in domišljije ter da bodo tndi društveni odseki, kot posredovalnica, zabavni in poučni odsek — -delovali — veliko je še polja, treba ga razorati, sejati, društvo je dobilo nerazorano ledino in da na vseh točkah vrši svojo dolžnost, v to naj se strnejo v močno falango vsi gg. tovariši in prepričani smo, da nam na-& trgovci in industrijalci tudi priskočijo na pomoč«  ker spoznali
bodo kmalu, da niso zastonj podprli svojih pionirjev 1
Na delo torej gg. tovariši za lastni blagor in blagor naše mile domovine, ne strašimo se dela in tež-koč, potrebujemo pa pomoči vseh članov S
Na tretji redni občni zbor vabimo torej še enkrat vse gg. člane in nečlane, do bode tem impozantneji ta shod, kjer naj se spregovori temeljita in resna boeda v prid društva, ter naj se gg. nečlani prijavijo društvu kot redni člani, da bode poročilo o občnem zboru se zamoglo glasiti: »Rednih članov je sto — Podalo si bratsko roko.« — Vivat, floreat, oreseat! Slovenski dnevniki so na-prošeni to ponatisniti!
Verus.
ftoiersko.
Umrl je v Gornjem gradu po
mučni bolezni učitelj Ignac S i -j a n e c. Pogreb se vrši danes, v četrtek ob pol 3. popoldne. Njegova smrt pomenja za njegovo mlado gospo, tovariše in za nas naprednjake sploh bolestno izgubo. Njegovo marljivo delovanje v učiteljski organizaciji, okrajnem učiteljskem društvu in Zvezi slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem je bilo splošno znano in priznano. Za napredek in utrditev narodne stranke v okraju je veliko in požrtvovalno deloval; to delo mu je prineslo marsikatero britko uro vspričo klerikalnega političnega sovraštva in preganjanja nasprotnikov. Bavi neka podružnica S. P. D. izgubi v njem istotako pridnega delavca. Gornjegrajska narodna društva bodo žalovala po spretnem aranžerju veselic in zabav, veselem družabniku in neumornem sotrudni-ku. Njegovo smrt bodemo občutili vsepovsod. P. v m.!
Napredna zmaga. Pri občinskih volitvah v Loki pri Zidanem mostu so zmagali sijajno naprednjaki. Loka je ena največjih občin v laškem okraju. Že pri zadnjih občinskih volitvah so nastopili pristaši »Narodne stranke« s precejšnjim uspehom, ki je sedaj popolen. Izid teh volitev pomenja za klerikalce zelo občutljiv udarec. Dela in truda je treba, pa so tako lepi uspehi navzlic klerikalnemu furorju tndi na Štajerskem mogoči!
Širite »Slovenski Narod« na Sta. jerskem!   V marsikateri narodni in napredni rodbini   na   Spod. Štajerskem še ni »Slovenskega Naroda^, temveč se šopirijo tam nemški listi. Slovenci so veliko preponižni, da bi čutili udarce, ki jim jih deli vsak dan nemško časopisje. Ali bi si naro čil kdaj Nemec slovenski dnevuik^ Naši ljudje pravijo, da naše časopisje »premalo prinese«.     To prvič sedaj glede »Slov. Naroda«, ki je tako po-žrtvovalen, da vzdržuje   na Štajer-skem, v Celju, posebno uredništvo, ni res, drugič pa se bo naše časopisje na veliko našo narodno škodo vedno borilo z obsegom in hitrim poročeva-njem, ki požre veliko denarja, ako ga ne bo podpiralo naše slovensko občinstvo. In ne le v veliko rodbinah ni »Slovenskega Naroda«, nI ga tudi v mnogih bralnih društvih.   Ne zagovarjamo preobilega naročevanja časopisov v bralnih društvih, ali vsako narodno-napredno društvo, ki skrbi za izobrazbo svojih članov, mora imeti največji slovenski   dnevnik, obenem vodilno glasilo slovenskih ua-prednjakov! Gg. predsedniki in tajniki, storite to svojo dolžnost! Večja društva in Čitalnice bi pa prav lahko prenesla po dva »Slovenska Naroda«. Skrbimo za se po vzoru na sprotnikovem! Čudno se nam končne zdi, da slovenski štajerski trgovci in obrtniki prav malo ali nič ne inseri-rajo v »Slovenskem Narodu«, dasi Ima med dnevniki, ki se čitajo na Spod.   Štajerskem,   gotovo najvet" bralcev in naročnikov! Geslo: »Svoji k svojim« naj ne velja samo takrat, ako   stori   »Slovenski Narod« svojo dolžnost   napram   gg. trgovcem in obrtnikom — temveč veljaj tudi narobe! Naslov dopisom je: Štajerske uredništvo »Slov. Narodna v Celju (Dolgopolje št. l/I.
Iz Celja. Mariborsko »Stražo« je silno speklo, ker smo minule dni zapisali, da štajerski deželni odbor navzlic vsej zagrizenosti nemških na-cijonalcev Še vedno kulantnejše ravna s spodnještajerskimi Slovenci ko kranjski deželni odbor z napredno manjšino na Kranjskem. O »pravičnosti« in »nepristranski skrbi« te oblasti za »gospodarsko povzdigo dežele« nam baš v »Slov. Narodu« ne bo treba še enkrat pisati; saj je krivično postopanje kranjskega deželnega odbora napram naprednjakom predmet neprestanih pritožb in dopisov v našem listu Kaj bi rekli spod-nještajerski Slovenci, ako bi Nemci v deželnem odboru štajerskem napeli proti nam take strune kakor Lampe in njegova čedna družba v kranjskem deželnem odboru proti naprednjakom, svojim rodnim bratom t Je trd in resničen rek: kdor sam pravice ne pozna, je vreden ni. Ali se naši klerikalci prav nič ne spominjajo, da je
dejal Wastian, ko je govoril o svojih predlogih glede šolskega nadzorstva, naperjenih proti slovenskemu šolstvu, da niso ti njegova iznajdba, temveč le kopija tozadevnih klerikalnih predlogov v kranjskem deželnem zboru? Kranjski klerikalci pletejo s svojo nestrpnostjo in strankarstvom bič, s katerim tepo nemški nacijonal-ci potem obmejne Slovence. Zato naj bo »Straža« s svojimi (sicer umevnimi) zagovori svojih somišljenikov v kranjskem deželnem odboru kar tiho — ker z njimi ne koristi sebi, najmanj pa spodnještajerskim Slovencem. Trditev, da dobimo spodnješta-jerski Slovenci od 21 milijonov deželnih dohodkov le en milijon, pa je naravnost bedasta. S take sorte polemiko ne pridemo nikamor — ker nas sa mo smeši. In to je v političnih bojih najnevarnejša stvar.
Iz Celja. V članek »Celjsko mestno gospodarstvo«, ki ga je priobčil »Slov. Narod« v božični številki, se je vrinila tiskovna pomota- V 3. stolpiču, kjer se govori o stroških za mestno upravo, je izpuščena ena vrsta. Glasiti se mora pravilno: ... policija 18.445 K, pisarniške potrebščine za magistrat 13.000 K. V tej po-stavki tiči menda stroški za volitve, kake podpore ničvrednemu magi-stratnemu glasilcu itd .
Nemški klerikalci proti regulaciji učiteljskih plač na Štajerskem. V graškom Volksblattu« piše klerikalni poslance dekan Prisching o nameravani regulaciji učiteljskih plač na Štajerskem. Mož zavzema isto stališče kakor smo ga čitali v mariborskem klerikalnem časopisju: ako bi stali učitelji v našem tabora, bi jim morda kai dali. v sedanjih razmerah pa si bodemo stvar premislili. Klerikalci seveda ne delajo iz učiteljske bede strankarskih političnih kšeftov! K temu dostavlja »Tagnlatt«. da imajo naprednjaki na Štajerskem tem bolj dolžnost učiteljstvu pomagati in gledati, da se njih upravi cene zahteve uresničijo. Mi pravimo: Zlasti je to dolžnost nemških napred-njakov ki imajo v deželnem zboru -rajerskem večino. Mi moremo ta >tremijenja le bolj moralno podpirati.
Iz Slovenjgradea. V nekaterih »asnikib je bilo citati, da se predeli zdravnik dr. Železnikar v Ruše; sedaj je dognauo, da ostane dr. Železni-kar še nadalje v Slovenjgradcu.
Od Južne železnice. Imenovan je za pristava Fanc Zelinka v Mariboru (skladišče). — Za nadrevidenta sta imenovana revidenta Jože Jirik v Trbovljah in Franc Mraz v Ptuju.
Iz poštne službe.   Za poštne
o f i e i j a 1 e so imenovani asistenti: -Janez M a u r i č v Mariboru 2, Fran Domanjko v Radgoni in Ludovik
D W o r a k v Mariboru 2. — Za p o -s t a r j a v Brežicah je imenovan Julij Burgholzer iz Neumarkta na Zgor. Štajerskem. Torej na pošto z velikim slovenskim okolišem trd Nemec! — A" Šmarje pri Jelšah pride za poštarja   A. Krol-
n i k, doslej ]>oštar v Kirehbergu ob Rabi.
Laški okrajni zastop j* insel ifase 23. decembra plenarno sejo, v kateri se je med drugim odobril proračun za 1. 191*2. Stroški znašajo K 88.251. primanjkljaj se ho pokril s 35% doklado. Podpore za ceste v znesku K 8.800 in za požarne hrambe v znesku K 1.100 se bodo izplačalo takrat, ko bo po končani obstrukeiji v deželen) zboru dobiti od dežele tozadevne doneske. Občine laškega okraja bodo pobirale sledeče doklade: Dol 70% in 24rr od užitnine, Jurkloštor 10G%. Marija Gradec 105% in 15% od užitnine. Sv. Lenart 190%, Loka 170r^ in 15% od užitnine. Sv. Krištof 97% in 15% od užitnine. št. Ru-pert 105'r in 10% od užitnine, Laški trg 60% in 20%, Trbovlje 78% in . V oči padajo ogromne občinske doklade v klerikalnih občinah okraja.
riTih ljaia društvo za brežiški in sevniški okraj ima v soboto, 6. januarja 1912 ob pol 11. uri dopoldne v šoli v Rajhenburgu svoj občni zbor po običajnem sporedu. Odbor pričakuje obilne udeležbe.
Drobne novice. Umrl je v Gradcu posestnik Jožef Žmavc iz Kapel pri Brežicah. Bil je jako razu-i in izobražen mož ter svoje čase znan kmečki govornik. Njegovi bratje so eden trgovec v Rajhenburgu, drugi inšpektor knežjih ix>sestev v glasovitem Johannisbergu ob Rei.i in tretji uradnik v praški vseučilišč-ni knjižnici. — Iz Središča. Zanimiva historija, ki smo jo zadnjič pripovedovali o bivšem našem kaplanu Kuharju, je tega gospoda »tija dol v petah zežgola«. Napisal v pred praznike v »Straži« dolgovezen odgovor, v katerem piše vse drugo, sa-mo tega si ne upa trditi, da bi ne bi lo to, kar je pisal »Slov. Nar.«, res nično. In to je glavna stvar. — Is Gradca. Na fizikaličnem zavodu graškega vseučilišča so uredili postajo za brezžično brzojavljenje. Posre-< ilo se je e doseči zvezo z Gibraltarom in mestom Vlissingen. — I z Konjic. 23. decembra zjutraj se je
splazil nek uzmovič v kaplanijo in
odnesel iz vika rje ve sobe v 1. nadstropju srebrno uro z verižico in prilično 200 K denarja. — V Gradcu se vrši danes, v četrtek, zborovanje delegatov zveze nemških učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Na dnevnem redu je med drugim predlog o izstopu učiteljstva iz »Sudmar-ke« in »Schulvereina«. — Is Maribora poročajo o veliki nezadovoljnosti 6 sklepom občinskega odbora glede zvišanja najemninskega vinar-jaja od 9V2% na 11*/*% - Splošno se govori, da bodo hišni posestniki itak vračunili strankam 12 in ne IIV2 vinarja, od česar bodo imele škodo stranke in mestna občina. Zato se namerava dotični sklep spremeniti in skleniti zvišanje na 12%. — Za podpredsednika pri štajerski namestili ji je imenovan dvorni svetnik Karel Mvrach pl. Rheinfeld. Služboval je doslej v Solnogradu. — Iz Celja. V petek zvečer je nastal v Paechiaffovi tovarni vsled slabe peči ogenj, ki so ga pa domači poprej pojasnili, ko je došla požarna hramba.
Karoiko.
Mrtvo so n*išli v njenem stanovanju v Celovcu učiteljico klavirja Ido Tomčevo. Tomčeva je umrla vsled otrpnenja srca.
Po polnočni maši. V stolni cerkvi v Celovcu je našel cerkovnik na koru za orgijami skritega nekega vojaka s svojo ljubico, ko je bila že cerkev popolnoma prazna.Zaljubljeni parček, ki je hotel ostati v cerkvi, se ni hotel odstraniti i' svojega skrivališča, dokler ni poklical cerkovnik praznika, ki je oba odpeljal na policijo.
Izmišljeni roparski napad. Pred nekaj časom je naznanila delavka Ana Boričeva iz okolice Volšperka, da jft je na poti od žetve napadel v gozdu neznan moški in ji vzel ves denar. Po daljši preiskavi je sedaj Bori«"- \ a priznala, da je prisluženi denar sama porabila, in si izmislila napad zato, ker >e je bala priti domov k svojemu možu brez zaslužka.
Primorko,
Goriški deželni zbor. Iz gotovih virov poročajo nekateri časopisi, da se je ostro uasprostvo med strankami večine in manjšino v goriškem deželnem zboru nekoliko poleglo, in 90 ugotovile stranke nekak modus vivendi. vsled česar bo sklican gorili ": deželni zbor takoj po novem letu k daljšemu zborovanju.
Goriški mestni svet. V torek /večer je imel goriški mestni svet >ejo i dnevnim redom mestni proračun za 1. 1012. Po daljših, precej ostrih debatah je bil proračun za 1. 1912 spreiet s primanjkljajem 31.000 K.
V Krm inu na Goriškem se je u-1 ; no vila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v soboto, dne 16. t. m. Vkljub slabemu vremenu se je zbrala v narodni gostilni gospoda Antona ErzetiČa ausosica zavednih Slovencev. V svojem crovoru j*' poudarjal g. nadučitelj važnost in potrebo Ciril in Metodove podružnici-. To je na navzočo tako učinkovalo, ds je pri-topilo takoj 14 novih letnikov. Le škoda je. da so radi silnega de/ja niso mogli vsi vabljeni in drugi zavedni Slovenci udeležiti. Gotovo bi pristopilo toliko članov, da bi bila mlada, nova podružnica za vzgled drugim. Odbor so je enoglasno izvolil sledeče: Predsednik Anton Erzotič, tajnik Janko Garvas, blagajn ičarka Ljndmila Erjavec. Namestniki: Ivan Kalčič, Anton Sirk, Mirni Resova. Dal Bog, da hi se nova podružnica lepo razvijala v prid tukajšnjih Slovencev in v ponos lepe slovenske domovine. V nedeljo popoldne ob 3. je bila božićnica v prostorih »Narodne šole«. Udeležilo se je mnogo občinstva. Bilo je mnogo domačinov, prisili so Brici in veliko narodne gospode iz Gorice. Bodi jim izrečena na tem mestu prav iskrena zahvala. Pogled na tako veliko število prijateljev naše mladine nas navdušuje in krepi na krepko delo za obrambo Slovenstva. Deklamacije, pevsko točko in dvogovor deklic, kratko vso jo bilo tako popolno, da se niso mogli pričujoči načuditi, da je resnično šolska mladina tega zmožna. Sodba vseh je bila enoglasna: Vidite, kako potrebna je Ci-ril-Metodova družba. Brez nje bi bili vsi ti otroci izgubljeni in z njimi na stotine Slovencev. Taka družba zaslugi podporo vsakega rodoljuba. Otroci so bili prav lepo obdarovani, to jih bode bodrilo k marljivosti, pridnoti in učenju. Vsem, ki so darovali in pomagali pri obdaritvi, tisočera hvala in Bog plati! Prosimo vas še nadaljne pomoči, kajti brez vaše pomoči utonemo v italijanskem morju. Pomagajte nam še nadalje, ti mi bomo krepko stali na braniku in čuvali zemljo dedno!
Ustanovni obeni zbor Sloven- I skega izobraževalnega in podporne- J ga   društva   za Volosko - Opatijski j
okraj. Ker je c. kr. namestništvo v Trstu potrdilo pravila, predložena po pripravljalnem odboru, vršil se bode ustanovni občni zbor Slov. izobraževalnega in podpornega društva za Volosko - Opatijski okraj v soboto, dne 20. januarja 1912 v prostorih restavracije »Maglica« ob polu 9. uri zvečer. Z veseljem moramo vsklikniti »vendar enkrat«. Namen društva bode podpiranje in izobrazba članov s čitanjem knjig in časopisov s prirejevanjeni javnih predavanj, zabavnih in konverzacijskih večerov, na katerih se bode govorilo, pelo, deklamiralo, predavalo in predstavljalo v kateremkoli slovanskem jeziku. Vsak redni član plačal bode majhne tedenske prispevke, katere bode določil občni zbor, a dobil bode v slučaju bolezni in opravičene potrebe primerno podporo, v slučaju smrti pa njegovi dediči 100 K za pogreb, če pa dedičev ne bo.mu pa preskrbi društvo pristojen pogreb. L stanovnik i plačajo enkrat za vselej 50 kron. Slovenci in Sloveuke, stanujoči v Volosko - Opatijskem okraju, pristopite k društvu do zadnjega in pokažite s tem, da ste vredni sinovi in hčerke matere Slovenije. To Slovensko društvo naj nam bode domače ognjišče, naj nam bode oče in mati, h katerima se bomo lahko zatekli v sili in potrebi. To društvo naj nam bode »matica«, okoli katere se bodemo zbirali kakor pridne in marljive buče lice. Zavedajmo se, da smo tudi mi člani naroda, ki ima popolno pravico, enako drugim narodoia, boriti M za svoj obstanek, za svoj napredak. Združeni pomagali bodemo drug drugemu, a pomagali bodemo tudi napredku in obstanku našega naroda. Slovenci in Slovenke! Zapišite si dobro v spomin 20. januarja 1912. da ne bode kdo manjkal na ustanovnem občnem zboru, na katerem se bode položil temeljni kamen Slov. izobr. in pod p. društva za Volosko - Opatijski okraj, ker ta kamen položiti se bode moral trdo, tako trdo in temeljito, da se hiša v obliki društva ne bode mogla porušiti nikdar. Na svidenje!
Poročil se je v Barko vi jah učitelj Ivo Samec 1 gospodično Adelo Martelančevo.
Nezgode. Na zdravniški postaji v Trstu se je zglasii 211etni kmet Josip Gruden iz Devinske okolice. Bil je obstreljen na giavi in na vratu. Kdo ga je obstrelil ni hotel povedati. — Nad restavracijo v bošketu v Trstu se je ustrelil 231etni F. Romeo vsled nesrečne ljubezni. Ko je prišel na mesto samomora zdravnik, je bil Romeo že mrtev. — Pod tramvaj je padel na Opčini 681etni kmet iz Vr-dele Aut. Ravbar. Dobil je nevarne poškodbe na čelu in si zlomil desno roko. Odpeljali so ga v tržaško bolnišnico. — Mornar na postajni ladji »Panther« v Trstu Franc Jurčič je tako udaril gostilničarja Mat. Vuko-siea, da je ta padel na tla in si pri padcu zlomil desno ključnico. Prepir se začel zaradi natakarice, katero je Jurčič vedno odvračal od gostov, kar je gostilničarja silno jezilo. — Zastrupila se je v Trstu zaradi nesrečne ljubezni 171etna šivilja A. Delpiero. Umrla je tekom ene ure.
Poboj na plesu. V Devinu so se na nekem balu stepi i plesalci okoličani zaradi domačih deklet. Med pretepom sta potegnila dva plesalca samokrese in sta oddala več strelov. 221etni kmet Josip Gruden, o katerem smo že včeraj poročali, da je prišel ranjen na tržaško zdravniško postajo, kjer pa ni hotel povedati, kdo ga je ranil, je bil tudi navzoč in je dobil dve rani na vratu iu na obrazu. Tudi dva druga fanta sta bila lahko ranjena.
Tat v vlaku. V tovorni vlak med Reko in Matuljami se je splazil neznan tat. Med vožnjo je vrgel tat raz vlak 5 vreč kave in skočil pred Ma-tuljami na tla. Dve vreči ukradeno kave je tat odnesel, 3 vreče pa SO našli drugi dan ob progi.
Ponesrečena jadrnica. Hitra jadrnica »Lea Monaca« je med vožnjo iz Ancone v Reko nasedla v bližini Velikega Lošinja na peščeno plitvino, kjer je obtičala. Pristaniški kapitanat je postal na pomoč uradni parnik »Neptun«. Stanje jadrnice je iako nevarno, ker se jadrnica vedno bolj nagiba in se bo bržkotne potopila.
Ponesrečeni parniki. Llovdov parnik »Stambul«, ki je nasedel na rtu Bianco so izpraznili, nakar se jim je posrečilo, da so ga potegnili zopet v morje. »Stambul« je dobil le neznatne poškodbe. — Parnik »Isea« ki je la6t parobrodne družbe »Dalma-tia« je popolnoma zgorel. Ogenj je nastal vsled eksplozije Špirita, in se je tako hitro razširil po celem parni-ku, da je bilo gašenje onemogočeno in da se je moštvo v zadnjem trenot-ku z velikimi težkočami rešilo. Parnik je popolnoma zgorel, ostanke ladje pa je potopila neka torpedov-ka avstrijske vojne mornarice z nekaj streli iz topa.»Isea« je bila 42 m
dolga, 6 m široka in je bila zgrajena 1. 1888 v Stabilimento Tecnico v Trstu.
Dnevne vesti.
-f- Samohvala — cena mala. Klerikalcev nihče pod solncem neče hvaliti. Povsem umi j ivo je, da jih to peče in boli. Toda pomagati si znajo: hvalijo se enostavno sami. Njihovega voditelja dr. Šusteršiča pozna že ves svet in kjerkoli se o njem kaj čuje in piše, je to obsodba zanj. Vsa javnost razen klerikalcev si je edina v tem, da so Šusteršiču v politiki, ki jo vodi, merodajni samo osebni interesi. Neštetokrat se je to že pribilo ne samo v slovenskih listih, marveč tudi v vseh najuglednejših čeških, hrvaških in nemških javnih glasilih. Toda klerikalcev to nič ne moti. Ker Šusteršiču nihče neče peti slavospevov, mu kade sami. V svojih listih ga slave kot polboga, vsako njegovih besed, ki jo izpregovori, proglase kot nov evangelij, vsako njegovo kretnjo kot sijajno taktično potezo, če pa nastopi kdaj v parlamentu, napiše o j tem »Slovenec« dolgovezen članek, v katerem naivnim svojim bralcem z vso resnostjo zatrjuje, da je ta Šu-steršičev nastop dogodijaj zgodovinske važnosti, stvar, ki vzbuja senzacijo, dogodek, ki imponira prijatelju in neprijatelju. Tako kade klerikalci s kadilnico sebi in svojemu voditelju. Stvar se tolikokrat ponavlja, da smo se nanjo že popolnoma privadili iu da vzbuja v nas samo še veselost. Danes se prične zasedanje kranjskega deželnega zbora. Klerikalce navdaja si rb in bojazen in s strahom stopajo v deželno zbornico, ker jim vest očita, da so zagrešili marsikaj, kar bi moralo upravičeno izzvati ljudsko nevoljo in obsodbo vse poštene javnosti. In da se ohrabri j o, so posegli po sugestivnem sredstvu — samohvale. Tako - le piše včerajšnji »Slovenec«: »Eseles stopi samozavestno v deželno dvorano. Njena načela so poživila deželno upravo in jo prepojila z velikimi idejami, katerih uspehi silijo tudi nasprotnika k — občudovanju. Kranjska deželna uprava je danes — najboljša v monarhiji.« — Ein gros-ses Wort gelassen ausgesprochen! Če bi besedo o »najboljši deželni upravi v monarhiji« izrekel kak nepristranski motrilec, bi se v spoštovanju uklonili pred njegovo sodbo ter javno molili svoj konfiteor. Tako pa vemo, da je ta himna namenjena zgolj v to, da bi javnosti nametala peska v oči, da bi ne videla, da je kraujska deželna uprava najzanikmejŠa v vsi monarhiji. Da, sijajna deželna uprava z — milijonskimi dolgovi! Tako upravljati pač zna tudi vsak banke-roter!
ff- »Cestni zakun vzor zakona.« V včerajšnjem »Slovenčevem« članku »Pred deželnim zborom« čitamo med drugim tudi to - le: »Važna zakonodaja Ina dela bodo prišla v razpravo. Na prvem mestu je cestni zakon ki je sedaj od vseh ministrov priznan kot vzor zakona in ga bodo najbrže kmalu posnemale tudi druge dežele.« Precejšnje porcije nesramnosti in importinence je treba da si upa član kar napisati tako notorieno neresnico, ki bije v obraz vsem dejstvom. »Vzor zakona, priznan od vseh ministrov« naj bo tisti cestni zakon, ki je bil tako slabo in krivično sestavljen, da ga je morala celo vlada, o kateri ve ves svet, da gre klerikalcem v vsakem oziru na roke, zavrniti. Zato mora sedaj deželni zbor o tem »vzoru vseh zakonov« znova razpravljati, ker tak monstrum, kakršen je bil ta zakon v prvotni svoji obliki, si celo notorično klerikalcem naklonjena vlada ni upala predložiti v cesarjevo sankcijo. Da bi to svojo blamažo prikrili, pred vsem pa, da bi preprečili v javnosti spoznanje, kako upravičen je bil boj napredne stran-ke proti cestnemu zakonu v tisti obliki, kakršno mu je dala klerikalna de-želnozl>orska večina, so torej klerikalci spustili v svet bajko »o vzoru vseh zakonov, priznanem od vseh mi- j nistrov«. Da bi tak zakon »najbrže posnemale tudi druge dežele«, o tem resno dvomimo, ker te dežele sklepajo pametne, zrele ter v formalnem in stvarnem oziru dovršene zakone, ki jih vladi ni treba zavračati, in premislile si bodo stokrat, da bi se izpostavile taki blamaži, kakršno je doživela klerikalna deželnozborska večina s svojim »vzoritim« cestnim zakonom !
-f- Dobrotnik svojega naroda. Poročali smo včeraj o testamentu, s katerim je gosp. Ivan Fabjančič postavil družbo sv. Cirila in Metoda za svojo glavno dedinjo svojega premoženja in določil za narodne in dobrodelne namene različne legate. Štejemo si v dolžnost, da slovensko javnost seznanimo bližje z osebo tega dobrotnika svojega naroda. Ivan Fabjančič je bil doma iz Dol. Logatca, kjer je bil njegov oče majhen posestnik. Služboval je kot dacar in potem kot revident pri užitninskem zakupu Gorup - Dekleva in Lavrenčič in po očetu pozneje prevzel posestvo. Moral
se je trdo boriti za vsakdanji kruh, a bil je trezen, delaven in varčen in si tako pridobil svoje premoženje. V Logatcu je sam obdelaval svoje posestvo,  si  sam  kuhal  in  živel tak® skromno, da si še prave postelje ni nabavil, marveč spal na slami. Z vinsko kupčijo si je znatno pomagal, kajti bil je imeniten poznavalec vina. in je pomagal na dober   glas vsaki gostilni, ki je od njega dobivala vino. V Logatcu je najraje občeval v gostilni Ferjančič, in ko je svoje posestvo prodal, je bil časih kar po več mesecev pri  Ferjančiču nastanjen. Pred več leti je kupil v Podgori pri Gorici hišo in se je tja preselil, a tam mu ni ugajalo in pred štirimi leti je prišel v Ljubljano. Tudi tu je živel nad vse skromno. Nazadnje je stauo-val v Plankarjevi hiši pri rdečem križu. Tam je imel majhno sobico z enim oknom, v katero je moral hoditi skozi skladišče. Soba je bila vlažna in brez peči, a skromni Ivan Fabjančič je bil zadovoljen.   Postrežbe ni imel nobene,poskrbel si je vse sam in živel samotarsko. Zjutraj je šel vsak dan k maši, potem pa v Prešernove kavarno. Obedoval je v najskromnej-ših gostilnah, popoldne pa se je šetah Zadnji čas se je najraje ustavil pri Čadu na Spod. Rožniku. Ničesar, a že prav ničesar ni imel ta mož otl življenja. Bil je samosvoj mož, natančen in vesten in trden v svojih nazorih. Bil je vse svoje življenje odločen pristaš narodno - napredne stranke. Bil je veren, a duhovnikom ni zaupal ničesar, bil je naroden iu obsojal klerikalce, da. zlorabljajo 'vero in izdajajo slovensko narodnost. Že pred več leti, namreč leta 1908., je v Logatcu odločno povedal, da po njem ne bo nihče nič podedoval in da bo vse svoje premoženje zapustil v narodne in v dobrodelne namene. In izpolnil je svojo obljubo. Kakor je živel tiho in skromno, tako tiho in skromno je šel s tega sveta. Na njegovem stanovanju niti vedeli niso, da je Šel v bolnišnico in tudi niso   vedeli,   da je umrl. Eden njegovih znancev je slučajno čital med umrlimi v našem listu njegovo ime, poizvedoval je po njem in dognal, da je Ivan Fabjančič umrl in da je že pokopan.   Ne en človek ni šel za njegovo krsto, kajti nihče ni vedel, da je umrl. Šele ko je bil pokopan, je šel notar gledat na njegovo stanovanje in je našel v zaboju testament in hranilnične knjižice lepo povezane v ruto. Pokojnik je testament lepo in natančno lastnoročno spisal. V zaboju so našli tudi znano navodilo za sestavljanje testamenta in dr. Tavčarja knjigo »Slov. Pravnik«, kar kaže, kako vestno je pokojnik pazil, da sestavi pravilen testament. »Slovenec«, ki ga kolje zavist, da se je zopet pokazalo, kako ljubezen in  kako    zaupanje uživa družba sv. Cirila in Metoda, namiga-va nekaj, da hoče pokojnikova sestra testament izpodbijati. No, iz te moke ne bo kruha, ker je v testamentu natančno povedano, zakaj zapustnik sestri ni ničesar volil. Družba sv. Cirila in Metoda bo zopet dobila lepe tisočake. Človeku postane kar toplo pri srcu, ko vidi. s kako vnemo se celo tako preprosti ljudje, kakor :e bil pokojni Ivan Fabjančič, oklepajo družbe sv. Cirila in Metoda. Ta oporoka je izraz vroče domovinske ljubezni in narodne zavednosti. Nismo še čitali, da bi bil kdo za klerikalno »Slovensko Stražo« volil več kakor 20 K, družbi sv. Cirila in Metoda pa zapuščajo rodoljubni možje in rodoljubne žene vse svoje premoženje. Velikim dobrotnikom    slovenskega naroda: Polaku, Kotniku in gospe Manji Vil-harjevi se je zdaj pridružil Ivan Fabjančič.
+ Napredna zmaga v Št. Lam-hertu. Pretekli teden se je končala borba za posest občine v Št. Lamber-tu v litijskem okraju. Dasi so vodili boj na klerikalni strani trije župniki in dasi so v agitaciji rabili vsa naj-ostudnejša in najpodlejša sredstva, vendar je napredna stvar zmagala nad vse sijajno. V občinskem odboru je 11 navdušenih naprednjakov in 9 klerikalcev. Med drugimi so v občinskem odboru naši vrli somišljeniki: Ivan Beja, France Lovše, Ivan Cirar, Josip Cirar, Anton Berdajs, Jakob Vertačnik, Ivan Vertačnik, France Grabnar, sami možje, katerih samo ime že jamči, da bodo požrtvovalno delovali samo za splošni blagor in za korist vse občine. Za župana je bil izvoljen eden najuglednejših naprednih mož v občini gosp. France L o v š e, p. d. Špan. — Vrlim Šent-lamberčanom, ki oslove po vsi Kranjski po svoji zavednosti, iskreno čestitamo, da so si kljub klerikalnema terorizmu in nasilstvu izvojevali sijajno zmago in izražamo nado, da bo Št. Lambert kljub in proti vsem viharjem ostal mogočna trdnjava napredne misli!
-f Ali bo treba »Sokolskih domov«? To potrebo smatramo za zele nujno. Politične razmere na Slovenskem, najnovejša tozadevna klerikalna nasilstva delajo potrebo po samostojnih društvenih telovadnicah vedno nujnejšo. Sestavna telovadba vzgoji y človeka one fizično zdrav-
stvene temelje, ki so predpogoj vsakemu delu, volji, energiji. Narodni in   nravstveni   prida tek Sokolstva, vedno spojen s sokolsko telovadbo, vzgoji v človeku krepek značaj zasebni in značajni.    Važnost in tehtnost racijonalne telovadbe   se   že davno spoznali zapadni in severno - evropski narodi.   Milijone   žrtvuje danes Francija, Nemčija — v zadnjem času celo mala Srbija — za povzdigo in razvoj dela telovadnih društev. Ves kulturni svet vidi dandanes v racijo-nalni gimnastiki neusahljiv vir svežega, večno mladega življenja, zdrav ja, podjetnosti, zmožnosti, socijalne in narodne obrambe. Kaj pri nas? Od države ničesar ne moremo pričakovati. Od dežele, klerikalnega protina-rodnega deželnega odbora in deželnega šolskega sveta, ki pojmuje moderna kulturna   sredstva   tako, kakor megla solnčne   žarke, od teh smemo pričakovati edino ovir, preganjanj in brc. Preostaje samopomoč. — Neprijetno nas je  dirnil  razgovor dveh starih ljubljanskih bogatašev. Velik Slovan, Slovenci so mu znesli skupaj stotisočake. s katerimi    danes indirektno plačuje ložo v nemškem gledališču — izrekel se je neugodno, humoristično o potrebi »Sokolskih domov«. Možje, ki tako sodijo o naših narodnih potrebah, ti se štejejo med dobre Slovence in vzorne Slovane? Do danes so dajale Sokolstvu življenje, navdušenje, denarne in časovno žrtve onih, ki so to težko storili, v bodoče naj sokolskemu gibanju posvečajo primerno pozornost in nak'onje-nost tudi oni, ki jih je usoda obdarovala nad normalo vsakdanjosti. — »Sokol L« in »Sokol II.«,   ki imata nad 500 članov,   nad 70 telovadcev, nad 50 obrtnega naraščtja, t»ta dane?« po zaslugi klerikalne politične premoči na ulico vržena. »Sokol I.« ima Bi oje društvene prostore v Ilirski ulici 22. Tu bo skušal v omejenih prostorih  nuditi  telovadcem s pomočjo društvene    knjižnice    in predavanj vsaj nekaj.   Občinstvo   prosimo, da nam ostane naklonjeno, s hvaležnostjo sprejmemo vsakovrstne prispevke, priporočamo se,   da   odstopite naši knjižnici prečitane knjige.
+ Na ljubljanskem dež. sodišču je nad nekimi vratini čitati napis »Diktatabteilung«. Kakor se vidi, imajo po-eben urad za pisanje po narekovanju. Priporočali bi, da bi poslali v ta oddelek tudi predsednika Elsnerja. da bi se naučil pravil ne nemščine. Njegov »ist sich« je postal naravnost slaven dokaz, da je v nemškem jeziku tako slabo podkovan, kakor kak dinrnist z dežele.
Politični tečaj N. N. S.: Današnji uri sta preloženi na četrtek po Novem letu.
— Umrl je g. Karel T s c h u r n, višji knjigovodja »Kranjske hranilnice« v pokoju. Tschurn je bil so-ustanovnik »Južnega Sokola« in izvrsten telovadec. Kasneje je dobil kruh in službo pri »Kranjski hranilnici«. Pod pritiskom okolnosti in razmer je mož spremenil svoje mišljenje ter postal to, kar »Kranjska šparkasa« zahteva od svojih uradnikov in uslužbencev. — nemškutar. Da.si takšna prelevitev navadno zlo upliva na človeka. vendar je Tschurn ostal osebno poštenjak in kot tak vžival splošno spoštovanje. U pogiba joč se od »Kranjske hranilnice« proglašenemu načelu: »Cegar kruh ješ, tega jezik tudi moraši govoriti«, je vzgojil svojo rodbino seveda v nemškem duhu. Pokoj njegovi duši!
— Umrla je v Ljubljani na Dolenjski cesti št. 1 ga. Ivana U r b a n-čič. roj. Drčar. P. v m.!
— fspehi slov. strelca. Gospod Avgust Rumpelj, rodom Ljubljančan, je imenovan članom centralnega preiskovalnega zavoda za strelno orožje v Berolinu. Dne 25. t. m. se je g. Rumpelj udeležil strelne tekme v Budimpešti in bil prvi med tekmovalci z Browning-revolverji.
— Slovenskim ženam. Uredništvo in upravništvo »Slovenske £e-ne« je v Sj>odnji ftiški št. 208.
— Čudovita hitrost poŠte. Mnogokrat se sliši hvaliti pošto radi njene iznajdljivosti, a prav redkokrat se čuje taka hvala o njeni hitrosti. Posebno značilen slučaj izredne »hitrosti« preslavne poštne naprave je ta-le: Neka gispica iz ugledne ljubljanske rodbine je dobila dne 17. t. in. iz Tunisa v Afriki razglednico, ki je bila tam dana na pošto 16. avgusta 1909. Razglednica je torej hodila iz Tunisa polnih 30 mesecev ter srečno prispela na svoje mesto kot pozdrav z onega sveta, ker je prav par dni preje odpošiljate]j razerledni-ee se poslovil od te solzne doline. Da, da, hitrost ni nobeno čarovništvo!
Napad. Ko se je na sveti večer ob 8. vračal neki železniški u>l nžl>e-nec s Praprotnega proti Bukovici nad Skofjo Loko, sta ga na cesti napadla dva lopova, hoteč ga oropati. Mož se je rešil h kovaču Lotriču. Pravi, da ta bila lopova Še mlada in brez brk.
Za v ratno napad n.   Kolar Jož Ostanek pri Sv. Pavlu   pri Zatičini ima prav na samem hišo. Malokoga
vodi pot mimo njegove hiše, pa še ti- ! mn bili porezan i pred hlevom viseči stega, ki se zmoti, da gre ondot mi- , vajeti in uzde. Sumili so takoj neke-mo, zmerjajo in psu je jo Ostankov i. j |ru Gričarja z Dolenjega vrha, ker Dne 10. t. m. je šel France Štepec po- iivi v sovraštvu s Simoem. Pred ne-noči nekoliko vinjen in sam s seboj davnim časom pa je sam povedal guvoreč mimo Ostankove hiše. Jože nekemu pastirju, da je on naredil go-Ostanek, pod oma če Jerinov in nje- ri opisano škodo. Ko je bilo pa tre-gov sin Jože sta ga pa za v ratno na- | ba hoditi pričat, je GriČar nagovar-padla in pobila na tla s kolom in vi- jal tega pastirja po imenu Frana lami ter sta mu baje prebila črepi- I Pera, da bi pri sodniji po krivem njo in zlomila roko. Pokorila se bo- I pričal v prilog Gričarju. Priča Per deta v hi&i pokore. j je pa pri sodniji vse to lepo povedal
Iz Novega mesta, 1 Novomeški j in zdaj se ni ime1 zagovarjati Gri-klerikalei   so jih dobro   izkupili pri | čar samo zaradi tega, ker je iz hudo-
zadnjih občinskih volitvah. Radi tega jim žila ne da miru in začeli so nov manever, sklenili so ustanoviti novo zvezo. Ker pa vedo in čutijo, kako je klerikalizem osovražen pri slehernem poštenem človeku, nadejali so novi zvezi ime »Meščanska zveza«. In kanonik &logar je napisal vabilo v »Dolenjskih Novicah« v znanem slogu, kjer vabi N^voraešča-ne na ustanovni občni zbor ^Meščanske zveze«. V svojem vabilu govori v hinavskem tonu o krščanski ljubezni in prerojenju Novega mesta v moči krščanskih idej. Koliko *me biti o krščanski ljubezni in krščanskih idejah govora, zamoremo posneti iz
bije poškodoval Simcevo streho, temveč tudi zato, ker je skušal pregovoriti Pera, da bi pričal po krivem. Tako se je uresničil izrek, da iz malega raste veliko.
Lep fant je Matevzek Jerič. Imel je intimno znanje z Jožef o Pavlic od Sv. Petra pri Novem mestu. Ko je znanje rodilo sad, pa ni hotel o otroku nič vedeti, brez Jožefo Pavlic pa živeti ne more. Pavlic je se vede pretrgala ž njim vse vezi, ker ne mara svojega in njenega otroka. Tedaj ga je začela grizti ljubosumnost. Vedno je čakal bivšo dekle in jo hotel pridobiti <u zopet s tem, da jo je pretepal. Tudi pod okno je hodil, da
dejstva, da so ?klieali zbor in ga vo- j jo je videl, potem p* začel iz jeza kadili znani kane nik Zlogur. kapitelj- ; m*mje metati v hišo. Ko je bilo pa ski vikar, ki naj bi rajše doma bral i Jožefi Pavlic teb sitnosti odveč, je brevir. ponesrečeni županski kandi- \ potožila svoje gorje orožni'- Ti dat Horvat i u drugi komp^->joni iz j pa n« razumejo šale, kakor se je pre-klerikalnega tabora. Kaj razume ka- ■. pričal Jeriče v Tevžek,
nonik Zlogar pod krščansko ljubeznijo in prerojenju v moči krščanskih . idej, to je najbolje dokazal v Šmart- ; nu pri Litiji,   kjer je kot dekan na rtroške   in   škodo   faranov naredil ogr,xnjne dobičke, presegajoče več ti- : sočakov. in sicer v znani zvrmarski zadevi.   To zadostuje,   da kanoniku Ž logarju lahko zabrusi vsak pošten J meščan v obraz,   da s takim krščan- -skim možem   nočemo iti po isti poti ; in ž njim    nočemo    imeti nobenega opravka.   To si naj zapoiuni   in za vselej    opusti    hinavsko    zasnovane • manevre na poštene meše;*a \ Da no- j čejo v resnici ž njim   imeti nikake zveze, so pokazali Novcmeščani tudi j sedaj, ko je ostri Zlogar z vikarjem na ustanovnem zboru osamel v družbi par tercijelk in tercijalov, s kate- : rimi je tak     slavno pogorel pri ob- j činskih volitvah!
Organizirana tatinsko    tolpo so ; odkrili   v okolici Novega mesta.   V j zadnjem času so se opetovano doga- ; jale v novomeški okolici manjše tat- I vine.   ki so kazale   spretno roko in . pravcato   organizacijo.   Oelo poštni voz .je bil dvakrat naskočen.   Po go- j Milnah je bilo tu pa tam   kaj izmak-njenega.   Pri Kokliču   je bila vzeta puščica Cirii;> in Metoda, v kateri je bilo okoli 14 K denarja. Kavamar- i ju Splichaln   je bilo vzeto iz omare ta l**d   o^oli 3 kg salame,   svečar ju Gustavu Murnu   je   bila vzeta cela škatla čokolade in v špecerijski trgo- \ vini bratov Kobo   tudi en# salama. Tatovi bi bili pa radi osobito zdaj o Božiča kaj več dobili,   toda ključev ni.    Pri iz var rednem občnem zboru sklenejo tatovi, da si priskrbe vitrine. In res v noči med 13. in 14. decembrom    je bilo ukradenih ključavničarskemu moj«trn Pražljn iz delavnice celih 25 vitrihov.   Orožniki so mrzlično poizvedovali in odkrili vso j tatinsko sodrgo. Glavar tej družbi je —   petnajstletni    Lojze Jank^lj iz 2ahje vasi. podkanitan   trinajstletni | France   Horvat   iz Kandi je. Člani brez portfelja so Jože BI ari č iz Z« h- i je vasi. Anten Hrasta r i* Got ne vpsi, France Brnlc iz Gotne vasi, Janez Mrvar iz Gotne vasi in Albin Hrvat :z Kan d i je, od katerih nobeden še ni tznolnil   14. leta.   Vitrine je »poku-mal<r sam glavar Lojze Jankelj. Zle- j zel je čez streho, v podstrešje in od i tod skozi   neko   luknjo v delavnico, ! potem pa je odprl   okno na cesto in j vzemši vitrine skočil na cesto ravno pred neko žensko,   ki je bila prišla '•koli vojrla in ki je Janke?ja čisto dobro spoznala. Ko se je zaznalo o tatvini, je povedala ženska orožnikom, kdo da je skočil skozi okno Prežel je-ve hiše.   Tako so prišli   na   sled — bralcem romanov o detektivih.
Požar. Predvčerajšnjem je nastal v Smoleni vasi, občini Šmibel-Stopiče pripadajoči, požar, ki je uničil hlev in pod in nekaj orodja. Da se ni ogenj razširil na druga poslopja, se je zahvaliti novomeški požarni hrambi, ki je bila v naglici na licu mesta in ugodnemu vremenu. Tu se je zopet pokazalo, kako krvavo je po-Jrebna obširni občini Šmihel-Stopi-če požarna bramba. V tej klerikalni občini se prav nič ne stori za človekoljubne, občekoristne naprave in namene in lahko rečemo, da je ni na Kranjskem v socijalnem ozirn tako zaostale občine kot je ravno ta, v kateri imajo profit samo nekateri oblastneži, ki polnijo le svoje malhe in docela zanemarjajo korist občanov. Zadnji čas je, da se pri novih i občinskih volitvah občina otrese teh škodljivih elementov.
Nad streho se je znesel. Na Dolenjem vrhu je pred kratkim nekdo ^netal debelo kamenje na hišo Antona Šimca, krito z opeko in mu je l nogo opeke pobil.   Kmalu nato so
Zužeinberški semenj dne 6. decembra je bil kaj živahen. Bilo je mnogo ljudi, pa tndi precej vina se je stočilo v gostilnah. Posebno mladi fantje so preveč srkali sladko letošnjo kapljo tako, da jim je zlezla v glavo. Začutili so potrebo pretepa, posebno fantje iz Vrbovca pri D^bT ničab, Lojze in Nace Kaplan, Jože ftpelio, Janko Pečjak in Fran Zupančič. Začeli so se prepirati i žu-žemberškimi fanti toliko časa, da je stekel Fran Zupančič na neko dvorišče, se oborožil s sekiro in vdaril 9 njeno ostrino Načeta Kaplana po čelu, da rnn je vse presekal. To je bil znak in začetek splošnega * 1~ Žvižgale so palice, padale klofute, bliskali so se noži, frčalo je kamenje, vmes se je culo kletve in stokanje ranjencev. Kolikortoliko spomina na ta semenj je dobil vsak izmed fantov. Najbolj korajžnim se bodo pa še slovesno delila odlikovanja v podobi — ričeta.
Tatvine. Hlapcu Antona Zadni-karjn je v soboto v Črni vasi nekdo izmaknil 20 K vredne čevlje. Policija je osumljencu na sledu. — Pri pekovskem   mojstru   g.   A u bel n u na Glincah se je učil dva meseca 151etni Fran Žlebnik iz Medvod.    V soboto je pa svojemu   mojstru ukradel srebrno   žepno uro,   srebrno verižico, žensko srebrno verižico,   dva zlata poročna prstana, pri strankah pa je inkasoval   10 K 60 v   za prineseni kruh in neznano kam pobegnil. Oblečen je bil v navadno pekovsko obleko, je imel pelerino in zelen klobuk. — Ko se je v soboto iz Nemčije pripeljal se z devetimi svojimi tovariši delavec Ivan Perkovič   iz Drežnika na Hrvaškem, je na južnem kolodvoru ovadil,   da mu je med vožnjo, ko je spal.   iz žepa bilo   ukradenih 100 kron. Policija je dva osumljenca aretirala   in   sicer   Milana Gjukiča iz Kurjaka,    kotar    Gospič    in Marko Gnjatiča iz Rudopolja na Hrvaškem ter ju izročila sodišču.   Posebno je prišel v protislovja zadnji.   Trdil je sicer,   da je najbolj nedolžen človek na svetu,   a oškodovanec   ga pozna kot strastnega igralca,  za pravi ji ven in pivca. V tem ko so drugi hranili, je ta lahkoživo zapravljal svoj težko prisluženi   denar.   Da   pa pride na praznike čeden, se je šele v Ljubljani spomnil, ko je imel v žepu dovolj denarja. Kupil si je lepe črne hlače, gorek zimski kožuh, poleg tega pa si je nabavil tudi fin samokres. Vse to in še marsikaj drugega mu bode se daj hodilo v na po t je. — Nekemu gostilničarju   je   bilo na Tržaški cesti nkradenih sedem krogelj za balinca nje,  vrednih 17 K.   —   Iz Amerike došlemu   delaven Fran Tratniku je bil v neki restavraciji v Kolodvorski nlici ukraden kovčeg,   v katerem je imel za 105 K obleke. —   Na sv. večer je bila v neki gostilni v Wolfovi nlici ukradena nekemu gospodu plava zimska suknja s sivo križaste podlago   in   baržunastim ovratnikom vredna 80 K.
Prijeti vlomile!. Pred prazniki je mestna policija napravila dober lov ter aretirala tri vlomilce. Nekega jutra okrog četrte ure je zapazil pred pošto službujoči stražnik dva moška, katerih eden je nesel nekaj pod pazduho. Stražnik je neznanca zasledoval. Pred kavarno »Evropa« se mn je pridružil tudi še tam patru lojoči stražnik. Prišed&i v Kolodvorsko ulico sta stražnika neznanca aretirala. Na osrednji stražnici se je ! mlajši imenoval za Štefana Marin-J čeviča iz Gospiča na Hrvašk m Njegov tovariš, ki je bil elegantno oble čen, pa je dejal, da je Ludvik Spin drič, po poklicu natakar, doma is Belovara na Hrvaškem. Mlajši je • imel   pri   sebi   tri   velike klobase
(brannsvajgarice), veliko dleto in demant za rezanje stekla. Pri zaslišanju je najprej rekel, da je kupil klobase v Celju, pozneje je pa to preklical in trdil, da jih je kupil \ Ljubljani. Poizvedbe so dognale, da sta bila aretovanca že delj časa nastanjena v nekem prenočišču v Kolodvorski ulici in da imata kot pomagača nekega berača z leseno nogo. Tudi tega je policija aretirala \ osebi Ilija Jeliea, rojenega 1891 v Zagrebu. Marinčevič, ki je bil v pre-nočiščn zglašen pod napačnim imenom Jožef Žagar, je nekega dne prinesel v sobo k Spindriču velik zavitek z več pari čevljev in škornj ter ga skril pod posteljo. Vse te stvari pa izvirajo od vlarori, katerega so ie vršili aretovanci pri trgovcu Anto nu Verbolu pri Sv. Gregorju ob Zagorju. Tudi klobase sta aretovanen ukradbi isto noč ko sta bila aretirana v trgovini Jožefa Jebačina v Rudniku. Vlomilca Sta* poleg klobas ukradla več kosov mila. suknjič itd. ter 6 K denarja. Suknjič, skledici, v katerih je bil denar, in eno klobaso sta vlomilca vrgla v cestni jarek. Marinčič je imel pri sebi še neko pismo, adresirano na Jebačina in nekaj poškodovanih 20 vinarskih novcev, katere je Jehaein spoznal V* svojo last. Marinčevič je videti kakor cigan ter je najbrže napovedal napačno ime. Spindrič pa kaže v vsem, da je spreten pustolovec. Vse tri aretirance so izročili v i>reisko-valni zapor deželnega sodišča.
Nesreča na lovo. Na lovu v Por-tovi hosti ob Krki pri Novem mestu je g. M. Langer pl. Podgorski, sodni svetnik v pokoju zapustil svoje od-kazx»no mn mesto in se približal lovcu, ki je ravno sprožil puško. Nekaj zrn je šlo v levo in desno stegno, eno pa v trebuh. Ker so ponesrečenca takoj odnesli v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, je upanje, da kmalu okreva.
Zblaznel je včeraj v Hradecke-ga vasi št. 4 stanujoči 451etni delavec Jožef Nachtigal. Najprvo je začel nad svojo ženo kričati, potem ji je pa s sekiro zagrozil, da jo po tolče. Žena je prestrašena hitela zadevo ovadit. najbližnjemu stražniku. Med tem časom je bil Nachtigal s sekiro razbil doma že vsa okna. Ko je stopil stražnik v stanovanje, se je Naehtigal spustil vanj in ga je ta le s težavo preobvladal in odvedel na stražnico, odkoder so ga na zdravnikovo odredbo prepeljali z rešilnim vozom na opazovalni oddelek. Nesrečnež je bil voj Čas že v blaznici na Studencu.
Pes popadel je včeraj v Hilšer-jevi nlici neko gospodično in jo na roki lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan.
Izgubljeno in najdeno. Pekovski pomočnik Anton Omerza je izgubil denarnico, v kateri je imel nekaj čez 40 K denarja. — Delavka Marija Ko-zinarjeva je izgubila v robcu zavitih 7 K. — Gdč. Adela Bockova je izgubilo zlato zar*>stnieo, katero je našla ga, Katinka Hafnerjeva. — Neki gospod je izgubil športno double verižico z obeskom.
narodno ohromilo.
Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 953. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Dunlo Pa. št. II. priglasil g. L. Strle: 954. incl. 963. (10 kamnov) Mihael Vošnjak, posestnik in inženir v Gorici (plačal 2000 K).
Dmžbi sv. Cirila in Metoda je poslalo slav. upravništvo »Narodnih Listov* v Pragi 10 K s sporočilom: »Cesko - slovinskv klub Vipavcu odvadi i Mikulnšske zabavv 10 K. Deku jeme! — Gosp. dr. K. Janežič iz Voloske je poslal 30 K v smislu poravnave kazenske zadeve M. S. Gdč. Angelica Porekar, hčerka g. nadnči-telja v Humu pri Ormožu, je poslala družbi 3 K 40 v, nabrane kot božićnico od tamošnjih lovcev v prijetni dmžbi pri gosp. najemniku. Gosp. Albo Lajovic, učitelj na Vrhn, se je odkupil od božičnih voščil v prid družbi sv. Cirila in Metoda z 2 K. — Hvala! — Da nastopi novo leto in z njim nove potrebe v družbi sv. Cirila in Metoda, vedo dobro tudi naši rojaki v Ameriki. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda št. 2 v Clevelan-dn je poslala po svojem marljivem predsedniku, gosp. Al. Pircu, zopet 50 K, zagotovila pa obenem še večji prispevek. Srečno novo leto, dragi, dobri rojaki v daljni Ameriki I — Trajen in prekrasen spomenik blago-pokojnemu gosp. dr. Vošnjaku je postavil njegov brat gosp. Mihajlo Vošnjak, posestnik in inženir v Gorici: vplačal je dmžbi sv. Cirila in Metoda deset »kamnov«, ali z drugimi besedami 2000 K, od katerih obresti naj uporablja družba v slovenske šolske namene na Goriškem. Vzornemu rodoljubu In velikemu narodnemu dobrotniku preblag, gosp. Mihajlu Vošnjaku najfekreneiša zahvala. — Novo leto se bliža! Pri tej priliki se razpošilja na tisoče nisem, razglednic in drugih voščil.   Slovenei! Slovenke!
Ako je vam na srcu Ciril - Metodova družba, ne pozabite prilepiti na vse pošlijatve družbeni narodni kolek!
Kot odkupnino od božičnih in novoletnih voščil so darovali na poziv podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino sledeči p. n. gg.: Anton Trevn, 5 K, Fran Pavlin, 4 K, dr. Kogoj, R. Oswald, Alb. Hauptman, po 3 K; I. Spicar, L. Homer, A. Kratky, Neimenovan, Ig. Hrovat, K. Vidic, M. Smolej in P. Sitar, po 2 K; Maria Humrova K P20; Kati Pirčeva, Fani Mihelčičeva, Tončka TJrličeva, Slavec Žgur, Malega, A. Pičmanova, Jos. Pire, Schiffrer, Adela Balohova, J. Božič, Haberle, A. Bolha, Bostar, B. Berč, A. Mesch-nik, Omahen, C. Lilek, Brek, Paro-pat, Jak. Cop, Tonček Cop, Tehov-nik, F. Kerstein, Peklar, Urbar, L. Svetina, A. Veber, Svetin, Junner in Jos. Peternel po 1 K. Skupaj torej K 66 20. — Največ zaslug za to zbirko ima g. Rudolf Oswald, plačilni natakar na kolodvorski restavraciji na Jesenicah. On je tudi drugače, zlasti za razpečavanje družbenega blaga, prav marljiv, za kar mu bodi izrečena tu javna zahvala in priznanje, — Hvala vsem vrlim rodoljubom 1
Društveno naznanila.
Silvestrov večer, ki ga priredi ljubljanski Sokol na starega leta večer v društveni telovadnici v Narodnem domu, obeta postati prijeten zaključek starega leta. Pri večeru sodeluje iz prijaznosti godba Sokola L, ker Slovenske Filharmonije, ki smo jo vsako leto imeli, letos nismo dobili. Spored bodo spolnile razne koncertne točke, nastopi najboljših moči slovenske operete, splošno priljubljeni kvartet, nastop izbranih telovadcev itd. Po polnoči ples. Začetek ob 8. zvečer. Vtopnina 1 krono.
Odbor Pisateljskega podpornega društva vabi vse svoje člane, da se blagovole v čim večem številu odzvati pozivn Narodne čitalnice ljubljanske in da se udeleže njenih prireditev dne 5. in 6. prosinca 1912.
Od borova seja akad. fer. društva »Sava« bo jutri, 29. t. m. ob pol 3. v posebni sobi Narodne kavarne.
Vodsvtena seja O. s. n. n. d. je določena na 5. januar 1912 ob 9. dopoldne v prostorih Narodne Čitalnice v Ljubljani. Vsi odborniki naj se zanesljivo udeleže tega važnega posveta.
K včerajšnjemn poročilu  o zborovanju profesorskega društva smo prejeli     to-le   pismo:     Podpisan ec vljudno prosi,   da blagovolite v vašem cenjenem   listu   objaviti to-le izjavo: Podpisani ni rekel na občnem zboru Društva slovenkih profesorjev dne 25. grudna 1911 v svojem govoru o odlikah, ki se dajejo srednješolskemu učiteljstvu, »da so v sedanji obliki smešni« pač pa je dejal, da on za svoje 331etno službovanje državi ne reflektuje na odlike, kakršne se sedaj delijo učiteljstvu srednjih   šol, ker je smešno (vzbuja veselost) da dobo-deta akademsko obrazovan ravnatelj po skoro desetletnem   službovanju v šestem činovnem razredu in predstojnik vladne računarske pisarne brez akademske   obrazovanosti po jedva petletnem službovanju v sedmem činovnem razredu isti naslov vladnega svetnika,   in da na   drugem mestu imenovani državni činovnik dobode naslov vladnega svetnika, dočim se akademsko obrazovani profesor nagradi z naslovom šolskega svetnika, ki je zanj irelevanten,   ker   so bili nekdanji šolski svetniki   uvrščeni v sedmi činovni razred in tembolj irelevanten, ker ostajajo celo profesorji osmega činovnega  razreda, katerim se poklanja ta naslov, v osmem činovnem razredu. Tudi nisem prosil predsedstvo, da skrbi zato, da se to stanje odpravi,   nego   sem prosil, da to stvar prinese   zopet pred občni zbor državne zveze srednješolskih profesorskih društev  v Avstriji, da predsedstvo   te zveze razloži pristojnim krogom,    ki smatrajo še vedno naslov šolskega   svetnika za efektivno cdliko s tem, da jih opozori na dejansko stanje, da je vsaka podelitev   naslova   ostalim državnim uslužbencem spojena s povzdigo čina.   Za prijazni sprejem teh vrst se zahvaljuje Rajko Perušek, e. kr. prof. v miru. — V Ljubljani, 27. decembra 1911.
I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo je imelo snoči v restavraciji »pri levu« občni zbor v svrho izpremembe pravil ter je sklenilo sledeče izpremembe. K § 4. se dostavi: Za vse ude je voditi register, v kateri se vpisuje ime, priimek in stan zadružnika, dan vstopa in izstopa, število d-ležev in njih odpoved. § 7. se izpremeni toliko, da sme načelstvo od zamudnega zadružnika iztirjati obroke ali ga izključiti in njegove vplačane obroke proglasiti za zapadle. Dokler ni prvi delež popolnoma splačan, ni mogoče začeti z vplačevanjem nadaljnih deležev. 9 10. se izpremeni v naslednjih točkah:   Neprostovoljen je izstop tndi,
če izgubi zadružnik državljanske pravice ali je zaradi kaznivega dejanja izključen od občinske volilne pravice, nadalje pri premeščen ju s Kranjskega, če se njegovi deleži preglase za zapadle in če je bil zadružnik izključen (priziv 8 dni). § 24. se izpremeni v toliko, da ?p? mora izredni občni zbor sklicati na zahtevo desetine članov. Zadružnike je vabiti pismeno ali pa z enkrrtno objavo v uradnem listu in glavnih ljubljanskih dnevnikih. K § 36. se dostavi* »V slučaju nesklepčnosti v ta namen (razdruženje) sklicanega občnega zbora se skliče za rešitev istega dnevnega reda v 8 dneh drugi občni 7>bor z opombo, da je sklepčen ne glede na število navzočih članov. § 3S-j*e izpopolni v toliko, da zadostuje enkratna objava v uradnem listu. § 22. ostane neizpremenjen. Predsednik je v svojih izvajanjih poudarjal. Ha društvo nikakor ni primorano likvidirati, marveč da stori to samo zato, da razjasni razmere. Prej se je delalo premalo resno in se je sestavljala bilanca, kakor se je poljubilo. Ir te nerednosti je tudi izhajalo, da je hi I o društvo v gotovem času aktivne z 2100 K, pri prvi bilanci čez 5 roe-socev pa je bilo že r 16.000 K pasivno.
Silvestrov večer priredi ^#vf*
društvo »Zarja« v Rozn* dolini v gostilni g. Končana cb 8. zvečer. Spored: Petje, taasburanje. oolnoč na alegorija in tombola. K; ~ bo zabava kar najlepša, jc pričakovati obilne udeležbe.
Zgradba Sokol"**««"« ft~-"a ▼ Litiji povoljno napreduje. Zidarska dela so dogotovljena, okna že nasajena, v notranjih pre?* ~?*i polagajo pode, postavljajo vrata. Srdov je p<* se suši s kurjavo oglja. Prvotni namen prirediti v telrvadnici Silvestrov večer se sicer ne bo dosegel, za trdno p;i se je nadejati, da bo mogoče v januarju diletantske igro prirediti. A" ta namen izdeluje se primeren oder fer kulise, dramatičen od--ek ^e prav pridno pripravlja za dostojen nastop. Vobče bo stavba v notranjosti v toliko izgotovljena. da so ho ondi zamogla vršiti prihodnja društvena veselica, kakor tudi. da bo društvo svojo telovadbo v novi stavbi izvrševalo že v najbližnji prihodnosti. V resnici se težke pričaku je izgotovljenje, ker v Litiji ni primernega prostora za prireditve večjega obsega. Odslej bo ta nedostatek odpravljen, kajti v telovadnici sami in na galeriji bo prostora za pnr sto oseb. poleg tega bodo pa še dve do tri sobe za občinstvo na razpolago. Pričakovati je opravičeno, da hc Stavba tako za društvene namene, kakor tudi za druge naror»-«~ nrire ditve večjega obseera. popolnoma zadostovala. V to svrho je bil načrt stavbe že v pričetkn premen jen in povečani BO prostori. Vsled tega se :-• prvotno namenjena stavbna trlavni ea ne le povišala, temveč skoraj podvojila. Društvo iz svojih sredstev stavbne glavnice samo ne zmore, zategadelj se najtoplejša " oroča vsestranski podpori. Apelnje takr T»a po«amezn;ke. kakor na družbe, društva, denarne zavode itd., da hl~ arovolijo s primernimi zneski pripomoči do končne zcrradbc doma litij-sko-šmartinskega Sokola v Litiji.
Delavsko bralno dre*'-o v ji priredi svojim članom in orijate-!jera društva Sil vest rov večer v n • deljo, dne 31. t. m. Pevski zbor. ki se je zadnje čase pridno vadil, poje sledeče točke: F. Ferjančič: Oj slovenska zemljica, dr. A. Schwab: Oj dekle kaj s' tak žalostno. L. Zepič: Je pa davi slanca pala, (vse tri iz »Novih Akordov«), F. Gerbič: Vinska in T. Bartl: Mi vstajamo. Pevskemu ^Doredn sledita sreekanje in ples. Upamo, da bo ta večer izredno zabaven, zato se ga v mnogobrojnom številu udeležimo!
Velik planinski ples radovljiške podružnice slov. planinskega društva, kateri se vrši dne 6. jannarja 1912 v Zdraviskem dom o na Bledu bode nudil vsem obiskovalcem mnogo zabave. Kdor ne hode za ples razpoložen, naj se tega ne vstraši in naj tudi na Bled v ta res planinski raj prihiti. Ne bode mu ž^l. ker bode lahko zlezel na veseličnem prostoru >Čez luknjo v Trento«. V Trenti bodo stregle brhke Gorenjke! Zatorej naj geslo velja: Kdor za gorenjsko res lepe je gore vnet, naj skuša na sv. treh kraljev dan na planinsko ve--> lico na Bled prihitet.
»Akademija« priredi dne 30. t. m. v Trstu na »Ljudskem odrn<' predavanje. Predava g. L. Lotrič, odv. kandidat in siceT: Boj katoliške cerkve za šolo v Avstriji. Pričetek ob pol 8. zvečer.
Prosvetn.
Luksemburški« (sa par - abonente).
— V nedeljo popoldne zadnjič J. Straussova opereta »Cigan baron«.
— V ponedeljek sta dve predstavi. — V torek se igra prvič izvirna igra »Naša kri«, spisal Fr- S. Finžgar. Dejanje se godi na Gorenjskem v poslednji dobi Napoleonove Ilirije. — Francoska vojska in slovenski kmetje si stoje sovražno nasproti, a zmaga — naša kri. Ta drama z idejo jugoslovanske vzajemnosti obeta velik uspeh na odru.
Gostovanje slovenske subreie is Trsta, Gospića Angela J S n o v ■ , tržaška domačinka — doma je :s Barkovelj ob tržaški rivijeri. — je ^zrasla z mladim slovenskim gledališčem v Trstu. Kakor čisto mlada deklica je nastopila v Trstu takoj, ko se je y*če!n igrati v Narodnem domu. Od t**te>j je ta domačinka ostala verna domačemu odru in s« takorekoč rar.vila ž njim. Njen temperament, naivna ljubkost in pevski dar so jo odkazali na operetno stroko. Pevsko «?e je izobrazila pri raznih tržaških pevskih prof^orjih. nazadnje je bibn leto dni na Dnnaja v znani operetni šoli Gothov- Grii neke. Njene d^se^anje najboljše vloge so bile: Franc? (Valčkov čar). Mai:-selle Nitoucb*. Serpoleta (Kornevil-sld »vonoviL Krista (Ptičar) n Punčka. Goapiea Janova jo tudi jako nerabna sila v dramah, kjer se jej vloge mladostne najivke jako prilegajo. Goppica Janova doseže oh svoji naravni nadarjenosti zbog svoje velike pr-dnosti in hvalevredne ambicije gotovo še lep razvoj. Gdč. Angela .T a n o v ? gostuje v soboto na našem odru v vlogi Juliete C^Grof Luksemburški ki    jo je
nastndirala na Dunajn. Obrnem >^ ta opereta poje rad«j;č.
Sestanek dramatičnih društev dne 6. januarja 1912 v Ljubljani ima namen, podati jasno sliko dosednnjih uspehov na polju dramatske umetnosti ter ustvariti za bodočnost tesnejšo organizacijo. Namen sestanka je vseskoz praktičen in brez idealnega programovanJH. Poiskati je potov, po katerih sc dramatično delovanje naših društev razširi, izboljša in izdatno olajša, V tem ozirn stavita dramatični društvi iz Maribora in Trsta več praktičnih predlogov, pričakovati pa jih je tudi od drugod. Dramatično društvo iz Celja se sestanka udeleži z večjo deputacijo, takisto dramatično društvo iz Jesenic. Društva v organizaciji bi imela »kupni repertoire, deloma skupno garderobo in skupne odrska dekoracije ter bi se med sabo podpirala tudi z gosti, igralci in igralkami. Na ta način bi se mogla uprizoriti mnoga dela, ki so za posamezno društvo danes še ne-u prizori j iva, ker so združena ali 8 prevelikimi stroški, ali preštevilnimi igralnimi osebami. Zato naj se čira preje priglasijo k tej organizaciji vsa slovenska društva, ki goje Talijo, in naj določijo svoje deputacije na slavnostno gledališko predstavo v Ljubljani dne 5. januarja zvečer ter na sestanek dne 6. januarja dopoldne. Preoddaljena društva naj se priori ase pismeno ter sporoče svoje želje in predloge.
PretltMie napredne
zbira in razpošilja tajništvo N.trod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč Izvrševal ni odbor prosi vljudno «voje somišljenike ▼ Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okrajn.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v četrtek, se poje Bizeto-va opera »Carmen«, in sic^r za nepar - abonente. — V soboto gostuje subreta tržaškega slovenskega gledališča gdč. Angela Janova v vlogi Juliette v Leharjevi opereti »Grof
uspele slike naših slovenskih in hrvatskih državnih poslancev Primorske in kratek ter   jedrnat pozdrav
prof. Ilešiča. Koledar hoče biti pred vsem praktičen, zato je vsakemu mesecu /dodeljen prostor za beležke in sicer za vsak dan posebej, česar ne najdemo pri nobenem drugem slovenskem koledarju. Nato sledi praktični del, kakor n. pr. kolekovne lestvice, poštne določbe, obrestna tabela, na katero prav posebno opozarjamo in drugo. Zanimivo je tudi poglavje o naših denarnih ujivodih. V leposlovnem delu so zastopane povesti Dostojevskega, Lermontova, Marka Twaina in originalna črtica Marice Gregoričeve. Zanimiv je tudi spis o Napoleonu. Knjigo krasi več izborno uspelih, na finem svetlem papirju tiskanih slik. Skratka, koledar s svo-j jo zanimivo in bogato vsebino se priporoča sam; zato ne bo nikomur žal, ako si ga nabavi. Cena je skrajno nizka in znaša 1 K 20 v. Dobiva se v Trstu v knjigarni J. Gorenjca, v Ljubljani pa v Narodni knjigarni.
Književnost.
— Planinski koledar aa 1. 1912.
G. Fr. Kocbek je tudi za prihodnje leto izdal in uredil planinski koledar, ki je za vse planine« zelo potrebna in priročna knjiga. V knjigi najdemo sledeče sestavke: Zdravljenje bolezni v gorah. — Kaj naj uživa turist t — Vremenska napoved — Znamenje v sili. — Seznamek re-'i, hribolazcn potrebnih. — Slov. Plan. društvo. — Seznam planinskih koč. — Seznam vodnikov. — Cenik jestvin v planinskih kočah. — Maksimalna tarifa izvoščkov v Ljnbljani. — Vozni red pošt. — Tu-ristika, književnost, umetnost n zemljevidi. — Brzojavni ključ. — Zapisnik za ture. — Seznam slovenskih hotelov in gostilnic. — Koledar se dobiva v »Narodni knjigarni« v Ljubljani.
— »Veliki Jadran«, občni slovenski koledar za leto 1912, je izš>l v založbi Josipa Gorenjca. Odkrito rečeno, koledar v veliki osmerki, v tako krasni opremi, s zanimivo, obenem praktično vsebino za 1 K 20 v, to je za naše razmere nenavadno. Takoj na prvi strani najdemo lepo
Telefonska fn brzojavna
poročila.
Delegacije.
Dunaj, 28. decembra. Danes dopoldne so se sestale delegacije k zasedanju. Ob 11. dopoldne se je sestala ogrska delegacija k plenarni seji, v kateri je finančni minister Burian govoril o proračunskem provizoriju. Ob 12. se je sestal odsek četvorice, ki je razpravljal o proračunskem provizoriju. Zunanji minister Aehren-thal tn vojni minister Auffenherg sta podala odsekn svoje ekgpozeje. Odsek ho končai svojo debato najbrže še danes. Jutri bo proračunski provizorij najbrže v plenarni seji odobren. V soboto se vrši izmenjavanje nuncij. Avstrijska delegacija ima danes popoldne ob 5. sejo. v kateri pa Aebrentbal in Auffen>berg ne bosta ponovila svojih ekspozejev. Razprava bo končana najbrže že jutri. V soboto bo I« formalna končna ^eja. Od odw*kov bo zboroval samo finančni odaek. da sklepa o proračunskem provizoriju.
Dnnaj, 28. decembra. Med splošno pozornostjo sta razvila v ogrski delegaciji ministra Auffenherg in Aehrenthal v odseku četvorice svoje ekspozeje. Prvi je govoril vojni minister Auffenherg, ki je poudarjal potrebo obsežne vojaške politike tako v materijal nem kakor v osebnem oziru. V obeh smereh je Avstrija mnogo zamudila. Seveda se temu nasproti naglašajo velike žrtve. Toda armada je podobna revolverju, pištoli Browning. ki jo vzame vsak s seboj na potovanje v nevarne kraje. Vsak kdor hodi po nevarnih krajih se za svoje potovanje oboroži. Avstrijsko oboroževanje pa tndi ne sta ne toliko, da bi bile tožbe zaradi žrtev za vojaštvo upravičene. Statistika o armadah v zadnjih šestletjih v raznih državah kaže v odstotkih od državnih dohodkov izdatke za vojaštvo za Nemčijo 15—18% s padajočo tendenco, za Rusijo 23% z naraščajočo tendenco, za Francosko 29 do 30% z naraščajočo tendenco. Za Italijo 21—24% z rapidno naraščajočo tendenco, za Srbijo 23% z naraščajočo tendenco, za Avstrijo pa 12— 13*6% s padajočo tendenco. V osebnem oziru manjka naši armadi 30.000 mož in je mirovna moč naše armade od vseh vojaških držav najsi abejša. Zato priporoča sprejem brambnih predlogov in njih vpošte-vanje v javnosti ter želi najhitrejše rešitve. Za njim je govoril član delegacije Berczevicv in za njim zunanji minister grof Aehrenthal: »Z orirom na vojno med Turčijo in Italijo moram nastopati zelo reservira-no. Iz izjav ministrskih predsednikov v ogrskem in avstrijskem parlamentu izhaja, da se je avstrijska diplomacija zelo trudila najti podlago za mirovne pogoje, toda do danes zaman. Avstrija ima pri daljši vojni dobi vedno ver Interesa na razvoju dogodkov, ker čim delj traja vojna, tem večja je nevarnost, da ne bo mogoče vzdržati statusa quo na Balkanu. Podlaga naše zunanje politike je ostala neizpremenjena. Glede maroškega vprašanja poudarja, franco-sko-nemška pogodba je tudi v Avstriji povzročila odkritosrčno zadoščenje. Avstrija je bila vedno podpora mirne in konservativne politike v Evropi in v bližnjem Ori jen tu in bo to ostala. Zato priporoča vojaške predloge pozornosti delegacij in poudarja, stališče odgovornosti v vodstvu zunanje politike v tem skrajno težavnem položaju poudarjajoč, da oni cito dat, bis dat. Kdor hitro da, dvakrat da.«
Dunaj, 28. decembra. V avstrijski delegaciji je stavil Baernreither nujni predlog glede zgradbe železnice Ban jalu ka-Jajee. O tem predlogu se pričakuje velika debata. Za jntr&iio sejo so Poljaki in Netnei sklenili, da postavijo le po enega go-. vornika.
Aehrenthal. Dunaj 28. decembra. V političnih krogih vzbuja veliko pozornost članek v današnji »Reichspost«, ki je z ozirom na pričeto delegacijsko zasedanje največje važnosti in ostro kritizira postopanje zunanjega ministra Aehrenthala. Članek, ki izhaja gotovo is popolnoma drugih krogov, kakor iz uredništva in v katerem se sluti, da je inspiriran od najvišjih krogov, pravi dobesedno: »Minister Aehrenthal bo moral v mnogih ozirih razbistriti položaj. Na našo zunanjo politiko je legla senca negotovosti. Naša vlada je navidezno š2 konservativna, v resnfei na j* »topila pod nove vidike to ?rsa »neksije. Mnogo se govori o zaupanju, ki je uživa grof Aehrenthal in mnogo ~e govori tudi o zanpanjn, ki je prinaša Italiji nasproti, kljub vojaškim pripravam, ki so namer jene proti Avstriji. Grof Aehrenthal ne drži načela, da proti Italiji ni treba posebnih pozornosti. Toda grof Aehrenthal ni bil vselej tega mnenja. Se pred tremi leti je poudarjal, da Avstrija proti I talij* ne sme kazati nobene sir bosti. Danes je svoje mnenje izpremeni!. Vzrok je psiholog i čen. V isadnjen času 7c po— stal bol} občutljiv rro*» Nemčiji, zato pa prinaša Italiji nasproti bolj gorko srce. Razveselil je nezanesljivega, ker ni hotel ali «nog?l razveseliti zanesljivega. Drugi važni moment leži v postopanju proti Nemčiji, ki ni tako, kakršno bi moralo biti. Govore, da je na tem kriva postunin-ska ententa. Od onih dni je opažčii Nemčiji nasproti nekaka rezerva, ki se je posebno jasno pokazala v drugi maroški krizi. Ra-srnerje z Italijo ni zancsHfvo razmeri k Nemčijo pa je uiner^et-o, ni pa popolnoma prosto osti. V razmerju z Rusijo opažamo v zadnjem časa nekako odtujitev. Od Turčije smo se odločili in tako zavzema monarhija seda i *»saml*°no »tališče v svetovni politiki. To ie facit, pred katerim stoje delegacije.« Cesar.
Dnnaj, 28. decembra. Zunanji minister grof Aehrenthal je sporočil predsedstvu ogrske delegacije, da je cesar zopet popolnoma zdrav.
Dalmatinske železnice. Dnnaj, 28. decembra. Iz kroga jugosdov-aiiekih naprednih poslancev izvem, da vest neke klerikalna korespondence, da se kmalu začne zgradba železnice Spljit-Bugojno-Arz&iH. ne odgovarja resnici, marveč i.«? samo namen "plivati na delegacije.
Bosanska depntac:;° aa Dunaju. Drt.aj, 28. dceenorr. Tukaj mudi deputaciji., bosanskega deželnega rbora, ki je izročila deleg^eiiama spomenice o raznih nosanskib zadevah, zlasti tudi glede bosanskih železnic
Hrvaški aabor.
Dunaj, 28. decembra. B»n *1Y,-raašič bo jutri sprejet v avdijenci, da poroča cesarju o situaciji na Hrvaškem. Tomašie otvori hrvaški sabor kot kraljevski komisar.
Radi božičnega dariia obtoženi — veleizdaje. Trst, 28. decembra. Tukajšnji Ttalijani so poslali italijanskim vojakom v Tripolis za božič čokolado, vino in razne jestvine. Pošiljatev so opremili s pečatom mestne občine tržaške in s pismi protiavstrijske vsebine. Tri izmed pešiljatevljev Xydi-sa Sterleta in Kalteneisena je policija aretirala in izvedla pri niih hišno preiskavo. Preiskava je spravila na dan tako ohteževalen materijal, da je policija izročila aretovanee sodišču, da se obtožijo radi veleizdaje.
Glav« kneza Karagjorjeviča najdena?
Dunaj, 28. decembra. V Predmestju Simmering so otroci našli človeško glavo, se z njo igrali ter jo razbili. Drugi dan so bili koščki te glave izročeni policiji, kateri se je posrečilo glavo sestaviti. Manjka ena čeljust. Ker se domneva, da je to glava kneza Karagjorjeviea, pojde popoldne posebna komisija na pokopališče, da dožene, kaj je na tem resničnega. Glede motivov storjenega zločina trdi neki dunajski list, da se je šlo za brezmiselno stavo. Avstrijski poslanik v Belgradu je v imenu avstrijske vlade izrekel kralju Petru in srbski vladi obžalovanje nad zgodi vso se oskruni bo.
Spev na Dardanele. Rim, 28. decembra. Paduanska cenzura je zaplenila   Gabriela D'
Anuncia spev na Dardanele, v katerem je vse polno napadov na Avstrijo.
Zastrupljenje v Berolinu. Berolin, 28. decembra. Preiska*-va o zastrupljeni u v berolinskem azilu je dognala, da se posledice tega zastrupljenja še vedno širijo. Do sedaj je 38 ljudi umrlo in 70 ljudi težko zbolelo. Preiskava je dognala, da je povzročilo zastrupljenje uživanje rib. Vendar vzbuja velik nemir dejstvo, da je tudi v sosedstvu mnogo ljudi zbolelo. Tozadevno se vrši danes bakteriologična preiskava. Stavka.
London, 28. decembra. Dosedaj je od dela 'zkliučenih 160.000 delavcev tkalnic v Lankashire. V prihod-nib dneh izključijo od dela še 150 tš-soč delavcev v predilnicah.
Hmelj.
Norimherk, 28. decembra. 160. 150 neizpremenjeno. Zelo trdne. 310/53.
mm smol
* Nazgoda na morju. Iz Hamburga poročajo: Parnik „Phiost: nemške levantske proge se je na božični dan v Biskajskem zalivu vsled hudega viharja potopil. Od trideset mož moštva sta se rešila le dva.
* zastrupi en punc. Iz Lipskega poročajo: Na sveti dan je trgovec Kehr v predmestju Neustadt povabil tri ruske in enega poljskega delavca na punč. Po zavžitju punča so vsi štirje delavci in trgovčeva družina zboleli vsled zastrupljenja. Delavci so umrli v groznih krčih, žena je težko bolna, dočim je trgovec le na lahko zbolel
* šest oseb ubil eleKtrični tok. Iz Rima poročajo: Grozna nesreča se je zgodila v norišnici Margarita. Vsled hudega viharja se je podrlo več drogov z električnimi žicami ter padlo čez zid na vrt norišnice. Dva bolnika, ki sta bila na vrtu, sta hotela pobrati žice Zgrudila sta se pa mrtva. Trije drugi bolniki so prihiteli na pomoč in so prišli tudi o dotiko z žico tei se tudi mrtvi zgrudili. Ravnatelj norišnice, ki je videl mrtvece na tleh ležati, je mislil, da se je vršil kak pretep. Pohitel je, da jih pomiri, pri tem se je pa tudi zamešat med žice Bil je na mestu mrtev. Dva strežaje sta se nevarno opekla.
* Tragičen konec gledališke predstave. Iz Monakovega poročajo: V Schnappachu je gostovala v praznikih družba tirolskih komikov Gritsch. Steklarju Viljemu Weil, ki je bil v dvorani, ni ugajala »e^3 pesem. Zahteval je, naj Gritsch neha peti. Ko Gritsch ni hotel nehati, je Weil potegnil revolver in ustrelil Gritscha v glavo. Pevec je bd na mestu mrtev. Nekega drugega pevca je \Veil ustrelil v vrat in ga smrtnonevarno ranil. Tudi dva druga člana gledališke družbe sta bila težko ranjena. Morilca so aretirali.
* Krvava rodbinska drama na sveti večer. Iz Trutnova poročajo: Delavec Franc Kral v Češki Skalici, ki je bil od svoje žene ločen, je na sveti večer vdrl v hišo svoje žene, ustrelil svoja dva otroka ter nate ustrelil na svojo ženo, svojega svaka in svakinjo. Nato je skušal samega sebe ustreliti. Otroka sta mrtva, vsi drugi so lahko ranjeni. Morilec se je javil sodišču.
* Samomor pred policijskim ravnateljem. Iz Bukarešta poročajo* Lastnik tiskarne Aurich iz Revala j* vsled slabih kupčij pobegnil s svoje ženo ter vzel s seboj 60.000 rubljev Preteklo soboto so ga v hotelu v Bu-karrštu aretirali. Med zasliševanjem pri policiji se je žena kar naenkrat mrtva zgrudila, pet minut na to tudi Aurich. Ko sta bila aretirana, sto se zastrupila s strihninom.
* Korupcija v nemški armadi Častnika I. konjeniškega polka barona Konitza so spodili iz nemške armade in ga degradirali, ker je vzel od nekega židovskega prostovoljce 30.000 mark in mu za to obljubil, de bo izposloval, da postane židovski prostovoljec častnik v rezervi. Ts afera vzbuja tem večjo pozornost, ker je omenjeni častnik sin generala in fant eri je in osebnega adjutante bavarskega princa - vladarja.
* Varstvo proti prosilcem. Kav kor poročajo iz New Yorka, je posla*-la vdova železniškega kralja Harri-mana obupno pismo policiji, v katerem prosi za varstvo proti prosilcem, ki jo zasledujejo korak za korakom. Letos je dobila vdova Harriman nad 6000 pisem s prošnjami, ki zahtevajo od milijonarke v bolj ali manj osor-
Ugodivši željam potujočega občinstva, vpelje južna železnica na progi Ljubljana-Brezovica-Vrhnika s prvim januarjem leta 1912 novi vozni red, na podlagi izdatno krajša nega voznega časa.
Vsakdanji mešani vlaki vozili bodo po sledečem voznem redu:
7»	1«	75	mmi
7"»	1»	72	
! 8"	!•	72	T
	,57	72	1
t*"	2»	82	ipnM
	Ljubljana	•	1 » prihti	6«	10«	62
•			12 ▲	627	10«	5«
t	Log •*«*••••	•	fi T		10"	5»
m	Drenov-Grič.....	•	•1 i	6"	10°«	5«
m	Vrbnika.......	•				5*1
■nfh in grozečih besedah podpore. Vsota vseh teh podpor bi znašala nad 800 milijonov kron.
* Vzrok neviht. Neki nemški učenjak« dr. A- piše v svoji razpravi o vzroku naraščanja neviht doslovno sledeče: »... Ta razlaga se >trinja tudi z dejstvom, da je opažati že kakih 60 let, — tedaj od onega časa. odkar se industrija ve»dno bolj širi, — naraščanje neviht. Ta razla-ixu pa se strinja tudi s tem, da se število neviht veča od leta do leta, ker leto za letom piha več dimnikov vodno paro v zrak.« Kako si dr. A. predstavlja oni pasus z vodeno paro in dimniki nam ni jasno.
* Cvetka iz literature. Neki nemški list prinaša v prestavi sledečo kopi-eo besed v svojem listku: »Žena je ležala zleknena na postelji in njena obleka je oblivala njeno telo v večnih, jeklenih gubah. — »Še imam toliko moči, da morem skriviti svoje prste!« si je mislila, »toda ne smem jih skriviti, ker moram potem umreti!« — In tako je ležala nepremično in skozi možgane so se ji podili brez-bistveni sanjski dnovi nenaravnih noči...« Kes božanstvena literatura, jeklena repa nebistvenih polja^ pridelana v Prokrustovi postelji lesene miselne mizerije.
* Maščevanje častnikovo. bi Bukarešta poročajo: 23. t. m. se je odigrala v Tuleei krvava žaloigr-t. Okoli dveh popoldne je prišel višji kavalerijski častnik z imenom Miha-lache Bodnarescul v stanovanje
dt mnajstletne varietetne pevke Chi-arine Giaeomo ter jo vprašal, zaka misli pretrgati razmerje, ki ga je imela ž njim že tri mesece. Prišlo je do prepira. V prepiru je vzel iz žep«.t steUenieo, napolnjeno z vitrioiom, ter polil svojo nekdanjo ljubico Gia-<-onio. K sreči si je ta zakrila obraz z rokami. Bila je le nekoliko ranjena. Ko je začela klicati na pomoč, je napadalec pobegnil. Na cesti so ga zasledovali policisti in drugi pasanti. Bodnarescul je začel streljati na svo-je zasledovalce. Enega policista in dva pasanta je ustrelil, več drugih . -eb pa smrtnonevarno ranil. Na to je ustrelil samega sebe. Giaeomo so odpeljali v bolnišnico.
* Odkritosrčni avtorji. Seveda ne pri naa, marveč v Parizu, sta se našla dva avtorja, ki sta spoznala aama, kako skrpucaho sta spravila na oder. Marivaux. poznejši sloviti pisatelj burk, se je udeležil nepoznan prve predstave svoje burke »Resnica in ljubezen«, ki je temeljito pogorela. Po predstavi se je zehajoč obrnil do svojega sosedav: »Grozno! — Bolj sem se dolgo<a>il. kakor vsak drugi v hiši, — oprostite — to burko sem nam-ree zagrešil jaz sam!« Pri prvi predstavi svoje komične opere »Himere« je sede] komponist Piron zraven človeka, ki je v eno mer vzdihoval:
: Kako slabo, kako slabo! Kteri osel je neki to komponiral?« — »Tisti osel sem bil jaz,« se je oglasil Piron, »toda govorite malo bolj tiho, morda je v gledališču vendar nekaj tako neumnih ljudi, da jim opera ugaja.«
* Nova zdravila. Iz Berolina poročajo: Tajni svetnik pl. Wasser-mann je napravil v tukajšnjem zavodu /a infekcijske bolezni odkritje, o katerem je govoril v medicinskem društvu. Gre se za neko novo sredstvo, za kemično spojitev eosina in selena, ki se vcepi v kri in ki uniči rakove stanice. Zdravilni poizkusi pri živalih so imeli ugodne rezultate. Profesor Wussermann je izrekel upanje, da bo s tem sredstvom tudi raka pri človeku ozdraviL — Iz Pariza poročajo: Profesor Chantemesse je sporočil akademiji, da je sestavil pe-mra. ki «e ga more rabiti kot preventivno sredstvo proti trebušnemu tifusu. V 23.000 slučajih je jako dobro učinkoval. Združene države ameriške mi v preteklem letu v Teksasu mobilizirale 15.000 mož. Štiri mesece so bili vojaki zunaj na prostem. In v tem času sta se zgodila pri vojakih, katerim so vcepili ta serum, samo 2 »slučaja tifusa.
* Obglavljenje dninarja Kaitha. Pred obglavljenjem dninarja Raitha \ Monakovem, je prišlo do pretreslji-vih prizorov. Ponoči se je splazilo več ljudi čez zid jetnišnice na dvorišče, kje je bil postavljen oder za ob-jrlavljenje ter pokradlo jermena, ki so bila pripravljena, da zvežejo obsojenca in ga privežejo na klado, da mu krvnik odseka glavo. Šele neposredno pred izvršitvijo sodbe so zapazili, da manjkajo jermena in Raith je moral čakati pol ure, da je neki sedlar spravil zopet vse v red. V tem času je seveda Raith strahovito trpel pod vtiskom, ki ga je imel, ko je moral gledati oder, na katerem bo končal svoje življenje. Začel se je tresti in upirati krvnikovim hlapcem in ko je bilo delo na odru končano, so ga morali s silo spraviti čez stopnice na oder. Nato so mu prebrali obsodbo. Raith je hotel izpregovoriti Ib nekaj besed, kar so pa krvnikovi hlapci preprečili. Grozno je bilo poslušati njegovo tarnanje in vzdihovanje, končno so tamburji preglusi-li njegove zadnje besede in v par trenutkih je bilo zadoščeno pravici.
Kmeta pisma DiraOo-nopredne stranke.
Vodstvo narodno - napredao stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki
je na razpolago vsakemu naprednemu     kmetovalcu   za popolnoma
brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna ho poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova uliea 10. Oh sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Zahvalo za velikodušno božično porotno.
Dne 23. t. m. bil-sem iznenađen s sledečim veselim poročilom.
Ljubljana, 21. dec. 1911.
Veleeenjeni gospod nadučitelj!
Vec ožjih somišljenikov nabralo je priloženo vsoto 160 K v svrho nakupa božičnih daril Vašim otroči-eem, hoteč jim napraviti malo veselje v Vašem pregnanstvu.
Ker pa ne vemo, s čim bi Vačje otroke najbolj razveselili, pošiljamo Vam to darilce raje v gotovini s prošnjo, da blagovolite ž njim po Vašem preudarku prirediti veselo božićnico v Vaši cenjeni rodbini.
Sprejmite od nas vseh iskrene pozdrave.
Z odličnim spoštovanjem
udani
Dr. KAREL TRIL.LEK.
S tem blagim, plemenitim činom, pokazali ste častiti gospodje darovalci v dejanju, kako simpatizirate, kako čutite z nedolžnimi družinami v pregnanstvu.
Vaš velikodušni dar mi je pod krutim jarmom trdosrčnih nositeljev naše usode, v veliko tolažbo, v zagotovilo, da preganjan učitelj na Kranjskem ni osamljen, da ima v naprednih vrstah mnogo zaslombe, mnogo zanj čutečih src, osobito v naši stolnici, v naši beli. napredni Ljubljani.
Sprejmite v imenu malih tiso-černo zahvalo! Spomnili ste se jih v časih, ko poje bič nasilstva nad vsem, kar se brezpogojno ne pokori, v časih, ko je na jeziku veliko ljubezni, veliko miru in sprave, v srcu pa jad, sovraštvo, pogin in propad. Z zdatno )>odporo vsadili ste pa tudi v nežna srca neomejeni čut hvaležnosti, ljubezni in spoštovanja. Božičniee. bogatega darila 1. 1911, tega ne pozabijo nikdar, ostane jim v trajnem neizbrisljivem spominu. Danes Vas, častiti g. darovalci še premalo cenijo, povprašujejo v svojih otroških čutih ljubezni in hvaležnost i po svojih dobrotnikih, a kmalu Va- spoznajo in s ponosom se bodo ozirali na Vas zagovornike, zaščitnika učitejj-skih teženj.
Z globokmii čutili hvaležnosti sem Vam
■ najodličnejšim spoštovanjem
vdani
VRAN POTOK AR, nadučitelj.
B a n j a 1 o k a , 26. dec. 1911.
Zahvala.
Naši p. «. trgovci iu trgovke so se tudi letos raje odkupili z novčnim darom 87 K v prid tukajšnje uboge šolske mladine, kot bi pa delili odjemalcem skladne koledarje. Pridružili so se temu lepemu činu letos .še naši p. n. gostilničarji ter zložili in dali v isti namen 12 K 60 v.
Dalje so za »novo leto« darovali jiasim šolskim ubožčekom:
Gosp. Gabrijel Piccoli, lekarnar v Ljubljani 50 K; gosp. Iv. Finžgar, župan, od nekega zneska 13 K in domači gosp. župnik Jos. Lavrič 10 K.
Za to lepo skupno vsoto 172 K 60 v se je sklenilo, nabaviti 20—21 obuval ubogim šolarjem ter nakupiti ubožnih knjig, zvezkov, peres itd.
Naložena je podpisaneu prijetna dolžnost, da se vsem navedenim blagim dobrotnikom najiskreneje zahvaljuje. — Lepa hvala tudi gosp. trgovcu in županu Ivanu Finžgarju ter gospe j gostil ni čarki Ani Kuna-verjevi za trud, ki sta ga imeli z nabiranjem novcev.
Šolsko vodstvena Brezni ei , dne 27. dec. 1911. JOS. AŽMAN, šolski
mi n mm m
ajjlj a j jim m
Darila.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali od 1. do 15. decembra: po 30 K: dr. Jos. Stare in kamnoseški mojster Alojzij Vodnik v Ljubljani; po 20 K: dvorni svetnik Mih. Gabrielčič, vlad. svet. Anton pl. Globočnik, sekcijski načelnik dr. Vlad. pl. Globočnik na Dunaju, Anton Hrast v Trstu, dr. Ot-mar Krajec v Ljubljani, notar Luka Svetec v Litiji in dr. Henrik Tuma v Gorici; po 15 K: podpolkovnik baron I. Roseher - Rath v Gorici; po 10 K: Rajko Aree, J. Blasnika nasled., rtadsvetnik Vek. Furlan, prof. Fil. Gaspari n, dr. Fr. Horvat, Minka Hrašovec - Homann, vlad. svetnik Ivan Uc, primarij dr. Ivan Jenko, dr. Fr. Jurtela, E. Knez, Kolinska tovarna za kavno primes, Ivan Man koč, okr. sod. Anton Mladič, ekscel. kne-zoškof dr. Miha Napotnik, prof. Ant. Peterlin, gimn. ravnatelj dr. Lovro Požar, Karel Šavnik, dr. Anton Švi-gelj, dr. Pavel Turner, inženir Mih. Vošnjak, dr. Jos. Wilfan in viš. inženir Fr. 2užek; 6 K 06 vin.: dr. I. Schegula; po 6 K: prof. Rajko Peru-šek, dr. R. Pipuš in dr. Fr. Rosina; po 5 K: Josip Berlisg, dr. Juro Hra-šovec, Val. Kopitar, Ivan Kranjc, teh. pristav Jak. Lah, Fr. Majdič, Iv. Mejač, župnik I. Omers, Franc Oset, župnik And. Podpostuik, notar Jožef Rohrmann, ravnatelj Henrik Sehrei-ner, viš. živinozdravnik Pavel Skale, Franc Souvan sin, A. Sarabon, prof. A. Ta včar, Alojzij Zajec, Norbert Za-nier in I. slov. zaloga, čaja in ruma v Ljubljani; po 4 K: Jelena Bavdeko-va, Štefan Rojnik in Lav. Schwent-ner: po 3 K: dr. Jan Lenoeh in prof. Skrbinšek; in po 2 K: O. Bernatovič, prof. dr. Anton Dolan, Viktor Engel-man, župnik Anton Koblar. Josip Medica, Rudolf Pevec, Matilda Se-benikar, prof. dr. Ivan Svetina, Rud. Zdolsek in Mih. Žmave. — Skupaj 597 K 06 vin. — Darove sprejema sedanji blagajnik dr. Stanko Lapajne, dvomi in sodni odvetnik, Dunaj L, Braunerstrassp 10.
Izdajatelj in odgovorni urednik: __Rasto Pustoslems* k
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. decembra: Matija Bre-zovar, prodajalec sadja. 58 let. Poljanska cesta 76. — Alojzij Pahor, zidarski polir, 44 let, Tržaška cesta 24. — Martin Sušnik, bivši delavec, 86 let. Radeckega cesta 11.
Dne 23. decembra: Josipina Rozina, tobačne tovarne delavka v pokoju, 60 let. Sv. Florijana ulica 13.
Dne 24. decembra: Karel Pai-ehel, zobotehnik, 43 let, Ulica na. Grad 8. — Ana Kuhar, zaSBbnica, 81 let, Konjušna ulica 3. — Ivan Kocjančič, tob. tov. delavec, 78 let, Sv. Florijana ulica 21.
V deželni bolnici: Dne   22. decembra:   Frane Ki-tene, mizarski pomočnik, 62 let.
Scottova emulsija
vsebuje v čisto lahko prebavljivi obliki za razvitje kosti in rast zob potrebne tvarine. To kaže razširjeno uporabljanje Scottovo emulzije od strani gospodov zdravnikov
v otroški praksi,
Pri sta« samo s t* mara ko — ribičem — enak Scottovega po-
ako se hoče doseči stalno stopanja, ojačenje razvitja kosti   Otroci vživajo jako radi   zelo   okusno Scottovo emulsijo, jo lahko prenašajo in dobijo ravne, lepe kosti.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Saj znamka „Scott" ki je že čez 35 let vpeljana, jamči za izborno kakovost (n učinek.
Cena originalni steklenici 2 K 50 h. Dobi se v vseh lekarnah.
Mnenje gospoda dr. P. Borlovana Gospod J. Serravallo
Trst.
V odgovor Vašemu pismu Vam sporočani, da sem napravil poizkuse s poslanim mi Serravallovim kina-vinom z železom in da sem bil zadovoljen. Rabil sem ga pri pomanjkanju teka, pri malokrvnosti, slabem probavljanju, pri prebolelih itd. tudi v otroški praksi in povsod z najboljšim uspehom. Bolniki ga jemljejo radi in celo povprašujejo po njem. Priporočal sem Serravallovo kina-vino z železom svojim znancem na splošno in priporočam ga lahko vsakomur.
Nagybofrsan, 10. aprila 1909.
Dr. P. Borlovan.
Kako naj po veliki suši ravnamo s svetom,   kjer  pridelujemo krmo.
Ako preizknjemo travnike in njive, kjer raste trava in detelja, vidimo, da so samo skrajni konci koreninic od suše prizadeti ali so v najskrajnejšem slučaju odmrli, korenine same so pa večkrat samo ovenele, pač pa ostale žive. Izvrstno se je že leta 1905 po popolnoma podobnem hudem letu 1904 na graščinskem zakupu Brunn am Steinfelde na Nižjem Avstrijskem obneslo gnojenje s 3 do 31/3 q 17 do 18% rudninskega supenfosfata in 4 q kajnita na 1 ha za deteljo in travo, seveda s skarificiranjem in povlačenjem vred. Takratni zakupnik je imel leta 1905 1600q sena čez navado, ki ga je ugodno lahko prodal, njegovi sosedje, ki se iz strahu niso upali niti obdelavati, niti gnojiti, so pa trpeli pomanjkanje krme. Iz te primere se lahko učimo, da je ravno po slabem letu kakor leta 1011 pametno gnojenje in obdelovanje koristno in potrebno, in kako velik dohodek se doseže s primernim oživlje-njem sveta, dalje z uspešnim gnojenjem z visokoprocentnim superfosfa-tom v zvezi s kalijevimi solmi. Priporoča se omnejeno gnojilo rabiti še predno prične pogajanti trava.
s francoskim žgaĐjem Bršzay
odstranjuje grapa v os t kože in ohranja nje finost in gladkost. —
Dobiva se povsod.
Praznik ljubezni, pravnik otrok
bi obhajal ves svet rad v zdravju, in vendar je ravno ta slab letni čas posebno nevaren. Radi tega se mora vsako prehlajenje, iz katerega se razvija največ bolezni, že spočetka zavirati in če je le mogoče preprečiti.
Oboje se doseže s tem, da se vpo-rabljajo Fayeve prave sodenske mineralne pastilje, ki se dobivajo v vseh lekarnah,  drogerijah  in tozadevnih
trgovinah po K 1 25. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1.
Grosse Neugasse 17.
Kolesarji! jKotoristi!
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
f primemo teaperirano in prsti ognju zavarovano shrambo brezplačno.
Ako pa kolo ali motor potrebuje kakega popravila, prano vijanja ali nadomestitve posameznih delov, se to lzgotovi solidno in po prim. ceni.
Priporočajoč se za cenj. naroČila beležim z odličnim spoštovanjem
Karel Gamernik
specijalna trgovina s kolesi in posameznimi deli
j Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Meteorološko poročilo«
Vlita« m4 aorfe« 308-2
Srednji zračni tlak 30.76
Borzna   po noćila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani-.
Dracal keril iiaajske torte 28. decembra 1911-
Beaaral
4*/« majeva renta . . . . 4'2v/» srebrni renta . . . .
-*•, avstr. kronska renta  . .
4#/o ogr.       „        „     . .
4% kranjsko deželno posojilo
4*/o k. o. češke dež. banke .
SreAhe.
Srečke Is I. 1860 «/,   .  . . »t    »»  i» 1864 • .       • •
n tiske.......
„    zemeljske I. izdaje .
•»          »*      !!♦    i» •
„ ogrske hlpotečne . .
„ duri. komunalne
„ avstr. kreditne .  . .
„ ljubljanske  .   .   . .
„ avstr. rdeč. križa  . .
t* osjr.    t, m
.. bazilika.....
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Celke sladkorne družbe . Zivnoatenske banke.  . .
Cekini Marke Franki Lire . Uablfl.
91- 05 9440 91 —
90-25
92- 25 93*-
433 — 608 — 297 75 294 50 275 — 247 — 501-— 504-— 81 — 7040 44 65 3525 238*40
468 — 649 25 543-25 ^09 45 728-25 868*50 36275 282-—
11-37 117-62* 95*60 95 — 254'—
■lagovni
91-25 94*60 91 20 00 45 93-25
94 —
445 — 620 — 309 75 300 50 281 — 253 — 513 — 516 — 87 — 76 40 50 65 39-25 241 40
470 — 650-25 544 25 110*45 72925 86950 363*75 283-—
11-39 11802» 9570
95 20 255-—
Žitno osne v Budimpešti.
Dne 28. decembra 1911. T • r m 1 n>
Pšenica za april 1912   . • za 50 kg 11*75
Rž za april 1912..... za 50 kg 1030
Koruza za maj 1012 .  . . za 50 kg 8*56
Oves za april 1912 . . , za 50 kg 9*69
1 decem. II	Cas opazoval ja	Stanje barometra v mm	2« s.: E S	Vetrovi	Nebo
27 •	2. pop. 9. z v.	7256 7271	1-5 —0-7	si. svzh sr. szah.	oblačno megla
28.	7. zj.	733*2	—2*0	brezvetr.	jasno
Srednja včerajšnja temperatura 00*, norm. —2'59. Padavina v 24 urah 00 mm.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, ozir. mati, gospa
iviiiki umnimi ni.
danes ob pol 7. uri zjutraj v 45. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mimo v Gospodu zaspala 4397
Pogreb se vrši v petek, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 28. decembra 1911.
Žalujoči ostali.
Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk.
Mesto dragega obvestila.
1
Naš ljubi soprog, oče, oziroma tast in stari oče, gospod 4414
Maks Mayer
c. kr. zemlilakokniižai vodja v p.
je 28. decembra ob pol 7. zjutraj po kratkem, težkem trpljenju v S0. letu življenja mirno preminil.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v soboto 30. t. m. ob 3.
pop. v hiši Žalosti blagoslovljeni in na pokopališču v Skofji Loki pokopani
Maša zadušnica se bode služila v soboto, 30. t. m. ob pol 8. dop. v farni cerkvi v Škofji Loki.
V Škofji Loki, 28 decembra 1911.
Žalujoči ostali.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Već lepih meblovanih 4416
mesečnih so
s posebnim vhodom se odda
v Florijanski ulici štev. 24.
Godba na lok
za veselice in plese.
Ponudbe sprejema Vaclav Tulach, Ljubljana, Dolenjska cesta št. IS.
4391
Prevzetje in priporočilo.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro znano 4393
gostilno pri Štirnu
v Spodnji Šiški, Celovška cesta 22.
Točil bom pristna vina iz lastnih goric in sveže pivo iz pivovarne Goss ter postregel z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Za obilen obisk se priporočam
ALOJZIJ Z0RČIČ,
posestnik in gostilničar v Sp. Šiški.
Optični zavod z električnim obratom.
pni
Prvi
izprfiui
io mm
Dragotin Jurman
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.
01
5
83
Sprejmein koadpilenta
z daljio odvetniško prakso. Vstop • — 1. svečanom, jl .1. 11 *
Dr. fnicfiUi, odTttittct Ijnbljirf,
mkiositasa cesta it 4. 4382
I    Kc k aacsl|if to teren**
vinskih sodov dacar
Ogleda se jih pri
Spseal« Slika ti.
naslov  pove o prs v.  »Slov. Naroda« 4397
solicitator
(stenograf, strojepisec) izveiban v malem konceptu, sn spretne s L falili. =
Savinjska podrninioa Slov. planinskega draitva
naznanja preialostno vest, da je njen mnogoletni marljivi tajnik, gosp.
k. Ona Lntt siwensk i Smuki HstrtdL
Ignacij Sijanec
učitelj
v Gornjem gradu dne 26 dec. t t. v starosti 3S let nenadoma umi! Sorn|l grad, dne 26. decembra 1911.
441? Savinjska podrninlca S« P. D.
Dem MM pomni
Poštar, 40 let star, v prijaznem kraju ns Sp
Štajerskem, želi poročiti gospodično (koleginjo) primerne starosti, blagega srca, dobro gospodinjo, z najmanj 60 0 kronami premoženja Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, pod šifro: „Dobra go-STJOdlaJs" do 6 januarja 1912 na upravmStvo »Slovenskega Naroda«. — Za tajnost se jamči 4394
J
Potrti žalosti naznanjamo tožno vest, da fe naš dobri skrbni in nepozabni soprog, ozir. oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Ignacij Šljanec
i» • ■ mm
učitelj
dne 26. decembra ob polu 7. uri zvečer v 38. leto starosti, nenadoma izdihnil svojo blago dušo.
Borni i grad, dne 26. decembra 1911. 4411 Žalujoči ostali.
iž^ -t
C. kr. avstrijske       državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
keijaven od 1. oktobra 1811.
SKooni csaloft.
(Sa&Mttft Savnam pttpotoca
739
šoo cfzančo.
^a/ttt filoSufzi veSno pc$-pzav/pent. Sta&o ittSi vene* d iuzficiH tn za+ne cvetlice Soma *zxjototUfet*€<.
si »■
Postaja; Ljnblfaaa Ininl kolodvor. Odhod.
6a4a zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini,
Dunaj.
7>25 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd. Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.)
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1*32 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3*30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
B«3S zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj
7*39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo.
10-10 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin
Prihod.
7-16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona; Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, BeljakaV Tržiča, Kranja
S-52 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, i rebnjega, Kočevja, Grosupljega!
9-48 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta Beljaka
1f-f3 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka. Tržiča, Krap a
2*59 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 18 popoldne. Osebni \lak od Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste, Beljaka. Tržiča, Kranja
5- 3S zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, KSIna Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Soiiograd-Opatija-Reka).
8- 15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca' Beljaka, Tržiča, Kranja.
9- OJ po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
11-22 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža,Jesen^c, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja: L]abljana dri. kolodvor.
Odhod na Kamnik: 7-28, 11-50, 3-15, 7»10.
Prihod iz Kamnika: 8*41, 10-59. 2-40. 8-10. 9
Ugodna prilika!
V lepe m jako prometnem kraja sp. šlsjerjs kjer  je seleenišks  postaja   ia pošta,
Je naprodaj
4.'09
z mam. njivo ii travnikom.
Hiša je jako lepa, dobro zidana, ima krasne trgovske prostore, kakor tudi prav lepa privatna stanovania, kleti, hleve itd. — HiSa, oziroma posestvo se proda radi rodbinskih razmer. Cena vsega skupat je K 10.0 0* -Letnega prometa se doseže Se nad 100.000 K.
Da a Udi mitahu i niei za iti let.
NstančneiSa pojasnila daje posestnik
utn Venit trgmt i smu rt Ini. Stolnih.
lijODi rabilo priti
„Zvestoba do groba".
u Praštam tigtvtr oziroma vrnitev na piamo 29. novembra, n
Činovnička zadruga u Beogradu
razpisuje
steč
4m
za izradu plana za svoj Dom
u iglaKrilj-JICiiaBote iDobranjske uli t a sproću novoga Kraljevskoga 5tora
pod pogodbena ozira:
1. ) Na stečaj mogu učestvovati samo J u gostov en i.
2. ) Od planova izradiće se osnove za svaki sprat, preseči i fasade, u razmeri 1 :100.
3. ) Svi potrebni podaci dobiče se od uprave Činovničke zadruge u Beograda.
4. ) Planove za Dom treba predati do 1. februara 1912 god. po starom kalendara.
5. ) Planovi će se nagraditi sa tri nagrade: prva sa 3000 dinara, druga sa
2000 dinara i treća sa 1000 dinara. Nagradjeni planovi ostaju svojina Činovničke zadruge.
Planovi pod šifrom šalju se pitravi Činovničke zadruge u Beogradu.
Beograd, 1. decembra 1911.
Uprava.
	r------------~A	Jk± imm,		
		otre	ti ii ci ii	? M
	J   •:            vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v Narodni knjigarni I ::         v Prešernovi ulici št. 7.			Li
				
St 43242.
4360
V smislu 3. in 6. ministrskega ukaza z dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 56 in § 3. ministrskega ukaza z dne 22. avgusta 1908. drž. zak. St. 181 se javno naznanja, da bodo
voliski imeniki za dopolnilna volitve prlsednikov in namestnikov obrtnega in prizivnoga sodišča
razgrnjeni vsakomur na vpogled
od vštetega 28. decembra 1611 do vštetega 10. fannarfa 1612
v posvetovalnici mestnega magistrata.
V tem roku je podati reklamacije zoper volilske imenike pri mestnem magistratu. Reklamacije se smejo nanašati na to, da se ni oziralo na lastno volilno pravico reklamantov ali pa na vsprejete druge osebe, ki nimajo volilne pravice ter morajo biti v prvem slučaju opremljene s pripomočki in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka reklamacije.
Vpogledati se smejo volilski imeniki le med uradnimi urami, to je od 8. ure zjutraj do 2. ure popoludne.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 27 decembra 1911 Za askrbaranje •bcimkib »pravil atesta LjaMjine začasna pastavljeni c. kr. deželne vlade svetaft
l >. r.
C. kr. državBO-železnlako ravnateifstvo v Trsta.
K X K «•
Krasna umetniška reprodukcija v w%i
•v .-. znamenite Groharjeve slike .-.
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm In široka 96 era je najlepši okras vsake slovenske hiša Ts
reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejsa kar jih imamo Slovenci
■ ■'      Cen« s poŠto K 3.20. —_
hripavostl, kataru In aaale-sonju, krcnaoau Im oslovska-sna kašlju, nego slastne
i •
prsne karamele
o »transi jaskasnH«,
not. poverjenih iipričeval od zdravnikov in zasebnikov ss-]amčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.
Ufcald pl. Trakocsr. tek+rmm. Sik. Soinik. I*, kam Dr. O PlecoH. tekarm. Deželna tekam« Mr. PIL And Bohinc, \wkmmm pri kratil. Mr. Ph Jo«. Ciimar. lekarna. A nt. Rane, drogerija, a Cvaniara, drogerija „AdrijaM Deariet Pire, lekarna Idrija. J. B»inniann. lekarna. Noto mesto. C AndrijanćK, lekarna, Novo aaaato. Jat H na. lekarn«pri Mar. P. Vipava. Mika Wacaa. lekarna, Metlika. A Rahle k, lekarna, Radovljica. Hinko Briltl, lekarna, Litija. Kaaal Savnik. lekarna pri .Sv Trojici*, Kranj. Fr Baccarcicfc. lek^ Poalojna. Jo«. Močnik, lekarn«. Kamnik. E. Surdvch, lekarna v Sk. Loki Mr. H. SaSktk. leaarna, Trfic. Pa. Mr. a Koželj, lekarne, Jenenk«. V. Arko, trgovec. Senožeč« Jee. Rndeif drog. LHifa. J. KandeSor. trg Mengei. Je« Ancik. I -kara« v PJbnci *r
Za novo
Raznovrstno perilo, naime oprave, nogavice,
srajce za gospode, po meri.
Žepni robci,
perje In puh priporoča
Anton Šare, Ljubljana
Selenbupgova ulica &t. 5.
3991
5618
QCR
20
SOF" so kupi.
Ponudbe pod „lWa zdar" Trst, glavna pošte; poste restante. 4212
bprejema zavarovanj« človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod Uko ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se 94 vplačili
4»
viajemao uvarovalita banka w Pragi.
fssUU K 5J,75s,2S5-24. — Izplačan* oaakoaaia* in kaafttalile E ltS,3§0.603-61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica caše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
anr Generalu lastapslfi»IjiUjaiii "SE£fI. t Gosposki uliti m 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
!
je vsak dan 1,02
vso noč odprta.
- M. V. Izlakar. =
1
Tvornice Triumph, dr. z om. z. Wels9 Gor. Avstr. 1813
Katalogi zastonj in poštnine prosto.
Za kupovanje novoletnih daril
tvrdka
i^i dovoljuje
Suttner, Mestni trg št. 25
svoje cenjene odjemalce opozoriti
na svojo najbogatejšo zalogo vseh vrst ar, kakor tudi draguljev, zlatnine, srebrnine in sploh vseh v to stroko spadajočih predmetov, katere je tako uvrstila, da bode lahko vsak cenj. odjemalec popolnoma postrežen po svojem okusu in se bo vsako naročilo rešilo v popolno zadovoljnost. Za solidno, reelno in ločno postrežbo | a m Čim. z& obilen poset se priporoča z velespostovaajesi
tvrdka H. Suti.ier.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko Vino 233
KOc
najboljšo sredstvo.
4 steklenice   (5  kg)   franko   K 450
Br.  Novakovič, Ljubljana.
i
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plaščke, klobučke, havbice, čepice,
bigflenlćne potreSščine za novorojenčke
in vsako modno blago pošilja na izbiro
M. Krištofič- Bučar
Ljubljana, Stari trg št. 9. «
m
Radi inventure 1
prodajam ta teden do novega leta blago iz cele zaloge
=   pod vsako ceno. —
DIDininininininin
□
□
□
□
□
Sv. Petra cesta št. 28
sRIadisče ablek, 0. Beraafovlf LjDbljsna, Mestni trg 5.
□
□ □□□
Zahtevajte novi veliki
o najnovej&ihurab, zlatnini in srebrnim, ki se vsakomur dopošlf e franko ln brezplačno. w*
Uveljavile so se mnoge znatno znižane cene. ::
Za naročitev cenika zadostuje dopisnica.
fx. Šuden, Ljubljana, fr&mm n11.
oasprati ilate kaplje
založnica trebušnih pasov v deželni bolnici
priporoča veliko zalogo kirurgičnih obvez, priprav za bol-
nice, porodnice, novorojenčke, največja izbira sesalk Foperl itd., vse potrebščine za babice, gumaste in druge speci-
jalitete. — Izposojevanje tehtnice za novorojenčke.
.". Prvi slovenski.-. fotografski ateiie
D. K0V5EK
v Ljubljani
Kolodvorska ulica 32 a.
Ustanovljen leta 1890,
od preproste do najfinejše izvršitve priporoča
Narodna tiskarna.
Prosimo čimprejšnjih naročil, da moremo zlasti ob novem letu zadostiti pravočasno vsem željam.
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1—3 krone, velja „21 a din" ali dr. pl. Trnk6czy-ja „Sladili Čai" 1 zavojček 1/i kg samo
50 vinarjev.  —  Na   tisoče   otrok   ga   zavživa   z  najboljšim uspehom.
Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trnkoczv, zraven rotovta: na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: VIII, Josefstadterstrasse štev. 25; III., Radetxky-plats štev. 4; V., Schonamnnerstrasse st 109; v Oradcn: Ssckstrssse 3.
01
C\\\rr»r\\t*x ntiAar rožnat. btek in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mla-UllllifJlja pUUCI  dostnopolt, in je popolnoma neškodljiv. Skatulja 1 K 50 h.
Poniada za rast las 538*7?V" zabranjoje izpadanie ,as "
OSipćlIO Prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste.   - Karton 30 h.
MriTiIrt TAnPf nTPhlinP Sredstvo »oper ozebline. — Lonček z ea-iflaZliO ZOper OZeuline, vodom o rabi 80 h, tucat 8 K
A^/%XlrA mn-!|A je za otroke z ožuljenimi mesti. — Lonček z navodilom
UirOSKO maZlIO 40 h, tucat 4 K 3717
Lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
Razpošiljanje F° po iti. Prva najveći a eksportna tvrdka. Preizkušeno lekarniško blago. Drogijske cene. Mastln za živinorejce. Telefon štev. 100.
Ravnokar je izšel
Legvartov
Koledar
za kmetovalca
za leto 1912
z izvrstno in  koristno vsebino, vezan v usnj. platno.
Cena koledarju je K 1'6G, s pošlo K 1"80 in se naj blagovoli denar naprej poslati.
Pri 10 iztisih se da 1 za nameček.
Dobi se pri
3v. Jonaču v fjubljani
nasproti   glavne pošte.
Imam v zalogi še mnogo tisoč krasnili
c i
k
po   br e z k o n k u r e n č n o   nizkih cenah,
od 10 vinarjev daije
s       s koledarjem in okusnim ozadjem. 4136 ::
Kateri gg. trgovcev želi kaj cenega in okusnega,
naj se oglasi ali naroči pismeno pri domači tvrdki
IV.
Dobe se tudi sami
po 5 vinarjev.
predaja in pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonačv Ljubljani.
Cena sliki S kron.
273
Ljubljanska kreditna banka v Ljubija
De!niška glavnica K 8,000.000.
eva ulica štev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
Podrstnice v Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajeva ia Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4»
Promese Kreditnih sredk   .   .   .   .   a 26 K   K£   3mS7      '  ftOmUt 21 Mlaja. I
Promese Srečk za uravnavo Donave   a 16 K  2. jan.   120 000 K      Vse 4- promese skuprj 56 K.
2 0 O"
D , . ■ ,.    , . Zreaanje  Glavni doliiek $\
Promese Ljubljanskih srečk . . . a 10 K 2. jan. 50 000 K Promese Zemljiških  srečk U. em , a   6 K   5. jan. 100.000 K.
i
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
mi
i
D6C
30