Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |«| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96‘—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
43. kos.	V	LJUBLJANI	dne	31. maja 1939.	Letnik X.
VSEBINA:
243. Naredba o izvrševanju določb zakona o sladkovodnem I 245. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev ribarstvu.	I v območju dravske banovine.
244. Naredba o zatiranju koruznega molja.	I 246. Pravilnik o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske.
Banove uredbe.
213.
III. Št. 1429/3.
Na osnovi § 12., odst. 4., § 16., odst. 2., §§ 37. in 54. zakona o sladkovodnem ribarstvu (zsr) z dne 20. IX. 1937. (>Službeni list: št. 52/8 iz leta 1938.) in §§ 66. in 67. zakona o notranji upravi z dne 19. VI. 1929. (»Uradni list« št. 313/76 iz leta 1929.) v zvezi s § 11. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne
9.	X. 1929. (»Uradni list« št. 417/104 iz leta 1929.) in po zaslišanju banovinskega posvetovalnega ribarskega odbora predpisujem tole
naredbo
o izvrševanju določb zakona o sladkovodnem ribarstvu.
člen 1.
Najmanjša mera.
Spodaj naštete vrste rib in rakov se ne smejo loviti,
flko nimajo najmanjše mere:
sulec (Salmo huclio)	70	cm
potočna postrv (Trulta fario)	24	cm
jezerska postrv (Trulta lacustris) .... 24 cm
zlatovčica (Selvelinus fonlinalis) ..... 24 cm
ki izanka	24	cm
šarenka (Trulta iridea) ........ 24 cm
lipan (Thymallus thymallus) ...... 30 cm
smuč (Lucioperca lucioperca) ...... 30 cm
kečiga (Acipenser ruthenus) ...... 30 cm
ščuka (Esox lucius)..................  ,	30	cm
som (Silurus glanis) ......... 50 cm
podust (Chondrostoma nasus) ...... 24 cm
platnica (Leuciscus virgo)	24	cm
Ploščič (Abrapiis brauia) . . t , . , . , £4 <?ft)
plemeniti rak (Astacus fluviatilis) .... 11 cm rak koščak (Astacus torrentium) .....	7	cm
Izjeme:
Sulec v Dravi In Dravinji od Sv. Vida do
izliva.........................................65	cm
sulec v Savinji in vseh pritokih od Podvinskega jezu navzgor..................................55	cm
potočna postrv in šarenka v vseh postrvjih
pritokih Drave in Dravinje.....................22	cm
lipan v Mislinji od Sv. Lenarta do izliva . . 25 cm Ribe se merijo z vso glavo do konca repne plavuti, raki pa od oči do konca iztegnjenega repa.
Člen 2.
Prepovedani časi. (Lovopust.)
Vobče se ne smejo loviti v času (lovopust): sulec vobče od 15. februarja do 31. maja, vse postrvi razen šarenke od 1. oktobra do 15. marca, šarenka od 1. februarja do 15. maja, lipan od 15. februarja do 31. maja, smuč od 1. aprila do 31. maja, kečiga od 1. aprila do 15. junija, plemeniti rak-jelševec, samec od 1. novembra do
14.	februarja,
plemeniti rak-jelševec, samica vse leto, rak koščak od 1. novembra do 14. februarja.
Člen 3.
Izjemna dovolitev.
Izjemoma dovoljuje kraljevska banska uprava lov rib in rakov pod predpisano najmanjšo mero ali v lovopustu za znanstvene raziskave, v namene umetne gojitve ali za nasajanje v drugih vodah (§ 57., odst. 3., zsr). Take ribe in rake je prepovedano prodajati ali sploh dajati v promet (§ 60., točki IS), ip 20,, zsfb r^en s posebpo dovo-
litvijo kraljevske banske uprave, ki daje lako dovolitev le v izjemnih, s stališča umnega ribarskega gospodarstva posebno utemeljenih primerih, a le za ribe, ki so bile ulovljene za pridobivanje iker v vodah, v katere ne morejo prihajati na drst dotiene ribe iz tujih ribarskih okrajev.
Prepovedi ribolovnih načinov in ribiških priprav.
Člen 4.
Prepovedano je:
*1. pobijanje rib pod ledom;
2. nastavljanje tako zvanih nočnih vrvic v postrvjih vodah;
3. pri lovu rib in rakov uporabljati mreže vseli vrst, katerih okenca merijo v mokrem stanju manj ko 3 cm od vozla do vozla (v stranici okenca), v kolikor je za posamezne odprte -vode oziroma za posamezne ribarske okraje uporaba mrež sploh dovoljena.
Člen 5.
Izjemoma dovoli kraljevska banska uprava za lov rib in rakov v znanstvene namene, v namene umetne gojitve, za nasajanje ali za hrano ribam uporabo mrež, za lov rib za vabo pa uporabo sakov in križakov z manjšimi nego predpisanimi okenci osebam, od katerih se ni bati zlorabe, za določene ribje ali račje vrste, za določene vodne proge ali prostore, kakor tudi za določeno dobo. Kadar se zaprosi ta dovolitev v znanstvene namene, v namene umetne gojitve ali za nasajanje, se izda dovolitev za določeno množino rib in rakov primerno potrebi, ki se mora poprej dokazati.
Člen 6.
Kraljevska banska uprava more za določene vode prepovedati uporabo mrež vseh vrst, katerih okenca merijo v mokrem stanju manj ko 4 cm od vozla do vozla.
člen 7.
Prepovedano je loviti drugače ko s trnkom v Savi od Turškega broda pri Brežicah do meje savske banovine in v Krki od Hrvaškega broda do izliva, kakor tudi v vseh pritokih, rokavih in mrtvicah na delih zgoraj imenovanih voda.
Čleu 8.
V Dravi in Dravinji od Sv. Vida do izliva in v vseh rokavih in mrtvicah Drave in navedenega dela Dravinje se od 15. februarja do 31. maja vsakega leta ne smejo uporabljati saki in križaki.
Člen 9.
Sulce je prepovedano loviti drugače ko s trnkom na športni način. Pri lovu drugih rib v mrežo ujete sulce je treba takoj izpustiti žive v vodo. Izjemoma dovoljuje kraljevska banska uprava lov sulcev z mrežo radi pridobivanja iker, dalje v vodah, kjer sulec ni stalen ali iz kakšnih drugih utemeljenih razlogov.
Člen 10.
Pri ribolovu s trnkom se sme uporabljati samo ena ^ribiška palica. Edino pri ribolovu, kjer so potrebne za vado ribe, se sme uporabljati še posebna ribiška palica za log rib za vado.
Izčrpavanje ali odvračanje vode.
Člen 11.
Izčrpavanje ali odvračanje vode v namene ribolova je prepovedano. Izjeme dovoljuje v utemeljenih primerih kraljevska banska uprava.
Člen 12.
Posestnik vodne naprave mora ribarskega upravičenca (posestnika oziroma zakupnika samosvojega oziroma zakupnika zakupnega ribarskega okraja) ali za to določenega pooblaščenca najmanj 24 ur poprej obvestiti, kdaj namerava zapreti glavno ali stransko strugo (mlinščice, tovarniške ali druge odtoke). Če nepričakovano nastane nujna potreba, da se zapre glavna ali stranska struga, mora posestnik vodne naprave takoj ko zapre vodo, o tem obvestiti ribarskega upravičenca ali njegovega pooblaščenca.
Prvostopno občeupravno oblastvo sme na zahtevo ene ali druge stranke, po njih zaslišanju, glede na posebne razmere vode, vodne naprave ali glede na vrsto rib v tej vodi, ali glede na njih drstno dobo spremeniti določeni rok tako, da je na eni strani ribarskemu upravičencu ali njegovemu nameščencu še mogoče ukreniti potrebne odredbe, da obvaruje ribe škode, da pa na drugi strani posestnik vodne naprave ni več nego je treba omejen v svojih ukrepih. V izjemnih utemeljenih primerih sme prvostopno občeupravno oblastvo posestnika vodne naprave popolnoma oprostiti obveščanja, kadar se glede na posebne razmere vode in vodne naprave ni bati škode za ribe.
Če stanuje ribarski upravičenec dalj ko 3 km od vodne naprave, mora imeti v okolišu 3 km od vodne naprave radi obveščanja svojega posebnega pooblaščenca. Ribarski upravičenec je dolžen sporočiti posestnikom vodnih naprav imena in bivališče oseb, ki jih je obveščati v smislu tega predpisa, s priporočenim pismom ali proti posebnemu pismenemu potrdilu.
Ribarski upravičenec ali njegov pooblaščenec mora izdati posestniku vodne naprave na njegovo zahtevo pismeno potrdilo o obvestitvi.
Člen 13.
Dolžnost obveščanja po prvem odstavku člena 12. veže sploh vsakega, ki izčrpava, odvrača ali pregraja vodo radi čiščenja, pohabljanja itd. vodotokov. Ako mu bivališče ribarskega upravičenca ali njegovega pooblaščenca ni znano, mora to obvestilo poslati po svojem pristojnem prvostopnem občeupravnem oblastvu najmanj 7 dni poprej.
Člen 14.
Ribarski upravičenec se v nobenem primeru iz čl. 12. in 13. ne sme ovirati, da razpolaga z ribami, ki so ostale v zaprti ali izsušeni strugi.
Člen 15.
Če se odvajajo vodni odtoki iz ribjih vodd za namakanje zemljišč ali v drug namen in se v takih odtokih ne morejo gojiti ribe, marveč bi se moralo računati samo z lovom vib, ki se dosoljujejo iz tuje ribje vode, ali če se odvajajo vodni odtoki samo začasno, smejo zahtevati ribarski upravičenci, da se opremijo ti odtoki pri svojem vtoku ali na prvem pripravnem mestu z ribjimi rešetkami.	...
Člen 16.
V postopku po pravilniku o pogojih, po katerih so daje dovolitev, za plavljenje in sgiagljapje gozdnih pro-
izvodov (»Službeni liste št. 249/40 iz leta 1930.), morajo prvostopna občeupravna oblastva kot prizadete osebe obveščati tudi ribarske upravičence (čl. 5. in 11. pravilnika).
Zatiranje ribjih bolezni.
Člen 17.
Med kužne bolezni pri ribah spada v smislu čl. 2. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni furunkuloza rib.
Člen 18.
Glavni znaki pri furunkulozi so sledeči: ribe postanejo lene in se nerade gibljejo, ne jedo in poginejo v približno 8 do 14 dneh. V naglih primerih poteka furun-kuloze je črevesje krvavo vneto, če pa traja kuga dalj časa (kronična oblika), so v mišičevju krvava ognjišča, ki se povečujejo, izbočijo kožo in končno počijo, nakar nastanejo globoki čiri. Preden se to zgodi, postanejo luskine motne in naježene.
Člen 19.
Posestniki zaprtih voda (§ 2. zsr) so dolžni dovoliti banovinskim strokovnim organom pregled njihovih voda radi ugotovitve morebitnih bolezni pri ribah.
Ribarski upravičenci (posestniki oziroma zakupniki samosvojih in zakupniki zakupnih ribarskih okrajev) in njihOvi javni ribolovni čuvaji, kakor tudi posestniki zaprtih vodd (čl. 2. zsr) morajo, brž ko opazijo na ribah v svojih vodah v čl. 18. navedene znake furunkuloze ali vobče kako Sumljivo odmiranje rib v večjem obsegu, to takoj prijaviti pristojnemu prvostopnemu občeupravnemu oblastvu.
Člen 20.
Prvostopno občeupravno oblastvo mora, ko prejme prijavo o sunm furunkuloze, odposlati na mesto samo svojega uradnega živinozdravnika, da pregleda mrtve in žive ribe radi ugotovitve diagnoze. Uradni živinozdrav-nik mora ob tej priliki odposlati po najkrajši poti nekoliko mrtvih in po možnosti tudi živih rib v najbližji državni veterinarski bakteriološki zavod. Mrtve ribe morajo biti primerno vložene med led, da se omogoči bakteriološka preiskava.
Člen 21.
Vsaka voda velja ves čas, dokler traja v njej hirun-kuloza rib, za okuženo in vse ribe v njej za okužene oziroma ogrožene. Obseg vode, ki je okužena oziroma ogrožena, in trajanje furunkuloze določi uradni živino-zdravnik. Iz okužene oziroma ogrožene vode je prepovedano:
1. prenašati ali premeščati ribe v druge vode;
2. donašati žive ribe na trg radi prodaje;
3. prodajati mrtve ribe skupaj z ribami iz drugih voda. Dovoljeno pa je prodajati mrtve ribe iz okuženih oziroma ogroženih voda, ako so ločene od drugih rib in n> na njih opaziti nobenih patoloških sprememb v taki oicri, da bi se morale proglasiti za neužitne. Pred prodajo morajo biti vse te ribe pregledane po pristojnem zivinozdravniku.
Člen 22.
Če se pojavi v kaki vodi furunkuloza, mora prvostopno občeupravno oblastvo odrediti ribarskim upravičencem, da pobero iz nje vse mrtve ribe in da po mož-
nosti polove tudi vse žive ribe. Iz ribnikov pa se morajo takoj odstraniti vse ribe brez izjeme. Mrtve ribe je takoj zakopati, politi z apnom ali kakim drugim razkužilnim sredstvom. Žive ribe pa se morajo pobiti in se mora z njimi postopati kot je to predpisano v čl. 21., točka 3.
Člen 23.
Vse posode in ves pribor, ki je prišel v dotiko z okuženimi ali sumljivimi ribami, ali če je bil rabljen v okuženih oziroma ogroženih vodah, se mora skuhati v vreli vodi ali razkužiti v raztopini kalijevega hiper-mangana ali formalina.
Ribniki se morajo razkužiti z apnom (na 1 ha okrog 1200 kg apna).
Člen 24.
Furunkulozo je proglasiti za prestalo, če se dva meseca od poslednjega obolenja ni pojavil noben nov primer.
Člen 25.
Zaščita živali, ki so ribam za hrano.
Prepovedano je radi prodaje v odprtih vodah loviti živali, ki so ribam za hrano, t. j. košarčke-crustacea in drugo ribjo hrano (plankton itd.). Izjeme dovoljuje kraljevska banska uprava.
Člen 26.
Zaščita iker.
Prepovedano je brez posebne dovolitve kraljevske banske uprave ikre in iz iker umetno vzgojen zarod in mladice izvažati v inozemstvo.
Člen 27.
Zaščita drstišč.
V času, ki ga določi kraljevska banska uprava s posebno odredbo za določene vode glede na drstno dobo dragocenejših ribjih vrst, ki že v večini žive ali naj se še zarede v njih, se v dotičnih vodah ribe sploh ne smejo loviti. V take vode je v odrejenem času prepovedano goniti ali spuščati domače živali, zlasti race, razen neposredno ob seliščih. Na prošnjo interesiranih ribarskih upravičencev sme prvostopno občeupravno oblastvo tudi prepovedati kopanje gramoza in peska v takih vodah v določenem času, ribarski upravičenci pa so dolžni plačati tistim, ki so s to prepovedjo oškodovani, odškodnino, ki jo določi na njih zahtevo to oblastvo po strokovni ocenitvi v rednem postopku. Te prepovedi morajo prvostopna občeupravna oblastva razglasiti vsako leto v mesecu septembru po obrežnih občinah.
Nadzor nad ribniki.
Člen 28.
Kanali, po katerih se dovaja voda v ribnik in po katerih se izpušča voda iz ribnika, se štejejo za sestavni del ribnika (S 38., odst. 3., zsr) le do mesta, kjer so pregrajeni z ribjimi rešetkami tako, da ribe iz odprte vode ne morejo prihajati v ribnik.
Člen 29.
V ribnikih je prepovedano gojiti ribe, ki jih določi kraljevska banska uprava (§ 37., odst. 3., zsr). Zaenkrat je prepovedano gojiti ameriškega sonliča (Amiurus nebur
losus) in ameriškega ostriža svetlikavca (Eupomotus gibbosus).
Člen 30.
Določbe čl. 28. in 29. veljajo tudi za polribnike.
Člen 31.
Ribolovni čuvaji.
Za vsak ribarski okraj se mora nastaviti vsaj en zaprisežen ribolovni čuvaj, kraljevska banska uprava pa lahko predpiše, da se glede na razsežnost, terenske razmere in važnost ribarskega okraja nastavi tudi večje število zapriseženih ribolovnih čuvajev.
Vlaganje.
Člen 32.	.
Vrsta in Število ribjega zaroda ali mladic, ki se morajo vlagati v posamezne ribarske okraje, se določita za vsak ribarski okraj posebej, in sicer za samosvoje ribarske okraje v načrtu o umnem izkoriščanju okraja (§ 14., odst. 4., zsr), za zakupne ribarske okraje pa v zakupnih pogojih (§ 15., odst. 2., zsr). Ribji zarod oziroma mladice se morajo vložiti vsako leto najkasneje do konca oktobra.
Kraljevska banska uprava ima pravico, da vlaganje nadzira. Posestniki oziroma zakupniki samosvojih in zakupniki zakupnih ribarskih okrajev jo morajo o vsakokratnem vlaganju obveščati ustno ali pismeno. Ustno je treba obvestiti najmanj 3 dni prej strokovnega ribarskega referenta pri kmetijskem oddelku imenovane uprave, pismena obvestila se pa morajo priporočeno oddati vsaj peti dan pred dnevom vlaganja. V obvestilu mora biti navedeno: vrsta in število ribjega zaroda oziroma mladic, natančno mesto in natančni čas vlaganja.
Člen 33.
Lastniki umetnih ribjih vališč so dolžni meseca novembra vsakega leta poročati kraljevski banski upravi, koliko so v minulem poslovnem letu pridobili iker po vrstah rib, komu in koliko so dali iker, zaroda in mladic. Poslovno leto se računa od novembra enega do konca oktobra prihodnjega leta.
Člen 34.
Prijava izdanih ribolovnih dovolilnic.
Posestniki in zakupniki ribarskih okrajev morajo do 20. januarja vsakega leta poročati pristojnemu prvostopnemu občeupravnetnu oblastvu, koliko ribolovnih dovolilnic in komu so jih izdali v prošlem letu.
Splošne določbe.
Člen 35.
Zakupniki ribarskih okrajev morejo biti (§ 16., odst. 2., zsr) banovina, ribarska društva in ribarske zadruge (§§ 44. in 46. zsr). V posebej utemeljenih primerih more kraljevska banska uprava tudi drugim pravnim osebam dovoliti, da smejo biti zakupniki ribarskih okrajev,
člen 36.
Določbe te naredbe, razen čl. 28. do 30. in 33., veljajo za vse odprte vode, določbe čl. 19. do 24. pa tudi
•za vse zaprte vode (§ 2. zsr). Določbe čl. 1. in 2. te naredbe veljajo tudi za lov rib za prodajo iz zaprtih voda, ki niso ribniki, polribniki ali vode po točki 1. § 2. zsr.
Člen 37.
Prestopki čl. 1. do 4., 6. do 14., 19., 21., 23., 25., 26., 27. (izvzemši zadnji stavek), 29. do 31., 33. in 34. se kaznujejo po določbah § 60., toč. 18., oziroma § 61., toč. 13., zakona o sladkovodnem ribarstvu. Kdor krši po čl. 15. te naredbe izdano oblastveno odredbo glede opreme odtokov z ribjimi rešetkami ali kdor ne izvrši oblastvenih odredb po čl. 22. te naredbe, se kaznuje po § 60., toč. 18., zsr. Kdor pa ne vloži v določenem roku ribjega zaroda ali mladic ali kdor ne obvesti kraljevske banske uprave o vlaganju po čl. 32. te naredbe, se kaznuje po § 61., toč. 13., zsr.
Člen 38.
Ta naredba se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« in stopi v %Teljavo
15.	dan po razglasitvi. V smislu § 69. zakona o sladkovodnem ribarstvu ta naredba ne velja za mejne vode, kolikor mejijo na savsko banovino.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. maja 1939.
Ban:
, Dr. Marko Natlačen s. r.
— « m
244.
III/4. št. 7656/2-38.
Na osnovi § 3., točk 1. in 2., § S., odst. 2. in § 14., točk 1. in 2., zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929. (»Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 104/23 iz 1. 1930.) predpisujem sledečo
naredbo
n zatiranju koruznega molja.
Člen 1.
Koruzna slama, proso in konoplja se morajo jeseni požeti čim niže, t. j. tik nad zemljo.
Člen 2.
Koruzna, prosena in konopljina strnišča je treba še isto jesen globoko preorati. Pred oranjem pa mora biti vsa požeta slama skrbno odstranjena s polja. Strn in ostanke slame, ki pri oranju niso prišli v zemljo, jo treba čimprej pobrali in sežgati.
Člen 3.
V razdalji 30 m naokoli letošnjih in lanskih koruznih, prosenih ter konopljinih posevkov, kakor tudi 30 ni okrog prostorov, kjer se hranijo konoplja, koruzna in prosena slama ter koruzni storži in kjer se predeluje konoplja, je treba skrbno uničevali vse vrste plevela počenši s 1. majem.
Člen 4.
Ostanki ter odpadki koruzne in proseno slame, koruznih storžev ter konoplje, ki so bili uporabljeni 2»
krmo ali na kakršen koli drug način (n. pr. za ovijanje drevja, za zasilno ograjo itd.), se ne smejo odlagati na gnojišče, marveč se morajo sežgati najkasneje do 157 maja.
Clen a.
Do 15. maja se morajo vsa koruzna in prosena slama ter koruzni storži, ki niso bili prej na kakršen koli način uporabljeni, sežgati.
Clen 6.
Kdor prekrši predpise te naredbe, se kaznuje po §§ 20. in 22. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin.
Člen 7.
Vsa upravna oblastva morajo skrbeti, da se predpisi te naredbe v celoti izvršujejo.
Člen 8.
Ta naredba stopa takoj v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. maja 1039.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
^ ♦ —
245.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine od dne 10. maja 1939., I. št. 4974/1, je postavljena Srebot Ivanka za arhivskega uradnika X. pol. skupine na dosedanjem službenem mestu.
•
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. aprila 1939., 1. »t. 3412/3, sla bila premeščena po potrebi službe:
1. Homovec Jakob, policijski stražnik 2. razreda zvaničnik II. položajne skupine, od policijskega komisariata na Jesenicah k upravi policije v Ljubljani in
2. Grabnar Blaž, policijski stražnik-pripravuik, °d uprave policije v Ljubljani k policijskemu komisariatu na Jesenicah.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. St. 5702/1, je bila Kunčič Lucija, zvaničnica II. skupine pri kraljevski banski Upravi dravske banovine v Ljubljani, premeščena Po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske bano-vine z dne 12. maja 1939., I. št. 5162/2, sta bila premeščena 1. Rupnik Franc, policijski stražnik IL razreda-zvaničnik II. skupine, na prošnjo od policijskega komisariata na Jesenicah k predstojništvu mestne Policije v Kranju; 2. Dornik Ignacij, policijski Rtražnik II. razreda-zvaničnik II. skupine, po službeni Potrebi od predstojnišlva meslne policije v Kranju k policijskemu komisariatu ua Jesenicah.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 5373/1, je bil postavljen dr. Arh Jože, zdravnik združene zdravstvene občine Ljubno, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 2319/1, je postavljen Cejan Branko, banovinski knjigovodja VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega računskega kontrolorja v VIL položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 5375/1, je postavljen C z n r d a H u g o n , banovinski pomožni knjigovodja IX. položajne skupine pri upravi banovinske kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici, za banovinskega knjigovodjo v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 4253/1, je postavljen Dolinar Janko, banovinski kmetijski uradnik pri sreskem načelstvu v Celju v VIII. položajni skupini, za banovinskega kmetijskega uradnika v VII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 5374/1, je bil postavljen dr. Er at Joško, zdravnik združene zdravstvene občine Dravograd, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 3300/2, je postavljen inž. Ferlič Pavel, ravnatelj Banovinskega vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru VI. položajne skupine, za ravnatelja v V. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., 1. št. 5377/1, je bil postavljen dr. Gregorčič Milan, zdravnik združene zdravstvene občine Trata nad Škofjo Loko, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. maja 1939., I. št. 5016/1, je bil postavljen d r. H r i b o v š e k Avgust, bivši banovinski uradniški pripravnik, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 5378/1, je bil postavljen dr. Jagodič Simon, zdravnik združene zdravstvene občine Slovenska Bistrica, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 12. maja 1939., 1. št. 4482/1, je bil postav-•1 j e n Kokalj Josip, arhivski uradnik X. položajne skupine s prvim periodnim poviškom Higienskega zavoda v Ljubljani, za arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 5379/1, je bil postavljen dr. Krasser Vinko, zdravnik združene zdravstvene občine Kozje, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. maja 1939., I. št. 4841/2, je bil postavljen dr. Lenče Peter, asistent dnevničar na patološkem institutu v Beogradu, za banovinskega uradni-
škega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Slovenjem Gradcu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. aprila 1939., I. št. 3537/1, je bil postavljen diplomirani pravnik Miklič Radoslav za banovinskega uradniškega pripravnika pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. maja 1939., I. št. 4518/1, je postavljen inž. Muri Lambert, banovinski kmetijski svetnik
V.	položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za kmetijskega svetnika v IV/2 položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 28. aprila 1939., I. št. 1489/4—39, je bil premeščen po potrebi službe Novak Franjo, arhivar VII. položajne skupine banov, bolnišnice v Mariboru, v isti pol. skupini in lastnosti k sreskemu načelstvu v Murski Soboti.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. maja 1939., I. št. 1489/5, se je spremenil odlok banske uprave z dne 28. aprila 1939.,
I.	št. 1489/4, s katerim je bil premeščen po potrebi službe Novak Franjo, arhivar VII. položajne skupine banovinske bolnišnice v Mariboru, k sreskemu načelstvu v Murski Soboti, v tem smislu, da se Novak Franjo premesti po službeni potrebi iz banovinske bolnišnice v Mariboru k sreskemu načelstvu v Ptuju.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. aprila 1939., I. št. 5043/1, je bil premeščen po potrebi službe Novak Josip, banovinski ekonom IX. položajne skupine, vršilec dolžnosti sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Kamniku, v isti službeni lastnosti k sreskemu načelstvu v Maribor-desni breg.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. aprila 1939., I. št. 3124/1, je bil premeščen na prošnjo Peček Litdovik, cestni nadzor-nik-zvaničnik, od tehničnega razdelka sreskega načelstva, v Ljubljani k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Novem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. aprila 1939., I. št. 5045/1, je bil premeščen po potrebi službe Pregelj Anton, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri banovinski kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni žel., v isti službeni lastnosti k sreskemu načelstvu v Šmarje pri Jelšah, kjer bo vršil posle pomočnika sreskega kmetijskega referenta.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. aprila 1939., I. št. 5046/1, je bil premeščen po potrebi službe i n ž. Š t u r m Rado, bano-.vinski kmetijski pristav VIII. položajne skupine, od Ra-novinskega vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru k sreskemu načelstvu v Maribor-levi breg.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravsko banovine z dne 6. aprila 1939., I. št. 3847/1, je bila Vidic Marija, banov, obrtna učiteljica X. skupine pri Osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, postavljena za obrtno učiteljico IX. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. aprila 1939., I. št. 5048/1, je bil premeščen po potrebi službe Zobec Janez, banovinski uradniški pripravnik IX. položajne skupine, od ravnatelj-
stva Banovinske kmetijske šole na Grmu k sreskemu načelstvu v Kamnik, kjer bo vršil posle sreskega kmetijskega referenta.
---------•	v------
Razne občeveljavne odredbe.
246.
Št. 28.627/39.	1570
Pravilnik
o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske,
sprejet v seji mestnega sveta dne 22. IX. 1933. in spremenjen v sejah dne 13. X. 1938. in dne 24. II. 1939.
I. DEL. Gradbene takse po § 103. gradbenega zakona.
1.	Za izdajo gradbene dovolitve:
a)	Za pregled načrtov in odobritev projektov za postavitev vsakovrstnih zgradb po odstavku 5., točke 1. do
3.,	čl. 72. splošnih navodil za izdelavo gradbenega pravilnika,* kakor tudi za izdajo gradbenih dovolitev za postavitev takšnih zgradb se pobira taksa po vrednosti zgrad-
be, in sicer:
nad din	do	všt.	din
100.000'— vrednosti 0'50'Vo« 100.000'—	250.000'—	„	l'50"/oo
250.000'—	500.000'—	„	2	%„
500.000'-	1,000.000'—	„	2'50°/o»'
1,000.000'—	2,000.000'—	„	3 %„
2.000.000'—	5,000.000'—	„	3 50-'/„„
5.000.000'— vrednosti.............................4 "/on
b) Za pregled načrtov in odobritev projektov za vsakovrstne predelave, dozidave in druga gradbena dela po odstavku 5., točke 4. do 18., čl. 72. splošnih navodil za izdelavo gradbenega pravilnika, kakor tudi za izdajo gradbenih dovolitev za taka gradbena dela se pobirajo polovične takse, predpisane za nove zgradbe po prednji točki a).
O p o m b a. Proračunjena vrednost takih zgradb mora biti vpisana na načrtu in jo mora preceniti gradbeni odbor, ki sme zahtevati tudi nadrobni proračun ali sani izvršiti oceno, ako navedena vrednost ne bi bila v skladu s pravim stanjem.
c) Za izdajo gradbenih dovolitev za mala stanovanja po § 46. gradbenega zakona, kakor tudi za druge slične male zgradbe v prekatju (na brano) iz lesa in temu slične se pobira taksa v polovični vrednosti taks iz tega dela pod a) in b).
č) Za prošnjo za spremembo projekta, ki ima za posledico zvišanje vrednosti zgradbe, se pobira V« vrednosti prvotno pobrane takse ter od razlike zaradi zvišanja vrednosti še polna taksa iz tega dela pod a) ali b). Ce ostane vrednost ista ali če se zmanjša, se plača V* takse, določene pod a) ali b).
d) Za prijavo popravil in drugih del po odstavku 4. § 84. gradbenega zakona in Čl. 73. splošnih navodil za izdelavo gradbenega pravilnika so pobira taksa din 30'—*
* -Službeni list; št. 115/16 iz 1. 1933.
2. Za gradbene dovolitve s pregledom statičnega računa in kontrolo konstrukcij na mestu samem.
Za gradbene dovolitve s pregledom statičnega računa in kontrolo konstrukcij na mestu samem se pobirajo razen taks za gradbene dovolitve, določenih pod 1., še naslednje takse:
a) Za zgradbe z enostavno konstrukcijo: stropi, leseni, obokani ali iz armiranega betona (masivne	plošče ali	rebrasti stropi z
enakimi polji)	od m2 vodoravne projekcije
stropa brez ležišč po.................................din	1'—
b) Za zgradbe s kompliciranejšimi konstrukcijami: erkerji, kontinuirni nosilci neenakih polj in železne konstrukcije stropov in ostrešij od m2	vodoravne	projekcije stropa
(ostrešja) brez	ležišč po............................ 1‘50
c) Za zgradbe s še bolj kompliciranimi konstrukcijami: okvirne konstrukcije in javne zgradbe od m2 vodoravne projekcije stropa (ostrešja) brez	ležišč po............................ 2‘—
č) Za pregled statičnega računa temeljev zgradb, kjer se zidovi samo razširijo, se zaračuna taksa od m1 razširjenih temeljev in za vsako etažo (kleti in podstrešja se zaračunajo kot samostojne etaže) zgradbe po ... .	„	0'25
Ce pa se temelji izvršijo v obliki plošče ali obokov, se zaračuna taksa od m2 zunanjega obrisa temeljev po kompliciranosti konstrukcije v smislu določil pod a) do c) te točke.
d) Za pregled statičnega računa za tovar-niiki dimnik se pobira taksa od višinskega metra (od spodnjega roba temeljev do vrha dimnika) po........................................„	2'—
Opomba. Na vseh načrtih zgradb, za katere naj se pregleda statični račun, mora biti vpisana kvadratura vodoravne površine stropa (ostrešja, temeljev) oziroma dolžina razširjenih temeljev, za katere naj se pregleda statični račun.
3. Za pregled dovršene zgradbe.
Za pregled dovršene zgradbe in izdajo potrdila, da je zgradba izvršena v smislu izdane gradbene dovolitve i po odobrenem načrtu, se pobira taksa v višini 50°/o od zneska, ki se je pobral za izdajo giadbene dovolitve.
4. Za pregled in odobritev parrelacijskih načrtov.
Za pregled in odobritev parcelacijskih načrtov pri
delitvi zemljišča na dva ali več delov se pobira taksa po obsegu zemljišča po odbitku za javne komunikacije odstopljenega sveta in sicer:
a) za zemljišče do površine 2.000 m2 .	din	150'—
b) za zemljišče v površini od 2.000 do
,	5.000 m*....................................... 250'—
c) za zemljišče v površini od 5.000 do
10.000 in2..................................... 400 —
ju za vsakih nadaljnjih 100 m2 površine po	„	5‘—
.Vsaka začeta stotica se računa kot cela.
II.	DEL.
Ostale gradbene takse.
1.	Za določitev regulacijske črte po zapisniku v dveh izvodih:
a) če je posest ob eni ulici ....	din	100’—
b) če je posest ob več ulicah, od vsako nadaljnje ulice po ^ . , • • • t	„	&0'—
2. Za določitev nivelacijskih podatkov razen regulacijske črte še po 50% takse iz točke 1.
3. Za določitev regulacijske in nivelaeijske črte (pred parodiranjem).
Za zemljišče, ki se želi parcelirati, z mejami zemljišča in vrisanimi regulacijskimi črtami ter potrebnimi višinskimi kotami terena po zapisniku v dveh izvodih, po potrebi s posebnim situacijskim načrtom v dveh izvodih:
do 2.000 m2.......................... din	100'—
od 2.000 m2 do 5.000 m2 .....	.	„	200'—
od 5.000 m2 do 10.000 m2.................„	300'—
in za vsakih nadaljnjih 100 m2	po	...	.	„	1'50
Razen tega se plača za delo na terenu, če je potrebno, terenska taksa po tem pravilniku iz točk 6. in
10.	poleg dejanskih stroškov za porabo materiala.
4. Za izdajo potrdila o legi posesti napram regulacijski in nivelacijski črti, o obsegu posesti, o mejnih merah — za vse ali posamezne podatke . din 100'—
Za ogled na mestu samem dodatek za terensko delo po dejanskih stroških.
5. Za overitev kopij odobrenih načrtov za zgradbe na zahtevo zasebnikov od vsakih začetih 100 m2 tlorisa v vsaki etaži po..............................din 10'—
0.	Za ogled inženirja (arhitekta) na mestu samem na zahtevo zasebnika:
- a) samo za ugotovitev dejanskega stanja zgradbe (radi potrdila) brez drugega tehničnega dela, kjer nista potrebna meritev na terenu in delo v pisarni:
za pol dneva dela ........ din 100'-
za cel dan dela...................................................  200'—
b)	za ugotovitev dejanskega stanja zgradbe z delom na terenu in v pisarni:
za pol dneva dela.................................................  200'—
za cel dan dela...................................  „	400'—
Ta taksa ne sme biti večja od din 1000'—
7. Za izdajo potrdila o cenah gradbenega materiala.........................................  „	50'—
8. Za izdajo dovolitve na prošnjo zasebnikov, da kopirajo skico posameznih posesti, za vsako parcelo po..............................................  10'—
9. Za overitev po zasebnikih kopirane skice parcelacijskega načrta za vsak izvod po ..............	,,	25	—
10. Za cenitve nepremičnin na zahtevo oblasti se plača taksa, ako sta potrebna ogled in delo inženirja na terenu, ki leži v okolišu mestne občine ljubljanske:
za pol dneva dela na terenu ....	„	100'—
za en dan dela na terenu...................„	200'—
11. Za uporabo trotoarjev, trgov in ulic radi začasne zložitve gradbenega materiala in radi postavitve odrov se pobira taksa po naslednjem:	.	.
a) za glavne ulice in trge v gostem
naselju za vsak začeti mesec za m2 po .	.	„	'	2'—
b) za stranske ulice in trge v gostem
naselju za vsak začeti mesec za m2 po .	.	„	1'—
c) za ulice in trge v ostalem naselju
za vsak začeti mesec za m2 po ....	.	„	Q'3Q
12. a) Za vsak parcelacijski ali gradbeni komisijski ogled na u&gtu sam?m, a«
glede na višino ali velikost zgradbe (posesti), v tehničnem, pravnem, zdravstvenem oziru ali iz kakršnega koli drugega razloga javnega interesa, kakor tudi za komisijski ogled — javno razpravo po §§ 89. in 91. gradbenega zakona ........................ din 100'—
b) Za ogled po posamezniku ....	„	40'—
c) Za oglede pod a) in b) se pobira za zgradbe siromašnih slojev, ki pa ne smejo presegati vrednosti din 100.000'—, lU takse, navedene pod točkama 12. a) in b).
13.	Za prošnjo zasebnih lastnikov radi spremembe regulacijskega načrta v zasebnem interesu se za delo občinskih uradov in strokovnjakov določi taksa po dejanskih stroških skladno s tu določenimi taksami.
III. DEL.
Nagrade članom gradbenega odbora in komisije za ogled — javno razpravo, ki se izplačujejo iz regulacijskega fonda:
1. Vsakemu članu gradbenega odbora ‘pripada nagrada za komisijski pregled projektov za nove zgradbe ali dozidave, prezidave itd., kakor tudi za parcelacijske načrte, od vsake seje, ki se je je udeležil, po din
2. Vsakemu članu gradbenega odbora pripada nagrada za vsak komisijski pregled dovršene zgradbe, ne glede na velikost zgradbe, po ............ n
3. Vsakemu članu komisije za ogled — javno razpravo — na mestu samem za kakršen koli pregled zgradbe v tehničnem, pravnem, zdravstvenem oziru ali iz kakršnega koli drugega vzroka itd. pripada nagrada za vsak predmet po......................
4. Delovodji-tajniku gradbenega odbora In njegovemu namestniku ter tehničnim referentom pripada nagrada kakor članom gradbenega odbora.
5. Občinskemu inženirju — statiku, ki pregleduje statične račune in kontrolira konstrukcije na mestu samem, kolikorkrat je potrebno med delom pred popolno do-vršitvijo zgradbe, pripada nagrada za vsako zgradbo s statičnim računom po ... .	„
za eno etažo in do 130 ma etažne površine, čez to pa za vsakih začetih 100 ms po	„
V to nagrado je vračunan tudi dovoz do zgradbe.
(i. Občiuskamu inženirju ali geometru, ki označuje regulacijske in nivelacijske črte ter jih kontrolira na terenu, pripada nagrada za vsako zgradbo oziroma stavbi-šče po................... „
IV. DEL. Postopek.
1.	Vse gradbene in ostale takse, določene v I. in
II.	delu tega pravilnika, pobira občina od prosilca ob
100'— 20'—
20'—
50'-
20'-
vložitvi prošnje, v kolikor se taksa lahko takoj ugotovi, sicer pa kasneje po izračunu ali po dovršenem delu.
2. Vse takse in stroške po tem pravilniku določa občina po § 105. gradbenega zakona z odlokom, ki ga mora vročiti prosilcu v plačilo. Dokler takse niso plačane, občina o predmetu ne sme poslovati niti sprejeti kakršne koli pismene vloge.
3. Pravico prisilno izterjavati te takse ima občina po § 104. gradbenega zakona, če se ta taksa iz katerih koli vzrokov ne nlača zlepa.
4. Vse pobrane takse se stekajo v občinski regulacijski fond.
5. Nagrade članom gradbenega odbora, določene v
III.	delu tega pravilnika, članom komisije za ogled in druge preglede zgradb po tem pravilniku, kakor tudi nagrade tehničnemu osebju izplačuje občina iz taks, pobranih po pravilniku na podlagi mesečnih plačilnih izkazov, ki jih pripravi *delovodja-tajnik gradbenega odbora ali od občine določeni organ, ki opravlja posle delovodje gradbenega odbora.
6. Preostale vsote od pobranih taks se smejo trošiti samo za osnovanje gradbenega odbora, mestnega tehničnega oddelka po gradbenem zakonu, za izdelavo regulacijskega in nivelacijskega načrta ter za popravo ulic, ki so bile poškodovane ob novih gradnjah ali prezidavah zgradb.
7. V primeru nejasnosti določil tega pravilnika velja tolmačenje gradbenega odbora, ki je izvršno.
V. DEL. Zaključne ilolofbe.
1. Vseh prednjih taks so oproščeni:
a) kraljevski dom,
b) državne in samoupravne pravne ustanove,
c) nova zgradba, kadar se mora po oblastveni odredbi ali zbog višje sile graditi, ali stara predelati in
č) tiste zgradbe in zemljišča, ki so oproščeni državnih gradbenih taks po zakonu o taksah ali specialnih zakonih.
2. Poleg taks, določenih v tem pravilniku, se pobirajo tudi vse državne, banovinske in druge takse za postavitev zgradb in izkoriščanje zemljišča ter takse, ki bodo z zakonom predpisane.
VI. DEL. Stopanje v veljavo.
Pravilnik o gradbenih taksah stopi v veljavo, ko ga odobri minister za finance v sporazumu z ministrom za gradbe in ko se na običajni način objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine*.
Ljubljana dne 24. februarja 1939.
Predsednik mestne občine
Dr. Adlešič J. s. r.
Z odločbo gospoda ministra za finance št. 38.402/H od 26. aprila 1939. odobreno.
Po naredbi ministra za finance: šef odseka za sam. finance: (Podpis nečitljiv.)
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska In zalaga tii*Hflriln Maikur d. d. y Ljubljani! njen predstavnik: C^tutar Mik&l^k y Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 43. kosu X. letnika z dne 31. maja 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	št. 14203/2.	1598-3-3
Razglas.
Jurjevec Anton iz Varpolj št. 7 namerava zgraditi na obstoječi Grušoveljski strugi, ki se odcepi od reke Savinje, novo vodno napravo za pogon obrtnega umetnega mlina. Med obstoječima vodnima napravama Rakuna Franca iz Varpolj št. 1. in Rakuna Franca iz Varpolj št. 9. bi se Grušoveljska struga deloma poglobila in iztrebila, deloma pa preložila. Mlin s turbino je piojektiran na pare. št. 536 in 537 k o. Rečica ob Savinji. Vodna naprava bi izkoriščala ob 9 mesečni vodi Q = 2'000 mVsek bruto silo Eb = 44'7 ks.
Jurjevec Anton je predložil tozadevne ’ načrte s prošnjo za podelitev dovoljenja za izkoriščanje vodne sile za omenjeni namen.
Ker bi bile s poglobitvijo, iztrebljenjem in preložitvijo Grušoveljske struge prizadete zemljiške parcele št. 226, oo1, 533, o46, o34, o4o, o3o, o44, o37, 538, 539, 270, 577 in 269 k. o. Rečica ob Savinji, ki niso vse last imenovanega, je v prošnji za podelitev dovoljenja obsežen tudi predlog na razlastitev za izvedbo projekta potrebnega tujega zemljišča.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi določb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil, »Službeni list« 333/53/1931, v smislu določb §§ 37., 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 9. in 10. junija 1939. s sestankom komisije dne 9. junija 1939. ob 9'45 pri projektiranem mlinu.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne
1.	razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine do vključno 8. junija 1939.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih kar zahtevajo javne koristi. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 5. junija 1939. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. maja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 68/39-3.	166S
Amortizacija.
Na prošnjo Koch Valentine, vdove v Ljubljani, Slomškova ul. št. 6, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosilki baje ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu : svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani št. 1910 z vlogo din 36.77977, noe Koch Tina.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 22. maja 1939.
Og 69/39—3.	-	1667
Amortizacija.
Na prošnjo Paplar Frančiške iz Spod. Dobrave št. 3 se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v Službenem listu: svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica št. 269 Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi z vlogo din 291774, noe Paplar Frančiška.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 22. maja 1939.
S 28/39—2.	1638
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 4. aprila 1939., opr. št. I R 58/39-2, je bil Žmavc Franc, delavec-užitkar, stanujoč v Dramljah št. 22, zaradi slaboumnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Gregl Franc, posestnik v Stari vasi št. 44.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. L, dne 17. maja 1939.
&
P 450/39.	1633
Oklic.
Tožeča stranka Kozjek Franc, kolar-ski pomočnik, Zgornja Besnica št. 43, ki ga zastopa dr. Vilfan Joža, odvetnik v Kranju, je vložila proti toženi stranki: ležeči zapuščini po pok. Šušteršiču Ivanu, kolarskem mojstru v Kranju, ki jo zastopa Jazbec Albina, trgovčeva žena v Kranju, radi din 628'— s prip. k opr. št. P 450/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 12. julija 1939. ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 6.
Ker je tožena stranka umrla, se postavlja Jazbec Albina, trg. žena v Kra-
nju, za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 23. maja 1939.
P 398/39.	1634
Oklic.
Tožeča stranka Sekne Mihael, kolar-ski pomočnik, Voglje 31, ki ga zastopa dr. Vilfan Joža, odvetnik v Kranju, je vložila proti toženi stranki: ležeči zapuščini po pok. Šušteršiču Ivanu, kolarskem mojstru v Kranju, Tavčarjeva ulica št. 17, zastopani po skrbnici Jazbec Albini, trg. ženi, Kranj, radi din 8400'— s prip. k opr. št. P 398/39—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 12. julija 1939. ob 9. uri pri podpisanem sodišču v sobi št. 6.
Ker je tožena stranka umrla, se postavlja Jazbec Albina, trg. žena v Kranju, za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 22. maja 1939.
.j.
I 1107/39-53.	1077
Dražbeni oklic.
Dne 7. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tratna vi. št. 324.
Cenilna vrednost: din 119.527'—.
Najmanjši ponudek: din 79.685'—.
Vadij: din 11.95270.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 5. aprila 1939.
Va I 1461/38.	1394
Dražbeni oklic.
Dne 6. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ljubijana-mesto vi. št. 219 do polovice.
Cenilna vrednost te polovice: dinarjev 954.737'50.
Najmanjši ponudek: din 477.400'—.
Varščina: din 95.474'-= .
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va.,
due 28. aprila 1939.
Va I 143/39	1535
Dražbeni oklic.
Dne 6. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
0. Dol vi. št. 348.
Cenilna vrednost: din 5.325’—. •
Najmanjši ponudek: din 3.550'—.
Varščina: din 532’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 3. maja 1939.
I 3251/38-11.	1657
Dražbeni oklic.
Dne 26. junija 1939. ob devetih bo na mestu samem v Gerlincih št. 85 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Gerlinci vi. št. 68 in zemljiška knjiga d. o. Gradišak vi. št. 36, 54, v sedmih skupinah.
Cen. vrednost: I. skup. din 25.835*90,
II.	skup. din 1746'—, III. skup. dinarjev 2706'80, IV. skup. din 2302, V. skup. din 3360'80, VI. skupina din 267310, VII. skup. din 3366'20.
Vrednost priteklin: din 150'— (k
1. skupini).
Najmanjši ponudek: za I. skup. dinarjev 17.224'—, za II. skup. din 1164'—, za III. skup. din 1805'—, za IV. skup. din 1534'—, za V. skup. din 1240'—, za
VI.	skup. din 1782'—, za VII. skupino din 2245'—.
Varščina: za I. skup. din 2584'—, za
II.	skup. din 175'—, za III. skup. dinarjev 271'—, za IV. skup. din 231'—, za V. skupino din 337'—, za VI. skupino din 268'—, za VII. skupino din 337'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred 'začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 16. maja 1939
*
I 263/39-20.	1649
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zbelovska gora vi. št. 503.
Cenilna vrednost: din 14.352'05.
Najmanjši ponudek: din 14.300'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benero naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II., dne 25. maja 1939.
I 284/39—16.	1650
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1939. o poli de setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zbelovska gora vi. št. 446.
Cenilna vrednost: din 395.888'—.
Vrednost priteklin je že zgoraj upoštevana.
Najmanjši ponudek: din 197.944'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II.,
dne 25. maja 1939.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
559.
Sedež: Rogoznica pri Ptuju.
Dan vpisa: 19. maja 1939.
Besedilo: Steger Alojz.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Sedež firme odslej: Žabjak št. 27, obč. Rogoznica pri Ptuju.
Obratni, predmet se je razširil na: trgovino s sadjem in deželnimi pridelki na debelo, eksport.
Okrožno kot trg sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 19. maja 1939.
Rg A III 190.
*
560.
Sedež: Št. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 12. maja 1939.
Besedilo: Tekstilna tovarna Beer, Hribernik & Co., družba z o. z.
S sklepom izrednega občnega zbora z dne 17. aprila 1939. se je spremenila družbena pogodba z dne 10. januarja
1930.,	spremenjena s sklepi izrednega občnega zbora z dne 28. novembra 1931. v vseh točkah razen v točki »Drugič«, »Tretjič«, »Devetič«, »Desetič« in »Enajstič«.
Besedilo firme odslej: Hribernik & Coinp., tekstilna industrijska družba z
o.	z.
Osnovna glavnica poslej: 900.000 dinarjev.
Vplačila na osnovno glavnico: 900 tisoč dinarjev v gotovini.
Izbrišeta se poslovodji Beer Emil in Beer Oton.
Zastopstvo družbe poslej: Vsaj poslovodja samostojno, eventualno postavljeni prokuristi in pooblaščenci pa skupno ali dva prokurista ali en prokurist in en pooblaščenec.
Podpis firme poslej: Firmo podpisuje vsak poslovodja samostojno na ta način, da pristavi svoj tvrdkin podpis pod besedilom firme, ki je lahko tiskano, s štampiljo odtisnjeno ali pisano od kogar koli.
Event. postavljeni prokuristi in pooblaščenci podpisujejo firmo na gorenji način, toda le kolektivno ali po dva prokutista ali pa en prokurist skupno z enim pooblaščencem s pristavkom, ki označuje prokuro oziroma pooblastilo.
Zaradi pravomočnega sklepa apelac. sodišča v Ljubljani z dne 24. februarja
1939.,	I Pl 40/39—1, se izbriše prokurist inž. Dovič Josip.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. maja 1939.
Rg C IV 120/19.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
561.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 19. maja 193..
Besedilo: »Slord«, gradba radio aparatov, Marjeta Mlaker.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. maja 1939.
Rg A III 253/9 *
562.
I Sedež: Ribnica.
Dan izbrisa: 19. maja 1939.
Besedilo: Novak Ivan.
Obratni predmet: Pekarstvo.
Zaradi odpovedi obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. maja 1939.
Reg A I '202/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
563.
Sedež: Dolenja vas pri Ribnici.
Dan vpisa: 19. maja 1939.
Dan ustanovne skupščine: 23. aprila
1939.
Besedilo: Zadruga lesnih voznikov v Dolenji vasi, z. z o. j. v Dolenji vasi.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim priskrbuje prevoz lesa, lesnih izdelkov, prevzema sama prevoz, ki ga izvršuje po svojih članih in oskrbuje svojim članom razne gospodarske potrebščine.
Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 50'—, ki se vplača ali takoj pri vstopu, ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi več deležev, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še s trikratnim zneskom vpisanih deležev. Zadrugo zastopa upravni odbor. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana upravnega od-
bora ali pa en član upravnega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 10 zadružnikov, ti so:
1. Škulj Karol, župnik v Dolenji vasi št. 110,
2. Baučič Janez, posestnik v Rakitnici št. 79,
3. Ambrožič Franc, posestnik v Goriči vasi št. 12,
4. Zobec Janez, posestnik v Prigorici št. 30,
5. Mrše Janez, posestnik na Bregu št 28,
6. Rojc Jakob, posestnik v Dolenji vasi št. 7,
7. Peteh Franc, posestnik, Otavice 27,
8. Češarek Vinko, posestnik, Nemška vas št. 16,
9. Levstik Janez, posestnik, Kot 6,
10. Gelze Alojzij, Ribnica 80.
Oznanila se objavljajo na razglasni
deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrož»o kot trg. sodišče v Novein mestu, odd. II.,
dne 19. maja 1939.
Fi 25/39 - Zadr I 37/1.
*
561.
Sedež: Hrastnik.
Dan vpisa: 18. aprila 1939..
Besedilo: Izletniški dom, zadruga z omejenim jamstvom v Hrastniku.
Obratni predmet:
Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato: gradi za odmor in okrepitev svojih članov izletniške domove, prireja ferialne kolonije in izlete, ter sploh skrbi za zdrav telesni in duševni razvoj svojega članstva.
Zadružna pogodba (statut) z dne 1 februarja 1939.
Opravilni delež znaša 50 dinarjev in se mora plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa še z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z okrožnicami.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov. Člani upravnega odbora so: Brečko Stanko, trgovski poslovodja, Verdaj Ferdo, rudar, Deželak Viktor, trgovec, Toplak Eduard, zidar, Pevec Herman, delavec in Tušek Avgust, mizar, vsi v Hrastniku.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni in za vpis prijavljeni nameščenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 18. aprila 1939.
Fi 4/39-4 - Zadr V 85/2
*
565.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 12. maja 1939.
Besedilo: »Pravniški dom«, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovni skupščini due. 6. marca 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, nato zgraditi svoj dom in ga vzdrževati.
Poslovni delež znaša din 100'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglasiti v dnevnem časopisju, ali v glasilu društva »Pravnik« — »Slovenski pravnik«.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Dr. Krevl Josip, javni notar, predsednik,
dr. Urbanc Anton, advokat, podpredsednik,
dr. Cernej Darko, advokat,
Baričevič Jože, sodnik okrožnega sodišča,
Schauer Dolfe, tajnik Zveze slovenskih zadrug,
Marc Pavel, sekretar drž. pravobranilstva, vsi v Ljubljani,
dr. Vasič Ivan, advokat v Novem mestu,
dr. Žnuderl Makso, advokat v Mariboru,
dr. Pintar Rihard, advokat v Celju. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. maja 1939.
Fi 24/39-3 — Zadr. I 127/1.
Konkurzni razglasi
566.	1666
Odreditev naknadnega likvidacijskega naroka.
Konkurzna zadeva: Tt. Carl Pollak, d. d. Ljubljana.
Za ugotovitev naknadno prijavljene terjatve in terjatev, ki bi se do naroka še prijavile, se odreja narok na 17. junija t. 1. ob 11. uri, soba št. 124, pri podpisanem sodišču.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. maja 1939.
S 9/32—353.
•j;
567.	^	1653
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Fincijem Izidorjem, trgovcem v Mariboru, Gosposka ulica štev. 32, in njegovimi upniki na poravnalnem naroku dne 1. maja 1939. pri okrožnem sodišču v Mariboru sklenjena poravnava se potrjuje.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 25. maja 1939.
Por 2/39—49.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 858/1—1939.	1602—3—2
Razglas.
0 prvi javni pismeni licitaciji za vzdrževalna dela in gradnje na državnih cestah št. 17 in 47, ki se bo vršila dne 12. junija 1939. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, in sicer za sledeča dela in dobave:
a) na državni cesti št. 17:
1	t,	,	„	Proračunska	vsofa	Kavcija
1. DODava hrastovega lesa za most čez Dravo v Ptuju din	din
v km 23.660	72.485'—	8.000'—
2. Poprava železne konstrukcije mostu čez Dravo v Ptuju
v km 23.660	43.865'—	5.000'—
o. Poprava mostu čez Dravo v Ptuju v km 23.660, tesarska, zidarska in pleskarska dela	85.180'—	9.000'—
h) na državni cesti št. 47:
4. Poprava treh lesenih mostov:
v km 94.125	22.293'60
v km 94.315	56.047'23
v km 96.642	17.37U80
Skupaj vsi trije mostovi	95.712'63	10.000'—
5. Naprava železobetonske ograje od	km 99.105 do 99.220 11.877'—	2.000'—
6. Pleskanje zapornice in znakov	1.400'—	200'__
Kavcije se polagajo do 10. ure na dan licitacije pri davčni upravi v Mariboru za okolico oziroma v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
Pismene ponudbe je vložiti za vsako delo ali dobave 1. do 6. posebej. Načrti, proračuni in pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru. Nadrobni razglas glej na uradni deski kralj, banske uprave in tehničnih razdelkov.
Sresko načelstvo Maribor, levi breg, tehnični razdelek, dne 22. maja 1939.
St. 1298/39.	1656
Razglas o licitaciji.
Občina. Sv. Jurij ob Taboru, v srezu celjskem, razpisuje za gradnjo mosta z betonskim spodnjim ustrojem in leseno hrastovo konstrukcijo čez Bolsko v tiru občinske ceste I. reda Tabor— Pondor
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. julija 1939. ob devetih dop.
v občinski pisarni občine Sv. Jurij ob Taboru.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu nap ravnih stroškov med uradnimi urami pri občini.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 73.335'56.
Občina Sv. Jurij ob Taboru dne 28. maja 1939.
jj.
Št. 7220/39.	1670
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje za obratno upravo Zabukovca na dan 14. junija 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 360(1 kg raznega mineralnega olja in 500 kg mineralne masti. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Državni rudnik v Velenju dne 26. maja 1939.
Razne objave
1671
Vabilo na redno skupščino Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, z. z n. j.
za 38. upravno leto 1938., ki se bo vršila v petek dne 9. junija 1939. ob 17.30 uri v liranilnični posvetovalnici.
Dnevni red:
1. Otvoritev in konstituiranje.
2. Poročilo upravnega odbora.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Sklepanje o letnem računskem sklepu in uporabi prebitka ter podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru.
5. Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti, določitev najvišjega zneska kredita ati posojila, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku, skupna vsota hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti.
6. Volitev dveh članov upravnega in enega člana nadzornega odbora.
7. Predlogi in pritožbe.
8. Slučajnosti.
Ako skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, bo čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 38. pravil veljavno sklepala ne glede na število navzočih zadružnikov.
Upravni odbor.
1669
Vabilo na XVI. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Prometna banka d. d.
v Ljubljani
dne 21. junija 1939. ob 16. uri [ob šestnajsti uri (popoldne)] v sejni sobi zavoda v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 2.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1938.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
3. Odobritev bilance in računskega zaključka za leto 1938. in sklepanje o uporabi dobička.
4. Potrditev kooptacije novega člana upravnega sveta.
5. Volitev nadzorstva za eno leto.
6. Slučajnosti.
Po §§ 9. in 10. družbenih pravil objavljamo, da imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki polože pri Prometni banki d. d. v Ljubljani šest dni pred zborovanjem najmanj deset delnic. Če so delnice že v depotu pri zavodu samem, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti tega občnega zbora, najkasneje do 15. junija 1939. v uradnih prostorih Prometne banke d. d. v Ljubljani, kjer se jim iz-roče legitimacije. Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas (§ 11. družbenih pravil).
V Ljubljani dne 24. maja 1939.
Upravni svet.
❖
1641
Vabilo.
Podpisani upravni svet se usoja vabiti gospode delničarje
Delniške družbe pivovarne »Union« v Ljubljani na XXIX. redni občni zbor,
ki bo v petek dne 16. junija 1939. ob
11.	uri v pisarni Delniške družbe pivovarne »Union« v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Predložitev, odobritev in sklepanje o računskih zaključkih in poslovnega poročila za telo 1938.
2. Poročilo računskih preglednikov in podelitev razrešnice.
3. Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4. Volitev članov v upravni svet.
5. Volitev dveh računskih preglednikov in dveh namestnikov.
6. Določitev nagrade računskima preglednikoma.
7. Slučajni predlogi delničarjev po § 15. pravil.
Za glasovanje na občnem zboru je treba po § 12. družbenih pravil, da se deponirajo delnice proti prejemu legitimacije najkasneje do 10. junija 1939. v Ljubljani: pri blagajni Delniške družbe pivovarne »Union« ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo; v Za-
grebu: pri Jugoslovenski udruženi banki d. d.
Vsakih 25 delnic daie pravico do enega glasu (§ 12. družbenih pravil).
V Ljubljani dne 31. maja 1939.
Upravni svet
Delniške družbe pivovarne »Union«.
Št. 35 ex 1939.	1581—3—3
Objava.
Kmetijska nabavna in prodajna r. zadruga z o. j. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je na svoji izredni skupščini dne 26. 3. 1939. sprejela nova pravila, po katerih se bo znižal znesek deleža od 100'— na 25'— din. Zadruga bo tudi spremenila ime in se bo imenovala: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Zadruga bo svojim upnikom, ki bi ne privolili v to spremembo pravil, na njihovo zahtevo izplačala ali zavarovala vse njihove terjatve, ki obstoje na dan tretjega razglasa prednje objave, če prijavijo svoj zahtevek v treh mesecih po tem dnevu. Za upnike, ki tega ne bodo storili, se bo smatralo, da privoljujejo v spremembo pravil.
Kmetijska nabavna in prodajna c. zadruga z o. j. pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah dne 10. aprila 1939.
H4
1621—2—2 Poziv upnikom.
Kmetska gospodarska zadruga na Vinici, r. z. z o. z. je stopila z dnem
2.	aprila 1939. v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve do 31. maja 1939.
Likvidatorja:
Kajin Jože s. r.	Šutej Alojz s. r.
*
1636
Objava.
Izgubil sem sivo potno izkaznico, izdano od sreskega načelstva v Logatcu pod št. 1131, glasečo se na ime Habjan Matevž, Petkovec št. 40. Proglašam jo za neveljavno.
Habjan Matevž s. r.,
Petkovec št. 40, obč. Rovte.
*
Objava.
Izgubil sem tablico št. 3596/39/2 za luksuzni avtomobil in jo proglašam za neveljavno.
Šmerc Franc s. r.,
Dobje, p. Slivnica pri Celju.
*
1605
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za kolo št. 2390, izdana od sreskega načelstva v Brežicah. Proglaša se za neveljavno.
J) Zvoglif F,mil s. r., Senovo št. 13.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska in zalaga liikftrna Mstkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. MLhalek v Ljubljani.