Štev. 2.	V Mariboru 15. februarja 1874.	Tečaj II.
Vestnik.
Znanstvena priloga „Zori".
Na ta list se poseltej ne naročuje. — Izlaja vsaM mesec 15. fine.
Pregled: Ivan Huniad. — Sovremenski pisci celjskih grofov. — Ptuj, p; č in tuj. — Narodne priča. — O grški muziki. — Nekaj besed zastran ohranjenja umst-nijskih ostankov. — Literarni vestnik.
Ivan Huniad.
Zgodovinski obraz.
Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
Ladislav je pozval tudi Valahe in Srbe, da vstanejo na Turka, pa ne eni ne drugi niso radi pritegnili temu pozivu, ker so dobro vedeli, kako velika je turška sila. Despot Jurij je nategnil vso svojo moč odvrnit kralja od vojske, ali vse ni izdalo nič, kralj Ladislav je hotel učiniti, kar je bil sklenil.
Sredi jeseni krene kralj Ladislav s svojo vojsko na Turke, in že je bil došel do Oršove, pa ni imel več kot 10.000 vojakov. S to malo vojsko pa je hotel zlomiti turško silo, v katerej je bilo sto tisoč izurjenih mož. Pozneje se je s kraljevo vojsko spojil Ivan Huniad z nekoliko tisočami konjikov, in tudi valaški vojvoda Drakul je pripeljal svojo vojsko, katera se je z Huniad - kraljevo spojila pri Nikopolju.
Koj s početka je bila sreča prijazna kristijanskej vojski, katera je zaporedoma zadobila več mest. Med tem pa so se tudi Turki pripravljali na boj, in sultan Murat je z vso svojo silo se pripravljal, da dočaka kri-stijane, in da se ž njimi sprime. Kralj Ladislav videč pred seb6 neizmerno turško vojsko, pomakne se nazaj k Varni, a Murat mu je s svojo vojsko vedno za petami.
Odločna bitva med Turki in kristjani je bila pod Varno 10. nov. 1444. 1. Boj je trajal več ur, in kristijanje so se vrlo hrabro bili z mnogo večo turško silo. Murat videč, kako kristjanje pritiskajo, natekne na kopje
2
pismo, katero so mu bili poslanci donesli, utrdivši mir z Ladislavom, in kliče krista Odrešenika, da se osveti, ako je pravi Bog, nad ljudmi, ki so pogazili pridgo v njegovem imenu storjeno. Turki se ohrabrijo zbog Mu-ratovih besedij, in prično se na novo biti s kristijani. Kralj Ladislav videč lepe vspelie svoje vojske, zaželi sam v boj iti. Z odbrano četo konjikov udari na turško oko, tjekaj kjer je stal car Murat, okrožen s svojimi najboljšimi junaki. Ladislavova prenaglenost odločila je bitev. Turki se krepko upro kraljevej četi; ubijejo pod Badislavom konja, pa tudi njega samega vržejo. Neki stari janičar odseka glavo mrtvemu Radislavu, in nabodej o na visoko kopje. Ko vidijo to Turki, ohrabre se z nova, kri-stijanska vojska pa začne bežati. Turki so zmagali, pobivši pri Varni mnogo tisoč kristijanske vojske. V tem boju poginili so tudi mnogi odbrani velikaši in junaki poljski in madjarski. Ivan Huniad videč, da je vse izgubljeno, se je z nekolikimi spremljevalci odtegnil z bojnega polja, in po dolgem potovanju se je povrnil na Ogersko, da je jo rešil notranjih razdorov, in da je jej bil za nekaj let edina bramba proti strašnej turškej sili.
Po bitvi pri Varni se je vzdignil Ivan Huniad na najviše mesto na Ogerskem in Erdeljskem. Vrnivši se domov, skrbel je, da edinost obdrži v državi, in da jo čuva nesloge, katera bi bila brez sumnje upropastila jo zbog neugodnih okolnostij, ki so bile nastale. Največa modrost in naj-iskrenejša ljubezen do domovine ste obranili ogersko državo, da ni pala v propast, katera je pred njo režala. Zelo neugodno je takrat bilo na Ogerskem: pravica se je z nogami gazila, uzde, katere so ljudi zadrževale v mejah zmernosti, bile so raztrgane, strasti in nasilje so prevladale po vsej zemlji, vsak se je bal strašne prihodnosti, vsak je z grozo gledal v temno prihodnost.
Take so bile okolnosti, ko je bil sklican državni zbor na spomlad 1445. 1. Ivan Huniad, skrbeč za blagor cele zemlje, meril je z vsemi silami na to, da se obvaruje država razpada. Država se je razdelila na štiri dele, vsak del je vladal znamenit mož. Ivan Huniad je imel vlado v Er-deljskej pa v dolenjih predelih, ki so bili v največej nevarnosti pred turškimi napadi. Komaj je preteklo leto dnij, zaprosi soglasno državni zbor Ivana Huniada, da prevzame vlado vse države. Huniad je privolil v to, in od junija 1446. 1. imel je 7 let v rokah kraljevsko oblast, s katero je vladal na korist in blagor Ogerske.
Razve tega, da je Huniad moral biti pripravljen na Turške napade, delale so mu veliko skrbi notranje nesloge, katere so prevladale, pa zunanje vojske z Nemci in Valahi. Ivan Huniad je napel vse svoje sile, da stopi nasproti notranjim razdorom, tudi se je boril z Friderikom, nemškim cesarjem, pa z Drakulom, valaškim vojvodom, katerega je odstavil,
in na mesto njega posadil njegovega nasprotnika Dan-a. S svojo hrabrostjo in s svojo vojvodsko izkušenostjo je učinil Huniad, da je ta dva zunanja nasprotnika Ogerske, Drakula in Friderika, ne samo pometal, nego tudi držal ju na uzdi tako, da se mu ni bilo bati, da mu hočeta še kako večo škodo napraviti.
Pa kakor je skrbel Huniad za blagor sebi zaupane države, vendar ni mogel ubraniti Turkom še ene veČe zmage nad njim. Štiri leta po Varuški bitvi začne se nova vojska s Turki, s katerimi se je slavno boril Jurij Kastriotič Skenderbeg*), kateri je vrlo mnogo pripomagal, da Turki z vso svojo silo na Ogersko niso navalili. Ivan Huniad je želel upotrebiti to ugodno priliko , da bi se maščeval nad Turki, ki so ga bili pri Varni tako hudo natolkli. Nabere vojske 24.000 mož, gre na Srbsko sept. m. 1448. L, in spusti se na kosovo polje. Ko je to zvedel Murat, popusti oblego Skenderbegovega mesta Kroje, in hiti proti Ogrom. Murat se hoče najpreje pomiriti s Huniadom, ki pa ni hotel v to privoliti. Huniad je imel izvrstno vojsko, v katerej je stalo do 2000 izurjenih strelcev Čehov, bii je skoraj v nepristopnem taboru, in na pomoč je hitel tudi junaški, nepremagljivi Skenderbeg. A Huniad je zanemaril vso vojniško previdnost, šel je iz svojega tabora, ni čakal Skenderbega, in začel boj z Mura-tom. Odločilna bitev se je bila 17. in 18. okt. 1448. 1. med Muratom in Huniadom na polju Kosovem. Sultan Murat je obstopil nek oddelek vojske^ v katerem so stali Valahi izdajalci, katere je bil Dan, njih vojvod v boj pripeljal. Turki so zmogli pobivši do 17.000 ogerske vojske. V tej bitvi so poginili mnogi odlični velikaši ogerski, mnogi pa so bili zarobljeni.
Po tej nesrečnej bitvi na polju kosovem se je hotel Huniad vrniti na Ogersko, toda na potu pograbijo ga ljudje despota Jurija in privedejo ga v Smederevo. Huniad je bil nekoliko let v neslogi z despotom Jurijem zato, ker despot ni hotel pogaziti zakletve in pomagati Huniadu v boju pri Varni, pa tudi sedaj ne v tej poslednjej bitvi na polju Kosovem. Ta nesloga je bila škodljiva Srbom in Ogrom, kajti da so složno delali, mogli bi bili zlomiti turško silo in pregnati Turke iz Evrope. Despot se je pomiril s Huniadom, ki mu je moral odšteti odkupnine 100.000 zlatov, vrniti vsa na Ogerskem ležeča pa odvzeta posestva, pa oženiti svojega sina Matijo s hčerjo Ulrika celjskega, svojega največega nasprotnika. Elizabeta, hči Ulrika celjskega in njegove žene Katarine, sestre despota srbskega, pa je umrla, predno se je poročila z Matijem, in tako je odpadla Huniadu najhujša točka pogodbe.
*) Jurij Kastriotič Skenderbeg, sp. J. Navratil, lep, daljši sestavek, natisncii v „Slov. berilu" za VII. g. r.
Ogerska je še vedno bila brez kralja in tako tudi brez glave. Zakoniti naslednik ogerske krone je bil Ladislav Postumus, sin kralja Alberta. Nemški cesar Friderik pa, pri katerem je Ladislav odrastel, ni hotel dati ga Ogrom, in tudi ne Cehom. Ivan Huniad je bil prisiljen vzdigniti vojsko nad Friderika, in s tem ga je primoral, da je izpustil njih mladega kralja. Po vojski, katera je trajala več časa, izpusti nazadnje Friderik Ladislava, in izroči ga grofu Ulriku celjskemu (spt. 1452. 1.), da ga še nekaj časa odgojuje. Koj potem pošljejo Ogri svoje poslance v BeČ, da pozdravijo svojega mladega kralja, in kmalu potem, jan. 1453. 1. odloži Ivan Huniad oblast, katero je nekoliko let v svojih rokah imel.
Dasiravno Huniad ni imel več v rokah kraljevske oblasti, bil je vendar le neprenehoma najznamenitejši mož v deželi, in imel je jako velik upliv na državna dela. Še tisto leto na jesen, ko je Ladislav Post. šel na Cesko, da se krona za tamošnjega kralja, postal je Huniad znova vrhovni vodja Ogerske in Erdeljske, in Ladislav mu dovoli, da v njegovem imenu svobodno po svojej volji razpolaga, z državnimi prihodki in z vojsko. Huniad je tedaj koj naslednje leto, ko so Turki z veliko silo udarili na Srbijo, napadel Bolgarsko, in v manjših bojih pobil nekoliko potov turško silo, in primoral sultana Muhameda II., da je pustil Srbsko na miru.
Tako se je približalo leto 1456., katero hoče vedno slavno biti zbog velikih in znamenitih zmag, katere je to leto dobil Ivan Huniad nad Turki, ki so hoteli osvojiti Beligrad, pa zbog nagle njegove smrti po tej zmagi. Boj s Turki pod Belgradom je tako znamenit, da se je Huniad vzlasti po njem proslavil s svojim junaštvom po vsem svetu, in da se zbog te zmage meri z največimi junaki in najznamenitejšimi vojvodi vseb časov in vseh narodov.
Beligrad je že dvajset let bil v rokah ogerskih. Despot Jurij boječ se, da se ne bode mogel obdržati proti turškej sili, začel je zgodaj skrbeti zato, da bi mogel kje v sili imeti pribežališča, in zato je dal Beligrad (1435 1.) Ogrom, ki so mu zanj dali v Sremu in na Ogerskem mnogo posestev. Beligrad je bil Ogrom vrlo važno mesto; pozidan in na vtoku Save in Donave bil je vhod, kjer se pride na Ogersko. Takrat so bili nemirni časi, in moglo se je reči, da je ta gospodar Srbije in Srema, ki. ima Beligrad. Dokler je to mesto v rokah ogerskih bilo, Turki niso mogli se naseliti na levem obalu Save in Donave, kedar so pa osvojili Beligrad (1525. 1.), kmalu so postali gospodarji Ogerske.
Turški sultani so vrlo dobro znali, kako važno je mesto Beligrad, in zato je že Murat hotel osvojiti ga 1440. leta. Tudi sultan Muhamed II. pripravljaje se znova na Ogersko, nastojal je pred vsem drugim na to, da osvoji Beligrad, da tako odpre in zavaruje sebi pot, po katerem bode mogel stopati z vojsko preko Save in Donave.
Ogerska je ta pot bila v zelo velikej nevarnosti. Vse se je prestrašilo, ko je počil glas , da je sultan Muhamed potolkel Skenderbega, in primoral despota Jurija ž njim mir utrditi 1455. 1. Rimski papež je pisal mnogim kristjanskim vladalcem, naj se vzdignejo na Turke. Mladi kralj Ladislav, odgojen od grofa celjskega, je skrivaj zapustil Budim in pobegnil v Beč, zapustivši zemljo in ljudi bedi in nevolji. Vsak je s tužnim srcem gledal v prihodnost, vsakemu se je videlo, da je prišel poslednji čas ogerskej državi.
V tem splošnem strahu bil je edini Ivan Huniad, ki je resno skrbel o brambi zemlje; napel je vse svoje sile, da reši domovino grozeče nevarnosti. Njemu je v njegovih namerah znatno pomagal menili Ivan Kapistian, ki je došel na Ogersko pridigovat križansko vojsko nad Turke. Ivan Huniad se spusti 1456. 1. v dolenje pokrajine, dojde najpreje v Se-gedin, potem v Temešvar in naposled v Kovin, od koder je menil priteči na pomoč Beligradu, od koder je pozval Ogre in Erdeljce, da se čem preje zbero okoli njega, dokler je še čas. On je Beligrad, kar je mogel, utrdil, dal je donesti vanj dosti hrane, in svojega zeta je postavil vrhovnim grajskim veliteljem, sam pa je ostal zunaj mesta, zbiraje vojaške ladije in vojsko, s katero je hotel priteči na pomoč mestu, kedar ga Tuiki obsedejo.
A kakor je skrbel Huniad, da v vojaških pripravah prehiti Turke, ter da se dobro pripravi, vendar ni mogel učiniti vsega, kar je hotel za obrambo mesta. Sultan Muhamed je krenil z veliko vojsko in z veliko zalogo proti Beligradu, in se je hvalil, da hoče v tveli tednih vzeti mesto, pred katerim mu je oča zastonj šest mesecev ležal, in da bode čez dva meseca obedoval v Budimu. On je s tako veliko vojsko in tako dobro pripravo spustil se na Beligrad, da je v tadanjem času nenavadna bila tolika sila. Pripeljal je blizo 150.000 dobro orožene in izurjene vojske, katera je imela 200 vojnih ladij in 300 topov; imela je razve tega njegova vojska tudi sedem jako velikih mašin, s katerimi se je metalo veliko in težko kamenje.
Beligradska trdnjava je bila pozidana na steni, katera kakor jeziček sega v Donavo in Savo. Nekaj dalje, na desnem obalu Donave leži Zemun, na podnožju nekega brežiča, kjer je takrat stal mali gradič, v katerem je Huniad v mirnih časih rad stanoval. Od Zemuna ob Donavi pet milj dalje leži Slankamen, kjer je pozneje imel svoje dvore Zmaj despot Vuk.
Muhamed se je s svojo vojsko že v začetku julija približal Beligradu, in koj je nastojal, da se od vseh strani obsede grad in mesto. Od Save in Donave obsul je mesto s svojimi ladijami, katere so na Donavi do Slan-kamena porazstavljene bile, in so branile vhod in dovaževanje hrane po
vodi v mesto; s suhega je obdal mesto s svojimi konjiki, pešci in topovi. Vojska je bila nastanjena po platnenih šotorih. Muhamedov šotor je stal na nekem brdu, od koder se je mogla lepo pregledati vsa vojska, ki je rastla od dne do dne, ker so neprenehoma dohajali ljudje iz Bolgarske in Turške.
To veliko množico ljudij je povekševalo vozovje in druge priprave, kajti Turki so imeli velike črede za klanje, mnogo velbljodov in bivolov; vrhu tega so Turki pripeljali sebo mnogo tisoč psov, da bodo žrli trupla ljudij in živalij, ki bodo v boju poginili.
Ko je došel Muhamed pod Beligrad, opustošil je ves predel. Porabil je celih deset dnij, da je nastavil okoli mesta topove in mašine, in kedar je dovršil ta posel, začel je s suhega napadati mesto dan in noč. Čez nekoliko dnij je zrušil Mubamed mestne zidove, kateri so grad od zunaj branili, in odprl pot svojej vojski, da je mogla z naskokom udariti na grad. Vojska v gradu, katera je pomagala Srbom, ki so v gradu in mestu živeli, se je hrabro upirala turškim napadom. Vsi, ki so v Belgradu obsedeni bili, pričakovali so gotovo smrt, ker je turška sila tako velika bila, da se niso mogli nadejati, da se bodo ubranili. Na nesrečo primanjka v mestu hrane, vojska in stanovalci začn6 trpeti pomanjkanje najpotrebnejšega.
Ivan Huniad je imel takrat nekaj malo zbrane vojske pri Kovinu. Pribite mu na pomoč neki madjarski in nemški vlastniki, in tudi menih Ivan Kapistran pripelje več tisoč ljudi, ki so se vzdignili na boj s Turki za vero Kristovo. S svojo malo vojsko hitel je Huniad ne samo branit Beligrad, nego tudi premagat Turkov. Zapovedal je, da so mu od Budima poslali mnogo malih ladij, katere je za boj prigotovil. V tem času je poročil v grad, da tudi oni naj pripravijo vse ladije, kar jih imajo, in da naj izza hrbta napadejo Turke oni mah, kedar jih on napade spredaj.
14. julij 1456. 1. bil je znamenit dan za obe vojski, Muhamedovo in Huuiadovo. S svojimi malimi ladijami udarijo kristjanje na Turke, ki so svoje velike ladije utrdili z močnimi železnimi verigami. Poleg obeh obalov je namestil Huniad vojsko, da more priteči na pomoč. Turki so se smejali videči, kako se jim kristjanje približujejo na malih svojih ladijah; kedar jih pa začn6 kristjanje krepko biti, branijo se tudi oni krepko. Začne se krvava borba med dvema vitežkima- vojskoma. Turki so se oslanjali na svojo silo in dosedanje zmage, kristijanje pa so zaupali na Božjo pomoč. Ko se je začela ta vroča bitev, Srbi Belgradski s svojo vojsko sedejo v ladije in udarijo na Turka izza hrbta, kristijanje pretrgajo verige, s katerimi so bile utrjene turške ladije. Pet ur je trajala krvava bitev-	(Dalje prih.)
So vremenski pisci' celjskih grofov, i.
Celjski grofi, rodivši se iz saneških plemenitašev (bržej ko ne potem-cev odstavljenega nemškega markeža Starhanda II.), bili so nemški prišleci in tujci med nami. Toda naselili so se sredi nas. Ojačila in obogatila so jih slovenska tla. V treh zarodih postali so daleč na okrog najbogatejši in najveljavnejši grofi in knezi. Leta 1341 dobil je Friderik I. čast in naslov — celjskega grofa. A jegov sin Ulrik I. že bil je kranjski poglavar. Tega vnukinjo in pravnukinjo, Ano, starejšo in mlajšo, kinčala je svitla kraljevska krona poljska. Prvega celjskega grofa vnuk Herman II. glavaril je na Kranjskem, banoval na Hrvatskem, Slavonskem in v Dalmaciji. Svojo hčer Barbaro dal je Zigmundu luksenburškemu za ženo, kateri jo je povišal v kraljico češko in ogersko in naposled v ven-čano cesai ico rimsko-nemškega cesarstva. Cesarice' Barbare edina hči Elizabeta omožila se je z avstrijskim vojvodom Albertom. Rodila je Ladislava Posthuma (posmrtiča, ker se je po smrti očeta svojega rodil), dediča voj-vodine avstrijske, kraljestva češkega in ogerskega. Leta 1436 bili so celjski grofi v zlati Pragi od cesarja Zigmunda slovesno pokneženi. Postali so neodvisni od avstrijskih vojvodov. Potem takem bila se je sredi slovenske zemlje sklopila sila in moč, katera bi utegnola še habsburškim nameram nevarna biti. A do tega ni prišlo. Tragični umor Ulrika II. v belgrački trdnjavi pobral je celjske grofe za vselej iz zgodovinskega obnebja. Podobni svitlemu meteoru zasvetili so nagloma, a nagloma zopet utrnoli in preminoli.
Omenimo še, ka je po žilah celjskih grofov tekala in vrela tudi — slavjanska kri. Herman I. snubil je Katarino, hčer bosenskega kralja Tvrdka II. Rodila mu je Hermana II., najsrečnejšega vseh celjskih grofov. Tega sin Friderik II. imel je za ženo Elizabeto, hčer Frangipana, grofa modruško-krškega. Ova Elizabeta bila je mati poslednjemu grofu, nesrečnemu Ulriku II. Zakonska mu je bila Katarina,, hčer Jurja Bran-koviča, despota srbskega. (Jena sestra bila je žena turškega sultana Amurata, obojih sester mati pa: Irena Kantakucena, iz slavne rodbine greškili cesarjev.) Sicer je Ulrik iz Katarine Brankovičeve rodil hčer in dva sina. A nemila smrt mu je pobrala ves moški zarod, še predno je njega dohitela.
Ove kratke vrstice utegnejo kazati dovolj, ka so celjski grofi, po svoji osodi in zgodovini, popolnem vredni pozornosti slovenskih pisateljev. Zlasti bi želeti bilo, ka bi naši pesniki n. p. dramatiki časih zajemali iz zgodovine ovih toliko glasovitih plemičev. Ni lehko na domačih tleh najti obitelji, ki bi celjske grofe prekosila po imenitnih prigodkih, po zanimivih
značajih, moških kak ženskih. Zgodovina celjskih grofov je bogata dramatičnih dogodkov in jako tragičnih prevratov. Zavračamo čitatelje na Hermana II., rešitelja cesarja Zigmunda iz nesrečne bitve s Turki pri Nikopolji. Pozivljemo se na Friderika II. i na nesrečno Veroniko — zlasti pa na Ulrika II., na njegovo sijajno srečo in žalostni in nenadni propad.
Mnogo, se ve, bolj porabna za omenjene svrhe bila bi zgodovina celjskih grofov, ako bi jo nam kdo lepo in gladko slovenski napisal. A tega nima. In tudi Nemci se pogrešajo popolno tako na podlagi historične kritike izdelano zgodovinsko knjigo. In vendar imajo Nemci ogromno gradiva nakupičenega, deloma že uredjenega in pretresovanega. Imena mož, ki so si v tej zadevi dokaj zaslug nabrali, so: Frolich, Aqu. Caesar, Kurz, Birk, Chmel, Tangi in Supan*). Posebno znamenito pak je delo, katero je 1. 1871 izdalo štajersko zgodovinsko društvo. Pisatelj dela je slavnoznani zgodovinar in profesor na gračkem vseučilišči, g. dr. Krones. Naslov se glasi: Die zeitgenOssischen Quellen zur Geschichte der Grafen von Cilli. (1341-1456.)
In tega jako vrlo sostavljenega dela se hočemo pri svoji razpravi držati, več ali menj trdno.
Bilo je 1. 1341, kedar je nemški cesar Ludvik bavarski Friderika I. proglasil za celjskega grofa. Nekoliko črez 100 let pozneje ubil je Ladislav Huniad Ulrika II., poslednjega grofa celjskega. Iz te stoletne dobe poznamo blizo 40 pisateljev, ki o celjskih grofih več alj menj obširno pišejo, ali vsaj prilično na nje ozir jemljejo. Vsem naj starejši je: kronista Janez Vetrinjski, naj g 1 a s o v i t n e j š i: papež Pij II. (Enea Silvij Piccolomini), naj o b š i r n i š i in za nas naj z a n i m i v š i pak je: nepoznani pisec celjske kronike.
Začnimo s tem!
Celjska kronika (Cillier Chronikh: chronica der gefttrsteten graven von Cilli.... aller ritterlichen thaten, wesens, lebens vndt abgangs hierin beschriben als nacb folgt.) je letopis, ki po najboljšem rokopisu obsega 48 poglavij. Letopis prične z uvodom in konča s kratkim dodatkom. Uvod omenja, ka se je ova kronika pisati začela grofu Hermanu (II.) na čast in spomin. V prvih 5 poglavjih beremo legendi o sv. Maksimilijanu in sv. Rupertu, o podonavskih cerkvah prvostolnikov solnogračkih, potem črtice o rimskih cesarjih n. p. o Filipu in o Dioklecijanu. Še le pri 6. poglavji zadenemo na prvega izmed celjskih grofov. Ali zdaj jih spremljamo zvesto do 33. in 34. poglavja, kder je popisana smrt in pogreb Ulrika II. Poslednja poglavja poročajo o prepirih zastran podedovanja celjskih grofov, posebno pa zastran odškodovanja vdove Katarine in čvrstega vojskovodja
*) Monographie ttber die letzten vini Lebensjahre des Grafen Ulrich II. von Cilli. Wien 1868,	Pis.
Vitovca. Eden rokopisov dostavlja potem besede: allso ward die herschafft von Cily zertrennt vndt zerstort vndt die geschlosser vndt herschafft zer-thailt, alss ir do inn dieser Cronikh gehert habt, Damit geb ich diesem Werk ein End Gott uns sein gnad und barmherzigkeit sendt!
(Dalje prih.)
Ptuj, peč in tuj *)
0. Caf.
Miki. L. 799. peTH3h, catena, gder je pristavil „peregrinum esse v i-d e t u r respondens vocabulo cuidam germ. in —ing exeunti", a popolna beseda je: BptT»3h = Bp*-T-*3b iz epsTii Miki. 79. concludere — zavreti, kakor v poljsk. wrzeciadz, Thiirkettel, Vorlegeeisen, kar je isto naš: v e r - i g a na dverih in Kette, vidi Miki. eepHra, Bepoyra, sept«, lotv. ricags — ricegs, Tau, iz slovansk. podklada tudi obliko: BpuTurj;, prim. Miki. spuTiiuiTe, saccus, iz: v r e t i, slov. v o r Kahn, češk. Floss itd., vr-v' Schnur Strick — vrvca, ali k6di sčm ogrskosl. vorcan mittelst Schnur gefarbelte Linie am Bauholz; Brandmahl; v pak iz skupine vr ob začetku gdegde odpada: slov. res Heidekraut, erica vulg., spodnjeluž. rjos = vre s, rusk. vere s, lit. viržis, lotv. verze iz sanskr. vrh, crescere; slov. poresZo Garbenband, srbsk. rijeslo m. vre—; gornjeluž. r o t a m. v r 6 t a = vrata Matth. VII, 13 itd.; a v spodnjeluž., lit. lotv., kakor v lat. ne najdeš v tem primerku nijedne skupine: vr—, dodaj šče sanskr. rar-ata Strick, var-atra Riemen .... — Enako razkladam: Bim3h Miki. L. 65 heros; miles, korenika se je ohranila v bolg. Milad. 240 (bis) nadi)z-(ti), Uberivinden, Bogor. I. franc. vaincre (vincere) nadmva-(ti), nadvivanije, nadvivač, pač iz prvotnega uiti winden , mti se ringen, sich balgen, luctari, kakor bolg. nadpe-(ti) im Singen — nadhvrli-(ti) im Werfen — »adsviri-(ti) im Floten ttbertreffen itd., tudi luž. p r e-vinuč v tem smislu uberivinden; k koreniki vi- ti ido v i 1 v ob-vil — obil, reichlich, kakor Miki. L. 903 coifs^fi, melior, potior, iz: su-ti Miki. Radie. 88, prim, o 11 hohl: eitel == kis? iz -s = bx = bi — sanskr. an — staroprusk. an, en, hinei« n. pr. ensus umsonst = starosl. rusk. Ricoific. in — ™ — je iz thth, češk. titi in tnouti hauen, v e t n o u t i einhauen; torej »nt prvinski = incisus; nagi iz HarbGN&TN = nagnoti, — ik je izpadel, prim. Miki. L. np*riiHia („sensus dubius") m. itpuriE tedaj rcspiožoc, IXiy|a(5i; anfractus itd., dodaj slov. zapoga Kriimmung; Ntiance, kranjsk. Zapoge n. topogr., srbsk. sa-g inclinatio = sig, (kakor srbsk. sapon funis m. sipon, a nikoli iz kor. sap Miki. RR. 78) prim. rusk. snponi in naš s-pona in tu več takih; norni^ = hyl — hil curvus k poljsk. chy(b)nač beugen,
*) Glej: Vestnik štev. 7, 8, 9, 10, 11 leta 1873.
neigen iz bhybač, odsoda m. jc^iehj (prim. hyhiba, rusk. ošibka, ker slov. češk. poljsk. tudi Si(b)noti neigen) fraus, naš hiniti se itd.; potle k vi-ti tudi Miki. L. km-uiiti, lucrum, rusk. vyt' in povytok Antheil, rekel bi das Eutwundene; Beute, a i — y nas ne moti, prim. rusk. povt/fje Akten, gotovo iz vi-ti Miki. piicTATN currere = rusk. r?/skat'; Miki. L. ii|>iiaiirt.th adiepere in ^iiestii; no^HHiiiiiTti ulnis amplecti („voc. dub." popravem — jactare in b^h^iuihth,	= bolg. niša-(ti), srbsk. nihati schaukeln,
lit. nekoti, lotv. neekat: lit. in lotv. nema h; KOfiiicit spolia in rusk. — yst'; rusk. ven Kranz in bthhifb ter ruho in sjb^hho dos, pa velikorusk. vyu' Gttrtel iz viti, kamor tudi biiio collum, ali k sanskr. uj = ve? prim. miira collum, persk. šuje, iz si-siti heften, češk. vaz Nacken iz vezati itd. Dalje k vi-ti: obil gre češk. o bi/i (h = g) Ueberfluss, kakor srbsk. \ig Doline, kakor vojak, vojska,, vojna, bohhi miics m. voj-in, ogrskoslov. voj: s smrtjo Kampf. Mrtvečn. pesm. 57, češk. voj Kriegslieer, prim. slično ohm-hh; miles in oiimlck; iz kor. o(b)+j$ti umfassen; o-hth — ojimati, ker je o&jeti tudi umarmen (na angležk. yeoman ne misliti), dodaj lit. mti-s (= naš je ti se) vingen, kampfen in coh-hm^ pugna — soim iz ci- — + hm-th c«, prim. luž. (v)uprmouač so ringen itd.; in kar se v v ohmhhii = o — im — in tiče, je o skračeni predlog iz ob kakor v ostati — ostaviti in o&stati — odstaviti; otekati in o&tekati ter slično v odati Stajar. verkaufen in oddati weggeben , in šče o Ptuju pisati von, tt&er lat. de—, a ob Ptuju — in der Umgebung von — . . . .; te predlog je v o&stonj Habd.; zabstonj slov.; za&stunj Beloszt. I, 614 zoSstunj Jambr. I, 344 gratis m. zao&stonj = zastonj bez ob; zobstom ogrskosl. Kiizm. Matth. X., 8 umsonst, tedaj tu m iz nj, kakor imamo srednji = vzhodnještaj. sredmi tudi slovačk.; krosm/a — šnja = reziansk. krosma; iinja štaj. einzeln Rosshaar von d. Mahne u. d. Sclrvveife, češk. žine = zapadnjeslov. žima, reziansk. žimen iz žiti — ži(veti), prim. srbsk. bolg. £i-ca nervus, iilum lit. gi]a, lotv. dzija, sanskr. džja; ovcms Leder in oy-chiic Miki. A. 166; duma Kiirbiss Beloszt. k dy- = dinja; zanjka = srbsk. zanka Schlinge m. zamka prim. bolg. primka iz -miknoti, kamor noMiKAh Miki. L. 620 „sens. ignot" pač 6i rpčmi, dicqtoyrj moreš; cin/avica vzhodnještaj. Glatteis iz * eima Keim; Eiszapfen itd.); ravno isti predlog o v podobi a teči v K^Hfi3.i;uiT,Hm repente Miki. L. 97, gder pravi: „cur n geminetur, non liquet": a je prvinsk iz ab = ob prim. Miki. L. »uiovt? frustra 9. in oiiiovtm 549, dodaj hsuioytb in raunoTh, kakor 3siftiihb^ in 3iei-biib^ 220 m. — ivlbiib^: prim. gore np^r^iiiiii in iiochb^ 633 m. iioki.chrz, 586, pa ne plebejus in ncbrctiihri u i, c k ii ii k rusticus, morti po Miki. iz Bhch vicus, nego je iz Btcb omnis po grčk. jravoop^o? v dobrem in hudem smislu.	(Dalje prih.)
Narodne priče, navade, stare vere.
Pri občuje v izvirnem govoru Mat. Valjavec.
Klica i gospodarstvo.
(Dalje.)
170.	Koj zadnji doženje njemu veliju daje deda zaklal.
171.	Prvi snop, koj poženjeju, nakitiju s kukolom i divjim makom te veliju: ne budi ti vurokov!	Vara ž din.
172.	Kad se žnjači vračaju dimo s polja, jeden nosi venec iz pšenice. Kad dojdu dimo plešu kolo i pevaju a koj je donesel venec, njega poliju vodom od pete do glave.	Koprivnica.
173.	'Da se hrž ali pšenica zazori, teda ideju žene pak ženeju. Predi neg počmeju žeti, ide gospodar pak poškropi tu hrž ali pšenicu z blagoslovlenom vodom i prekriži ju srpom i veli: bog te blagoslovi i pre-križi i daj nam bog mnogo nažete. Teda on vreze srpom trikrat i one tri šake hrži eli pšenice odnese dimo pak dene za tram v štalu i to ostane za hramom dok samo 'scuri. Teda žene dale ženeju i popevaju. Da po-ženeju onda zadnji snop napraviju mnogo menji neg su ostali snopi i toga snopa hiti najmlaja ženjačica trikrat vu zrak i veli: da bi ja tak hitra bila, kak ov snop hitro leti iz zraka na zemlu! Teda ov snop razvežeju i njoj napravijo venec iž njegu, Ona si ga dene na glavu i idejo dimo i celi put popevaju a gda dimo dojdeju, njoj gospodar da vekšu plaču neg drugim i več ona dobi piti neg druge.	K a n o b a.
174.	Gda se počme žito zreleti onda na sakum uglu njive napraviju križ iz žita: odženje se nekaj klasja i metne na kla a drugo se pak odženje i metne na križ na prvo kaj je na kli', ali se mora samo tuliko žeti, kuliko more z rukom prijeti. Ov križ onda zvežeju i metne se za krov a gda grmi, dene se nekaj na ogenj, da ne bu blisk žito pojel.
Kamena gora.
175.	Gda več ideju žet onda se paščiju. Koj prvi dojde na njivu on bu vu penezi' srečen. Ali ne smi nišče početi neg ona žena koja nema još deee. Onda gledi kam veter puše i tam obrne srp pak ako na srpu postane moka (= muta) onda bu imela dosta dece ali ne budu živeli, ako pak ne postane, onda više ne bu imela neg dvoje ali troje, dva dečka i
tri puce.	Kamena Gora.
176.	Gda ideju žet pšenicu onda napraviju vinec, kaj ga spraviju za kip vu hiži pak ga deneju na stol na vuzmeni post kaj ne bu tuča potukla. Kamena Gora.
177.	Žene ženju a mužki za njimi vežeju i onda pustiju tri dane
na polju kaj nikaj ne slažeju za to da bude kruh bolši.
Kamena Gora.
178.	Gda vse jeden krat zemlju preženjeju onda mora kaki sedem zrn pojesti, da ne budu nikaj trudni.	Kamena Gora.
179.	Gda dobiju jesti, onda mora ona prva jesti, koja je pričela ž e t i i mora na hranu zehnuti a kruh vgriznuti zato kaj se nji ne bi nikakva nesreča dogodila.	Kamena Gora.
180.	Gdapoženjeju onda ona žena koja je prva počela žeti, stane vu sredi polja a drugi saki nju malo srpom vudriju za to da ne budu vutisku na nogi dobili.	Kamena Gora.
181.	Gda več p o ž e n j e j u , 'saki si zeme jednu lat žita te ga zašije vu krpu i na žnoru ga na vrat dene: ako mu se bude razdrobila pred iednim tjednom, on ne bu dugo živel.	Kamena gora.
182.	Iz zadnjega snopa gda poženjeju, zemeju nekuliko slam pak načiniju devojke venec i to neseju onda dirno gospodaru a on to spravi za drugu godinu, da bu med ostalo žito zmešal gda bu seja).
Pregrada.
183.	Prvi snop se ne veže niti se spravlja, neg se pušča za vrabce i miše. H rž en i ca.
184.	Drugi snop se ne veže taki, neg se na njega drven križ dene a tak ostane, dok se ne p oženje, za to da bi više zrnja bilo.
H r ž e n i c a.
185.	Kad na srp veter puše to znamenuje, da se on mora predi po-rezati neg vse poženje.	Hrženica.
186.	Žeti mora se s početka na križ, to je: jeden se slog podugom a jeden poprek poženje.	Hrženica.
187.	Žeti mora početi domači i to mužki.	Hrženica.
188.	On kaj dimo venec na glavi donese, a ta mora biti neoženjen, koj ga prvi opazi, mora ga z vodom po glavi polejati.
^Hrženica.
189.	Kad poženjeju, mora im dati za večeru pečenega kopuna.
Hrženica.
190.	Žito ženjeju žene i mužki, domači i stranjski težaki, nu vežu mužki odmah za žnjači.	C a k o v e c.
191.	Žeti navadno počima jeden od liiže a počmeju žeti z rečjom: bože pomozi. Prva počme žeti devojka domača ali stranjska i to koliko dva put srpom vreže dene na križ.	C a k o v e c.
192.	Koj prvi ženje on se zove predjar, a koj zadnji ženje onoga dražijo da octa vozi.	C a k o v e c.
(Dalje prih.)
O grški muziki.
K. fflaser.
Omikanejši, nego vsi narodi starega veka, bili so Grki. Prebivali so v deželi, kise sme po vsej pravici krasna imenovati, in ker so bili obdarovani z izvrstnimi duševnimi zmožnostmi, so na vse, kar jim je narava lepega ponujala, svojo pozornost obračali; in tako jim je bil tudi glas predmet resnega preiskavanja. Indi in Egipčani so jim pot pokazali; znano je, da je najstarejši teoretik Pytagora, v Egiptu bivaje, mnogo se tam naučil. Z muziko so se Grki znanstveno pečali in to v taki meri, da zarad tega muzika pri njih ni mogla postati prava umetnost. Privržencem modrijana Pythagore je bil že red v posvetnih rečeh muzika in vse, kar se umetno giblje in po svoji meri razveseljuje, bila jim je muzika; cel6 dar prerokovanja, so prištevali muziki; tudi slovnica in računstvo sta spadala v obseg muzike.
Muzika je bila eden najimenitnejših činiteljev odgoje. Vsak deček se je moral strogo nekaj časa, ki je bil odgoji odločen, muzike učiti. Nekdanji Grki so bili, kar se značaja in čuta za muziko tiče, enaki sedanjim romanskim narodom: Italijanom, Spanjolcem, Francozom in pa slovanskim narodom. Občutljivega srca prepeval je Grk, kakor zdaj Slovan povsod; terilja je prepevala pri trenji in veslar je pevaje po morju veslal; da, celo lončarji, kovači in berači so imeli svoje pesmice, s kratka vsak stan je imel posebne pesmice. Že v najstarejših časih so Grki imeli n&rodne pesmi, kterim so rekali upoi in vdjj.oc. Kakor zdaj Srbi, tako so imeli tudi Grki stare pevce, kteri so hodevaje po vsem Grškem opevali slavne čine hrabrih pradedov; bili so visoko poštovani in imenovali so se rapsodi; in so bili poseben stan na Grškem. Kako so čislali Grki muziko, se že iz basnij vidi, ki so si jih izmislili, da bi si velikansko a vender nejasno moč muzike raztolmačili.
Najljubši sin Zevov, ki mu ga je Latona, boginja teme porodila, A p o 11 o n, ki vse preganja, kar je nečistega, ki povsod razširja svitlobo in veselje, ki mesta zida, bil je tudi bog pesništva in muzike. Hero, prva žena Zevova, je, jezna da je Zevz tudi Latoni v ljubezni naklonjen bil, revno Latono proganjala in celo zemlja se je morala zarotiti, da Latoni za časa poroda ne bo privoščila prostorčeka. Vender se nje Neptun, bog morja usmili in ustvari otok Del, da bi na njem porodila Latona. Hitro po porodu je Apolon znal izvrstno igrati na liri in je v mnogih bojih premagal tekmece.
Drugi bog, ki je bil v zvezi z muziko, je Merkur. Ta je vkradel 50 goved, ki jih je Apolon v Pijerijah pasel. Hitro zasači Apolon tata in ga tira pred Zeva na sodbo. Merkur pa se ni zagovarjal, nego začel
je igrati v liro in se je Apolonu tako prikupil, da je ta Merkurju za liro vseli petdeset goved prepustil.
Boginja Palas Atene je iznašla prvo piščalko; ker je pa zapazila, da se pri piskanju njeno lepo lice pači, je zavrgla piščalko in vsakega proklela, ki bi jo pobral. V veliko svojo nesrečo jo najde Marsija in se v svoji prevzetnosti celo z Apolonom v muziki skuša. Premagal ga je Apolon in ga na meh odri, kožo pa na drevo obesil. Pripoveduje se, da se je koža veselja majala, kedarkoli se je blizo piskanje slišalo.
Apolona, boga petja, so vedno spremljale muze in to : K 1 i o , ozna-novavka , muza zgodovine; E u t e r p e , razveseljevavka , muza lirične poezije; Thalija, cveteča, muza veseloigre in pastirskih pesmic; Mel-pomene, pevajoča, muza žaloigre; Terpsihore, plesavka, muza plesa in komičnih pesmi; E r a t o , ljubezniva, muza petja in ljubezni; P o 1 i b y m n i j a, pesnipolna, muza resnega petja pri božjih opravilih; Uran i j a, nebeška, muza zvezdoznanstva ; K ali o p e, krasnolična, daje kraljem dar govora. Na čelu vsem tem je Apolon v lepem plašču in igra v strune.
Trude se nerazumljivi moči muzike do dna priti, so njen začetek pri bogovih iskali; bogovom alj vsaj polubogovom so prištevali pa tudi take, ki so imeli za muziko velike zasluge: n. pr. Amfion, Orfej, Lin, Muzej in Kejron.
Pa ne samo basnoslovci nego tudi resni modrijani kakor Platon pripisujejo, kar se pedagogične strani odgoje tiče, muziki veliko važnost. •
Piše namreč Platon v Protagori c. 326 sledeče: „Muziki za to skrbijo, da mladina nič hudega ne stori; razve tega se mladenči pesmic učijo in jih spremljajo z muziko, si pridobijo za svoje mišljenje ritem in harmonijo, se s tem vkrotijo in vmirijo in sposobne učinijo za dejanje in govorjenje; saj je za celo življenje ritma in mere treba.
Grki so imeli dobro premišljeni glasbeni sistem; v marsičem so dalje dognali nego sedanji narodi in vendar niso niti enega dovršenega dela v tej stroki zapustili. Muzična abeceda (Tonleiter) se je pri njih tako razvijala kakor pri drugih narodih, samo s to razliko, da Kitajci in Indi niso dalje prišli, kakor do kvinte, Egipčani samo do terce.
Izmed vseh drugih glasov se je Grkom najpoprej predočila kvinta in kvarta, oktavo so tudi poznali, pa rabili so jo redko. Lira je bila tako ubrana: prim, kvart, kvint, oktav; Terpander je že rabil liro na sedem strun, Pythagora na osem; prvotna lira je imela tetrahord, zvezo 4 glasov; v teoriji so zvezali dva tetrahorda, in to:
e — f— g — a + h — c + d + e, ali pa: h — c — d — e + e — f— g — a.
(Konec prih.)
Nekaj "besed zastran ohranjen]a umetnijskih ostankov.
Janko Viernik, ml.
Gotova resnica je, da se imamo mi Slovenci še veliko učiti, bodi-si že kmetski prostak, al pa odlični nadzornik sebi izročenih, se ve da vsak v svojem poklici. So pa predmeti bolj idealne svrhe, v katerih popol-nama se izuriti je le posebno zato nadarjenim mogoče. Pravo spoznanje njih se pa že tudi doseže, ako se s tem zadovoljimo, kar v resnici potrebujemo; in tega spoznanja, kar se upodobovalne umetnije tiče, pri nas dosti pogrešamo.
Slovenci, mali narod, vedno obdajan od političnih sovražnikov, ki so mu še njegovo telesno svobodo kratili, kako bi se bil mogel popeti še do svojega dušnega razvitka, da bi bil mogel slaviti svojo bitnost s krasnimi umetnijskimi izdelki; da bi jim bil vtisnil znamenje notranjega življenja? Le v pesmih se je zamoglo izrazovati njegovo narodno čutje. Nimamo torej lastnega narodnega stavbnega zloga in njemu podredjene umetne industrije. Pa vendar se, in so se nahajale po Slovenskem krasne stavbe narodnih zlogov nam sosednih ljudstev, gotiški, in pa renai^ance. Ne izrekam s tem, da nijsmo imeli posameznih umetnijskih genijev — pa služili so tujim umetnijskim nazorom — katere spoznovati bi bilo njih vredno.
Kakor je krščanstvo prišlo z Nemškega, tako so tudi prve crkvene stavbe stavili nam Nemci. To priča veliko število še zdaj stoječih božjih hiš, gotiškega zloga, in marsikod tam, kjer zdaj stoje priče novejše umetnosti, so bile, ko še ni bilo tako obljudjeno, manjše stavbe iz tiste dobe, kar je razvidno iz fragmentov upotrebljenih pri novem zidanju.
Pa kako, ali smo kedaj vedeli, in ali pa še vemo ceniti moč tistega duha, ki nam je te krasne stavbe stavil, ki je v najmanjšo upravo vedel izliti izraz visoke popolnosti, naj si že bode v tehničnem ali v umetnijskem oziru? — „ Umetnost je imela veselo poročilo oznanovati; ona je bila spričba vseh, za vse, zato je mogla nevtikovano (anspruchslos) in pogumno iz rokodelstva iziti, in tako najtežavniša dela z svojim duhom prešiniti."*) Ona ni bila svojstvo le nekaterih stanov, kakor v romanski dobi, ki je veči del le v samostanih imela svoje stanišče, ampak gojilo jo je vso meščanstvo.
Sodeči našo zgodovino bi se mogli izraziti: da, kakor smo prisiljeno prejeli kulturo nemškega naroda, tako smo tudi prisiljeni njegovo umetnost za svojo adoptirati. Tako tudi v dobi renai^ance. Vsakokratnim premembam smo svoje nagnjenje poklonili, saj nijsmo imeli vlastne
*) Schnaase, G-eschichte der bildenden Kitaste. V.
moči se na podlagi narodnostnega življenja kot samostalni povzdigniti, — bili smo oslabljeni in cepljeni. Po dobi prerojstva prišla je doba prenapetosti, vse stanovniško življenje je služilo razkošnosti, in nasledek je bil propad umetnosti po vsem popred omikanem svetu.
Kaj pa dan danes v veku splošne naobiaženosti? ali kaj Čutimo pri pogledu kakega izdelka te dobe, tistega veselja iu takega navdihneuja, ki ga je občutil izdelovalec njegov?
Malo, malo, to kažejo vzgledi, ki jih vsakdo zapazi, naj se že obrne kamor hoče, povsod vidi popolno neznanje v zlogih — in če ne vemo pogoje izdelkov, katerimi so se vršili, kako se bomo za nje navdihovali — naj si že bo pri popravljanji ali predelovanji zidanja ali pri znotranji opravi cerkva? Le malo je izjemkov. In starine, kakor so kelihi, svetilnice i. t. d., ki so ne gledč na tvarino po svojem umetnijskem izdelku več vredni kakor marsikaki novi iz čistega srebra in zlata, čakajo v kakem zaduhlem kotu v nesnagi odrešenja, da bi se jih usmilil kak čestilec umet-nijskih proizvodov. Ceni se danes le po zlatu in srebru. O nevedni ma-terijalni zarod! In stare podobe, ki so bile klasične po svojem delu, ker jim je manjkalo zunajnega lišpa, kako neusmiljeno so se izročile plamenu ne misleč, da bi bile še enkrat zlatom plačevane. Čas je , da bode tej nevednosti konec, da se dotični krogi, katerim mora biti mar in skrb za varstvo takih izdelkov, vsaj za silo poduče v zgodovini umetnosti, ker ona je tudi neposredni del svetovne zgodovine.
Častimo tudi to, kar so drugi narodi velikega in krasnega za obla-ženje človeškega duha izvedli, potem bodemo tudi mi vverstjeni med izvedene in omikane narode, ker v oblastji umetnije nij še plemenske borbe, ona je angelj miru in prijateljstva.
Literarni vestnik.
j. p.
Dr. Taddej Wojciechowski je izdal delo, ktero dela med starinoslovci mnogo sensacije: „Chrobacija, rozbior Starozytnosci Slowianskich Tom. I." V tem delu se razpravljajo prve naselbine Slovanov v Evropi, posebno v zatatrah (Chrobacija). — Angličan W. R. S. Ralston je izdal debelo knjigo o ruskih „skazkah" (pripovedkah) podnaslovom: „Russian Folk-Tales, London, Smith, Elder et Co. 1873. V tej knjigi je vse upotrebljeno, kar so ruski skazkoslovei: Erlenwein, Afanasiev, Kudjakov, Chudinsky, Rudženko i. t. d. spisali. Nemška kritika jako hvali to delo vestnega in učenega Angličana.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Jelovšek.
Tisk iri založba Narodne tiskarne v Mariboru.