PHILIPS . ■■ !■« I * RADIO pmBL PADI O PHIUPS RADTo RAD C POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIMll CENA ŠTEVILKI Din4* Din rmgapcHPfcrcgov TELEFUNKEN NAJSTAREJŠE IZKUSTVO NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA IZRABITE, KAR VAM ŽIVLJENJE NUDI - kar je lehnika ustvarjala! Poslušajte radio sledite z denarjem pri nabavi novega prejemnega aparata TELEFUNKEN 12 W aparat in zvočnik v enem TELEFUNKEN 12 je nova iznajdba, kajti v njem se nahajajo nove Tele-funkenove elektronke imenovane TELEFUNKEN-PALICE, vsled katerih so se nabavni stroški aparata znatno zmanjšali. Cena aparata vključno vseh elektronk znaša Din 3100- . INFORMACIJE DA JUGOSLOVANSKA SIFMF.NS D. D„ LJUBLJANA, DUNAJSKA CFSTA lb/III. RADIO LJUBLJANA ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIO FOLIJO NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN 5 18. JAI. 24. JAI. NAŠE NAGRADE Napovedali smo, da se bo 10. t. m. vršilo žrebanje za nagrade, ki so bile razpisane pri našem tekmovanju. Kdor je poslušal napovedani dan ob 20.30 oddajo naše postaje, je prisostvoval svečanemu trenutku žrebanja. Vršilo se je namreč to žrebanje javno, pred mikrofonom. Sreča pa se je nasmehnila sledečim srečnikom in jim naklonila nagrade: 1. nagrada: elektrodinamični zvočnik: g. Peter Majdič, Kranj. 2. nagrada: stavek »Tungsram« žarnic za 4 elektronski aparat po izberi: g. Leonhard lig, Rog. Slatina. 3. nagrada: 120 voltna anodna baterija znamke »Zmaj«: g. Alojzij Kune, Ljubljana, Gosposka ulica. Vsem prijateljem, ki so nam pomagali pri tej naši propagandni akciji ter nam pridobivali novih naročnikov, se najlepše zahvaljujemo. Tekmovalcem pa, ki je šla tokrat sreča mimo njih, želimo, da bi pri prihodnjem nagradnem razpisu bili nekoliko bolj obdarovani s srečo in darili. Saj to ni bilo naše zadnje tekmovanje. Zaenkrat pa naj bo to sporočilo le za vas! Pozdrav vsem naročnikom! Uprava tednika »Radio Ljubljana«. NAMESTO ODGOVORA Ne kakor da bi se čutili prizadete z nekaterimi vestmi in člančiči v našem dnevnem časopisju, ampak čisto radi stvari same smo se odločili, da pojasnimo zadevo kulturne smeri in umetniške višine našega programa v tej številki našega tednika. G. prof. Niko Kuret je zapisal odgovor na neke nedobrohotne nasvete, v razgovoru z glavnim tvorcem našega programa, g. tajnikom Zorom je pozitivno pojasnjena smer programa in je tudi pokazana težnja k realizaciji programskih načrtov. Ko sem pa razmišljal, da bi k vsem izvajanjem zapisal uvodno besedo, sem se spomnil, da sem nekoč bral več pisem, ki so bila poslana vodstvu postaje v odgovor na anketo glede sestave programa. Pobrskal sem med starimi papirji in izvlekel nekaj prav zanimivih dopisov, iz katerih namesto uvoda podajam tu eno, ki pa ni med najbolj laskavimi, pač pa objektivno pisano. »Sv. Trojica, 14. VIII. 1929. P. t. Radio Ljubljana! Prejel sem Vašo vprašalno karto, na katero hočem obširneje odgovoriti. Da je za nas Slovence Radio Ljubljana velikanska pridobitev, je brez-dvomno. Kdo ga ima v upravi, nam mora biti poplnoma vseeno, samo da ga imamo. Seveda vsem se ne bo nikoli ugodilo in če bi ga tudi sam Bog oče imel. Zlasti mi Slovenci smo tako malenkostni, da smatramo vse za ničvredno, kar ima kdo drugi, ki ni našega prepričanja; zato tudi ta pogosto jako neokusna kritika v raznih listih. Toda bodite uverjeni, da se večina naročnikov in čitateljev teh listov prav malo strinjamo s takimi neokusnimi članki. Mi vidimo v Radio Ljubljana našo skupno slovensko last, ne pa podjetja te ali one »klike«, kakor smo že čitali. Radi poslušamo naš Radio Ljubljana in ponos nas navdaja, ko imamo zavest, da se naša mila slovenska beseda potom Radia Ljubljana razlega po vsem svetu. Besedo, katere še pred dobrim desetletjem na lastni zemlji skoro nismo smeli izgovarjati, ta beseda se danes razlega po vsemirju. Šele potom Radia Ljubljana je prav za prav postal naš jezik enakopraven drugim svetovnim jezikom. Samo to bi naj pomislili gotovi malkontenti, in njihova kritika bi bila gotovo drugačna. Da si uprava Radia Ljubljana resno prizadeva ugoditi svojim poslušalcem, je najboljši dokaz vprašalna karta. Sedaj imajo nezadovoljneži priliko izreči svoje mnenje in staviti predloge; prepričan sem, da bo skušal Radio Ljubljana ugoditi vsem poslušalcem. Jaz za svojo osebo bi stavil sledeče predloge.« (Nato navaja pisec svoje esebne želje glede programa in se strinja skoro do podrobnosti s sedanjim programom.) Ni to edini abonent, ki je pisal tako pismo. Če kdo dvomi, naj si cgleda originale pisem pri vodstvu postaje. To drži: z dobrohotnim upoštevanjem dejanskega finančnega položaja naše oddajne postaje in z ob- jektivnim primerjanjem našega programa z zagrebškim, belgrajskim, pa tudi mnogih drugih inozemskih postaj mora vsakdo priznati: V danih razmerah nudi Radio Ljubljana veliko. Urednik. ČESA NAJPREJ? Zgodil se je dogodek v dolini šent-florjanski: neki slovenski dnevnik je prinesel — članek o radiu. To so, bogme, bele vrane v naši žurna-listiki. O vsem lahko bereš v našem časopisju; cel članek o radiu, ki ni reklamnega značaja, pa je — dogodek. Anonimni pisec članka nam zato ne sme zameriti, če se s tako redkostjo pobliže pobavimo in si njegova izvajanja podrobneje ogledamo na tem mestu, ki je bolj kot katerikoli drugo primerno za to. Izbiranje je tam, kjer ni dosti blaga, nehvaležen posel. Kljub temu pričakujemo v našem dnevnem časopisju vendar resnejših člankov o našem radiu, ki ga mora pisec predvsem sam dobro poznati, ako hoče o njem pisati. Menda je to predpogoj, ali ne? Iz kopice besedi se sicer izmota v enem stavku cela vrsta nasvetov, glavno pa, se mi zdi, sta mu dve pomanjkljivosti: pomanjkanje kontakta z narodom, ker ni a) radio-sosvetov, b) radiokritike. Qui bene distinguit, bene docet. Naj nam kdo najprej razloži, kaj je »kontakt z narodom«. Ali je kontakt z narodom vzpostavljen z »radiososvetom«, ki ga tvorijo predstavniki »različnih panog javnega življenja«? Človeku sili beseda Cankarjeva v pero. Pa se vendar ne pojde-mo »narod« kot v dobrih starih časih! Saj kontakt z narodom, ki ga Vi mislite, vendar obstoja! Mar ste res tak homo novus v slovenski radio-foniji, da ne poznate pisem iz vseh slojev našega ljudstva, — da ne veste, da so ta pisma včasih izhajala tudi v našem listu, — da Vam ni znano, da prireja naša postaja vsakoletno anketo, kjer ima vsakdo priliko, povedati svoje mnenje, in ga tudi pove, — da niste brali baš v na- šem listu, kako reagira postaja na ta poizvedovanja, ko programski odsek (= radiososvet!) na njihovi podlagi določa vsakoletni program, — da sploh ignorirate, da smo v n a -šem listu pisali že o marsičem drugem in ne le o stiku z ljudstvom in narodom na splošno, radiososvetih in radiokritiki . . . In ker očividno vsega tega ne veste, upravičeno človek podvomi, ali ste sploh sami tudi radioamater. Gledališki kritik si predstavo v teatru ogleda! Da, je kontakt med radiem in narodom, obstoja tudi radiososvet (menim, da zadostuje za vsako postajo po eden), katerega sestava odgovarja Vašemu idealu! Ne obstoja pa — kritika, natančneje, — za našo žurna-1 i s t i k o sploh radio skoraj da ne obstoja! Zato ste pač hoteli zadeti naš radio, pa ste le pokazali, kam je treba pomeriti, zato dovolite, da Vaša izvajanja v tem smislu tu nadaljujem! V zadevnem članku beremo tale uvod, katerega izvajanja sicer niso nova: »Radio, izum najnovejšega časa, prodira povsod na svetu čimdalje bolj med najširše plasti ljudi in spaja človeštvo posameznih držav in kontinentov v taki meri, ki se nam je zdela še pred vojno skoraj utopija. Je torej velevažna stvar za vsakogar, za državo, kakor za poedinca. Povsod drugod se radio pokretu posveča velika pozornost, le pri nas stojimo temu vprašanju precej brezbrižno ob strani.« Da, brezbrižno stoji ob radio-foniji tisti činitelj, ki ustvarja dandanes javno mnenje in ki je dnevna edina duševna hrana mnogih tisočev iz vseh plasti ljudstva, — naša žurnalistika. Je pač tako pri nas. Ne znamo priti iz malenkostnih razmer. Capljamo kljub vsemu vendarle še vedno deset in dvajset let za ostalo Evropo. Pri nas čakamo, kako se kaka novo-tarija »drugod obnese« in jo z vso nezaupnostjo malomeščana prej od vseh plati pretipljemo, nato pa še damo za par let ad acta. Tako se godi tudi našemu radiu. Saj si bomo kmalu na jasnem. Ali je radio kulturen faktor? Ali je najvažnejši kulturen faktor bodočnosti? Je ali ni? V neštetih člankih v našem listu smo prišli do zaključka, da je, zato se danes enostavno postavimo na to stališče in izvajamo dalje: Naša postaja ima najmanjši teritorij, pa mora tekmovati z ostalimi postajami! Relativno s kulturno stopnjo prebivalstva njenega teritorija bi morala imeti neprimerno več naročnikov, ki edini ji morejo uspešno tekmovanje, z drugimi besedami, izboljšanje programa omogočiti! Najboljši program pa je in mora biti cilj tako z ozirom na naročnike domačega teritorija, ki jim je radio velevažen prosveten faktor, kakor tudi z ozirom na inozemstvo, v katerem postaja reprezentira narod in državo, ki jima pripada. Torej je v interesu narodne pro-svete in v interesu ugleda naroda in države, da je radio prvovrsten. Odvisno pa je to od števila naročnikov. Logičen zaključek? Velevažno inneobhodno potrebnokul-turno delo je propaganda za radio! Kdo je more vršiti bolje nego naše časopisje? In kako jo vrši? Razumljivo bodi, da se je časopisje sprva branilo priobčevati celo sporede, vendar je končno ugodilo željam naročnikov ... In to je danes vse. Z malimi izjemami vse! Jeseni 1. 1929. sem si zamislil in organiziral »Tiskovno službo Radio Ljubljana« po vzorcu inozemskih spe-cielno radijskih novinarskih agencij Do danes se je poslovanje te Tiskovne službe tako uredilo, da se stav-ljajo vsak teden vsakemu našemu listu najmanj štiri tipkane strani gradiva (domač spored, radio drugod, statistični podatki, zanimivosti) brezplačno na razpolago. Naše časopisje skoraj dosledno ne uporablja tega gradiva niti kot »mašilo«, ali pa ga priobčuje le kot »protiuslugo« za naročen inserat... Ali se temu pravi »propaganda za radio«? Javnost naj sodi! Ali moremo potem še zahtevati razširjenja radio - rubrik naših listov, kjer ne bi smeli brati le suhih sporedov? Gospod pisec govori o kritiki.. . Mar ni čutil na koncu, da govori napačnemu naslovu? Postaja na lastne stroške skrbi za svojo publicistiko, ki ne najde upoštevanja v uredništvih. Mar bodo uredništva sama skrbela za primerno gradivo? Mislite? To je punetum saliens! Kdor je poklican, naj stori svojo dolžnost. Šele potem si pridobi pravico svobodne besede. Kdor pa izpregovori, naj izprego-vori informiran, strokovno, objektivno in resno. Radio je najmanj toliko vreden kot teater ali koncert, ker združuje oboje in še kaj več. Kritika naj ne bo šušmarstvo. Kritika naj sloni predvsem le na stvarnih dejstvih, sicer ve- mo le eno ime zanjo — nergaštvo. Niko Kuret, P. S. Sprožilo se je! Ko je ta članek bil že napisan, je prinesel neki drugi ljubljanski dnevnik kar zapovrstjo — »kritike« ... O teh kritikah pa ni vredno izgubljati besedi. Govori naj gornji članek. N. K. NAŠI OBISKI Vedel sem, da bom težko prišel na vrsto s svojimi vprašanji za list, pa sem cel teden prej prijavil svoj obisk pri tajniku Prosvetne zveze g. Vinku Zoru. Njemu je namreč posebej poverjen prosvetni del radijskega programa, poleg tega pa ima še celotno redakcijo vsega programa, ker je obenem vodja pisarne Prosvetne zveze in programskega ter organizatornega vodstva Radio Ljubljana. Knjiga, film, diapozitiv, kinoaparat, skioptikon, prosvetna društva, domovi, sestanki, seje, predavanja, referati, informacije, prireditve, prosvetni večeri, članki, notice, poučna potovanja, romanja in ne vem, kaj še vse sloni na sicer krepkih ramah g. V. Zora. In naj bi posvetil toliko pažnje časopisnemu reporterju, da bi odgovarjal na njegova radovedna vprašanja? Pa jo je, pa še koliko! Zato, ker mu je radio ena največjih in najintenzivnijših njegovih skrbi in veselja in boli obenem. Dovolite, g. tajnik, sem pričel, v zadnjem času se javljajo v časopisju neki glasovi, ki nikakor dobrohotno in objektivno ne kritizirajo programa naše oddajne postaje. »Da, saj prav to je tisto, kar sem vam hotel posebej poudariti in na kar bi rad v našem listu odgovoril. Poglejte, v naši državi delujejo tri oddajne postaje, Zagreb, Beograd in Ljubljana. Če primerjate njihove programe, lahko spoznate, da ima Ljubljana nekaj svojskega, česar nimata ne Zagreb in ne Beograd, dasiravno sta obe postaji močnejši po številu abonentov. Ljudska visoka šola ali kulturni program, to je, česar nas loči od ostalih programov. Ljudsko izobraževalno delo, to je, rekel bi, glavni znak naše postaje. In pod tem vidikom se sestavlja tudi celotni program. Drugi vidik, ki nas vodi pri tem, so naši poslušalci. Mi imamo kot obmejna postaja specielno nalogo, da kulturno vzgajamo Slovence, ki bivajo izven meja naše države in ki se morajo večkrat močno boriti, da obdržijo svojo narodno zavednost. Njihov položaj ni rožnat. Tja ne smejo ne listi, ne knjige, torej jim ne sije ono svobodno solnce, ki sije nam v Jugoslaviji. Njihova s kulturnimi dobrinami obložena miza ni tako bogato založena kakor je naša. Zato so prav ti hvaležni za vsako drobtinico, ki pade z bogate mize. Večkrat se nam čudijo naši abonenti v Jugoslaviji, čemu n. pr. novice iz današnjih dnevnikov. Takrat se pač ne zavedajo ti nezadovoljneži, da naši dnevniki ne pridejo čez mejo. »Slov. Narod« je n. pr. v 5. štev. z dne 8. januarja t. I. kritiziral polurno zvonenje, ki smo ga imeli na sveti večer v svojem programu. To točko smo dali na program vsled dopisov, ki smo jih dobili od goriških zidarjev, ki delajo v Švici, od naših izseljencev na Holand-skem in v Belgiji, kjer nas prosijo, naj bi jim ta večer omogočili, da slišijo vsaj milo zvonenje iz svoje domovine. In tej želji smo ustregli! Tretji vidik, pod katerim sestavljamo program, so želje in nasveti abonentov. Vsako leto vprašamo svoje naročnike za mnenje, nasvete in želje glede programov. In kakor ste se lahko sami prepričali, je naš program, zlasti kulturen, sestavljen na podlagi njihovih želja in nasvetov. V programnem odseku so zastopani univerzitetni in srednješolski profesorji, ljudskošolski učitelji in prosvetni delavci. Po njihovem nasvetu radio postaja naprosi predavatelje ne oziraje se na levo in desno, ceni se le po znanstveni in strokovni meri. Tukaj je odprto polje vsakemu kulturnemu delavcu brez ozira na njegov svetovni nazor. Toliko v pojasnilo na nerazumevanje onih smernic, katerih se poslužujemo pri sestavi programa.« Vesel sem, da ste mi na moje malenkostno vprašanje odgovorili tako širokopotezno, pozitivno s tem, da ste pojasnili vidike, pod katerimi se sestavlja naš program. To bo tudi najboljši odgovor tistim, ki so tako ne-objektivno, naravnost nergaško zapisali tiste besede v dnevnem časopisju. Pa še eno vprašanje: Kako so se ti vidiki pri konkretnem realizi-ranju programa izkazali in kake izglede in načrte imate v tem oziru za prihodnje leto? In še to bi mi morda izdali, kako so ljudje, tisti namreč, ki so blage volje in objektivni ocenjevalci ter resni kritiki vaš programski načrt in njegovo izvajanje sprejemali in ocenjevali? Ali mate upanje na uspehe, pa ne le kulturne, tudi na gospodarske? »To je kopica vprašanj! Kar počasi povrsti, drugo za drugim. V trenutku, ko smo prav kar nastopili novo leto, lahko s ponosom gledamo nazaj na kulturno udejstvovanje v preteklem letu. Številni dopisi od blizu in daleč, iz domovine in tujine ter širnega oceana pričajo, da je Radio Ljubljana s tem, ko se je odločila za ljudsko vzgojni program, zadela pravo smer. Prepričani smo, da bo radio ohranil trajno zasluženje le takrat, kadar bo budil v narodu dobre sile in bo zadovoljil one, ki hrepene po višji izobrazbi. Pri tem svojem delu druži naš program revne in bogate, visoke in nizke v nacionalno kulturno občestvo in zadovoljuje one, ki si žele razširiti obzorje znanosti in vednosti ter tiste, ki hočejo spopolniti svoje študije. Zavedamo se, da globokega znanja potom radia ne moremo nuditi, saj veste, da so bogovi pred visokim znanjem postavili mogočen zid, katerega je mogoče preplezati le s trajnim študijem, rekel bi, v potu svojega obraza. Poleg tega vrhovnega programa upošteva naš program stanovsko izobrazbo, in to v posebnih urah, ki so posvečene: otrokom, dekletom, mladini, kmetu, vzgojiteljem itd. Naši predavatelji so zajemali splošno izobrazbo iz večnih studencev, modroslovja, pesništva, umetnosti, glasbe, naravoslovja, in iz tega se je razvila prava naša ljudska visoka šola potom radia. Ko smo s tem pogledali nazaj v preteklo leto, vrzimo še pogled naprej. Radio se bo brezdvoma razširil in zavzel vse možnosti udejstvovanja, ki so še na razpolago eterskim valovom. Pri nas je še odprto vprašanje glede šolskega radia. Češkoslovaška bo začela z rednim šolskim radijem to leto, in sicer koncem tega meseca. Tudi pri nas se merodajni faktorji že bavijo s to mislijo in so izdani odloki, da morajo biti vse šole oskrbljene s sprejemnimi aparati. Za vsako uspešno akcijo je treba nekake predpriprave. Pri nas vidim to predpripravo v tem, da učitelji tam, kjer že imajo aparate, od časa do časa pripeljejo mladino pred sprejemni aparat. Tukaj ima učitelj priliko, da opazuje, kaj na mladino najboij vpliva in kateri pred- ZA STROKOVNJAKA LE KVALITETNE ELEKTRONKE meti bi spadali v program šolskega radia. Drugo predpripravo vidim v tem da šolska vodstva ob priliki svojih izletov v Ljubljano pripelje)o svoje malčke v studio radio oddajne postaje in jih postavijo tudi pred mikrofon. S par deklamacijami, s pevskim nastopom bodo mladini vzbudili največje zanimanje za to kulturno ustanovo. Tretja stopnja bi bila, da sc osnuje nekaka šolska sekcija pri našem programnem odseku. Naloga te sekcije bo, izdelati polagoma popoten šolski radio program. V to sekcijo pa spadajo oni učitelji in učiteljice, ki so tudi sami vneti radio amaterji. Najboljša šola za vsakega predavatelja, sploh za vsakega, ki sodeluje pri radiu je, da veliko, veliko posluša radio program.« Veliko sem vprašal, pa mi je g. V. Zor šc vse več in globlje vedel povedati. Zato bo morda prav, da ga bom o priliki zopet obiskal, se z njim kaj pomenil ter to sporočil bralcem. Za tokrat sem posnel dovolj bogate vsebine iz tega razgovora in upam, da ne bodo čitatelji nezadovljm, da nisem še toliko in marsikaj vprašal, ker vem, da bi jih zanimalo, saj je zanimalo in še zanima tudi mene. Pa drugič! P^er Janc.^ ODGOVOR GLASBENEGA REFERENTA R. LJ. sliši- ob nedeljskih popoldnevih tudi godbene zbore, godbo na pihala itd. Podpisani se ne spomin)a, da bi ta čas kak omenjeni ansambel nastopil: Pač pa smo tu in tam prenašali, n. pr. z Jesenic tri godbe: Krekovega pro-svet društva, sokolsko in godbo kovinarjev, enkrat pa iz Trbovelj rudniško godbo. V Radio-Ljubljana more nastopiti vsak zbor, ki more zagotoviti dostojen nastop in ki se zadovolji s honorarjem, ki ga more Radio-Ljub-liana izplačati; ta honorar ne more večkrat niti kriti vseh prevoznih stroškov, katere pokrije največkrat potem le idealizem in medsebojna požrtvovalnost sodelujočih. Pomanjkanje zadnjih dveh činiteljev (idealizem m požrtvovalnost) je pa kaj rado na dnevnem redu. Anonimnega dopisnika ki take laži »Slov. Narodu« ser-vira, prosimo, da nastopa v bodoče s podpisom. F Dr. A. Dolinar. M PROGR4M0V NAŠA KUKAVICA »Slov. Narod« z dne 8. jan. 1931 priobčuje pod naslovom »Naša himna in naš radio«: »Dalje čujemo v nedeljah razne podeželske zbore (pevske in godbene). Tudi tu velja samo enojna mera (podčrtali mi). Mislim, da bi se našlo tudi drugih društev izven Prosvetne zveze, ki bi gotovo mnogokrat bolje izvedla program nedeljskega popoldneva.« Ponovno smo že povdarjali, da vse dobre nasvete radi slišimo in jih po naših močeh kolikor mogoče dejanski vpoštevamo — samo če so odkritosrčno mišljeni: odklanjamo pa vsako zlobno podtikavanje, golo neresnico, katera se nalašč izmisli, da si opraviči in utemelji napad, ki je namenjen drugemu. Zgoraj podčrtani stavek: Tudi tu (pri izbiri zborov) velja samo enojna mera — je gola neresnica: statistika vseh v Radio-Ljubljana nastopajočih zborov to laž sama najbolj ovrže; vsi mogoči samostojno organizirani pevski zbori, kakor tudi odseki raznih društev so tu že nastopali, oziroma smo njih nastope prenašali! Skoro bi lahko rekli, da je doseda, nastopilo več zborov, ki ne stoje pod okriljem Prosvetne zveze, kot takih, ki so v njej včlanjeni. Da dopisnik »Naroda« tja v en dan brez vsakih dokazov sumniči, kaže tudi to, ker Nodelia- Ob 11 in 16.30 radio orkester, ob Ne ^ prenos iz Prage. IX. Beethovnova simfonija. Ponedeljek: Ob 17.30 radio orkester, ob 20 30 operni večer gosp. Pavla Grba baritonista ljubljanske opere, ob 21 radio orkester. Torek: Ob 17.30 in 21 radio orkester. Sreda: Ob 17.30 in 20.30 radio orkester, četrtek: Ob 20.30 klavir, g Pavel Sme. ob 21.15 samospevi s. Milana Juga, ob 22.15 radio orkester. Petek: Ob 17.30 radio orkester, ob 20.30 solistični in duetni program sopra- nistke ge Skarča in tenorista g. Avg- živko- , , u ->n Sobota: Ob 18.30 radio orkester, ob M duet slovenskih narodnih (Meze-Go-lob), harmonika (g. Rakuša), prleške popevčice (g. Župec), ob 22.15 rad,o orkester. NAŠ PROSVETNI RADIO Nedelja: I. Kaiser, Pregled evropskega gospodarskega trga, ob 10.20. - A. Lebarjeva, O kmetsk. ženi (nadalje-vanie ciklusa), ob 15. Ponedeljek: Zdravstvena ura, ob 19.30. Torek" Fr. Pengov, O teži naše zemlje, ob 18.30. i Lipah, Glavni dobitek (igrajo člani Narod, gledišča), ob 20. Sreda: Ing. dr. M. Kasal Razvoj z^lezo-betnnckih stavb, ob 18.30. — france Vodnik, Knjiga v preteklem letu (Literarna ura), ob 19.30. - Dr. St. Vur-nik, Slovenska narod, pesem m njen slog, ob 20. retrtek- Dr. V. Bohinec, O potresih, ob 19 30. — Pero Horn, Duševna vzgoja otroka, ob 20. Petek: Dr. P. R. Tominec: Umetnost v vsakdanjem življenju, ob M. ■— Krekova gospod šola: Navodobna prehrana (Gospodinjska ura), ob 19.JO. Sobota: Viktor Pirnat, V dolini gradov, Ig. - Dr. Fr. Veber, Poglavie iz filozofije, ob 20. 14 DOMAČEM VALU RAVNATELJ MIRKO POLlc Mirko Polič se je rodil dne 3. junija J890 v Trstu. Obiskoval je konservaton, v Trstu in nadaljeval pri prof. Schre-ckerju na dunajski glasbeni akademiji. Kot dirigent je deloval v narodnem gledal šču v Trstu, nato v Osjeku kol ravnatelj in upravnik tamkajšnjega gledališčaL 1923/24 je bil kapelnik in tajnik opere v Zagrebu istotako leto pozneje v Beogradu; od 1. 19.5 dalje pa fung.ra kot ravnatelj in dirigent opere J Ljubljan • Polič stoji danes pri nas v centru glas benega ž vljenja, tako kot artistični vodja opere in hkrati zborovodja zbora Glasbene Matice ljubljanske. Načelovanje tovrstnemu zavodu je dandanes zdruzeno z velikimi težkočami, če pomislimo, da zapirajo operna gledališča v mestih s pol milijonskim in še številnejšim prebivaj ™vom: treba je imeti usmerjen pogled naprej, vendar pa primerno vpostevat tudi razmere okoli sebe. Ko ic vse 10 ume n po načrtu izvaja: pod njegov,m vodstvom sta bili oživotvorjen. operni deli dveh domačih skladateljev. Kogo jeve »Črne maske« in Bravmcarjevo »Pohujšanje«. Istotako sta bila letos pod Po-ličevim vodstvom prirejena dva večja koncerta opernega orkestra » sodelovanjem orkestralnega društva Glasb. Ma tiCe — pri nas edino možen način prit, do primernega filharmoničnega orkestra 7a večja orkestralna izva,an,a. V delu je Polič zredno marljiv, pri dirigentskem delu cel umetnik; čim večji je ansambl. ki ga vodi, tem prožnejši in elegantne,s so zamahi njegovih gest Po prenos.h, k iih mesečno prenaša Radio-Ljubljana, se morejo tudi tujci prepričati o umetniških oblikah naše opere in njenega vodstva. »GLAVNI DOBITEK« Dobrodušna Lipahova komedna. ki je doživela lani v ljubljanskem gledahiču svojo krstno predstavo, P™»e »a torek ,udi v radio. Izvajali jo bodo clam Ijub-lianske drame s sodelovanjem in v režiji avtorja samega. Komedija nima visokih pretenzij, bo pa dobrodošla najširšim slojem našega poslušalstva. SOLISTIČNI KONCERTI Ta teden bomo imeli priliko slišati koncert opernih arij, ki jih bo pel vdrugo operni pevec g. Pavle Grba, v petek pa bosta nastopila ga. Skvarca in g. Zivko. Znani in priljubljeni pa sta "asemu poslušalstvu gdč. Mezetova .» - GJ bova, ki bosta pel, zopet v soboto zvečer. DVOJE predavanj Na dve predavanji hočemo opozoriti ta teden naše poslušalce. Eno se, vrši v okviru literarne ure v sredo. Govoril bo g prof. France Vodnik o literarnem letu 1930. Isti dan zvečer pa bo Predaval znani in upoštevani glasben, kritik g. dr. Stanko Vurnik o slovenski narodni pesmi in njenem slogu. Velezanim.vo predavanje bodo spremljali primer, Kdor ljub našo pesem, bo gotovo rad izvedel ka, podrobnejšega o njej. SOBOTNI VEČER Poleg koncerta samo- in dvospevov k. ga bosta izvajali gdč. Mezetova in ga. Go-lobova in poleg harmonike g. Rakuae nam bo po daljšem presledku zopet zapel g. župec nekaj prleških pesmi ki prinese vsakokrat svojevrstno in veselo spremembo v zabavnem programu našega rad,a- OD 18. JANUARJA SPOREDI DO 24. JANUARJA RADIO LJUBLJAIA Nedelja, 18. |an. 8.00 Kmetijska ura 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje, g. Jagodic 10,20 I. Kaiser: Pregled evropskega gospodarskega trga 11.00 Radio orkester Oscheit: V ciganskem taboru. Lindsay: Poranek. Offenbach: Gospod in gospa Denis. Mascagni: Ca-valleria Rusticana. Giin-ter Joachim: Berlinska popevka. Eilenberg: V gozdni kovačnici. Godard: Berceuse Jocelin 12.00 Časovna napoved in poročila 15.00 Kemtska žena: Spoštovanje v treh smereh, gdč. Lebar 15.30 Plošče 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski 16.30 Radio orkester Petrič: Kuku »Radio Ljubljana«. Ascher: Ne morem te pozabit. Hirsch: Ostanem ti zvest. Dr. Do-linar: Venček slovenskih narodnih, Silving: Pravljice, ki jih pripoveduje veter. Kockert: Veselo življenje. Strauss: Rožice z juga 20.00 Prenos iz Prage (Beethoven: IX. simfonija) 22.00 Poročila in časovna napoved 22.15 Hawai-jazz 23,00 Napoved programa za naslednji dan Ponedeljek, 19. jan. 12.15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester Blankenburg: Viteška koračnica. Millocker: Valček sanj. Rubinstein: Izgub- ljeni raj. Čelo solo: An-drea Caporale, ca 1756: »Amoroso«, Lincke: Pod-oknica ob rojstvu. Thei-mer: Marquisetta. Fall: Tam, kjer male hišice stoje. Kockert: Ljubimkanje 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina 19.30 Zdravstvena ura 20.00 Vekoslav Bučar: O sokol- skem delu 20.30 Operni večer, poje Pavel Grba, baritonist kr. opere: Verdi: Moč usode (recitacija in arija). Musorg-skij; Knez Igor (arija kneza Igora). Čajkovskij: a) Pikova dama (arija Je-leckega). b) Pikova dama (pesem Tomskega). Gou-nod: a) Faust (serenada, Mefisto). b) Faust (Ron-do, pesem Mefista o zlatem teletu). Zaje: Nikola Šubic Zrinjski (romanca Zrinjskega) 21.00 Radio orkester Holzmann: Pali! Wald-teufel: Nad vse. Bayer: Die Puppenfee. Soeser: Viametta. Czibulka: Cle-mentina gavota 22.00 Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan Torek, 20. jan. 12.15 Plošče (Donski kozaki, šlagerji iz zvočnih filmov) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester Lincke: Folies Bergere. Strauss: Poljub. Zimmer: Fridericiana. Leopold: Vindobona. Trobenta solo: Neibig: Zvesti prijatelj polka. Marwel: Montevi-deo. A ust: Vse miši za seboj. Lincke: Amina 18.30 Prof. Franc Pengov: O teži naše zemlje 19.00 Mladinska ura (Holz Fra-njo: Mladi elektrotehnik) 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina 20.00 Lipah: Glavni dobitek — veseloigra (člani Narodnega gledališča) 21.30 Radio orkester Leopold: Globetrotter. Le-har: Eva. Lehar: Friderika. Gilbert: Hotel Lwow. Fučik: Donavske pripovedke 22.00 Poročila in časovna napoved 22.15 Hawai-jazz 23.00 Napoved programa za naslednji dan Sreda, 21. jan. 12.15 Plošče (solospevi, dunajska glasba) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester Sousa: Koračnica kadetov. Translateur: Blodnje sanj. Rossini: Teli. Klavir solo: Borodin: Intermezzo. Amadei: Der Minesanger. Friml: Dve češki pesmi. Noak: Parada palčkov 18.30 Ing. dr. Mirosl. Kasal: Razvoj železobetonskih stavb od Moniera do danes 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina 19.30 Literarna ura (France Vodnik: Knjiga v preteklem letu) 20.00 Dr. Stanislav Vurnik: Slovenska narodna pesem in njen slog 20.00 Radio orkester Rosey: Kralj karneval. Fetras: Ljubav in trpljenje. Rossini: Italijanka v Alžiru. Deliber: Coppelia. Casucci: Lepi gigolo. Kockert: Ljubavno priznanje. Strauss: Zadnji valček. Hawai-jazz 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Cerfriek, 22. jan. 12.15 Plošče (slovenska in plesna glasba) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Otroška ura, Manca Ko- manova 18.00 Plošče 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina 19.30 Dr. Valter Bohinec: Nekaj o potresih 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka 20.30 Klavir solo, izvaja Pavel Šivic (češki skladatelji): J. Suk: 1. Matince: a) Kg je mati še dete bila. b) Mati poje bolnemu detetu. 2. Ljubavna pesem. 3. Me-nuetto iz suite op. 21. V. Novak: 1. Sonatina št. 2 (3 stavki). 2. Bagatella. L. Janaček: 1. Dva komada iz klavirskih skladb. 2. Smrt (II. del iz suite 1905). 3. Moravski plesi št. 1 in 2. V. Stepan: Fughata, Barcarola, Gro-tesca 21.15 Samospevi Milana Juga: Lowe: Ner Nock. Lowe: Ura. Rubinstein: Ponočjia rosa na travi miglja. Čajkovskij: Bolestno in sladko. Verdi: Arija iz Trubadurja 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Radio orkester Blankenburg: Prijateljstvo. Fučik: Baletke. Auber: Fra Diavolo. Donizetti: Lucia di Lammermoor. Mihaly: Ti si moja zvezda. Lincke: Nautilus intermezzo. Lincke: Tolažba. Drico: Serenada. Walton: Roža iz Damaska 23.00 Napoved programa za naslednji dan Troelektronski EUMIG aparat št. 9375 za priključek na izmenični tok Konstrukcija tega aparata pomeni višek radijske tehnike. Kvalitetne elekronke, med njimi izborna pentoda C 443 mu dajejo pri izredni čistosti iako jakost, da žene že elekrodinamični zvočnik. — Aparat ne rabi ne baterije in ne akumo-latorja ter se priključi le na električni tok. Skratka: EUMIG št. 9375 je idealen družinski aparat. — Zahtevajte, da Vam kar trgovec predvaja ta aparat. Cena: Din 2400"-- Elektrčna in kovinska industrija EUMIG WIEN VI., - Hirschengasse 5 Ali ste še vedno brez radia Zakaj? Novi Philipsovi prejemni aparati, ki jih dobite pri nas, Vam bodo gotovo ugajali. To niso aparati, ampak glasbeni instrumenti. Pojdite k Vašemu radio-trgovcu, izberite si aparat, ki Vam najbolj ugaja! Vsak aparat lahko dobite za nekoliko dni na poskušnjo. Radi cene si ne belite glave — odplačali ga boste z lahkoto v mesečnih obrokih. Petek, 23. jan. 12.15 Plošče (arije jugoslovanskih umetnikov, serenade) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17,30 Radio orkester Urbach: Skozi temo. Waldteufel: Čar siren. Rossini: Seviljski brivec. Flavta solo: Blumer: Kaktus. Urbach: Iz Wagner-jeve junaške knjige. Dr-dla: Madrigale. Moszkov-ski: Španski ples 18.30 P. dr. R. Tominec: Umetnost v vsakdanjem življenju 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina 19.30 Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šola: Novodobna prehrana) 20.00 Šah 20.30 Pevski solistični večer j sodelujeta ga. Skvarča, sopran in g. Živko, tenor Avgust Živko poje: Hen-schel: Jutranja himna. Wolf: Tiha ljubezen. | Strauss: Serenada Ga. Skvarča poje: Gold-mark: Ob studencu. La-jovic: Begunka pri zibeli. Brahms: Moja ljubav cvete Avgust ffivko poje: Pro-koffjef: Spomin na soln-ce. Strauss: Tajni poziv. Ga. Skvarča poje: Saint Saens: Arija iz opere »Samson in Dalila«. Mozart: Arija grofice iz opere »Figarova svatba«. Duet soprana in tenorja: Dvorak: Zadnja želja. Dvorak: Namenjeno je nama 21.30 Plošče 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan Sobota, 24. jan. 12.15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.30 Plošče 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (Gradovi Volavče, Mokro polje, Na golem) 18.30 Radio orkester Gregorc: Oj ta soldaški boben. Lanner: Snubači. DAlbert: Lirična suita. Mario: Santa Lucia Lun-tana. Hawai-jazz 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20.00 Dr. France Veber: Poglavje iz filozofije 20.30 Duet slovenskih narodnih pesmi (Meze-Golob) G. Rakuša igra na harmoniko G. Župec poje prleške pesmi 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Radio orkester Holzmann: Stric Samy Lederer: Sanje cvetk. We-ber: Peter Schmoll. Puc-cini: Madame Butterfly. Dostal: Mi pa šepetamo. Fetras: Pravljice saškega gozda 23.00 Napoved programa za naslednji dan f08 kc Oslo 60 k\V , 851 kc 10.30 Prenos iz katedrale 16.50 Konc. ork. 18.15 Cerkveni konc. 20.00 H. ork. 22.55 Plesna gl. 616 kc Praga 5kW 8.00 Konc. (Karlovi Varv) 0.00 Prenos iz cerkve v Prešovu 10.00 Pl. 15.05 Pl. 16.00 Mor. Ostrava 19.05 Poljudna gl. 20.00 Simfon. konc. češke Pilhurm. 22.20 Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 8.00 Jutranji konc. 9.05 Evang. svečanost 11.15 Berlin 12.40 Dekliška ura 15.00 Opold. konc. 16.50 Popold. konc. 18.25 Klavir 19.45 Na kratkih valovih 20.30 Oratorij (soli. zbor. 680 kc Graz 7kW Celodneven prenos z Dunaja 871 kc Bucarest 12 kW 11.30 Nabožno branje 11.45 Nabožno pelje 12.00 R. ork. 13.00 Pl. 17.00 I.ahka pl. 18.50 Ork. 19.00 R. univerza 20.00 Pl. 21.00 R. ork. 923 kc Breslau 4 kW Rim ork.) 50 kW OSTALE POSTAJE Nedelja, 18. januarja 698 kc Beograd 2-5 kW Spoted ni dospel pavočasno 977 kc Zagreb o-7 kW 11.30 Dopoldanski koncert 12.00 Zvonenje. 12.05 Opoldanski koncert 12.50 Kuhinja 17.00 Godalni kvartet 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Praga 22.00 Novice 22.10 I.ahka glasba 160 kc Hilversum 545 kc Budapest 20 kW 6-5 kW 12.10 R. oktet 14.10 Konc. (6.10 Pl. <9.55 Konc. ork. 20.55 Pl. 21.40 Konc. 22.40 Pl. 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 15.00 Bachova kantata 15.45 Otroška ura 16.15 Ork. 17.40 »Tovarna čudežev«, 18.30 Nabožna gl. 20.00 Vojaška slavnost 21.05 Ork. konc. 212-5 kc Varšava 12 kW 10.15 Prenos iz katedrale 12.15 Simfon. matineja 14.20 Gl. 15.40 Otroška ura 16.30 Pl. 16.55 Pl. 17.40 Kom. ork. 20.50 Piano 21.45 Božič v Sibiriji 21.30 Ljudski konc. 22.15 Petje (alt) 23.00 Plesna gl. 10.00 Uniatska služba božja 11.00 Nabožna gl. in petje 14.00 Pl. 16.00 R. šola 17.10 Konc. (9.15 Slušna igra 21.15 Konc. 563 kc Miinchen 4 kW 10.00 Kat. služba božja 11.15 Berlin 12.20 Opold. konc. 13.40 Zabavni konc. 15.35 Vesel kotiček 16.35 Popold. konc. 18.35 Komorna gl. 19.45 Konc. R. ork. 21.20 »Emil, normalen človek«, slušna igra 22.30 Plesna gl. 581 kc Dunaj 15 kW 10.30 Dunajski deški zbor 11.05 Simfon. ork. 15.05 Pl. 15.05 Popold. konc. 16.45 Igre ob zimskihv ečerih 17.30 Komnrna gl. 19.40 Arije in dvospevi 20.30 Igra 22.25 Večerni konc. 10.00 List in evangelij 10.15 Nabožna glasba 13.00 Radio kvintet (7.00 Vokalni in instrum. koncert 20.40 »Gejša«. opereta, Sidney Jones 716 kc Berlin 4kW Spoted ni dospel pavočasno 734 kc Katovice 10 kW 10.13 Prenos iz cerkve v Poznan 12.15 Koncert 14.00 Nabožen sovor 14.20 Glasba 1x40 Otroška ura 16.10 Iz nabiralnika 16.55 Koncert 17.40 Popoldanski koncert 20.30 Piano 21.>0 Ljudski koncert 23.00 Plesna dasba 842 kc London Reg. 12 kW (5.30 Konc. voj. godbe 16.50 Pianoforte 20.00 kal. svečanost 20.45 Daventrv 5 21.00 Ned. konc. ork. 833 kc Miihlacker 75 kW svetilke«, 3 dej. (0.15 Evang. 11.(5 Berlin: (2.15 Konc. (5.00 »čudežne petjem v (6.15 Konc. 16.55 Popold. konc. (8.00 Pesmi in arije 18.50 Klavir (9.45 Kratki valovi 20.50 60 letnica Nemčije 21.05 Zabavni konc. 25.00 Plesna gl. jutranja svečanost Proslava 60 let. Nemčije pravljica 8.00 Jutran. konc. 9.50 Katol. svečanost 12.15 Opold. konc. 16.00 Zabavna gl. 17.10 Klavir 19.00 Gl. 20.00 Orkester 22.50 Plesna gl. 1058 kc Konigsberg 1-7 kW 9.00 Prenos iz cerkve 11.15 Berlin 12.15 Opold. konc. 15.30 Pl. (5.10 Pesmi s flavto 16.30 Konc. 18.30 Klavir 19.45 Konc. 21.05 Lep večer 22.50 Plesna gl. 1076 kc Bratislava 12 kW 8.01) N'abo/na gl. 9.00 Prvnos cerkvene gl. (Košice) 10.00 Govor (5.05 Pl. 15.00 »Carmen«. opera 17.45 Trasositka«. komedija 18.20 Ljudski ork. 19.50 Praga 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 8.00 Praga 9.00 Prenos cerk I0.C0 Praga 13.05 Pl. 16.00 Orkest (9.00 Praga 22 20 R. ork 1157 kc v. gl. (Košice) Leipzig 4 kW 7.00 Jutranji konc. 8.30 Orgle ' 9.00 Jutranja svečanost 11.15 Berlin 12.15 Opold. konc. 15.00 Komorna gl. 15.50 »Kamen«, igra 16.45 Mladinski konc. 18.15 Dunajski valček 20.45 Ork. konc. 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 11.00 Za starše 18.30 Na Azorih 19.30 Helgolandei 977 kc Ponedeljek, 19. jamrarja Zagreb 0-7 kW (2.20 Kuhinja 12.50 Plošče 13.30 Novice (7.00 Prenos zvočnega tilma 18.30 Novice 19.00 Književna ura 19.25 Uvod k prenosu H>.50 Budapest 22.40 Po tujih postajah 160 kc Hilversum 6-5 kW 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW (0.30 Evangelij (0.50 Nabožna glasba 12.15 Pestra glasba 15.00 Koncert 17.00 Plesna glasba 19.30 Vesela glasba 21.00 Prenos opere 10.10 R. kvintet 12.(0 Konc. 14.40 Konc. 15.10 Pl. 17.10 Konc. 19.41 R. konc. 21.55 Komorna gl. 22.40 Pl. 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 12.00 Orgle 13.15 Ork. konc. (5.20 Plesna gl. 19.45 Pester večer 21.40 Operna gl. in petje 25.00 Plesna gl. 20.50 Cista Suzana«. 23.15 Plesna gl. 545 kc opereta. Gilbert Budapest 20 kW 9.15 Ork. konc. 12.05 Konc. 17.30 Dunajske pesmi 19.30 Simfon. konc. Filharm. g.anska gl. 563 kc Miinchen nato ci- 4 kW 212-5 kc Varšava 12 kW 12.(0 Pl. 16.15 Otroška ura 16.45 Pl. 17.45 Lahka gl. 12.50 Opold. konc. 16.25 Konc. 17.25 Popold. konc. 20.05 »Sursum corda« (meš. zbor, soli, orgle) 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Pl. " 15.20 Popold. konc. 17.00 Pravljična igra 19.45 Violina (Mozartove sonate) 20.50 Ljudski konc. 23.00 Večerni konc. 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kW jlasba kotiček 11.15 Plošče 12.15 Vesela 16.35 Otroški 17.00 Plošče 19.30 Lahka glasba 20.30 Vesela glasba 21.00 Koncert 22.00 Komedija 680 kc Rim 50 kW 923 kc Breslau 4kW f08 kc Oslo 60 kW 17.15 Salonska gl. 20.00 Simfon. konc. Kilhann. 22.15 Balalajke 616 kc Praga 5 kW 11.15 Pl. ' 12.30 Mor. Ostnna 16.50 Ljudski konc. 17.30 Sokolstvo 19.40 II. kabaret (Brnu) 21.00 l'vod k prenosu 21.03 Romantične pesmi JUS Konc. 22.20 Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 PI. ■ 15.05 Opold. konc. 15.50 Pravljice 1 h.20 Mladinska ura 17.00 Popold. konc. 19.45 Marš in ples 680 kc Rim 50 kW 12.45 Plošče 17.30 Koncert 20.40 Lahka glasba 734 kc Katovice l°kW 12.10 Plošče I h. 15 'Otroška ura 10.45 PI (išče 17 45 Lahka glasba IS.43 Književni četrt 20.30 Varšava 25.50 Plesna glasba 833 kc Muhlacker 75 kW 12.15 Pl. 16.50 Popold. konc. (Pl.) 20.15 Napoleon , drama \ 2 dflih 22.55 Plesna šola 23.05 Ple-na gl. 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Konc. 13.00 Lahka gl. 17.15 Plesna gl. 18.40 Oktet 20.35 Pomorna gl. 22.50 Plesna gl. 851 kc Graz 7kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Pl. 17.00 R. ork. 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 12.30 Plošče 13.30 Novice 17.00 Glasba 18.30 Novice 20.00 Nove in stare Atene 20.30 Godalni kvartet 21.30 Koncert solistov (sopran. Itaifa. klavir) 22.30 Novice 22.40 Od drugod 160 kc Hilversum 6 5 kW 10.10 R. k\intet 12.10 Konc. 15.40 PL 15.55 Piano 16.25 Konc. 16.55 Pl. 17.10 R. ork. 20.40 : Tosea«. opera. 11. dej. 21.55 Konc. ork. 22.40 Pl. 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 13.00 Lahka gl. 16.30 Ork. 18.40 (d. 19.43 Ork. konc. 21.40 Komorna gl. 22.45 Plesna gl. 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 PI. 16.15 PL 17.45 Simfon. konc. 20.00 Piano 20.50 Knjižni četrt 21.00 Lahka gl. 22.15 PL 23.00 Plesna gl. 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Konc. ork. 12.05 Konc. ork. 17.20 Konc. cigan. gl. IS.15 R. ork. 19.00 R. univerza 20.00 PL 21.00 Komorna gl. 21.45 Petje 22.05 |azz ork. 9^3 kc Breslau 4 kW 13.50 Pl. 15.40 Petje 16.25 PL ' 17.50 O umetnosti I S.50 Večerna gl. 20.00 Svečani konc.: solisti, me.š. zbor. ork. 22.40 Smučanje 1931 1058 kc Konigsberg 17 kW 11.40 Pl. 16.30 Zabavna gl. 18.50 Trio 19.30 Lahka večerna gl. 21.10 .. Vemts i zelenju«, kom. opera v 1 dej.. O. Straus 22.30 Plesna gl. 1076 kc Bratislava 12 kW 12.30 Mor. Ostrava 13.30 Pl. 16.00 PL 16.30 Ork. konc. 17.50 Komorna gl. 19.40 H, kabaret (Brno) 21.00 Praga 1140 kc Mor. Osirava 10 kW 11.00 PI. ~ 12.50 li. ork. 15.00 Pl. 16.50 Praga 20.00 Narodne pesmi (kvartet) 21.55 Praga 22.20 Jazz ork. 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 PL 16.30 Popold. konc. 19.00 Ljudski konc. 20.00 Simfon. konc. 22.13 Plesna gl. 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) n.50 Poljedelstvo 12.50 Plošče 16.00 Vzgojeslovjc 16.50 Popoldanski konccrt, IS.00 Medicina in glasba 19.20 PL 20.00 Konc. 21.50 Konc.: piano, violina, violineelo 563 kc Miinchen 4 kW 12.31) Pl. 16.25 Konc. . 17.25 Popold. konc. 19.30 Pevski zbori 20.30 R. ork. 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Pl. 12.00 Opold. konc. 15.20 PL 17.00 Pravljice 19.35 Pomen ženskega športa 20.00 Grešna šola«, opera 22.40 Večerni konc. 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7 kW 12.15 Pestra glasba 17.00 Plošče 19.30 Vesela glasba 21.00 Prenos operete e08 k c Oslo 60 kW 17.00 R. ork. 19.00 PL 21.00 Piano 22.05 Prenos iz gledališča 616 kc Praga 5kW 11.15 Pl. 16.50 R. ork. Brno 19.50 Petje 20.00 Komorna gl. 20.30 Kome. 21.00 Simfon. konc. R. ork. 22.20 Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 PL 17.00 Popold. konc. 19.45 Operetna gl. 12.45 Nabožna glasba 17.00 Pester koncert 21.00 Prenos opere .34 kc Katovice 10 kV. 12.10 Plošče 15.35 Varšava 16.25 Plošče 17.45 Popoldanski koncert 20.00 Liano 21.05 Lahka glasba 22.15 Koncert 25.00 Glasba 833 kc Muhlacker 75 kW 12.13 PL 16.3(1 Popold. konc. 19.43 Konc. 20.45 Tri enodejanke 21.15 Narodne pesmi 22.30 Plesna gl. 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Konc. 13.00 Orgle 14.00 R. ork. 17.15 Plesna gl. 18.40 Orgle 20.30 Konc. \oj. godbe 21.00 Petje 22.30 Plesna gl. 851 kc Graz 7 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 15.00 PL 13.50 PL 17.00 Romunska gl. is. 15 Orkester 19.00 R. univerza 20.00 PL 21.(K) R. ork. 21.45 Koncert 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.20 Kuhinja 12.">0 Plošče I ">.30 Novice I?.00 Otroška glasb ;na ura IN.00 Plošče za otroke I S. "SO Novice 20.15 Poročila 20.30 Lahka glasba 20.50 L vod k prenosu 21.00 Prenos simf. koncerta iz lonci o na 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 12.00 PL 13.00 Lahka gl. 15.30 Simfon. konc. 16.45 Orgle 18.40 Konc. 20.00 Simfon. konc. B. B. C. 22.25 Kvintet 25.05 Plesna gl. 212-5 kc Varšava 12 kW 12.10 PL 16.15 Za najmlajše 16.45 PL 17.45 Ljudski konc. 19.25 Pl. 20.15 Lahka gl. 21.00 Prenos simf. konc. iz 23.00 Plesna gl. 545 kc Budapest 9.15 Konc. 12.05 Ork. konc. 17.20 Konc. voj. god. 19 25 Pevski zbor 20.45 Prenos iz študija 563 kc Miinchen 4kW 15.50 Pl. 15.45 Zabavni konc. 19.15 PL 20.15 Le Traviata*. opera. Verdi 21.50 Konc. 1058 kc Konigsberg 17 kW 13.50 PL 16.50 Konc. 18.30 Plesna gl. (violina in klavir) 19.50 Zabavni konc. 21.00 »Krojač VVibbeL. komedija 22.30 Večerni konc. 1076 kc Bratislava 12 k\V 12.30 Ork. konc. (Brno) 13.30 Pl. 16.30 R. ork. (Brno) 17.50 R. ork. 19.30 Ljudska gl. 20.00 Simfon. konc. 1140 kc Mor, Ostrava 10 kW n.oo PL !2.3(V-Qafk. konc. Brno 15.00 Pl. 16.30 B. ork. (Brno) 19.50 konc. pevskega zbora 19 55 R. ork. 20.50 Praga 22.20 IX. ork. 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 l'l. 16.30 Popold. konc. 20.30 Dv e duši \ vesoijstvu« ni iste ri j 21.20 Konc. 22.30 Zabavna gl. 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 12.00 Plošče 16.00 Vremenski vpliv na radio aparate 16.30 Popoldanski koncert 21.15 Veseli prizori 22.45 Plesna gl. 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopold. konc. 15.10 PL 15.25 Popold. konc. 18.00 Glasbila I9.35 Glasbene miniature 20.30 Ko bodo veliki . . komedija 599 kc Milan 7 kW 1031 kp Torino 7 kW 11.15 Plošče 12.15 Pestra glasba 16.55 Otroški kotiček 17.CO Plošče 19.30 Pestra glasba 20.45 Komorna glasba 608 kc Oslo 60 kW 17.00 Ork. konc. 20.00 R. ork. 22.05 Recitacije 22.35 Plesna gl. 616 kc Praga 5 kW 11.15 PL 12.30 Bratislava 20,25 Komorna gl. 21.00 London 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 PL 13.05 Opold. konc. 17.00 Popold. konc. 19.45 Večerna gl. 20.15 Konc. ork. 24.00 Nočni konc. 680 kc Rim 50 kW 12.30 Pl. 16.25 Otroška ura 17.25 Popold. konc. 19.40 R. ork.: zabavna gl. 12.45 Lahka glasba 17.00 Pester koncert 20.32 Zdravniški kotiček 20.43 Prenos opete Torek, 20. januarja Sreda, 21. januarja Londona 20 kW 7341< c Katovice 10 ! f.a lika glasba 17.00 Komorna glasba 20.40 Komedija Jl.Oif Vokalni in instrumentalni konc. 734 kc Katovice 10 k"w 12.10 Plošče 12.35 Mladinski koncert 16.10 Plošče 17.45 Koncert 20.5(1 Lahka glasba 22.15 Koncert 22.15 Koncert 833 kc Miihlacker 75 kW (2.(5 Pl. 15.20 Mladinska ula 16.30 R. ork. (9.45 Vesel večer 21.00 Klavir 22.00 Konc. 842 kc London Reg. 12 kW 12.00 Konc. 14.00 R. ork. 17.15 Plesna gl. 19.30 Silllton. konc. 21.35 Kvintet 22.30 Plesna gl. 851 kc Graz 7 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW 13.00 Pl. 17.00 Lahka gl. 18.01) Otroški četrt 18.3» Orkester 20.00 Pl. 2J.00 Simion. konc. R. ork. AUROVOJC r>o voljen (c Telefunkcn Kap&cl> €f So fine A. G. Wien, Xf/., Joffann-Hoffmann-Platz Nr. 9 Povprašajte pri Vašem trgovcu! za popolni priključek na istosmerni ali izmenični tok v umetniško izdelani šatulji iz kavkaškega ore&a. Podaja zvoke popolnoma naravno, ravnanje z njim je čisto enostavno. Aparat za izmenični tok je uporabljiv za vse napetosti. Radi posebne konstrukcije absolutno brez nevarnosti za poslušalca. - Tipa na 2 ali na 3 elektronke, priključek na vsako anteno * 923 kc Breslau 4 kW 13.30 1*1. 15.10 Otroška ura 13.35 Pl. (slovanske pesmi) 16.15 Pl. 19.45 Večerna tri. 21.10 Ork. konc. 22.40 Zabavna in |>lesna gl. 1-7 kW 1058 kc Konigsberg 13.50 Pl. 16.50 ZabuMia gl. 18.30 Pelje 20.00 ->Se vozite s poštnim vozom^ 20.50 konc. 1076 kc Bratislava i2 kW 12.50 Praga 13.50 Pl 17 50 Konc. IS.10 Piano 18.30 Poljudna pl. 19.3(1 Vruor in Katra*. opera v 3 dej.. A. Dvorak 1140-kc Mor. Ostrava 10 kW 11.00 Pl. 12.50 Praga 16.50 Praga 18.55 Kabaret 19.20 Morala . 22.20 Praga opera (Brno) 4kW 1157 kc Leipzig 12.00 Pl. 14.50 Mladinska ura 16.50 Konc. 21.15 Konc. (K. Schumann) 25.00 Plesna glasba 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postajal 12.00 Ploščo 14.C0 Ploščo 15.PO Otroška ura 16.00 Vzgojeslovje 16.50 Popoldanski koncert 977 kc Pepeli, 21 jaBiuarja Zagreb 0 7 kW 616 kc Praga 12.20 Kuhinja 12.30 Plošče 13.30 .Novice 17.00 Glasba 18.30 Novice 20.30 Beograd (k.mcevt) 22.30 Novice. > rente i" sneg 22.40 Plesna šola 160 kc Hilversum 65 kW 12.10 R. ork. 14.40 It. kvintet 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 12.00 Sonata 12.30 Orgle 13.30 Pl. 15.45 Konc. 16.30 Lahka gl. 18.40 Gl. 19.45 Pester večer 22.05 Ork. konc. 25.00 Plesna gl. 212-5 kc Varšava 12 kW 5 kW 12.10 Pl. 16.15 Prenos i/. Vilne 17.45 Lahka gl. 19.25 Pl. 19.55 Pl. 20.00 Gl. 20.15 Siinfon. konc. varš. Kilhann. 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Konc. ork. 12.05 Konc. univ. pevskega zboru 16.00 Otroška ura 17.25 Ork. konc. 19.10 Konc. opernega ork. 563 k c Miinchen 4 kW 16.25 Konc. 17.25 Popold. konc. 19.50 Citre 12.30 Pl. 20.00 »Heiratsfieber . burka 21.30 Pl. 581 kc Dunaj f 3 dej. 15 kW 11.00 Plošče 15.'25 Popoldanski koncert 17.30 Mladinska ura 19.30 Avstrija pri odkritju tečaje\ 20.00 Koncert 599 kc Milan 7kW 1031 kc Torino 11.15 Plošče (2.15 Pestra glasba 17.00 Plošče 19.30 Vesela glasba 20.30 Pestra glasba 21.00 Koncert 21.50 Pester koncert (soli in ork.) £08 kc Oslo 60 kW 16.50 Ork. 17.50 Solisti 20.00 Simfon. konc. 22.05 Recitacije 12.50 H. ork. (Brno) 16.50 Moravski kvartcl 17.50 Pripovedke l"\50 Otroška ura 19.50 Prenos iz študija 22.20 Mor. Ostrava (lil no) 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Pl. 15.05 Opold. konc. 16.20 Mladinska ura 17.00 Popold. konc. 19.45 Lep večer 22.15 Plesna gl. 680 kc Rim 50 kW 12.45 Lahka glasba l7 00 Instrumentalni koncert 21.55 Filmska zvezda-, opereta. Gil- 734 kc" Katovice iQkW 12.10 Plesna glasba Ki.10 Mladinska ura Ki.25 Plošče 17,45 Koncert 20.15 Siinfon. koncert ilharmonije 25.00 Iz nabiralnika 833 kc Muhlacker 75 kW 12 00 Promenadni konc. 13.00 Pl. 16.50 Popold. konc. 19.15 Za Da v ni konc. 20.00 Pevski zbor 21.00 Renesansa, barok, rokoko v gl. 22.5CPlesua gl. 842 kc London Reg, 12 kW 12.00 R. ork. 15.15 Lahka gl. 14.15 Plesna gl. IT.15 Ork. 18.40 Kvintet 20.00 Konc. 22.50 Plesna gl. 851 kc Graz 7kW 7kW 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW 11.1)0 Pl. 12.50 R. ork. (Brno) (5.00 Pl. 16.50 Moravski kvartet (Brno) 18.50 Gl. 20.50 Praga 22.20 Gl. 1157 kc Leipzig 4 k\V 12.00 Pl. 14.50 Konc. 16.50 Plesna gl. 21.10 španska gl. 22.50 Valček 9560 kc Wusterhausen 8 kW (kratkovalovna postaja) 12.00 Plošče 15.00 Dekliška ura 16.00 Vzgojeslovje 16.50 Popoldanski koncert 20.00 Vesela ura Sobota, 24. jamsavia 977 kc Zagreb 0-7 kW dej.. 4 kW Dunaj 871 kc Bucarest 12 15.00 Pl. 17.00 Lahka gl. 18.15 Orkester 21.C0 Le Boheme . opera v Porcciui 923 kc Breslau _ 15.50 Pl. 16.00 R. ork. 17.40 Religija in umetnost 18.50 Sedanje naloge muzeja 18.50 Večerna gl. 20.50 Pestra ura 21.40 Sodobne vesti 1058 kc Konigsberg 1-7kW 15.50 Pl. 16.50 Zabavna gl. 19.00 Pl.' 21.10 Konc. 1075 kc Bratislava 12kW 12.50 R. ork. (Brno) 15.50 Pl. 16.00 Pl. 16.30 Moravski kvartet (Brno) 20.50 Praga 12,20 Kuhinja 12.50 Sneg in vreme 12,55 Plošče 15.50 Novice 17.00 Radio orkester 18,50 Novice 18.45 Abstinenca 19.50 l vod k prenosu 20.00 Beograd (opera) 193 kc Daventry 5 xx 25 kW 15.00 Lahka gl. 11).25 London Reg. 18.45 Gl. 19.50 Konc. 20.15 172 letnica siniti Roberta Buriis 22.50 Plesna gl. 212-5 kc Varšava l2 kW 12.10 Pl. 16,45 Konc. 17.15 Na smučkah po Alpah 19.55 PL 20.50 Lahka gl. 22.15 Konc. (Krakov) 25.00 Plesna gl. 545 kc Budapest 20 kV> 9.15 R. kvartet I2.tr Konc. ork. 17.25 Pl. 19.15 Konc. voj. godbe 20.50 Orgle: nato cigan, gl 563 kc Miinchen 4k\V konc. 12.50 Opold. 14.25 Pl. 16.00 Popold. konc. 17.55 Mladinska ura 18.45 Pestra in vesela ura 19.50 Berlin 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Plošče 12.00 Opoldanski koncert 15.25 Plošče 17.15 Komorna glasba 19.55 Petje 20.00 Kraljica Kristin«--, igra 22.25 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 1031 kc Torino 7kW 12.1") IYs1ra glasba 16.35 Otroški kotiček 1().4> Plošče 19.30 Pestra glasba 20 4 > Prenos operete 608 kc Oslo 60 kW 16.15 Popold. konc. 18.15 Narodna gl. 20.00 Petje 20.50 R. ork. 22.15 Plesna gl. 616 kc Praga 5 kW it.15 Pl. 12.50 Bratislava 16.50 Mor. Ostrava 18.20 Pesmi 19.20 Bratislava 20.00 Ljudski večer 21.50 Pianoforte 22.25 Mor. Ostrava 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Pl. 15.05 Opold. konc. 17.00 Popold. konc. 19.50 Čarobna piščal . opera (prenos iz Berlina) 24.00 lazz 680 kc Rim 50 kW 12.4» Lalika glasba 17.00 Lalika glasba 21.00 Prenos opere 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Plošče 1>.5() Varša\a 16.10 Plošče IS.15 Mladinski koncert _0.>U Lahka glasba 22.13 Koncert 23.00 Plesna glasba 833 kc Miihlacker 75 kW 12.1) Pl. 15.20 Mladinska ura 16.50 Popold. konc. 17.00 Domača gl. 19.50 Berlin: čarobna piščal . opera. W. A. Mozart 22.50 Plesna gl. 842 kc London Reg. 12 kW 15.^0 Ork. konc is.45 Oktet 20.00 Konc. 22.50 Plesna gl. 851 kc Graz 7kW Dunaj - 871 kc Bucarest 12 k\V 15.00 Pl. 17.00 Romunska gl. 18.15 Orkester 20.0(1 Pl. 21.00 Romunski v cč< 21.45 Petje 15 Violina 923 kc Breslau 4 k\\ 13.50 Pl. 15.35 R. ork. 16.20 Zabavni konc. 18.25 PL 19.50 Čarobna piščal . opera \ 2 dej.. \V. A. Mozart 25.00 Plesna gl. 1058 kc Konigsberg 17 kW 15.50 PL 16.15 Zabavna gl. 19.50 Berlin, nato plesna gl. 0.50 Nočni konc. 1076 kc Bratislava 12 kW 12.50 R. ork. 15.30 Pl. 16.00 Pl. 16.50 Mor. Ostrava 19.20 Konc. 20.00 Praga 1140 kc Mor. Ostrava 10 kW I 1.00 Pl. 12.30 Bratislava 15.00 Pl. 15.00 Pl. 16.50 Kouc. ork. 18.00 kitara 18.20 Gl. 20.00 Praga lesna gl. 4 kW 1157 kc Leipzig 12.00 PL 16.10 Mladinska ura I(».30 Popold. konc. 19.50 Čarobna piščal . opera (Berlin) 22.50 Plesna gl. 9560 kc Wusterhausen 8kW (kratkovalovna postaja) 12.00 koncert: petje in glasba 14.00 Plošče 16.00 Vzgojeslovje Iti.50 Pojioldanski koncert JEZIKOVNI TEČAJI Srbohrvaščina Poučuje dr. M. Rupel. Četrtek, dne 22. januarja ob 19. Predrag i Nenad (dalje). Glas dopade Pradragom junaku: »Zle ga seo, Predrag harambaše! Dode tebi neznana delija, Iseče ti po gori družbinu.« Predrag skoči na noge lagane, Pak uzima luke i strijele, Pak izlazi na drum na busiju, Pak zaseda za jelu zelenu, Skida njega strelom sa konjiča. Na zlo ga je mesto udario, Na zlo mesto, u srce junačko. Vrisnu Nenad, kako soko sivi, Vrišteči se po konju povija: »J'o junače, iz gore zelene! Živa tebe, brate, Bog ubio! Desnica ti usahnula ruka, Iz koje si strele ispustio! I desno ti oko iskočilo, S kojim si me, more, namotrio! Još te tvoga brata želja bila, Kano mene i brata mojega! Što me tužan ovud poteralo. Naopako a po moju glavu!« Kad je Predrag reči saslušao, Iza jele njega zapituje: »Ko si junak, i čijeg si roda?« Ranjen Nenad njemu odgovara: Što me, more, ti za roda pitaš? Od mene se oženiti ne češ; Ja sam junak mladahni Nenade. Imam staru samohranu majku, I jednoga brata rodenoga, Predragoga mog brata rodena, Pak se digoh da njega potražim, Da me živa moja želja mine, Naopako a po moju glavu!« Kad je Predrag reči razabrao, Od stra ljuta strele ispustio, Pak pritrča ranjenu junaku, Skida njega s konja na travicu: »Ta ti li si, moj brate Nenade! Ja sam Predrag, tvoj bratac rodeni. Možeš li mi rane preboleti? Da poderem tanahne košulje, Da te vidam i da te zavijam.« Ranjen Nenad njemu odgovara: »Ta ti li si, moj brate rodeni! Hvala Bogu, kad sam te video, Te me živa moja želja minu; Ne mogu ti rane preboleti, Več ti prosta moja krvca bila!« To izusti, pa dušicu pusti. Nad njim Predrag jade jadikuje: »J'o Nenade, moje jarko sunce! Rano ti mi ti beše izišlo, Pa mi tako rano ti zasede! Moj bosiljče iz zelene bašče! Rano ti mi beše procvatio, Pa mi tako rano ti uvenu!« Pa potrže nože od pojasa, Te udara sebe u srdašce, Mrtav pade pokraj braca svoga. Narodna pjesma. Angleščina Poučuje ga. Orthaber E. (16.) Sixteenlh Lessor,. Gerundij brez predloga. He denied the fact: He denied having said those words. I prefer being co^si-dered unpolite rather than vvrite my let-ter a second time (ali to be). Do you intend going to London? (ali to go). I regret very much having been from home vvhen you called yesterday. The Patrici- ans did not like being left by the Ple-beians. The dogs knew the voice of their master, and stoped barking. 1 hough wa-unded in the eye, Harold we:it on figh-ting till he was slain. He began reading (ali to read). At the time of Elizabeth farmers began enclosing their fields with hedges (ali to enclose). The prisoner at-tempted escaping (to escape) from his celi. Samo gerundij in ne nedoločni k se uporablja po: I cannot help, forbear, avoid, ne morem da ne bi. .. to go on, to keep, nadaljevati, I have done, sem končal, When 1 stood in the circle of my child-ren, I could not help being pround of them. When you will have done writing, let me knovv, please. I have not quite done (finished) packing yet. Po navadi stoji gerundij po: to stop, ustaviti se, prenehati, to be worth, vreden biti, to be like, enak biti, to be near, blizu biti. That book is worth reading. There is nothing like travelling. He was near being kiled. Gerundij za predlogom. a) Kot dopolnilo k samostalnikom. Predlog je po navadi of. The general way of hunting the tiger is with elephants. After the battle of the river Allia, the Romans had no hope of defending their capital. I have not the honour of knowing him. The introduction of printing into England took plače in 1476. Do not forget your promise of vrri-ting to me very soon! I have much plea-sure in accepting your kind invitation. Na zalogi pri fvrdki LUDV. BARAGA v Selenburgova ul. 6 LJUBLJANA TELEFON 29-80 PISALNI STROJI preko 4,000.000 v rabi zato najboljši in najcenejši jtSfl Pregled oddajnih postaj Kilo- cikli Ime postaje in dežela Valovna dolžina Nara vnanje aparata Kilo-cikli Ime postaje in dežela Valovna dolžina Naravnanje aparata v m 1 II | III v m I II III 1373 Flensburg, Nemčija ...... 218 734 Katcvice, Poljska ....... 408-5 1319 Aachen, Nemčija........ 227 721 Rabat, Marocco........ 416-1 1319 Koln, Nemčija ......... 227 716 Berlin, Nemčija ....,..., 419 1301 Malmo, Švedska........ 231 707 Madrid (Eaj 7), Španija . . . 424 1283 Lodz, Poliska.......... 233'8 696-6 Belgrad, Jugoslavija...... 430-6 1256 Niirnberg, Nemčija....... 239-. 689 Stockholrr, Švedska...... 435-5 1220 Linz, Avstrija ......... 246-2 680 Rim, Italija........... 441 1213.4 Schaerbeek (Bruselj), Belgija 247-2 - 671 Pariš PTT, Francija..... 447 1210 Trst, Italija.......... 247-7 - - 662 Danzig, Danzig......... 453 1201 3 Nizza (Niče) (Juan-les Pins) Fr. 249 9 662 Celovec, Avstrija........ 453 1184 Leipzig, Nemčija........ 253 £62 Bočen, Italija.......... 453 1166 257-3 - 653 459 - 1157 Gleiwitz, Nemčija....... 259 3 644 Lyon la Doua, Francija .... 466 1148 London II (National), Anglija 2613 635 Langenberg, Nemčija..... 472-5 479 2 1139 Moravska Ostrava, Č. S. R. . 263 —— - 626 617 Daventry 5 GB, Anglija . . . 1112 Švedske vmesne postaje . . . 270 Praga, Č. S. R.......... 485 1085 Konigsberg (Heilsberg), Nemč. 276-8 599 Milan, Italija.......... 500 8 1076 PreBburg (Bratislava), Č. S. R. 279 - - 590 Briissel, Belgija........ 508 1C67 Kopenhagen, Danska ..... 281 581 572 Dunaj, Avstrija......... 516-3 1058 1055 Innsbruck, Avstri|a . , . 283 Riga, Letonska......... 524-5 Berlin O., Nemčija....... 284 -- 563 245 536 Miinchen, Nemčija....... 533 1040 Angleške vmesne postaje . . . 288 5 - Budapest, Ogrska........ 550-5 1022 Košice, Č. S. R.......... 293 Kaiserslautern, Nemčija .... 559-7 1010 Torino, Italija.......... 297 527 395 Ljubljana, Jugoslavija..... 569 977 6 Zagreb, Jugoslavija....... 306-8 Ženeva, Švica.......... 760 961 Genova, Italija......... 312 375 Kiev, Rusiia........... 800 959 Krakovv, Pol|ska........ 312 8 320 300 Moskva C. C. S. P., Rusija . . 938 941 Dresden, Nemčija ....... 318-8 Odesa, Rusija.......... 1.000 932 Goteborg, Švedska....... 322 300 Leningrad, Rusiia ....... 1.000 923 Breslau. Nemčija........ 325 297 Basel, Švica........... 1.010 905 896 Neapelj, Italija......... 332 280 Hilversum, Nizozemska .... 1.071 Poznanj, Poljska........ 335 280 Oslo. Norveška......... 1.071 887 Briissel (Louvain), Belgija. . . 338 272 Moskva (Popov), Rusija .... 1.103 878 Brno, (Č. S. R.)......... 342 260 250 Kalundborg, Danska...... 1.154 869 Strafiburg, Franci|a 345-2 Harkovv, Rusija........ 1.200 1 200 860 Barcelona, Španija....... 349 250 Stambul, Turčiia........ 851 Graz, Avstrija.......... 352-5 222 Motala, Švedska........ 1.348 842 London (Regional), Anglija . . 356-5 360-8 212-5 Varšava, Poljska........ 1.411 833 Stuttgart, Nemčija....... 207-5 Pariz Eiffelov stolp, Franci a 1.445-8 1.481-5 1.554 833 Miihlacker (Stuttgart) Nemčija 360-8 202-5 Moskva (Komint.), Rusija . . . 824 Algier, Algier.......... 364 368 1 193 Daventry 5 XX......... 815 Vilna, Poljska.......... 184 Konigwusterhausen(Zeesen) N. 1.635 1.724 1.7S6-5 815 Sevilla I, Španija........ 368 174 Pariz (Clichy), Francija . . . - 806 Hamburg, Nemčija...... 372 167 Lahti, Finska.......... 788 Lwow, Poijska.......... 381 160 Huizen, Nizozemska...... 1.875 „— 779 Toulouse, Francija....... 384-4 155 Kovno (Kaunas), Latvija , . . 1.935 770 Frankfurt a. Main, Nemčija . 390 119 Berlin (Wolfbiiro). Nemčija . 2.515 761 Bukartst, Romuniia...... 394 -- 743 Bern, Švica........... 403-7 739 Harkovv, Rusija......... 406 —— - -- List izhaja vsak četrtek, —- Za izdajatelja in urednika odgovarja Anton Krošl. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mahaičeva 12. — Ček. račun poits« hranilnic* 15 228 — Tiska jugoslovanska tiskarna v Ljubljani fK Če«) » Najmodernejše Najpopolnejše Najsolidnejše RADIONE RADIONE - APARATI se dobe za vse želje in potrebe Dvoelektronski »Radione« za izmenični tok za sprejem vseli večjih inozemskih postaj na zvočnik Din 2160'- Froelektronski »Radione« za izmenični lok z visokofr. stopnjo in močno zadnjo ojačevalko C 44"i. Podaja brez antene in zemlje vse evropske postaje dovolj jako za elektrodinamični zvočnik Din 4460*— Štirielektronski »Radione« za izmenični tok za sprejem kratkih, normalnih in dolgih valov. Aparat, ki ga ne prekaša noben druj terja. izdelek. Ideal vsakega ama-Pin"7660-- Šestelektronski »Radione« za izmenični tok — kralj vseh sprejemnih aparatov, [zboren kratkovalovni sprejemnik, ki podaja Avstralijo in Ameriko tako močno in čisto kot Ljubljano v Ljubljani Din 9?60"— Generalno zastopstvo za Slovenijo Radio Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva c. 5 Maribor, Aleksandrova c. 44 PHILIPSOV PREJEMNI APARAT ZA BOLJŠO REPRODUKCIJO GLASBE Model 2511 Za čudo sijajno delovanje, reprodukcija dosedaj nepoznane prirodnosti in skrajno enostavno rokovanje so nekatere lastnosti, po katerih se odlikujejo novi Philipsovi prejemni aparati >11 najmočnejši aparat, ki na skoro vseh razstavah so aa sveta odlikovali P[KlilJLIIfMf. RADIO RADIO poslušajte aparatp: s p hi ups c) vim zvočnikom