VESTNIK
CELOVEC SREDA 3. MAJ 1989
Letnik XLIV. Štev.33(2456) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
1000din
P. b. b.
Dvojezični pouk: maja prijave!
V mesecu maju bo na Koroškem vpisovanje šotarjev-začetnikov v ijud-sko šoio. To je tudi čas pri-jak k dvojezičnemu pouku. Za točen termin vpisovanja se pozanimajte pri vodstvu posamezne šoie.
Tzkoristimo možnost in poskrbimo, da se bo čim več otrok učiio v obeh dežeinih jezikih!
tnteiektuaici umetniki svarijo pred Haiderjem!
iniciativa koroških umetnikov in inteleku-taicev, ki seje formiraia ob izidu zbornika „Grenziandjahrbuch" koroške svobodnjaške stranke, v svoji zadnji izjavi za tisk odiočno
svari pred izvoiitvijo desničarja Jorga Haiderja za koroškega deželnega glavarja.
Člani iniciative (med njimi tudi Elisabeth Steiner, Dietmar Picki in drugi vidni predstavniki iz nemško in slovensko govorečega koroškega tabora -slika - so izjavili, da mora stranka, ki širi nacionalsocialistično inspirirano vsebino, od katere se njeni predstavniki ne distancirajo, računati z odporom patriotičnih Avstrijcev." V izjavi je poudarjeno, da je nujna močna opozicija, ki naj bi zajela čim širšo demokratično javnost ne samo na Koroškem, temveč po celi Avstriji.
s/&a; L/n/press
Sosvet - tajni dogovor med NSKS in Wagnerjem!
sveta koroških Slovencev, v kateri je rečeno, da je bilo med NSKS in bivšim deželnim glavarjem Wagnerjem, sedanjim deželnim glavarjem Ambrozyjem ter kanclerjem Vranitzkym dogovorjeno, da lahko Narodni svet sam zasede vsa za narodno skupnost predvidena mesta v sosvetu, je izvala začudenje in ogorčenost med Slovenci na Koroškem. Tako postopanje zbuja nasprotovanje v lastnih vrstah kot tudi pri drugi os-
rednji slovenski politični organizaciji, saj je postalo očitno, da vodstvu NSKS ni za soglasje znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, temveč se raje dogovarja z bivšim deželnim glavarjem NVagnerjem, ki je Slovencem v spominu po svojih markantnih izjavah, s katerimi je skušal pridobiti pristaše in volilce na desnici.
Ali je to „novi dialog" in s kom? se po tem tajnem dogovoru vpraša marsikdo med koroškimi Slovenci in to
upravičeno!
ZSO se prizadeva, da bi s skupnimi močmi dosegli ustanovitev dvojezične trgovske akademije. Toda kljub obljubam ministrov Neisserja in Loschnaka, so Haider, Scheucher in Ambrozy ustanovitev odklonili. Tako do danes ni določena niti lokacija te šole niti ni imenovan ravnatelj in ne pripravljen učni načrt. ZSO meni, da je dvom, podkrepljen z izkušnjami, da manjšinsko politko oblikuje Koroška,
več kot utemeljen.
ZSO se vedno prizadeva za enotno in usklajeno politiko narodne skupnosti na podlagi enakopravnosti partnerjev.
Zato je prav vprašanje sosveta šolski primer za to, kam vodi politika špekulan-stva in neusklajenosti. NSKS je danes v poziciji, ko mora prosjačiti, da se končno izvede pravno nekrit akt in se ustanovi sosvet z osmimi predstavniki NSKS. To pa se po zadnjih informacijah z Dunaja, ne bo zgodilo!
PREBER!TE
2	..Slovenščina, moj jezik" predstavijena v Ljubani
3	10-ietnica otroškega vrtca SŠD v šentprimožu
4	Koncert giasbene šotevBorovijah
5	Koroška v zrcaiu
6	Vestnikov roman in koledar prireditev
7	Tedenski radijski in televizijski spored
8	Globasnica osvojila
pomembno točko v Selah
Žlahten sad v Šentprimožu
Kulturni dom Danice v Šentprimožu je bil konec prejšnjega tedna kulturni center Slovencev na Koroškem. Premiera Erdman-Mili-tarov - šentprimoškega Samomorilca je v soboto napolnila dvorano, za ponovitev v nedeljo pa je bila celo premaj-
hna. Igralska skupina pod režijskim vodstvom Petra Militarova je z vso zavzetostjo in visoko amatersko ustvarjalnostjo predstavila delo, ki je v tej priredbi zaživelo prvič. Gledalci so dogajanje na odru, predvsem v nedeljo, prekinjali z
aplavzi. Vse je bilo v skladju: scena Saša Kumpa, ki jo je poslikal Kristijan Sadnikar, adaptacija in režija, Miha Kap in ostali njegovi, Franc Polcer kot organizator in duša skupine so se zlili v umetniški ansambel.
1. maj v znamenju Evropske skupnosti
Praznovanje 1. maja v Avstriji je bilo ietos v znamenju diskusije o vstopu v Evropsko skupnost. Zvezni kan-cier in šef avstrijskih sociaiistov Vranitzky je na osrednjem zborovanju na Dunaju poudari!, da bi Avstrija vstopi!a v to gospodarsko (in tudi politično) skupnost, vendar ne za ceno trajne nevtra!no-sti!
Slovenščina
nezaželena?
O potrebi socialdemokratske revitalizacije je na nedeljski prireditvi beljaških socialistov med drugim govoril prof. ddr. Rupert Gmoser.
Predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije inž. France Tomšič je na tej prireditvi predstavil načela svoje stranke, po drugi strani pa je tudi pozval Avstrijo naj bolj širokogrudno ravna s slovensko narodno skupnostjo.
Kljub izvrstni organizaciji je v razpravi na prireditev padla senca. Bivšemu belja-škemu podžupanu in novemu deželnemu poslancu inž. Dietmarju Konziliji se je v njegovi nestrpnosti zdelo potrebno, da kritizira Tomija Ogrisa, ki je svoj diskusijski prispevek zaključil s slovenskimi besedami, namenjenimi Francetu Tomšiču. Tako socialdemokratska revitalizacija gotovo ne bo uspela.

Muzej NOB pn Peršmanu
je od 1. maja dalje spet odprt! Ogledate si ga lahko vsak dan razen ponedeljka in torka!
Leykam: resen interes priti na Rebrco
Kot je na gospodarski diskusiji ORF v okviru serije srečanj v Železni Kapli dejal direktor Tovarne celuloze Obir na Rebrci dipl. inž. Feliks Wieser, se podjetje Leykam še vedno zanima, da bi skupno s Slovenija papirjem prevzel rebrško tovarno. Njegov generalni direktor Meysel da je v razgovoru potrdil, da želijo na Rebrci proizvajati lesovino. S tem bi bil vsem dobaviteljem lesa zagotovljen odkup, saj bi letno potrebovali	200.000
kubičnih metrov lesa, hkrati pa bi bilo ohranjenih vsaj 150 delovnih mest na Rebrci. Feliks Wieser je v oddaji tudi dejal, da v tem času preverjajo še drugo možnost, o konkretnih načrtih pa se ni izjasnil.
OGLAS
Prodam avto Ford Tdunus 1600 (letnik 1975), zelo dobro ohranjen, preko zime stal v garaži. Podrobnejše informacije pod telefonsko številko 0 4237-2225 (dopoldne).
Vabito
Vsem članom sporočamo, da bo
redni občni zbor Posojiinice-Bank Ceiovec
registrirane zadruge z omejenim jamstvom, v
četrtek, 11. maja 1989 ob 18.00 uri
v kletni dvorani Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, Paulitschgasse 5-7.
K številni udeležbi vabi predsednik upravnega odbora
/-/anz; 7bmaž/č je v svojem pozdravu občinstvo opozori/ na dvoreznost dvojezičnosti, saj sama po sebi ne ubrani izrivanja šibkejšega jezika.
hi vsi, ki pridete v A7<y-geujurt, po s/ovensko Ce/o-vec, vsi, ki pridete no kioro.sko, govoriti sto vensko -ee hi ti, ki prideš k nun; nakupovat, na dopust, nn iz tet..., govorit .svoj materi/; jezik, hi stikat, da tudi na Koroske/n zna/no .sto vensko. "
„S!ovenščina, moi jezik predstaviii v Ljubljani
Tako so v torek člani iniciativne skupine ..Slovenščina, moj jezik" pozivali Ljubljančane, naj se na Koroškem samozavestneje poslužujejo svoje materinščine, kot tudi številni Korošci uporabljajo svojo nemščino v Sloveniji. Na tak način bi Slovenci iz matične dežele lahko praktično in moralno doprinašali k samozavesti koroških Slovencev, ki jim razvoj izpodkopava jezikovne korenine.
Prav tako Sb člani katoliške mladine svojo akcijo, ki naj med slovensko mladino na Koroškem krepi ljubezen do
svojega jezika in do svoje narodne zgodovine, predstavili na posebni tiskovni konferenci. Skupaj z zastopniki Društva slovenskih pisateljev in Zveze socialistične mladine Slovenije pa so v torek Zvečer razpravljali o današnjih vprašanjih slovenskega jezika ob „okrogli mizi". Poleg Hanzija Tomažiča, ki je predstavil akcijo, so v imenu pisateljev spregovorili Tone Pavček, za mladino Zoran Thaler; Veno Taufer, Dane Zajc, Maja Haderlap in Franc Merkač pa so nastopili z literarnimi prispevki. Gabriel Lipuš pa je s saksofonistom
Avstr! j a vrača kulturne dobrine
Avstrija bo Jugoslaviji vrnila kulturne dobrine, ki so jih med drugo svetovno vojno odnesli z jugoslovanskega ozemlja v Avstrijo. To so zatrdili na zasedanju jugoslo-vansko-avstrijske komisije, odgovorne za izvedbo arhivskega sporazuma iz leta 1923 in protokola iz leta 1958, ki je potekalo od 17. do 12. aprila na Dunaju.
V zvezi z omenjenim sklepom na zasedanju komisije, ki sta se ga udeležila velepo-
slanik v jug. zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Boris Bohte in veleposlanik v avstrijskem—zunanjem ministrstvu Flelmut Turek, so se dogovorili, da bo Avstrija takoj vrnila Jugoslaviji tudi kulturne dobrine, ki jih bodo odkrili naknadno.
Ker so v zvezi z omenjenim sporazumom oziroma protokolom ostala nerešena še nekatera vprašanja, so se dogovorili, da se bodo strokovnjaki mešane komisije še sestajali.
^Manjšine za jutrišnjo Evropo"
F dneh & /n 9. jn/uju /etos ho v L);;///)un; /Mednarodno znanstveno srečanje z gornj/m nas/ovo/n, /c/ ga /ned drugt/n organizirata Zveza društev pravnikov v gospodarstva .S7oveni;e in Repah/iska kon/erenca .Socia/istične zveze de/ovnega /jadstva .S/ovenije.
Iniciativo za to posvetovanje je že lansko leto dalo Društvo koroških slovenskih pravnikov iz Celovca z namenom da bi rezultati takega posvetovanja služili slovenski narodni skupnosti na Koroškem ter na Štajerskem, v Italiji in na Madžarskem pri njihovi pravni borbi za enakopravnost oziroma za uresničitev pravic, ki jim gredo tako po splošnih mednarodnih
sporazumih, po specialnih mednarodnih manjšinsko-varstvenih pogodbah in po ustavi ter zakonih držav, kjer živijo. V predlogu za tako srečanje je še rečeno, naj bi s svojo politično in zlasti pravno borbo v skladu s sodobno manjšinsko pravno znanostjo dosegli današnji mednarodni standard manjšinskih pravic.
Pripravljalni odbor, v kate-
Gtintherjem Lenartom pope-tril večer z dvema originalnima glasbenima prispevkoma.
V razpravi je bil govor o ..duhovnih Karavankah" med Slovenci na obeh straneh meje, o možnostih odstranjevanja ovir za to notranjeslo-vensko kulturno izmenjavo (kritika na račun težav pri uvažanju Celovškega zvona, da na koroškem slovenske časopise prejemamo z zamudo ipd.). V razpravo se je vključil tudi minister za kulturo Vladimir Kavčič, ki je med drugim dejal, da sedanji televizijski program v slovenščini na Koroškem gotovo ne more zadovoljiti interesov manjšine. Kritično pa je treba pripomniti, da je bilo odvečno medsebojno obračunavanje in tudi prispevek predstavnika ZSM s Koroške ni bil na mestu.
v. w.
70-!etnica
ljubljanske
univerze
V veliki dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bila pretekli teden slavnostna akademija ob 70-letnici ustanovitve ljubljanske univerze. Slavnostno srečanje je bilo višek niza prireditev, s katerimi praznujejo okrogli jubilej. Na njem sta poleg kulturnega programa bila na sporedu govora predsednika častnega odbora praznovanj Janeza Stanovnika in rektorja univerze akademika Janeza l'eklenika.
Stanovnik je spregovoril o zgodovini, predvsem pa o zaslugah te visokošolske ustanove. Posebej je poudaril, da je ljubljanški univerzi zlasti po zadnji vojni uspelo vgraditi v družbo element znanosti in znanstvene vzgoje in da jc s tem usposobila prepotrebne kadre; postala je hram duha oz. tvariteljica duhovnih dobrin, obenem pa tudi mesto, ki daje zavetje pravim talentom.
Poudaril je tudi, da je znanost del nacionalne celovitosti, vendar je izrazil hkrati potrebo, da se ta odpre v svet. Danes - je dejal Stanovnik -je znanost najbolj revolucionarna pryina, saj je tista, ki osvobaja človeka.
Za tem je spregovoril rektor Janez Peklenik, ki je spomnil, da poleg 70-letnice univerza praznuje tudi 10-let-nico poimenovanja po Fdvardu Kardelju. V nadaljevanju je dejal, da ima univerza kot akademska skupnost učiteljev in pedagogov odgovorno nalogo: namreč iskati in odkrivati resnico na najvišji ravni človekovih zmogljivosti.
Tajni dogovor med NSKS in Wagnerjem
Celovec/Ktagenfurt. 27.4.i989
PRES3EAUSSEN0UMG DES RATES CER KARNTNER SLOMENEN: VOLKSGRUPPENBEtRAT M]T MtTGLtECERN CES RATES MČGLICH
rem je tudi predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov, je pripravil program srečanja, na katerem bo sodelovalo nad 50 strokovnjakov prava s tega področja iz Slovenije, Avstrije in iz drugih držav ter zlasti iz Evropskega sveta. Kot temeljni cilj srečanja je poudarjena opredelitev problemov o mednarodnem in notranjem varstvu manjšin ter priprava listine ..Manjšine za jutrišnjo Evropo" ter izdaja zbornika posvetovanja. Predvideno je tudi, naj bi posvetovanje postalo tradicionalno. Jožko Žiberna
Faks/m//e f/skovne ;zjave NSKS (v nemškem jez/ku), v kafer/ /a organ/zac;)a javno priznava dogovor z Fran;fzkym, 1/Mag-negem /n Ambrozijem v zadev; sosveta.
Pisatebsko
srečanje
Prihodnji petek se bo v Fre-sachu (Breze) na zgornjem Koroškem pričelo 18. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga prireja Karntner Schrift-
stellervcrband (Zveza koroških pisateljev).
Na srečanju, ki ga bo odprl koroški deželni glavar dr. Peter Ambrozy, bodo obravnavali več tem oziroma razpravljali o delih nekaterih avtorjev, med drugim o Han-dkejevem besedilu „Wunsch-loses Ungluck".
SLOVENSKI VESTNIK
3. maj 1989 3
Ob /gr/ ofroc/ odkr/Vajo nove „čudeže" /n spoznavajo oba deže/na jez/ka.
10 let živžava in vesetja
29. aprila 1979 je prvič završalo" v dvojezičnem otroškem vrtcu v Šentprimožu: 24 otrok je napolnilo novo zgrajeno stavbo Slovenskega šolskega društva in jo tako napolnilo z živžavom, veseljem in igrivostjo. Vrtec se tudi danes prizadeva za ustrezno dvojezično pedagoško predšolsko vzgojo otrok iz vse občine. Da je vrtec pri tem uspešen in priznan, dokazujeta dve dejstvi: doslej je obiskovalo vrtec skupno že skoraj 200 otrok, od prvega meseca dalje pa je vrtec stalno polno zaseden.
Otroci se sicer menjajo, toda povezanost med vrtcem in otroki ostaja. Tako bosta ob proslavi desetletnice vrtca, ki bo v soboto, 6. maja ob 14. uri v kulturnem domu
Danica, jubilantom v pozdrav zapela tudi otroška zbora iz Šentprimoža in Ško-cijana. Med člani teh zborov je tudi mnogo nekdanjih gojencev šentprimoškega vrtca. Ta povezanost ima svoje korenine v odličnem pedagoškem vodenju otrok. Vzgojiteljice, pa naj sta bili to Simona Rovšek in Anica Kežar, ali pa sedanji vzgojiteljici Helena Novak (ki je tudi pedagoška vodja vrtca) in Tatjana Wrulich, so zelo priljubljene in otroci jih imajo radi, saj so jim tudi najboljše prijateljice.
Pomembno za uspešno delo vrtca je tudi dobro sodelovanje med vzgojiteljicama in starši. Le tako lahko vrtec opravlja svoje pomembno delo, ki temelji na razvijanju
čuta za iskreno sožitje, hkrati pa tudi na učenju obeh deželnih jezikov. Grenka kaplja je le, da uradna Koroška tega pomembnega dela ne zna ceniti: tako dobiva vrtec v Šentprimožu od dežele le minimalno podporo. Ostalo pokrivajo s prispevki staršev (750 šilingov mesečno za celodnevno bivanje, 650 za poldnevno - oboje s kosilom), druga sredstva pa mora prispevati SŠD. Toda ker se ta zaveda pomena te ustanove, bo za to skrbelo tudi še nadalje. Zahvala pa velja Skupnosti otroškega varstva Slovenije in podjetju Metalka, ki sta v največji meri prispevala k postavitvi vrtca in mu pomagala pri začetnih korakih.
Andrej Mohar
S teto He// (jpedagoško vod/o - na st/k/ desno) se otroc/ ze/o rad/ /grajo. Dobr/ duš/ vrtca sta predsednica sveta M/tena Grob/acber (desno) /n kuhar/ca M/V/ca Hobe/.
Gostilna — penzion
pri Vogiu (Eckvvirt)
Valentin Picej - Šentprimož 5 Od 15. maja do konca septembra celodnevna kuhinja.
l/ese//m se vašega obiska/
Adolf Blažej
A-9123 Scntprimož/St. Pritnus 24 telefon (0 42 39) 28 50

*	trgovina
*	počitniška stanovanja
*	trgovina s stroji in orodjem
e televizorji in električne naprave ^ vozila ^ trafika
Gostišče - penzion
WUTTE
Vese!e 1
Nudimo vam vse gostinske usluge!
HEUTE
IM

„Breite Unterstiitzung fur die Kiinstier-initiative gegen das FPO-Grenziandjahrbuch
Die -initiative Karntner Kunstler und Intelektuelle gegen das FPO-Grenzland-jahrbuch" warnt in einer Presseaussendung eindring-lich vor einer Wahl Jorg Hai-ders zum Karntner Landes-hauptmann.
„Eine Partei, die offentlich in ihren Publikationen natio-nalsozialistisch inspirierte In-halte verbreitet und deren Exponenten sich dezidiert weigern, sich von Textstel-len, die Adolf Hitler und den AnschluB glorifizieren, zu
distanzieren, muB damit rechnen auf den Widerstand patriotischer Osterreicher zu stoBen", heiBt es in der Er-klarung der Initiative, der prominente Kunstler und Wissenschafter angehoren und die von Tag zu Tag star-kere Unterstiitzung findet. BegriiBt wird von den Unter-zeichnern der Initiative die ablehnende Haltung des OVP-NR Abg. Dr. Josef Taus gegenuber den NS-Ab-fallprodukten in der freiheit-lichen Parteiideologie.
Freizeit '89 mit Besucherrekord
Mit einem erfreulichen Besucherrekord ist die Freizeit-messe 1989, die von Mitt-woch, den 19. April, bis Sonntag, den 23. April, statt-gefunden hat, zu Ende gegan-gen. Nicht weniger als 51.161 Besucher vvurden gezahlt (1988: 46.384), das sind um 4.214 oder 10,3 % mehr als im Jahr zuvor.
Dieser Besucherzustrom weist deutlich darauf hin, daB das Messekonzept der ..FREIZEIT" richtig ist, daB es dem Besucherbedarf ent-spricht, daB das Angebot
reichhaltig und nicht nur von der Vielzahl, sondern auch von der Oualitat und von der Tiefe her dem Besucher-wunsch bestens nachkommt.
Die Freizeitmesse 1989 dauerte 5 Tage, das ist ein Tag langer als bisher, nach-dem die Aussteller diesen Wunsch an die Klagenfurter Messe herangetragen haben und diesem entsprechen wer-den konnte.
Griine fordern Neuvvahien
„Reben der Freundschaft"
75 Weinreben der Sorte Welschriesling tibergab kiirz-lich eine Delegation der Stadt Ptuj unter der Leitung von Prasident Gorazd Žmavc der Stadt Klagenfurt. Sie wurden unter genauester Anleitung von Experten der befreunde-ten Stadt auf der Seewiese oberhalb des Worther See eingepflanzt. Die guten Kontakte mit Ptuj bestehen be-reits seit 1960, in den letzten Jahren kam es zur Intensivie-rung der Beziehungen.
Prasident Žmavc bezeich-nete die Weinpflanzung in Klagenfurt als Ausdruck der Freundschaft. Er verwies auf die Zusammenarbeit zwi-schen beiden Stadten in ver-schiedensten Bereichen
Eine Neuwahl des Karntner Landtages fordert der Landesgeschaftsfuhrer der Grtinen Alternative, Budai. Er begrundete diese Forde-rung damit, daB der Karntner Landtag nun schon seit mehr als vier Monaten nicht ar-beitsfahig sei.
„Po!itische Parteien hatten eine Landtagswahl - wie im-mer sie auch ausgehen mag -zur Kenntnis zu nehmen und in diesem Sinne im Interesse des Landes unverzuglich mit ihrer Arbeit zu beginnen", erklart Budai." Was hier ge-schieht kann man woh! nur mehr als rucksichtslosen Kampf um Machtpositionen nach rein parteipolitischen Interessen verstehen, der in keiner Weise mit dem Wahl-ergebnis in Einklang zu brin-gen ist," heiBt es im Grtinen Pressedienst.
Atom-Ausstiegspiane gefordert
Einer der Punkte in der ge-meinsamen Resolution der Atomgegner-Delegationen aus Slowenien, Karnten, Friaul-Julisch-Venetien, Kroatien und der Steiermark, die vor dem slowenischen Parlament in Ljubljana am vergangenen Samstag eine Dclegierten-Kundgebung veranstalten, war die Erstel-lung von Atomausstiegspla-nen.
Die Uhergabe der Resolution erfolgte an die Delegier-te zum jugoslawischen Parlament, Vika Potočnik, und
den Vizeprasidenten des slo-wenischen Parlamentš, Jože Knez.
Von der Karntner Delegation wurde ein Sarg und ein Lebensbaum iibergeben-mit der Aufforderung, sich ftir eine lebensfreundliche Energiepolitik zu entschei-den und der Bedrohung durch Atomanlagen eine Ab-sage zu erteilen, bevor noch groBerer Schaden angerichtet wird, heiBt es in einer Aus-sendung der „Karntner Initiative Alpen-Adria frei von Atomanlagen".
Začetne vezi z Beneškim Slovencem
Go.s;ov#f;)e MefZ ..Kož" s AonccrZom „PewM zHf;'mn;h n^rohov" p bcucšAc^; Čer/ahu )c b;h; /epa prhožuo.s;, ha sv; yc prchstacu/A; AurošA/h Movcnccv prv/čsrečah z hcacšA;7r;; ,S7o-vcuc;.
Benečija je tisti predel slovenskega prostora, ki je socialnoekonomsko slabo razvit, največ škode pa mu je pred dobrim desetletjem povzročil potres. Z imenom Benečije je povezano množično izseljevanje domačinov, ki so s trebuhom za kruhom bežali v razvite kraje zapadne Evrope.
Morda je socialna usoda Benečije eden izmed glavnih razlogov, da zavest prebivalstva danes niha med pesimistično nastrojenim mišljenjem o preživetju in samozavestno načrtovalno sposobnostjo. Predvsem po potresu so Slovenci v Benečiji dokazali, da so kljub gospodarski in kulturni revščini sposobni ustvariti zdravo osnovo za boljše socialne pogoje. Čeprav je organizacijska raven njihovega življenja še na zelo nizki stopnji, je v teh novih pogojih začela rasti narodna zavest. Poleg društva „Ivan Trinko", ki je z narodnopolitičnim in kulturnim delom odprt vsem Beneškim Slovencem, je pred petimi leti začel delovati privatni otroški vrtec, pred tremi leti pa privatna dvojezična osnovna šola. Čeprav
vrtec in šola za oblast uradno sploh ne obstajata, je pritok učencev vsako leto večji, kar zbuja optimizem tudi pri vseh tistih, ki so v preteklosti s takimi pobudami še oklevali.
Srečanje z Beneškimi Slovenci je spet pokazalo, da se demografski in socialnoekonomski razpad beneških naselij in njihove kulture da ustaviti, če sentimentalno jadikovanje polagoma prerašča racionalna zavest, da je v vsakem položaju mogoče ustvariti pozitivne nastavke za spreminjanje življenjskih pogojev. Ob tem srečanju pa so se domenili, da nas bodo Beneški Slovenci kmalu obiskali na Koroškem, mi pa bomo prav tako pogosteje hodili v njihove kraje - in to že prav kmalu.
Igralska skupina z Brnce bo meseca junija nastopila z Bevkovo dramo „Sence" v Čedadu, in najbrž bodo tudi igralci iz Šentjakoba v Rožu s posodobljenim Čedermacem kaj kmalu našli pot v Benečijo, s Čedermacem, ki je za Benečane simbol vztrajnega borca za ohranitev slovenskega značaja Beneške Slovenije.
'V	aeAaAšno bo/e^Z/o
^ ^ spe/ m spet agoZav-//am. da /e m/ah/acc iz te ra.s; ;zg:;b;7 .s/ovcašč/ao, da ,w oZroAa iz one družine zapravi/; materinščino. Kdo jo bo vrni/? /fh 7)o ndad č/ovcA, Ai je izgubi/ jeziA, ntogei ostati S7o venec?
ToAraZ se ne bom odpra-
vi/ isAat Arivce, Ai Aoro-šAczaa 57ovenca Aradejo jeziA. Začeti Ai mora/ verjetno pri starši/;, dedejiA, babicah, Aončati pri po/iti-Ai/; a/i ce/o pri brczizaca^A; družAeai straAtari. Tarnanje in (ob)Zožba sta /e šibA; pomaga/; pri premagovanja sedanjosti in prihodnosti.
Gb vse večjem gospodar-sAem in dražAenem odpiranja v evrop.yA; prostor spozna varno - in ne /e mi -, da je znanje jeziAov /sosednjih, , s/ovansAih, tadi nadih j še vedno, spet in vedno Ao/j Aoristno. Ob Aoristi, naj je to dražAeni ag/ed, gospoharsA; aspeh a/i oseAno napredovanje, postane jeziA Aončno tadi janAcionu/en. /VoAenega vzroAu ni, da Ai tuAo Aorist smatra/;' za pregreho zoper idea/izem in zvestobo.
.S/ovensAo pa je tadi /epo/ /VeAaj čustvenosti oA
KOMENTAR
TOMAŽ4 jVj OGR/S/3
učenja in aporaA; jeziAa naših prehaiAov naj vendar ima svoje mesto. Ka/tara, jeziA, /jadje, Araj, poAraji-na, narava so v sAapAa tisto, Aar imenujemo domovina, Ai jo hočemo ohraniti z vsem oAo/jem in o A vseh oAo/iščinah. iVaš jeziA in Aa/tara nam dajeta tisto posebnost, denimo identiteto, Ai nas dviga iz ArezoA/ične mase - večine.
OzroA se v zgodnji m/a-dosti uči govoriti, največ-Arat po domače. V šo/i naj Ai si pridobi/ še sposobnost pisanja, branja, razumevanja, govorjenja zbornega jeziAa. Tosta/o je nepojmljivo moderno, da se .S7o-venci, in povečini samo mi, * zavzemamo za medAa/-tarno učenje, za dvojezično vzgojo, za AiAu/-tarno identiteto. Menim, da je za nas vse to samoumevno. Prav zato si za nemščino ne de/am sArbi,
za s/ovenščino že. Esi smo dvojezični, toda neAje moramo biti doma. .S7o-venščina je naš jeziA/
V neAaj dneh se začne vpisovanje prvošo/čAov. /f h bodo starši, Ai z otroA; še govorijo s/ovensAo, s prijavo A dvojezičnemu poaAa tadi svojim ma/im omogoči/; učenje s/oven-ščine in jim s tem odpr/i vrata v s/ovensA; in s/ovan-sAi Aa/tarni prostor? /ih bodo tisti, Ai so s/ovenščino doma že potisnih' v zatišje, izAoristih pri/ožnost, da s pomočjo šo/e vrnejo m/o-dema č/oveAu vsaj de/ Au/-tarne dobrine, o Aateri se zdi, da je zanje že izgnb/je-na? /Ih se bo tadi enojezični sosed zače/ bo/j odpirati za g/ob/je medAa/tarne odnose s tem, da bo že pri m/adini zače/ ustvarjati pogoje za razam/jea/e in razumevanje?
Zdrava pamet naravnost aAazaje, da m/adini odpiramo vse možaojZi popo/-nejše izobrazbe, z/asti pri učenja jeziAov. /Va praga v tretje tisoč/etje in ob povsod zaznavni preosnovidražbe ne bi več sme/o biti jeziAov-nih pregrad zaradi bogve AaAšnih prastrahov a/i ce/o naciona/ne mržnje.
Naši otroci naj se v šo/i učijo in doma govorijo s/o-vensAo. K sAapnema učenja pa bomo povabi/; tadi sosede. Tadi v Ce/ovcu/
Da se bomo rnzame/i/
SLOVENŠČ/MA, MAŠ JEZ/K.'
Prikaz znanja glasbene šo!e
Koncert učencev glasbene šole v Borovljah, o katerem smo na kratko poročali v zadnji številki, je bil spet viden odraz naše glasbeno-vzgojne ustanove. Učenci vseh oddelkov od prvega razreda do zadnje stopnje so se v boroveljski mestni hiši predstavili s svojimi dosežki. S svojimi glasbenimi točkami so nastopili pred številno publiko. Nekaterim je kajpada malce delala težave trema, sicer pa je bil koncert na visoki ravni, taki, ki se lahko primerja z vsako drugo glasbeno šolo.
Videli in slišali smo igranje na raznih instrumentih od
klavirja, harmonike, saksofona, harmonike, kitare, prečnih in drugih flavt, končno pa so se predstavili tudi mladi dirigenti, ki so lep obet za bodoči razvoj naše glasbene dejavnosti. Med nastopajočimi so bili tudi učenci (Kapusova, Krivogradova in drugi), ki so s svojo virtuoznostjo, pridobljeno na slovenski glasbeni šoli, dosegli že prve in druge nagrade na raznih tekmovanjih doma in v tujini.
Predsednik SPD Borovlje Melhior Verdel, kije navzoče pozdravil v imenu prirediteljev, ni omenil težav, s kate-
rimi se glasbena šola otepa, pač pa je vsem zaželel lep kulturni užitek. Tega so bili vsekakor vsi deležni in z velikim navdušenjem sledili poteku sporeda. Pri tem pa je ponovno potrebno omeniti, da glasbena šola še vedno ni deležna tiste javne podpore, ki ji gre po kvaliteti in v smislu skrbi za razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zato gre vsem, ki se prizadevajo za uspešno delo glasbene šole na Koroškem, vse priznanje, zlasti učiteljem, vodstvu in predvsem staršem in učencem, ki z vso vnemo obiskujejo pouk.
P/an/s/Aa Tamara Kapus, zbor c/ir/gen/o v /n Zr/o Z/avZ/sZA ob nastopu g/asbene so/e v Borov//ab.
sMe.AKo^of
Messner bral v Celovcu
Janko Messner je v torek bral v celovški „Hiši literature", torej v Musilovem arhivu, kamor ga je povabil vodja prof. dr. Josef Strutz. Slednji je ta korak povezal z javnim opravičilom v zvezi s polemiko, ki je nastala zaradi neupoštevanja Janka Messnerja v knjigi (antologijskem pregledu) Die Karn-tner Seele, za katero je bil uredniško pristojen prof. dr. Strutz.
Messner je v Celovcu bral iz svojih knjig „Karn-tner Heimatbuch" in Nica-ragua mein geliebtes -Nikaragva moja ljubljena" seveda v obeh jezikih.
Podseka/n/kov /M/ha Kap) na pos/ov//nem banke/u pred „ samomorom"
Pustite nam vsaj šepetati...
/V/ko/a) Erdmaa, ^ov/et^k/ avtor prepovedanega drann&ega de/a ^amomor//ec je znova zaž/ve/ v so do/? n/ oh/ek/ na se?npr/-nio.šAen: odra. Čeprav je de/o večkrat /grano /razen v 5ov)et.sk/ zvez/, k/er ma do G/ajno^r verjen;o vendar/e odprfn vračaj, je d//o fo/cra^ pre<r/.stav//eao v nov/ drarnararsd/ zasnov/, adapd-rano /n rac/ona//z/ra?io. Nov tek.st .sta preved/a režiser Pefer M///tarov /n .S/raz? rt a /d/do.
JOŽE ROVŠEK
Besedilo je tehtno, zgoščeno, prirejeno in prikrojeno za sodobno režijo, ki vključuje vse potrebne odrske elemente in izrazila, od govora, gest, mimike, giba, do scen-
skih, glasbenih in svetlobnih poudarkov. Tekst predstavlja ponudniki najboljše posmrt-
stavi s tekstom: „Na tik si, na tak te pa ni več." Kot pri metronomu. „Prvi bum", pravi, „je še tik, drugi je pa že tak." In ob „tak" se preseliš v nesmrtnost. Kaj se ni Jan Palach s svojim sežigom preselil v življenje? V življenje milijonov. In potem te kreature, mešetarji s smrtjo,
kompaktno celoto brez odvečnih razmišljaj, dolgove-znosti, vloge (čeprav je njihovo število zmanjšano za cel ducat) pa se spretno dopolnjujejo v dramaturško celoto.
Samo delo je družbenokritično, vendar je opozorilo (Moskva 1920) skoraj nepotrebno, lahko bi obravnavalo družbene pojave kjerkoli (Praga 1968, Poljska 1986, ZDA 1988, Lainz 1989 ali Kosovo, Peking, Armenija danes). Zamenjati bi bilo pač treba nekaj imen, to pa je tudi vse, izpoved pa ostaja enaka. Groteskna podoba vprašanj človekovega življenjskega bivanja, življenja in smrti, teh dveh spremljajočih se stalnic, spetih v resnico, je tako spretno prepletena, tako logično predstavljena, paradoksalno povezana, da nakazuje ves absurd, hkrati pa ju povezuje v neko naravno logiko, ki jo Podsekalnikov, nosilec naslovne vloge, pred-
ne nesmrtnosti, prodajalci duš, agitatorji in demagogi, to niso le temne sence Stalinove diktature, temveč sedanje in najbrž tudi v bodočnost stegajoče se družbene iznaka-ze, ki pa delujejo legalno, celo uzakonjeno v naših vsakdanjih sistemih. Obračun z revolucijo (rdečo namreč), s klerom in duhovščino, z odmaknjeno administracijo, birokracijo in podobnim! Si lahko nekateri ob Samomorilcu manejo roke, vendar to ni ne eno ne drugo. Predvsem pa je obračun s človeško
Igralska skupina je prilično monolitna, v seveda normalnem kvalitetnem razponu, z nekaj konicami, povprečneži in capljači. Na srečo je slednjih malo, pri vseh je opaziti, da imajo delo in oder radi. To pa presega nareje-nost, igro po sili, neskladnost. Seveda je Miha Kap v vlogi samomorilca, protijuna-ka, nadpoprečen, k temu pa mu pomaga tudi sijajen tekst. Izrazit napredek (po Punta-riji) je opaziti pri Justi Sadni-karjevi. Kar težko jo je prepoznati. Polcerja, predvsem mlajši, sta zelo solidna, pri Toniju Wakounigu je ob odlični igri nekako izbijal stereotipni sarkazem. Micka Hobel bi bila lahko še bolj sproščena, presenetila sta debutanta Milan Mochar in Nadja Marko! Kristlu Kra-snigu in Francu Hoblu sta vlogi pisani na kožo, Andreas Polzer je dostojno, brez zbujanja sočustvovanja, odigra) vlogo gluhonemega.
Zelo suvereno, predvsem pa v medsebojnem govornem poigravanju, je starko odigrala Elfi Wuttej, Frida Mar-ketz in Fini Gregoritsch -predvsem slednja - bi bili
pokvarjenostjo, koristolov-^ lahko bolj prepričljivi. V stvom, je glasno razmišljanje' vlogi plesalke-ciganke se je
o neštetih filozofskih vprašanjih v družbi, o posmrtnem življenju, zato je delo univer-* žalno, globoko izpovedno, nedorečeno, saj pušča odprta
izkazala Sonja Marko. Manjši vlogi sta odigrala še Mihej Kap in Angelika Picej.
Režiser je postavil na oder preko 30 igralcev, ki so samo-
1/ boju za prež/vef/e. ..
številna vprašanja. Režiser, zavestno podprli režijski konjih pripelje točno do prave cept. Vsega skupaj pa je pri meje in jih pusti obviseti na. uprizoritvi	sodelovalo
njej. V korist gledalcu, v preko 40 društvenikov. Kar korist delu samemu.	lepa masovka! Jezik je bil
dober. Prizadevanje lektorice Sonje Ban-Wakounigove se je poznalo, čeprav so bili nekateri oji in eji spet preozki.
Scena:	čista, preprosta,
Kumpova. Izvedba solidna, pod vodstvom Milana Kežar-ja, vrtljivi oder je brez dvoma novost na naših scenah, luč v mejah zmogljivosti dvorane, petje solidno - malo več slovanske globine in širine ne bi škodilo - kostum preprost, ravno pravšnji. Skratka, predstava, ki si zasluži uprizoritev na ljubljanskem centralnem odru, še bolj pa v celovškem mestnem gledališču. Pustite jim šepetati!
Rekordni obisk sejma „Prosti čas"
CELOVEC. - Letošnji sejem ..Prosti čas" je po izjavah sejemske družbe dosegel nove rekorde: število razstav-Ijalcev je naraslo na 350, predvsem pa je razveseljiv obisk: v petih dneh je „Prosti čas" obiskalo kar 51.161 ljudi, to je 4.214 več kot leto poprej.
Ža sejemsko družbo je ta prirastek predvsem potrdilo za to, da so sejem pravilno načrtovali, ter da so ob tem dejansko uspeli nagovoriti staro in mlado. Predvsem so zadovoljni tudi razstavljalci. saj so na tem sejmu navezali
Kuiturno aktivni
LOČE. - Čeprav v zadnjem času iz Loč ni bilo slišati o večjih kulturnih dejavnostih, kljub temu delujemo. ..Stari" in mladi tamburaši po svojih možnostih še naprej pridno vadijo, posneli so tudi že drugo kaseto in tako potrdili svoje delo. Tudi moški pevski zbor, ki je po zaslugi mag. Aleša Schusterja že lani posnel nekaj prav izvirnih pesmi domačega kraja na kaseto „V doline' pod Jepo", marljivo dela. Omenjeno kaseto pa so popestrili še ..Podhumški kvartet", mladinska skupina iz Ledine ter narečna šaljiva povezava Aleša Schusterja ter Gerti Valentinič, kar ji daje še poseben nadih domačnosti. Posebej posrečena pa sta bila tudi dva izleta preko Karavank, saj smo si enkrat ogledali Gorenjsko, drugič pa Dolenjsko. Na zadnjem izletu pa smo si ogledali tudi spominsko ploščo na rojstni hiši našega rojaka in zgodovinarja dr. Frana Zwittra.
toliko poslovnih stikov, kot še nikoli poprej. Na število obiskovalcev pa je vplival tudi čas trajanja sejma, ki je bil letos podaljšan na pet dni (prej štiri), poleg tega pa so bili vremenski pogoji zelo ugodni. Tudi iz jugoslovanskega paviljona je bilo slišati dobre ocene, saj je bil deležen velikega zanimanja.
Tudi naslednje leto bo „Prosti čas" trajal pet dni, priredili pa ga bodo od 4. do 8. aprila.
Veliko zanimanje
OBIRSKO. - Že tretje leto zapovrstjo je ljubljanska območna Zveza slepih in slabovidnih oseb organizirala za svoje člane izlet med koroške Slovence. Tokrat nas je pot vodila preko Celovca k vojvodskemu stolu na Gospe sveti, nato pa skozi Podjuno na Obirsko. Domače društvo „Valentin Polanšek" je udeležencem pripravilo prisrčno dobrodošlico, moški zbor in kvartet bratov Smrtnik sta jim občuteno zapela nekaj pesmi, pozdravil pa jih je predsednik društva dr. Gustav Brumnik. Tudi sami so nastopili. S seboj so imeli kulturno skupino z odličnim baritonistvom Janezom Majcenovičem, ki je pel slovenske samospeve in narodne pesmi ob spremljavi citraša in ob recitacijah, nastopili sta slepi recitatorki in flavtistka. Slepi, slabovidni in njihovi spremljevalci se živo zanimajo za kulturno in narodno situacijo na Koroškem in ob tem je treba ugotoviti, da ne ustvarjajo občutka prizadetosti, saj zanje velja slepota le kot duhoven pojem.
F. Č.	J R.
Znak prijateljstva: trsje za Celovec
CELOVEC. - 75 vinskih trsov sorte laški rizling je mestu Celovec te dni predala delegacija mesta Ptuj pod vodstvom predsednika Gorazda Žmavca. Po uradnem sprejemu v mestni hiši so trsje ob pomoči jugoslovanskih \trokovnjakov nasadili na posebnem travniku blizu
Vrbskega jezera. Dobri stiki med mestoma Celovec in Ptuj obstajajo že od leta 1960, v
zadnjih letih pa so jih še poglobili. Celovški župan Guggenberger je poudaril, da so se Celovčani lani ob prijateljski vožnji s parnim vlakom lahko ponovno prepričali o gostoljubnosti in turistični ponudbi Ptuja. Predsednik Žmavc pa je darilo Ptuja označil za znak prijateljstva. Hkrati pa je Celovčane povabil tudi na veliko prireditev ob 1920. obletnici mesta Ptuj, ki bo 6. avgusta tega leta.
6 28. april 1989
Datum	Kraj	PRtREDtTVE	Prireditelj
četrtek	Kamot,	YES BRAStL 4 brazitski in 1 ameriški gtasbenik	Jazzctub Ktagenfurt
4.5. 20.00	Ce!ovec	z izktjučno brazitsko gtasbo.	
Petek	Kutturnidom,	„STAVK! OBUKOVANi !Z JEZiKOV"	Erwachsenenbit-
5.5. 19.30	Šentjakob	Bereta: Anton Fuchs ,n Florjan L,pus	dungszentrum Karnten, Občina Šentjakob
Sobota	farna dvorana,	KONCERT Nastopajo: Oktet Suha (vodi Otto	KPD Drava v
6.5. 20.00	Žvabek	Wutte), Otroška skupina Žvabek (vodi Uti Potočnik), Mtada Podjuna (vodi Vera Sadjak), Pevsko instrumentatna skupina Žvabek (vodi Rozina Katz) in mtadi instrumentatisti iz Suhe in Žvabeka.	Žvabeku
Nedetja	ORF-teater	ZGODBA O LEVI GOSKI Lutkovna predstava	Stovensko prosvetna
7.5.	Sponheimer Str.	igrajo: Lutke KPD Šmihet (Marko Jernej, Sitva Krivograd, Peter Krivograd, Štefan Merkač in	zveza in Kutturno
16.00	13, Cetovec	Veronika Krivograd). Režija: Štefan Merkač. Scena: Krištof Niko in Saša Kump.	društvo Pri Joktnu
Nedetja	župnijska cerkev	SREČANJE ORGANISTOV	Glasbena šola
7.5.	Kranj		na Koroškem
10 let otroškega vrtca v Šentprimožu
vsoboto,6.5.1989 ob 15. uri v Kuitumem domu v Šentprimožu
Nastopajo:
*	gojenci vrtca
*	otroški zbor SPD „Danica"
*	otroški zbor iz Škocijana _
EKSKURZiJE, LETOVANJA, !ZLET!
Skupnost južnokoroških kmetov in ..Strojni krožek Podjuna" vabijo na ekskurzijo v tri tovarne kmetijskih strojev v Sioveniji. Kdaj: v četrtek, 4. maja 1989 (vnebohod). Odhod avtobusa: 7.45 Dobrta vas (Sien-čnik), 7.50 Gostišče Juenna, 7.55 šmihe! (posoji)nica), 8.00 Ptiberk (zadruga). Prijave sprejemajo: Franc Wutte tet.: 04230/692 ati SJK Cetovec 0 463/ 51 15 53 in zadruge Ptiberk, Gtobasnica in Dobrta vas.
SPD ..Edinost" v Ptiberku spet organizirata tetovanje za otroke (od 7. do 15. teta) v Baški na otoku Krku. Čas: od 1.8. do 15.8. Cena: 1.700 šitingov, Prijave sprejema: Jožko Hud), 9150 Nonča vas 81 in Posojit-nica Ptiberk - Prijave sprejemajo do 15. junija!
Stovensko ptaninsko društvo Cetovec vabi na iztet na Gotico, v četrtek, 4. maja 1989. Zbiratišče: Pianina nad Jesenicami ob 9.00 uri. Vsi prisrčno vabtjeni.
Zveza stovenskih žena vabi na dvodnevni iztet v tstro in ogted Brionov v četrtek 11. in petek 12. maja 1989. informacije in program dobite pri Mitki Kokot, tetefon 0 463/51-43-00-40.
Društva pozor!
Javljajte termine prireditev pravočasno
Zaradi pogostih praznikov bo Slovenski vestnik meseca maja izšel le 6-krat. Mislite na to tudi pri sporočanju terminov za prireditve. Maja bo Slovenski vestnik izšel v naslednjih dnevih: v torek, 9. 5., v petek, 12. 5., v petek, 19.5., v sredo, 24.5. in v torek, 30.5.
ZA OTROKE - ZA OTROKE - ZA OTROKE
Lutkovne in giedaiiške predstave
S/o venska prosvetna zveza organ/z/ra v sode/ovan/u s kra/evn/m/ dru-šfv/ /n ofrošk/m/ vrte/ do po/et/a s/edeče /ufkovne /n g/eda//ške predstave za otroke.*
„Zgodba o !evi goski"
Gostovanje /utk KPD Šm/he/
nedetja, 7.5. ob 16.00 v ORF-gle-dališču v Celovcu
„Ve!iki Kikiriki"
Gostovanje Lutkovnega g/eda//šča /z Ljub/jane
sreda, 10. 5. ob 10.30 uri v otroškem vrtcu SŠD, Mikschallee 4 sreda, 10.5. ob 14. uri v otroškem vrtcu v Bilčovsu (stara šola) četrtek, 11. 5. ob 11. uri v otroškem vrtcu v Šmihelu četrtek, 11. 5. ob 15. uri v otroškem vrtcu v Šentprimožu
„V deželi otrok"
Gostovanje Odra tre/i herojev /z P/rn/č
petek, 19. 5. ob 10.30 uri v otroškem vrtcu „Naš otrok" v Celovcu petek, 19.5. ob 14. uri v društveni sobi v Bilčovsu
petek, 19. 5. ob 16.30 uri v dru-
ZA OTROKE - ZA
štveni sobi v stari šoli v Kotmari vasi.
sobota, 20.5. ob 15. uri v društveni sobi pri Bundru v Borovljah sobota, 20.5. ob 18. uri v društveni dvorani v Škofičah nedelja, 21.5. ob 10. uri pri Tišlerju v Šentjanžu
nedetja, 21.5. ob 14. uri pri Foltu v Slovenjem Plajberku nedetja, 21. 5. ob 16.30 uri pri
JoklnuvCelovcu
„Da!eč od dvorca"
Gostovanje Ljudskega g/eda//šča /z Ce//a
giedaiiška predstava Andersenove pravijice
nedelja, 28. 5. ob 14.30 uri v farni dvoranivŠmihelu
Dan odprtih vrat v Lutkovnem giedaiišču vLjubijani
(Svetlana Makarovič: „Kosovirji")
sobota 10.6.
OTROKE - ZA OTROKE
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 2.5.1989
za 1 ameriški doiar	$
za 1 angieški funt	C
za 100 franc, frankov	f
za 100 ital. iir	Lit
za 100 dinarjev	DIN
za 100 švic. frankov	sfr
za100ho)and. guidnov Hfi	
za 100 nemških mark	DM
dobite (šil.) plačate (šil.) 12,70	13,55
21,80	22,90
203,50	213,50
0,94	0,99
0,10	0,18
781.00	801,00
616.00	632,00
694,60	711,60
izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij M Koroškem. 9020 Celovec, Tarvi-serStraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarskadružbazo. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/ll,p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 70.000 dinarjev.
Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 5,000.000 dinarjev.
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Cetovec


13 28 35 36 38 45 (33)	121	221	121	121
Joker: 672842 b. j. Stava: 3:2,1:2,3:2,0:2
h.j
/var? Do/enc
Za doiar čtovečnosti
Povedal nama je tudi, pa čeprav zelo počasi in tako, da nama je vrgel najprej eno samo besedo, potem drugo in tretjo, navsezadnje je vse skupaj povezal v stavek, da je iz Ljubljane, da se je tam izučil svoje obrti in da tam živi še njegova nekdanja žena, s katero sta se bila že zdavnaj ločila.
Francka je silila vanj, da bi ji povedal, kje je v VVinnipegu kakšna Slovenka.
„Moja žena je Slovenka", je previdno odgovoril. „Poro-čil sem se drugič, ko sem pri-
šel sem. V tem mestu sem jo srečal." Premolknil je. Čez čas je potem dodal:
„Odpeljam vaju lahko k sebi na dom. Toda vnaprej vama povem, da se z mojo ženo ne bosta kdovekaj pogovorila. Bolna je."
„Od kod pa je?" je vprašala Francka.
„tz Celja."
Gospod Slavko si je odpel plašč in segel po svojo denarnico.
„Tuleje njena slika. Takšna je bila pred štirimi leti."
Na stiki se je smehljala
srečna ženska v poznih tridesetih letih. Pred svojim obil-' nim oprsjem je držala velik šopek rož. Ob njej je stal njen mož, Slavko. Na fotografiji sta bila oba istih let.
„Lepa nevesta," je pripomnila Francka.
„Da, lepa je bila." Malo je pokašljat, nato je končno povezano izrekel nekaj stavkov: „To me je tudi preslepilo. Prevarala me je. Edina Slovenka, ki sem jo staknil v VVinnipegu! Vedno mi je govorila, da je v tridesetih letih. V zadnjih dveh letih pa se je tako zelo postarala, da sem prepričan, da jih bo v resnici kmalu imela petdeset. Laže, prefriganka, laže!"
Zdelo se je, kakor da je bil voljan razpravljati samo o tem predmetu. Nič ni maral siišati Radetovih pripomb, češ da iščeva delo.
„Dve leti je delala in je dobro zaslužila. Imela je tudi precej svojih prihrankov. V
Kanadi je že dalj časa kot jaz. Ko sva si kupila hišo, je na lepem izjavila, da bo ostala doma. Nikamor je nisem več spravil. Šivati hoče za stranke in imeti otroka, mi je rekla."
„Torej imate že naraščaj?" seje pozanimala Francka.
„Kakšen naraščaj! Kje ste videli, da bi tako stara ženska še imela otroka? Samo iz bolnišnice v bolnišnico jo prevažam, že dve leti. To je vse, kar imam od nje!"
„ Nisem vedel," se je nerodno oglasil Rade.
„Zakaj pa bi ti razlagal?" se je obregnit Slavko. Nato se je prisilno zarežal in se obrnil k Francki. „K meni pa lahko vseeno prideta. Z domačim vinom vama postrežem"
Vabilo smo morali sprejeti, čeprav ni mnogo obetalo. Sam sem se celo nekam bal njegove hiše.
V avtu nam je gospod Stavko vso pot razlagat, kak-
šne posebnosti si je bil naročil za svoje razkošno vozilo naravnost iz Nemčije.
Več mesecev sem moral čakati. A se je splačalo. To je zdaj avto za življenje. Šest tisoč dolarjev."
Limuzina je bila res udobna. Vsaj kar zadeva usnjene sedeže in blazinice ob straneh. Na gumbe in luči pred volanom pa se tako ni spoznal nihče od nas treh. Samo prikimali smo mu in ga vljudno poslušali.
Mimogrede sem se ozira! skozi okno na cesto. Povsod kričeče neonske luči. Napisi, zloženi iz žarnic, so ponujali stvari, ki jih nisem poznal. Ljudje so stali samo pred kinematografom, drugje jih ni bilo nikjer.
Čez kakšnih dvajset minut vožnje smo zavili v stanovanjski predel mesta.
(<r/f/j(' pr/Lor/ft/VČ)
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTEMTEDNUNATELEV!Z!J!
SR 3.5.	10.30 Revna bogata deklica; 14.00 Očarljiva Jeannie; 14.30 Onedin-linija; 15.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Oh bog, gospod župnik; 19.17 Znanje danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Sposojeni dedek; 21.10 Pogledi s strani; 21.15 Havaji; 23.30 Aktualno; 23.35 Ukradimo kar celo banko; 0.55 Poročila.	16.55 Tedaj; 17.30 Dežela in ljudje; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Argumenti; 22.00 čas v sliki; 22.25 Šport; 0.00 Aktualno; 0.05 Ekslibris.	10.35 Razred gospodične MacMi-chaelove; 16.15 Videostrani; 16.30 Dnevnik; 17.10 NOB na Slovenskem: Boj za življenja; 18.15 Spored za otroke: N. Maurer: Oče Javor; L. Suhadolčan: Figole, fagole; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Deček iz zaliva; 21.40 Mali koncert; 21.55 Dnevnik; 22.05 Svet poroča.
V CE 4.5.	13.45 Tedaj; 14.15 Sabrina; 16.05 Spored za otroke: 18.30 X-razsežno specialno; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Šport; 20.15 Mednarodni cirkus-festival; 21.45 Projekt Havana; 22.30 Pavarotti v Madion Square Gardi -jubilejni koncert; 0.25 Aktualno.	9.00	Poročila; 10.40 Eno uro z Carlom Bergonzinijem; 11.40 Tereza Avilska; 16.15 Cirommusica 1989; 17.15 Opazovalec ob oknu; 18.00 Sužnja Isaura; 18.30 Slika Avstrije; 19.00	Avstrija danes; 19.50 Katedrala v Reimsu; 20.15 Robin in Marian; 22.05 Target; 23.55 Kung Fu; 0.40 Poročila.	10.10 Mozaik; Šolska tv; Umetniki o Titu; „Še veš"; 11.40 Videostrani; 15.15 Videostrani; 16.30 Dnevnik; 18.20	Spored za otroke: Palčki prihajajo; Otroci glasbe; 19.05 Risanka; 19.20	Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 J. A. Lacour: Kajnov nasmeh; 21.05 Tednik; 21.55 Dnevnik; 22.05 Iluzija in kijuč - jug. film; 24.00 Videostrani.
PE 5.5.	10.30	Usodno pismo; 14.00 Potovanje je sla gospoda Mullerja; 15.30	Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30	Ob bog, gospod župnik; 19.17 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Derrick; 21.20 Roda Roda; 22.10 Pogledi s strani; 22.20 Trailer; 22.20 V slabi družbi; 0.20 Aktualno; 0.25 Kung Fu; 1.10 Poročila.	16.40 Tedaj; 16.45 Dediščina Gul-denburgov; 17.30 Družina človek; 18.00	Sužnja Isaura; 18.30 VVurlitzer; 19.00	Lokalni tv-spored; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih; 21.00 Burleske; 21.20 Zgodba vsakdana; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Nogomet; 22.50 Umetnostni komadi; 2.00 Poročita.	10.10	Tednik; J. A. Lacour: Kajnov nasmeh; 16.15 Videostrani; 18.10 Videostrani; 18.15 Spored za otroke: M. Matičetov: Zverinice iz Rezije: volk; Petelin in botra lisica; Safari; 19.00 Risanka; 19.14 Naše akcije; 19.30 Dnevnik; 20.05 Podvodna odkritja; 20.50 Detektiva iz Miamija; 21.50 Dnevnik; 22.00 Mala Vera; 24.10	Videostrani.
SO 6.5.	11.00 Robin in Marijan; 14.30 Idealni par; 15.55 Spored za otroke; 18.00 Mi-specialno; 18.30 Nogomet; 19.00 2x7 - sedem dni na 2 kanalih; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Spominjate se...; 21.00 Grand prix 1989; 0.00 Aktualno; 0.05 Kraj srečanja Central park; 1.30 Poročila; 1.35 Ekslibris.	16.00	Srečanja s sosedom; 17.00 Srečna družina - v 8 nadaljevanjih; 18.00	Sužnja Isaura; 18.30 Slika Avstrije; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Dideonov meč; 21.50 Franzy; 23.40 Šport; 0.55 Poročila; 1.00 Ekslibris.	8.10 Otroška matineja: Radovedni taček: drevo; M. Čanak. Čirule, čarule - Potujoči robček; Majske igre; Po sledi ptice Dodo; 10.00 Slovenija v plesu in pesmi; 15.15 Ciklus filmov Buster Keatona; 16.30 Dnevnik; 16.45 N. Maurer: Oče Javor; 18.25 Naš edini svet; 19.05 Risanka; Videostrani: 19.30 Dnevnik; 20.20 Žrebanje; 20.50 Pesem Evrovizije.
ME 7.5.	9.00 Poročila; Po rdeče-belo-rdečih sledovih; 9.50 Knoff-Hoff-show; 10.35 Tedenski obzornik; 11.00 Ura tiska; 14.00 Zoff za dva; 15.35 Spored za otroke; 17.00 X-razsežno; 18.30 Oh bog, gospod župnik; 19.15 Žrebanje lota; 19.30 Čas v v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Gideonov meč; 21.55 Prodana nevesta, opera; 0.40 Poročila.	9.00	Poročila; Kulturni obzornik; 9.30 Dali; 10.45 Tereza iz Avile; 13.00	Dober dan, Koroška; 14.00 Športno popoldne; 17.45 Klub seniorjev; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Gospod milijonov; 22.00 American sledoled; 23.30 Šport; 0.15Aktualno.	8.30 Otroška matineja; Živ-žav; Safari; 9.45 Koma; 12.00 Ljudje in zemija; 12.30 40 let Tine Rožanc; 13.15Videostrani; 14.30Vzanosuin obupu; 16.30 Dnevnik; 16.45 Dnevi preteklosti; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Bronasti vijak; 21.45 Zdravo; 23.25 Videostrani.
PO 8.5.	10.30	Idealni par; 14.00 Vroči povoji, hladni pozdravi; 14.30 Onedin-linija; 15.30	Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30	Oh bog, gospod župnik; 19.17 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Šport v ponedeijek; 21.15 Dempsey in Makepeace; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Zgodba vojnega povratnika; 23.35 Kung Fu.	16.10 Tedaj; 16.15 Special olym-pics; 16.45 Bolečina; 17.30 Linden-stra6e; 18.00 Sužnja Isaura; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Gozdarska hiša Falkenau; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Težišče Evropa -Železna Lady; 23.10 Nočni študio; 0.10Aktualno.	10.00 Videostrani; 10.10 Mozaik; Zbogom orožje; 16.15 Videostrani; 16.30 Dnevnik; 17.45 SP v spustu; 18.20 Spored za otroke: Radovedni taček: kobilica; Majske igre; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Slobodan Šnajder: Rudi; 21.20 Osmi dan; 22.00 Dnevnik; 22.15 Antologija slovenske violinske glasbe; 23.15 Videostrani.
TO 9.5.	10.30	Zoff za dva; 14.00 Vroči povoji, hladni pozdravi; 14.30 Onedin-linija; 15.30	Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30	Oh bog, gospod župnik; 19.17 Znanje danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Dežela gora; 21.07 Dallas; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Beli pajek; 23.40 Aktualno; 23.45 Kung Fu; 0.30 Poročila.	16.55 Tedaj; 17.00 Šolska tv; 17.30 Orientacija; 18.00 Sužnja Isaura; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Lokalni tv-spored; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Made in Austria; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 čas v sliki; 22.25 Šport; 22.35 Klub 2; Poročila.	10.10 Mozaik; Šolska tv; Mednar. gibanja; Živali; Pamet je boljša kot žamet; Angleščina; 11.35 Videostrani; 16.15Videostrani; 18.00 Spored za otroke: M. Čanak:Čirule, čarule - čarobne žogice; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 A. Scott: Senca na soncu; 21.00 Omizje, dinar; 21.50 Dnevnik; 22.00 Ropot.
Sreda, 3.5.
Glasbena oddaja v novi obleki -Naši poslušalci predstavljajo najljubše melodije
Četrtek, 4.5.
„ Dobro je ponoči verovati v luč"
(P. Zunder)
Petek, 5.5.
Literarno-glasbena oddaja: kritična edicija dela Urbana Jarnika (E. Prunč)
Sobota, 6.5.
Duhovni nagovor (T. Opetnik)
Voščila (M. Hartmann)
Nedetja, 7.5.
Stanovanjska kultura na Koroškem (J. Čertov-Druml)
Ponedeljek, 8.5.
Literarni natečaj mladih: „Kako se počutim v manjšini"
Torek, 9.5.
Partnerski magazin
Erik Prunč - Prva kritična izdaja dei Urbana Jarnika
Petek, 5. 5.: Ob predstavitvi obširnega deta tekstov Urbana Jarnika v treh debetih zvezkih so pri Mohorjevi zatožbi ponosno ugotovili, da je bilo s to izdajo srečno zaktjučeno najbolj zahtevno delo v zadnjih desetih letih. Univerzitetni profesor dr. Erik Prunč je v večletnem delu pripravil prvo kritično izdajo Jarnikovih del. V prvem delu so zbrane Jarni-kove pesmi, v drugem je zajeto Jarnikovo besedišče, tretji det pa je računalniška konkordanca. Strokovnjaki so Prunčevo delo ocenili kot prvo kritično izdajo v slovenistiki sploh. V oddaji bo avtor sam predstavil Jarnikov opus in nakazal vsestranski pomen tega vrhunskega pesnika pred Prešernom. Nadalje bo dr. Helga Mračnikar spregovorila o novih knjigah, ki bodo v naslednjih tednih izšle pri zatožbi „Drava". Na kratko pa bomo opozorili še na številne nove in zanimive knjige. Oddajo je pripravil Horst Ogris.
Konflikt med generacijama
Petek, 5.5.1989, TV LJ1, 22.00 - Sovjetski režiser Vasiiij Piču! je v svojem fiimu Maia Vera zajei vse vrenje, ki je zamenjalo zveiičavno pretekiost. Odmevnost glasnosti in perestrojke se kažeta tudi v sodobnem sovjetskem fiimu.
Prizorišče je sivo industrijsko mesto, v katerem odrašča najstnica Vera, impuizivno, temperamentno dekie. Vsak dan se prička s svojo že kar preveč skrbno mamo in zapitim očetom. K njej se preseti Sergej in kar se je prej zdeio družinsko, se zdaj kaže kot generacijski konfiikt. Generacija očetov s svojim žebranjem govori mimo živijenja in ponuja puhiice, miada generacija pa še ni našia novega smisia. Njen nihiiizem je naiven, neposreden, življenjski, dateč od postavijanja.
Pičui izpeije potrto in pobito podobo sovjetskega vsakdana do konca. Med generacijami ni mostov, so [e krčevitost, otrplost, spopad in onemoglost.
Na razpotju
Sreda, 3. 5. 1989, TV LJ1, 20.05 - Teievizija Ljubljana pričenja ciklus najnovejših kanadskih filmov z nekoliko starejšim filmom Deček iz zaliva, ki je nastal leta 1984. Gre za zgodbo šestnajstletnega Donal-daCampbella, kisetik pred 11. svetovno vojno znajde na življenjskem razpotju. V njem se je prebudil moški in mika ga vse kaj drugega kot duhovniški poklic.
Novi svet?
Četrtek, 4. 5. 1989, TV Al, 21.45 - Ha
vanna je neznano mesto, od katerega si nihče ne pričakuje ničesar. In vendar je Havanna stoletja bila metropola novega sveta. S finančnimi sredstvi celega sveta želi UNESCO tukaj zgraditi mednarodni študijski center. Doris Fercher, Gerhard RoBka in snemalec Wolfgang Koch so obiskali staro mesto.
Dobri vitez
Četrtek, 4. 5. 1989,
TV A2, 20.15 - Razočaran in zagrenjeni se vrne Robin Hood po osemnajstih letih v Anglijo. Po smrti Richarda Levjesrčnega vlada John in vse se je obrnilo na slabše, zato začne boj proti krivici.
„!!uzija" Krsta Papiča
Četrtek, 4. 5. 1989, TV LJ1, 22.05 - V filmu Iluzija razgrinja jugoslovanski režiser Krsto Papič generacijsko nerazumevanje med bratoma, od katerih je starejši dogmatski revolucionar, mlajši, študent pa ima precej drugačne poglede na življenje. Njuna nesoglasja dosežejo vrhunec, ko se prijateljica starejšega brata, zaradi katere je zapustil ženo in otroka, zaljubi v mlajšega. Bratovo sovraštvo in želja po maščevanju ga uničita, hkrati pa uničita tudi ljubezen med mlajšim bratom in dekletom.
B. Keaton: Govori lahkotno
Sobota, 6. 5. 1989, TV LJ1, 15.15 - V filmu Govori lahkotno je Buster Keaton nastopil v vlogi raztresenega profesorja Posta, ki se v življenju Ari-stotla, Hegla in drugih filozofov znajde bolje, kakor v navadnem vsakdanu. Njegov služabnik mu izroči pismo, iz katerega profesor izve, da je podedoval velikansko vsoto denarja. Ves vznemirjen se odpravi na pot. Ko omeni veliko vsoto denarja, ga člani skupine z veseljem sprejmejo za vodjo. Odpravijo se na Brodway, kjer naj bi postavili mušica). Nenadoma se profesor znajde sredi show-busines-sa, lepih deklet in mrzličnih priprav na premiero.
SLOVENSK! VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Delitev točk!
Če se nekdo veseii, se drugi jezi, pravi že star pregovor, ki se je tokrat uresničil tudi na stadionu pod Košuto: moštvo Globasnice se je veseiiio remija in osvojene točke kot bi zmagaio, Selani pa so gotovo pričakova li zmago. Toda tekma je bila že od vsega začetka usmerjena v remi, pa čeprav je treba reči, da bi si zmago prej zaslužili gostje, kot pa domači igralci. Globašani so namreč že v prvih minutah pokazali, da si želijo iz Sel odnesti vsaj točko, medtem ko so se domačini preveč spuščali v solo-akcije, ki pa razen dveh lepih strelov tesno mimo vrat niso
dostikaj prinesle. Globasnica je z dosledno igro - zelo dober režiser igre je bil igralec in trener Vugrinec -Selane spravila večkrat v težave in tako tudi še pred odmorom zasluženo povedla. Že v tej fazi tekme pa je bilo očitno, da bodo Globašani s tako igro uspeli doseči svoj cilj, in na tej poti jih tudi zadetka Selanov nista zmotila. Tako je Globasnica z borbeno igro osvojila točko, ki ji bo za obstoj v 1. razredu še kako dobrodošla.
Globasnica pa ima ob koncu tedna možnost, da se z zmago proti Galiciji dokončno reši svojih skrbi za obstoj.
	K s!		*	* i *	č'	'ha			J	J* 1 %!]
								
Se/an/ (ha s//'k/) so /abkom/se/no zapravi// točko prot/ G/obasn/c/.
SMa.* Mohar
Nogometno ogledalo
Rapid Lienz-SAK	2:0 (2:0)
Lienz, 600 gledalcev, sodnik Kandolf (dober); postava SAK: Dalanovič; F. Sadjak, Čertov, L. Sadjak, Štern; Kreutz, Burger, Kunčič (68. Luschnik), Galo (46. Florijančič); Blajs, Hanser. Gota za Lienz: Omerhodžič (6.), Jeller (30.). Ostati rezuttati: Pliberk - Matrei 2:2, Trg - ASV Wolfsberg 3:0, Šmohor-ATUS Borovlje 2:4, Magdalen-Breze 0:3, Wietersdorf-SV Šentvid 0:2, Molltal - VSV/Beljak 0:1.
Žitaravas-Ktopinj	2:3	(0:1)
Žitara vas, 400 gledalcev, sodnik Kaimbacher (dober): postava Žitare vasi: Niemetz; Tazoll, Krische, M. Flabernik, Marko-witz (65. E. Habernik); Bošnjak, Hosl. Plassnig. Markoutz; Kapus, Prentner. Gota za Žitaro vas: Markoutz (64., 92.). Goti za Ktopinj: Tscharf (21.), Saliternig (55.), Travnik (67.).
SL Leonhard - Dobria vas	0:2	(0:0)
Bad St. Leonhard, 100 gledalcev, sodnik Hitzenhammer (dober); postava Dobrte vasi: Nivak; Sirnik, Roscher, Karel. Par; Mišic, Partei, Hribar, Vugrinec; Pizzera, Sadjak. Gota za Dobrto vas: Vugrinec (48.), Pizzera (60.).
SCA Šentvid - Šmihe!	1:5	(0:0)
Šentvid, 30 gledalcev, sodnik Kuri (povprečen); postava Šmi-heta: Pukl, K. Berchtold, Pajenk, Suler, H. Krausler; Grubelnik (5. Močilnik), W. Berchtold, St. Blažej; Buchwatd, A. Btažej, W. Krausler. Gote za Šmihet: Močilnik (60., 72.), Buchwald (71., 80.), W. Krausler (71.). Ostati rezuttati: Lie-benfels - ASK Celovec 1:1, ASV Celovec - Frantschach 0:0, Šentandraž - Mostič 0:2, Treibach - Ruda 5:2.
Bitčovs - ASV Lienz	1:1 (0:1)
Potok, 200 gledalcev, sodnik Sintitsch (dober); postava Bi) čovsa: Schaunig; F. Ouantschnig, Schlemitz, Schettander, J. Kuess; Partl, Hobel, Stojilkovski (50. A. Ouantschnig), Ogris; Krainer (78. Maierhofer), W. Kuess. Got za Bitčovs: A. Ouantschnig (60.). Ostati rezuttati: Brnca - Šentjakob 0:0, Irs-chen - Trebinje 0:1, Rožek - Dellach 1:1, Vernberk - Baško jezero 1:4, Sachsenburg - WeiBenstein 1:0, Radenthein - Len-dorfO:!.
Sete - Giobasnica	2:2 (0:1)
Sele, 150 gledalcev, sodnik StrauB (povprečen); postava Set: M. Oraže; K. Hribernik, Mak, N. Čertov, Užnik; Fera, P. Čertov, Wieser; A. Oraže, z. Oraže, N. Hribernik; postava Gtobasnice: Kaiser; J Michcu. H. Micheu, Vugrinec, Kolman; Sadjak, Ch. Micheu, Schatz; E. Pajančič, S. Pajančič, Gregorič. Gota za Sete: Z Oraže, Fera; gota za Gtobasnico: Vugrinec, E. Pajančič. Ostati rezuttati: Tinje - KAC !: 1, Met-lova - Reichenfels 0:0, Šentpavel - Železna Kapla 4:1, Žrelec -Podkrnos 4:0, Galicija - Grebinj 4:0.
Poraženi SAK ob možnosti za prvaka
Kljub visokim pričakova- piček je bil strel Arthurja njem Slovenski atletski klub v Hanserja v stativo, domačini Lienzu ni uspel in je podlegel pa so bili precej srečnejši, saj z 0 : 2. Igralci SAK so sicer so zatresli mrežo iz dveh silovito napadali, toda tudi hitrih protinapadov. S tem najboljše priložnosti niso porazom je SAK zapravil znali izkoristiti. Edini izku- možnosti zal. mesto.
Poka!: SŠZ/Cartrans že v 2. ko!u!
Šahisti Slovenske športne zveze/Cartrans so nadaljevali uspešen nastop na pokalnih tekmah koroške šahovske zveze in v soboto v prvem kolu zanesljivo premagali ekipo SG Pok iz Celovca s 3:1. Zmagali so Alojz Gal-lob, Gorazd Živkovič in rav-
natelj Ivko Fcrm, mladinski igralec Herbert Rulitz pa je partijo nesrečno izgubil. Nasledni nasprotnik bo že v četrtek moštvo FSR/KDR Celovec. Druga slovenska ekipa SŠK Obir pa je že v prvem kolu izpadla - izgubila je s 0,5 : 3,5 proti Velikovcu.
Zmaga Milana Hribernika
Milan Hribernik, kije že na svetovnem prvenstvu dosegel odlično peto mesto v polkontak-tnem karateju, je bil uspešen tudi na alpe-jadranskem tekmovanju v Obervellachu. Zmagal je v svoji skupini kljub močni konkurenci. S to zmago je Hribernik dokazal, da je sposoben tudi za večje preizkušnje, že te dni pa bo skupaj z drugimi talenti treniral pod vodstvom zveznega trenerja ZRN.
Uspehi slovenske gimnazije
Športniki Zvezne gimna- ob 9. uri v šentviški športni zije za Slovence še naprej dvorani. Že sama kvalifika-zmagujejo. Odbojkarice, ki cija pa je za mlade odbojka-so v tekmovanju koroških šol rice, ki že z veliko nestrp-še vedno neporažene, so se z nostjo pričakujejo finale, v zmago proti Brežam kvalifici- katerem želijo seveda uspeti, rale za finale, ki bo 10. maja velik uspeh.
Odbojkar/ce se pr/pravZ/ajo na f/ha/no tekmo.
V šolarskem prvenstvu izvrstno tekmujejo tudi mladi košarkarji in so še vedno brez poraza. Vrstnike moštva Regenerin so s košem v zadnji sekundi pramagali s 37:35, po zmagi proti ekipi gimnazije iz Beljaka pa so izločili moštvo BBC Wolfsberg kar s 75:45. Šolarji in mladinci pa so v zadnjih dneh odigrali tudi dve prijateljski tekmi z vrstniki iz Tolmina, s katerimi že dolga leta tesno sodelujejo. Prvi so po napeti igri podlegli le s 55:49, v srečanju mladincev pa je bil poraz večji -61:44.
Pa še razveseljive vesti o namiznem tenisu:	dekleta
(Martina	Lamprecht,
Monika Matschnig, Justi Pisjak) so postale koroške prvakinje v kategoriji nižjih razredov, fantje te skupine so zasedli drugo mesto, prav-tako pa so srebro osvojila tudi dekleta višjih razredov.
														1	
!. Lienz	20	12 6	2 46:13 30	1. Klopinj	20	13 4	3 26:14 30	1. Rožek	20 10 7	3 29:20 27	1. Žrelec	20	13	6	1 51:16 32
2. Trg	20	10 8	2 40:15 28	2. Treibach	20	13 2	5 61:28 28	2. Irschcn	20 11 4	5 41:20 26	2. Grebinj	20	10 5		5 43:31 25
3. Breže	20	9 8	3 38:21 26	3. Liebenfels	20	11 4	5 39:27 26	3. Brnca	20 11 3	6 29:21 25	3. Velikovec	18	9	5	4 27:18 23
4. SAK	20	9 7	4 33:15 25	4. Dobrla vas	20	10 6	4 35:24 26	4. Sachsenburg	20 8 7	5 36:33 23	4. Žel. Kapla	20	9	4	7 32:29 22
5. Pliberk	20	7 9	4 33:20 23	5. Mostič	20	9 5	6 37:19 23	5. Trebinje	20 8 6	6 28:23 22	5.Šentpavel	20	9	4	7 39:37 22
6. SV Šentvid	20	7 7	6 24:17 21	6. St. Leonhard	20	8 6	6 40:30 22	6. Radenthein	20 8 5	7 35:27 2!	6. Metlova	20	7	8	5 26:27 22
7. VSV/Beljak	20	6 8	6 20:20 20	7. Žitara vas	20	9 3	8 34:21 21	7. Šentjakob	20 8 5	7 27:37 21	7. Sinča vas	20	7	6	6 28:24 20
8 Matrei	20	7 6	7 23:34 20	8. Šentandraž	20	7 6	7 30:28 20	8. Lcndorf	20 6 7	7 35:35 19	8. Sele	20	8	4	8 31:34 20
'J. Wolfsberg	20	7 5	8 22:26 19	9. Ruda	20	8 2	10 29:30 18	9. ASV Lienz	20 6 7	7 17:18 19	9. Globasnica	20	7	5	8 30:35 19
tO. Wictersdorf	20	7 5	8 30:39 19	10. ASK Cel.	20	7 4	9 28:29 18	10. Baško jezero 20 8 2		10 29:34 18	10. Reichenfels	20	6	5	9 22:24 17
11. Borovlje	20	8 2	10 30:28 18	11. ASV Cel.	20	7 4	9 21:24 18	11. Vernberk	20 7 3	10 34:38 17	II. KAC Cel.	20	4	8	8 18:21 16
)2. Molita!	20	5 6	9 24:36 16	12. Frantschach	20	6 5	9 25:30 17	12. Bitčovs	20 4 8	8 20:30 16	12. Galicija	19	7	1	11 23:32 15
t3. Šmohor	20	2 5	13 21:43 9	13. Šmihel	20	4 4	12 24:39 12	13. WeiHcnstein	20 5 5	10 17:28 15	13. Podkrnos	20	3	8	9 16:30 14
t4. Magdalen	20	t 4	15 12:69 6	14. SCA Šentvid	20	0 1	19 6:92 1	14. Dellach	20 4 3	13 24:37 11	14. Tinje	20	3	3	14 21:49 9
Opozorito!
Ker prihodnja šte-vitka Stovenskega vestnika izide šeie nasiednji torek, v tokratni ne moremo objaviti športnih terminov. Ob uredniškem zakijučku začetki vseh tekem namreč še niso hiti znani.
SAK bo igra) v Brezah v soboto oh 17. uri.