Vsem znancem iu prijateljem in (. g. msgr. Val. Zupančiču v Hruayu v Franciji Jelimo iz srca vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Družina BRODNIK, Corrimal, Avstralija. ■ KOTNIK Alojzija, Galvanie me (Fosse 8) 51 bis, Lens (Pas-de-C.), Francija, poizveduje za Kotniki v Belgiji, kje so in če imajo kaj sorodstva v Hrastniku. Prosi, da bi se ji javili. ■ F. S. FINŽGAR: \leUka aae »Tingel-tingel-bom-bom!« je potrkova-lo pri fari. Mati je stopila na prag in poklicala: »Otroci, pridite, da bomo nesli k blagoslovu!« Lesko, Peter in Marjanica so pritekli / vrta. Prijeli so se za krilo matere, ki jih je odvedla v hišo. Na mizi je stal pisan jerbas. Otroci so zlezli na klop, se naslonili na mizo in gledali. Mati je skladala v jerbas. »Vidite, kolač — to je krona Kristusova.« »Jagnje, — Jezus je bil nedolžno jagnje, za nas darovano.« »In pirhi — rdeče kapjje božje krvi.« »In tu korenina hrena —- trije bridki žeblji.« Tako je razlagala mati, pregrnila jerbas s pisanim prtom in ga zadela na glavo. Potem so šli. »Tingel-tingel-bom-bom!« je prepevalo po zraku. Bandera so plapolala v vetru. »Aleluja!« je odmevalo po polju. * Mati se je vrnila z otroki od vstajenja in blagoslova. Tedaj je vzel oče nož, prekrižal kolač in odrezal. Dal je dva kosa vsakemu in dva pirha vsakemu. »Kaj boš sedaj, Petrček?« je vprašala mati. »Vse bom pojedel,« je rekel Peter. »Kaj boš ti, Leško?« »Danes en kos, jutri en kos.« »In ti, Marjanica?« Marjanica pa je rekla: »Pol kosa pojem danes, pol ga pojem jutri. Enega pa ponesem v bajto ubogim otročičem. Nič niso nesli k blagoslovu, ko nimajo.« »To je lepo, Marjanica,« izpregovori oče. Leško gleda, Peter gleda. »Jaz tudi, jaz tudi,« se oglasita oba. Hitro vzamejo^ otroci vsak svoj kos in gredo v bajto. Siromaki v bajti so večerjali krompir v oblicah. »Nate, nate!« so jim ponudili prišleci kolača. Ubožčkom se je samo smejalo od veselja. Zasadili so lačne zobke v beli, sladki kolač. Njih mati, vdova Jera, je od veselja jokala. Otroci so se vrnili domov. Preko polja je še vedno donelo: »Tingel-tingel-bom-bom.« Otroci so poslušali glas velikonočnih zvonov. V njih srcih pa je bilo veselo, kot da jih sam Bog hvaji za njih dobro dejanje. Cenzura. — Zapadni časnikar je bil v Sovjetiji. Piše domov svojim prijateljem pismo in na koncu svojega pisanja dostavi: »Ne verjamem, da boste prejeli to pismo, ker je tukaj državna cenzura.« — In glej, čez nekaj dni mu je pismo zares vrnjeno s pripombo: »Pismo se vrača zaradi klevetanja Sovjetske zveze in laži, keč v S. Z. ni nobene cenzure za osebna pisma. — Podpis: Za vrhovni odsek za cenzuro v Moskvi: Hruscinow.« ' / ! \ \ VII. LETNIK - APRIL 1959 TROJNO ZMAGOSLAVJE » To je dan, ki ga je dal Gospod. Vese-1‘irio in radujmo se ga!« (Ps 117, 24). Pako v teh dneh radostno vzklikajo cerkvena liturgija, naše velikonočne pesmi, zvonovi in vsa prebujajoča se pomladanska narava. Ne brez razloga! Velika noč, praznik vstajenja našega Gospoda, je najpomembnejši praznik cerkvenega leta. To je praznik, ki proslavlja zmagoslavje resnice, milosti in življenja. Zmagoslavje resnice »On je vstal, kakor je bil rekel« (Mt 28, Apostoli tega niso verjeli, niso mogli doumeti, pa se je vendar zgodilo. »Gospod je v resnici vstal!« Spolnil je obljubo. Njegova beseda je zato resnična. Vstal je! On zato ni človek kot vsi dru-Rt, zapisani zakonu smrti in razpada. Vstal je iz lastne moči! Kdo more kaj takega storiti, če ne tisti, ki je Gospodar nad življenjem in smrtjo, Bog sam?! Z vstajenjem od mrtvih, s tem najbolj prepričljivim dokazom, kar jih je kdaj Bog dal ljudem, so polnomočno ovr-ženi vsi ugovori proti Jezusovim izjavam. »Vstal je, ni ga tukaj!« (Mr 16, 6). To angelovo pojasnilo ženam je prva velikonočna pridiga, za katero so hitro zvedeli tudi apostoli, ki so še vedno bili kaj počasni za razumevanje. Odtlej veselo oznanilo o Gospodovem vstajenju hiti po vsem svetu skozi stoletja do danes. Dogodek velikonočnega jutra je postal temeljni kamen naše vere, ker je Kristus prav z vstajenjem od mrtvih dokazal svoje božanstvo. Na to misli sv. Pavel, ki pravi: »Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15, 14). Toda Kristus je vstal. Farizeji so grob zapečatili ter ga zastra-žili, da bi v kali onemogočili čudne govorice o nekem vstajenju, a so s tem samo ojačili dokaze o njegovi pristnosti. Resnice ni mogoče za dolgo pokopati. Resnica se ne da zapečatiti; prej ali slej plane na dan. Resnica je zmagala in bo vedno zmagovala. To nam jamči skrivnost velikonočnega jutra. »Gospod je v resnici vstal!« Zmagoslavje milosti »Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob?« »Bil je namreč silno velik.« Že od Adamovih časov leži težak kamen MiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiii P o I C R O H o I V duhu vidim jih pred sabo rdeče, pisane in bele, živo se jim barva sveti, = kot bi vrtnice cvetele. Mamica je določila po vstajenju vsako leto: »Pisani so za otroke, modri pa za staro teto!« Oče k mizi je prisedel ter urezal nam kolača; v jerbasu sta se smehljala pleče in debela krača. Miza se je kar šibila, vsa s potico obložena; mesenina je dišala L blagoslovom prepojena. Zdi se mi kot utopija danes tista srečna doba; le o praznikih še’sije mi v spomin na pot do groba. L i m b a r s k i krivde na človeštvu. Nihče tega kamna ni mogel odstraniti. »Ko so se pa tja ozrle, so videle, da je kamen odvaljen.« Veselimo se, bratje in sestre, zmagoslavja velikonočnega jutra, kajti: »Greh je odpuščen, zločin zbrisan in opravičenost za vselej vzpostavljena« (Dan 9, 24). Res, še vedno bo vse polno grehov, saj celo pravični in dobri grešijo vsak dan. A rešuje nas božje odpuščanje. Greh more biti velik, ali milost odpuščanja je še večja. Kamen greha more biti vedno znova odvaljen z: »Jaz te odvežem«. Mnogi so ob tej veliki noči doživeli, kako se jim je v zakramentu usmiljenja odvalil kamen grehov. Ob prazniku zmage milosti vsi postrgajmo »stari kvas greha« in pojdimo očiščeni v novo življenje. »Hvalimo Gospoda, saj je dober; večno je njegovo usmiljenje« (Ps 106, 1). Zmagoslavje življenja Grob je prazen. Knez življenja je zmagal. Kakšna silna zmaga! »Kje, smrt, je zdaj premaga tvoja in tvoje ostro želo, kje? Veselo upa duša moja, življenje večno čaka nje. Moj Jezus je od smrti vstal, kraljestvo smrti pokončal. Aleluja, aleluja, aleluja!« Milijoni in milijarde grobov na zemlji nam »molče trobentajo« o smrti, ali [ezusov prazni grob govori še bolj prepričljivo, pridiga nam o “vstajenju in živ-Ijenju. blago vest tega edinega groba bodo nekoč slišali vsi ostali grobovi. »Mrtvi, ki so v grobovih, bodo slišali glas Sinu človekovega« (Jan 5, 28). Apostolu Pavlu se je to zdelo tako samo po sebi umevno, da se je čudil: »Ako se pa o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih?« (1 Kor 15, 12). »Toda Kristus je vstal, prvi izmed umrlih« (1 Kor 15, 20), naglaša sv. Pavel. Ko je Gospod dovršil svoje poslanstvo med nami in odšel v nebo, nas njegov prazen grob tolaži namesto njega: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, četudi umrje« (Jan 11, 25). Na Gospodovo zmago velikonočnega jutra se opira zadnji stavek naše veroizpovedi: »Verujem v vstajenje mesa in večno življenje«. + Zmagoslavje resnice, zmagoslavje milosti in zmagoslavje življenja — to je blago-vest velikonočnega jutra. »Pojdite in povejte učencem in Petru, da On gre pred vami« (Mr 16, 7). Vstali Gospod gre, bratje in sestre, pred nami v velikonočno bodočnost, v kraljestvo resnice, milosti in življenja. »To je dan, ki ga je dal Gospod. Veselimo in radujmo se ga!« (Prim. »Gottes Wort«, 2, 1959, 74.) V-ko. Pomenek z mladimi Kdo je Jezus Kristus? Ne vem, če si si že kdaj zastavil to vprašanje. Tolikokrat imamo to besedo v ustih, pri vseh molitvah jo izgovarjamo, pri maši jo pogosto imenujemo, a kaj beseda pomeni, kdo je tisti, ki nosi to ime, to dodobra še nikoli nismo premislili. Poskusimo razrešiti zastavljeno vprašanje! ROKOPISI, sestavljeni v prvem in dru-gem stoletju našega štetja, poročajo, da je v Palestini živel mož, ki se je imel za Boga, čeprav je bil na zunaj tak kot vsak človek. Čudovite reči je baje delal: v hipu ozdravljal bolnike, obujal mrtve, napovedal dogodke, ki so se nato natančno izpolnili. Oblast ga je sicer preganjala, a je kljub teinu zbiral okoli sebe ljudi. Učil jih je, ‘la smo vsi enaki, mož ali žena, suženj ali svobodni, otrok ali odrasel, ker imamo vsi enega očeta, Boga. Osebno je skromno živel. Pošten do konca. Iz zavisti so ga obsodili na smrt, ga križali, a čez tri dni je baje živ vstal. Njegovi so nato po vsem svetu oznanjali, kar je on delal in učil. »Vse dobro in prav,« boš rekel. »A to je le pobožna pravljica in nič več! Kdo pa more verjeti, kar nam skoraj dva tisoč let stari rokopisi pripovedujejo?« Res je, ne smemo biti lahkoverni. Prellen takim sporočilom verjamemo, se moramo prepričati, če so zanesljiva. To pa lahko ugotovimo, če zatrdno stoji prvič, da so te rokopise napisali tisti, katerim se pripisujejo, drugič, da so prišli do nas taki, kakor so bili napisani, brez dodatkov ali izpustitev, ter tretjič, da so njih pisci verodostojni, to je, da so mogli in tudi hoteli poročati vso resnico. Predaleč bi zašli, če bi hoteli v tem članku vse to dokazati. Debele knjige bi morali napisati, kakor so dejansko tudi bile napisane. Zato pa danes noben zgodovinar več ne dvomi o verodostojnosti piscev in njih rokopisov. Vsak resen znanstvenik priznava, da so rokopisi — imenujemo jih e v a n g e -lije — pristni; da so se ohranili nepokvarjeni ter da so njih pisatelji — imenujemo jih evangeliste — verodostojni. Zato jim hočeš nočeš moramo verjeti, pamet tako pravi. KAJ JE Jezus Kristus govoril sam o sebi, za koga se je imel? Kaj nam evangeliji o tem poročajo? Kristus je sam o sebi rekel, da je Sin božji v pravem smislu besede, sin Boga Očeta. Imel se je za vrhovnega zakonodajalca človeštva. Prilaščal si je moč, v lastnem imenu odpuščati grehe. Zase je zahteval isto češčenje kot za Boga Očeta, popolno predanost vernikov tudi za ceno smrti. S popolno samozavestjo si je prisvajal vso oblast v nebesih in na zemlji. Seveda bi take trditve lahko dajal vsak duševni zmedenec, a potrditi z dokazi jih ne more. To pa je storil Jezus Kristus, in sicer s tem, da je delal čudeže. Izrecno jih navaja kot dokaz, da so njegove izjave resnične, da je namreč božji Sin in pravi Bog. PADLA JE BESEDA »čudež«. Kaj pa je to? Čudež je izreden dogodek v vidni naravi, ki začasno ukinja kakšen naravni zakon. Zato ga ne morejo izvršiti naravne sile in moči, temveč le tisti, ki je nad njimi, Bog. Evangelisti nam poročajo o 41 različnih Jezusovih čudežih. Ozdravljal je bolnike, obujal mrtve, krotil naravne sile. Vseh teh čudovitih del naravno ne moremo razložiti. Nekateri, ki Kristusa nočejo priznati, jih pripisujejo neznanim silam v naravi. Res je, ne poznamo vseh sil in moči, ki jih je Stvarnik položil v naravo. Vemo pa, česa ne zmorejo. Z nobenimi naravnimi silami ni mogoče nasititi z nekaj hlebi kruha več tisoč ljudi. Ali pa z besedo pomiriti vihar na morju. In z dotikom ozdraviti gobavca. Drugi spet trdijo, da je Jezus pri čude- Cvetna nedelja na Cerkljanskem Veliko je otroško veselje na oljčno nedeljo. Ottoci hitijo v župno cerkev in ne-so oljčne butare, ki so sestavljene iz oljčnih vej, bršljana in iz nekaj brdavitovih palic. Butare so okrašene z venci jabolk in pomaranč, s papirnatimi cvetlicami in trakovi raznih barv. Dr. Metod Turnšek žih uporabljal hipnozo ali sugestijo, to je namerno vplivanje na človeško živčevje. Takšno vplivanje je mogoče le pri boleznih, ki imajo živčno podlago in se za to potrebuje daljši čas, pa so uspehi majhni in dostikrat le začasni. Nobena sugestija ali hipnoza pa ne more v hipu ozdraviti rane, poškodbe mišičnega tkiva, kaj šele oživiti mrtvega. Pri čudežih v neživi naravi pa ta prazna razlaga sploh ne pride v poštev. Največji čudež pa, ki ga je storil Kristus, je njegovo vstajenje od mrtvih. Noben ugovor, nobena razlaga, ki skuša to dejstvo ovreči, še ni uspela. Trdili so, da je Kristus le na videz umrl. Kako naj človek, ki so mu prebodli srce, še živi, pa niso povedali. Ali pa so trdili, da so apostoli in učenci imeli privide. Želeli so, da bi Kristus vstal, pa se jim je naenkrat tako zazdelo in začeli so ga eden za drugim SLO- VENCI in no ni ftajLeŽL Ob smrti rajnega papeža se je iz Ljubljane spustil plaz blatenja in zasmehovanja Pija XII., zlasti po radiu, medtem ko se je ves ostali svet spoštljivo klanjal njegovemu spominu. Ko je bil izvoljen novi papež Janez XXIII., so pa hoteli verni Slovenci pokazati, da hočejo biti zvesti ne le Piju XII., ampak tudi novemu sv. očetu in vsakemu, ki bo pravi naslednik prvaka apostola sv. Petra. Ker drugih javnih slovesnosti v domovini ni bilo mogoče izvesti, so sklicali v ljubljansko katedralo na dan videvati vstalega. A ta razlaga ne upošteva sporočil evangelijev, da si Jezusovi učenci možnost vstajenja od mrtvili še predstavljati niso' mogli. Neverni Tomaž je priča temu! — Nesmiselno bi bilo navajati še ostale poskuse. Te razlage so dosegle le to, da se je resnica o Jezusovem čudežnem vstajenju pokazala v še bolj bleščeči luči. Z nadnaravno močjo je bil obujen od mrtvih, storil je svoj največji čudež in s tem potrdil, da je bil ne samo človek, temveč tudi Bog, sin božji. ČE TOREJ katoliška Cerkev pravi, da je Jezus Kristus Sin živega Boga, Bog in človek obenem, ima za to trditev trdne dokaze. Ne preostane nam drugega, kot da to resnico sprejmemo — in se po njej ravnamo: Jezusa Kristusa kot Boga molimo ter priznamo za Vladarja vesoljstva in našega Rešenika! J. kronanja Janeza XXIII. velik shod. Čeprav je bilo sredi tedna, so jo duhovniki in verniki napolnili do zadnjega kotička. Tam je pri cerkveni svečanosti in vpričo vseh stolni prošt dr. Franc Kimovec prebral pred škofom-upraviteljem msgr. Vovkom slovesno izjavo duhovščine in ljudstva, da obljubljajo novemu papežu spoštovanje, vdanost, pokorščino in zvestobo. Vse ljudstvo je potem navdušeno zapelo papeško himno: »V prestol slave vekovite, zemlje ljudstva se ozrite: ko na svetu vse razpada, neminljivo eden vlada: oče blag in ljubezniv ...« Poročilo o tej slovesnosti so nato poslali z izjavo vred sv. očetu v Rim. Iz Rima je kardinal Tardini poslal odgovor, da se je sv. oče zelo razveselil vdanostnega pisma, v katerem je poročano o tej slovesnosti. »Sv. oče se za prisrčna voščila prav toplo zahvaljuje in, ko očetovsko misli na Vas, prosi Boga, naj Vam da močno in trdno vero, kakor jo je imel Vaš rod že nekdaj, da bo glas o globoki vernosti," ki je šel o Vaših prednikih, ne le ostal neoslabljen, temveč se celo vse bolj širil do poznih rodov. Sv. oče se spominja, da je bil v Vašem mestu, in zato ‘kot očividec vč, da se Ljubljana odlikuje po krščanski kreposti, ljubeznivi poštenosti in prijazni omiki. Zato sv. oče prosi nebeškega Kralja, naj Vam podeli zveličavnih dobrot!« Mariborski škof dr. Držečnik je bil konec lanskega leta v Rimu in o tem piše vernikom v božičnem pismu: »Nedavno tega sem se mudil v Rimu, kjer sem po cerkvenih predpisih obiskal grobove sv. apostolov Petra in Pavla, pa tudi druge svete kraje; zlasti pa je moj obisk veljal sv. očetu, novoizvoljenemu papežu Janezu XXIII. V nedeljo 7. decembra sem bil sprejet pri njem. Sv. oče se je ljubeznivo spomnil lepih vtisov, ki jih je dobil v naši domovini, ko je 1. 1927. potoval skozi naše kraje kot Papeški odposlanec. Posebno ga je ganila globoka vera slovenskega ljudstva, ko je v Ljubljani videl, kako so verniki na delavnik napolnili veliko Marijino cerkev. Z veseljem in zanimanjem je poslušal, kako se Uidi danes versko življenje v lavantinski škofiji lepo razvija. Vsem, duhovnikom, redovnikom in vernikom pošilja očetovski pozdrav in blagoslov.« Našim bolnikom Kako nekaj velikega je Bogu služiti v easu trpljenja! Bolezen te je priklenila na posteljo in se ti zdi, da si vsem v napot-Je- Jezus ti govori: »Sin, hči, zaupaj va-me!« Bog se ti je približal in izbral za žrtev. Noči brez spanja, ure, ki se vlečejo v nedogled, ti dajejo priložnost, da premisliš, od kod si, kaj si bil, ko si bil zdrav, kam gre tvoja pot, kako se je treba nanjo prav s trpljenjem pripraviti. Pomisli, da je na svetu še mnogo tvojih bratov in sester, ki trpe več in že dolgo. Bolnica Bettina iz Massaciucoli, je odgovarjala, da je Srečna. Več otrok je pripravila na prvo sveto obhajilo. Mnogi, ki so jo v svojih težavah obiskali, je čudovito potolažila. Če je kdo rekel, kaj bo z njo, če bi umrla nečakinja pred njo, je odgovorila z vso mirnostjo: »Ne skrbite! Naredila bom, kar pač hoče božja Previdnost.« Dragi bolnik, ali je tudi v tebi ta predanost Gospodu v času trpljenja? K. 6 tiubas-unifrosü Pravijo, da je ljubosumnost neozdravljiva bolezen duše. In bo držalo. Lahko bi vam to potrdil z neštetimi primeri iz življenja, pa se bom zadržal kar pri enem. V neki premožni družini, kjer sta se že oba zakonca srečala z Abrahamom, je že 25 let pravi pekel. Vzrok nesreče je ženina ljubosumnost. Podnevi in ponoči premišljuje samo o tem, kako jo mož vara z drugimi ženskami. Povsod ga skrivaj zasleduje in nikjer ne najde miru. Sleherni dan ji mora mož povedati, kam gre, zakaj prav sedaj, zakaj ne prej ali pozneje, s katero je govoril, kaj mu je rekla, ali ni bil prelju-bezniv z njo itd. Skratka, oba sta nesrečna, mož in žena, kljub temu, da jima ničesar ne manjka. Prepirov ni ne konca ne kraja. In posledice? Mož res izbegava dom, ker ne vzdrži v ženini bližini. In prav to je za nesrečno ženo še večja nesreča. Pa trdijo, da je vzrok ljubosumnosti prevroča ljubezen. Kaj še! Kdor resnično ljubi, tudi zaupa dragemu bitju in ga ne sumniči. Kdor pa sam nima dovolj nesebične ljubezni, ne zaupa drugemu. če se fant in dekle resnično ljubita, si tudi brez skrbi zaupata. Kakor hitro pa prične eden ali drugi z neutemeljenimi očitki in z njimi ne preneha, potem je najpametneje, da se takoj razideta. Ljubosumni ljudje niso za zakon. Prav zato je potrebno, da se fant in dekle temeljito spoznata, predno stopita pred oltar. Potrebno pa je seveda, da nihče ne daje povoda za ljubosumnost, če veš, dekle, da tvoj fant gleda še za drugimi dekleti, potem se kar poslovi od njega. Isto svetujem tudi fantu. Taki neresni ljudje niso za zakon. Ivan Teuerschuh Dva mogočna stebra poznam v življenju; VERO in DELO. Čim bolj se kdo opre ob njih, tem krepkeje stoji v viharju sveta, v nestalnosti življenja. Ksaver Meško Bori moji Ej, Sumite, bori moji, tamkaj daleč v domovini! Vašo pesem, dih mladosti, mi prinašajo spomini. Nežne igle kakor strune so razpete tam po zraku, rahel veter jih prebira in uglaša v toplem mraku. Ko pa se nevidna roka z lokom dvigne če/, vrhove, v najčistejše melodije združi tisoče glasove. Te valove čudovite mi ujeti srce skuša. Z njimi se dviguje kvišku, prosi, toži, moli duša. R., Francija jKaia Angelica Iskal sem stanovanje pri neki uradniški družini. »Nerada vidim ponoči ženske obiske,« je dejala gospodinja. »Nerad slišim otroški cvilež v gluhi noči,« sem ji šegavo odgovoril. Dve kodrasti glavici sta gledali izza maminega krila. »To je vse, kar imam,« se je nasmejala gospodinja in nastanil sem se pri hiši. Starejši deklici je bilo ime Dragica, mlajša je bila Angčlica, lepa, nekako liha, boječa; nič podobna družini. Kmalu sem z bonboni pridobil boječi otroški srci in pripravili sta me celo, da sem jima začel pripovedovati pravljice. Opazil sem, da imata gospodar in gospodinja rajši Dragico. Ta se je tega zavedala in je bila nekam gospodovalna nasproti Angelici. Ta je vse to morala občutiti in nekam nagonsko se me je oklenila in to me je tudi zelo veselilo. Večkrat sem jo našel objokano. Spraševal sem jo, zakaj je objokana, pa ni odgovorila. čudil sem se, a v družinske raz- mere se nisem hotel mešati. Tolažil sem. jo in ji dajal sladkarije, kar mi je mala vračala z ljubeznijo. . * Neke nedelje popoldne mi je izpodle-tel sestanek in sem se jezen vrnil domov. Legel sem na posteljo. V tišini zaslišim v sosedni sobi jokajoč Angeličin glas: »Ljubi Bogec, pošlji mi angelčka varuha, da me popelje k mamici.« Poklical sem jo, naj pride k meni. Rekla je, da so vrata zaprta. Stopil sem pogledat in našel ključ v vratih. Zavrtel sem ga in odprl. Angelica se mi je vrgla v naročje: »Mamico bi rada videla,« je ihtela. »Tetica, striček in Dragica so šli v kino. Ker nisem hotela v kino, ampak k mamici v 'bolnišnico, me je teta ...« — umolknila je in se me tesno oklenila. Da bi jo potolažil, sem ji obljubil, da jo popeljem k mamici. Vsa je bila vesela in je hitela v sobo. Vrnila se je s šopkom: »Tale šopek sem pripravila za mamico in ,žakeljček’ tudi.« Pogledal sem v papirnato vrečico in našel v njej sladkarije in sadjej ki sem ga ji jaz dajal, a je vse spravljala za bolno mamico. Napisal sem list za gospodarja, da sem šel z otrokom v bolnišnico, in sva odšla. % #so pot je veselo žvrgolela o snide- \/ nju z mamico. Ko sva prišla k mamici, je bilo ganljivo. Bolničarka si je obrisala solze in šla iz sobe. Bolnica me je presenečeno gledala. Rad bi se ji predstavil, pa ni bilo mogoče, ker je mala kar naprej govorila: »Jej, mamica, čokolado. Striček mi jo je dal. Poglej to veliko pomarančo! Striček pravi, da ima veliko vitaminov in da bom zrasla, če jo pojem. Vzemi jo, mamica, da boš ozdravela. Kako lepa je ta breskev! Striček pravi, da imam jaz tudi tako rožnata lička. Oh, zakaj ne vzameš, mamica, zakaj ne ješ, ali nimaš rada svoje Angčdice ... ?« je zatarnal otrok. »O, bom, bom,« je hitela mati in vzela pomarančo, da bi potolažila hčerkico. »Ampak tudi ti moraš nekaj vzeti. In kdo je pa ta gospod, ki te je sem pripeljal?« »To je pa naš novi striček, ki spi v tv»ji in atovi sobi in ki ga imam zelo rada,« je razlagala Angelica. Sele ko se je zamotila s čokolado, mi je Uspelo predstaviti se in zvedeti za žalostno usodo Angeličinih staršev. »Veste, moj mož je uradnik pri vojaštvu. Ni delal, kot treba in, ko je prišla pregledna komisija, je našla, da manjka precej kolkov. Zaprli so ga za dve leti. Mene sta sramota in pomanjkanje pripeljala sem, Angelico pa v oskrbo moje sestre, kjer se pa ne počuti srečno,« je tožila bolnica in si brisala solze. Pogovor se je zavlekel tako, da je že stopil v sobo službujoči zdravnik. Hitel sem se opravičevati. Mahne z roko in me vpraša, če ga ne poznam. »Ne,« sem odgovoril. »Poznate me, poznate!« se je zagoneh no smehljal in dalje vprašal: »Kaj je gospa Marija vam?« V zadregi sem pogledal v Angeličin, od čokolade zapackani obrazek in nič pomišljajoč odgovoril: »O, to je mati mojega Angelčka ...« »Je že prav,« je dejal zdravnik, gledal bolnico in jo potrepljal po roki. »Le po-gum, gospa, bomo kmalu vse uredili in ne bo dolgo, pa boste lahko spet doma.« Pozdravil nas je in odšel. orna sem zvedel od gospodinje, da 1 J bi bila morala biti gospa Marija operirana, a' da ni denarja za operacijo. Ko bi bil vsaj svak prost, potem bi že nekako šlo. A tako je vse v božjih rokah ... Preko vplivnih starešin pri vojakih sem dosegel, da se je proces proti Angeličinemu očetu obnovil. Vse je kazalo, da se bo dobro končalo in da ga bodo izpustili. V bolnišnici je bila gospa Marija operirana rn Angelica je vriskala od veselja, da bosta ata in mama kmalu doma. Objemala me je in me poljubljala, kot da bi vedela, da sem imel jaz prste vmes v tej zadevi. Neutolažljivo pa je zajokala, ko je zve-tlela, da sem premeščen v drugo mesto. Vse zatrjevanje, da bosta kmalu ata in mama pri njej, ni pomagalo, da bi se potolažila, in ob slovesu je to malo dekletce iztisnilo iz. trdega vojaka nekaj solz resnične žalosti. Ne dolgo potem sem dobil pismo iz bolnišnice z računom za 2500 dinarjev. Pogrelo me je. Začel sem brati: Dragi gospod! Ne poznate me, kajne? Se spominjate tistega ubogega narednika-dijaka na vajah pri Kavadarju? Vi ste bili edini, ki ste se ga usmilili in mu dali v tistem, nalivu lastno posteljo v šotoru in pest kinina, da si zdravi malarijo, ki ga je tresla. In potem sem imel še ves čas prosto vožnjo na topu. Spominjajoč se te dobrote sem se lotil operacije vaše soproge. Težka operacija je bila, a hvala Bogu, se je končala z Uspehom. Račun, ki ga prilagam, je za moje pomočnike in za zdravila. Zase nisem zahteval ničesar, ker se še vedno smatram za vašega dolžnika...« Ko sem prebral, sem se zasmejal. »Fant, zdaj si v juhi, ki si si jo sam skuhal!« To je zaradi tistih besedi, ki sem jih rekel zdravniku: »To je pa mati mojega Angelčka.« Kaj hočete! Drugi dan sem zbral nekaj svojih prijateljev skupaj. Izposodil sem si denar in poplačal račun. # Več tednov pozneje mi je na dvorišču mojega stanovanja pritekla razširjenih rok naproti mala Angelica. »O moj Angelček!« sem vzkliknil in jo pritisnil k sebi. Pristopila sta tudi njena roditelja in se mi začela zahvaljevati. V sobi je pozneje gospa Marija šegavo rekla možu: »Zdaj pa, možek številka ena, bo treba povrniti denar možu številka dve!« Zasmejali smo se in jaz sem se spomnil otroške molitve Angelice, ko je prosila Boga, naj ji pošlje angela varuha, da jo ,popelje k mamici. . . Bog pozna svoja ,pota! Ap., Anglija Zagorski zvonovi Bom šel na planine, na strme vrhe, bom slišal od daleč zagorske zvone. Zagorski zvonovi premilo pojo, nemara preljubo k pogrebu nesö. Pa če jo nesejo, le naj jo nesd, saj dolgo ne bode, ko pojdem za njo. dežele pod TRIQLAVOM Dne 19. i'ebr. so v Ljubljani brez kakšnih večjih slovesnosti odprli pravkar dograjeno poslopje ljudske skupščine. To je zgodovinski dogodek, kajti odslej bodo zastopniki slovenskega ljudstva, poslanci, Sklepali zakone v svoji lastni palači. Stavba slovenskega parlamenta je blizu uršu-linske cerkve. Je to moderno poslopje, delo domačih gradbenikov in je okrašeno z deli najboljših slovenskih kiparjev in slikarjev. Z njo je dobila slovenska prestolnica Ljubljana nov okras, naš narod pa tudi zunanji izraz njegove volje, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospod. Ta palača bo ostala brez ozira na režim in želimo, da bi v njem nastopali svobodno in demokratično izvoljeni zastopniki, ki bodo krojili narodu pravične in koristne zakone. V kakšno nesrečno življenje so privedli učitelji novih naukov v naši domovini, se vidi iz tega, da se je v Ljubljani lani ločilo 45 odst. zakonskih zvez od 100, skle- Cerkev na Osojniku njenih v istem letu. »Če je imel vsak drugi ločeni zakonski par samo enega otroka, je ostalo tako 500 otrok brez enega roditelja. Otrok brez očeta — ali brez matere! Otrok — sirota, kljub temu, da sta oba roditelja še živa!« Tako čitamo v ljubljanskem dnevniku. Pisatelj F. S. Finžgar je dočakal letos 88 let. — Smučarska skakalnica v Planiti je slavila 25 let. Od 1934. do 1949. je bila to največja skakalnica na svetu in je bila priča 15 svetovnim smučarskim rekordom. Zgradil jo je inž. Bloudek. — Pod Storžičem sta strmoglavila v prepad dva brata smučarja iz Kranja. Jugoslavija je uvozila ta mesec iz Združenih držav Amerike 10.000 ton fižola. — V Železnikih na Gorenjskem je tovarna »Niko«, ki izdeluje kovinske izdelke. Zgrajena je v obliki spirale. — Na Bledu skušajo ohraniti lepoto jezera, zato so se zdaj lotili ureditve kanalizacije. Delajo tudi novo dvorano za kino, ker bodo filmski festivali, ki so bili doslej v Pulju, odslej na Bledu. — Ob obali slovenske Istre marsikaj prenavljajo, da bo bolj privlačna prihodnje poletje. V Bojancih v Beli krajini bo prihodnji mesec končana napeljava elektrike. — V Presiki pri Ljutomeru delajo rudarski dom. — Polževo nad Višnjo goro ima novo postajno poslopje. — V Novem Dolu pri Hrastniku so odkrili velika ležišča premoga. Novi rudnik bo lahko delal 75 let. Belgijci so poslaji svojega ribiča na Bled, da bi ujel dva sulca, ki bi ju potem dali v živalski vrt v Antwerpnu. — Največji problemi Maribora so: kanalizacija, vodovod in stanovanjska kriza. Vsa mariborska podjetja zaposlujejo okoli 40.000 delavcev. Ljubljansko dramsko gledališče slavi letos 40 let obstoja. Po sedanjih predpisih TUJI DRŽAVLJANI lah-l.o začasno bivajo v Jugoslaviji 30 dni, če imajo reden potni list in vstopni vizuin. Tajništvo okraja lahko podaljša to začasno bivanje do GO dni, a s soglasjem republiške oblasti do je tudi slovenska „Pastirček". OB LUKSEMBURGU AUMETZ. — Izidor Pintar je bil predvsem na glavi preveč ranjen, da bi se njegovo težko stanje moglo obrniti na bolje; prepeljali so ga iz bolnice v Algran-ge-u na dom in tu je 8. febr. umrl. Po-g'cba, ki ga je votlil aumeški župnik in dekan g. Noblet, se je udeležilo veliko Slovencev in Francozov. Bil je rojen 15. sept. 1889. v Števerjanu na Primorskem v Goriški Brdih. Sicer še močnega zdravja, ga je Bog na ta način poklical k sebi. AUDUN-LE-TICHE. *— že novembra meseca — o tem še nismo mogli poročati — pa si je smrt izbrala Viktorja Makuca, roj. b- 12. 1896. v Cerknem na Primorskem; bil je cerkveno pokopan 29. 11. ob obilni udeležbi Slovencev in domačinov. Naj počivata v miru! Družinam naše iskreno sožalje! OB NEMŠKI MEJI Iz pisarne naše Misije: Prvi, ki se je v tem letu poslovil od te-g;i sveta, je naš rojak Janez KOROŠEC, doma iz Šmartnega pri Tuhinju, umrl v Creutzwaldu-Ham Varsberg, 78 let star, upokojen rudar, previden s sv. zakramenti, pokopan cerkveno v Ham-sous-Varsberg 2. marca. Bil je splošno priljubljen, zato je razumljivo, da je imel zelo veliko rojakov in drugih spremljevalcev na svoji zadnji poti. Žalujoči družini in sorodnikom izražamo sožalje! Veliko veselje pa je zasijalo v mlado družino ROTAR STEFANA, predsednika našega cerkvenega zbora „Slomšek”, ko je bila rojena deklica Marija-Bernardka v Saint Avoldu in krščena isto-tam I. marca. Srečnemu očetu in materi Mariji čestitamo, malemu detetu ,pa želimo vso srečo v življenju! Poroka ta čas ni bila nobena prijavljena. — Dolgo časa smo imeli vsako jutro do opoldne in zvečer hudo meglo, kar je zelo slabo vplivalo na naše bolnike: Anton Bučar v Freymingu, Jože Zdravlje v Creutz-waldu, Alojzij Vrbovšek v Habsterdicku, Barbara Krebelj iz iste kolonije, Frančiška Podgornik iz Stiringa, Nikola Pavlovič iz Belle Roche, ki je bil v jami težko ranjen na glavo. Tem in vsem drugim bolnim rojakom želimo iz srca, da bi dočakali lepe velikonočne praznike, da bi jim naš mogočni vstali Zveličar dal še trdnega zdravja! * Prišel je čas, da vse rojake (od blizu in daleč) povabim na božjepotno romanje k Materi božji z Brezij v Habsterdick dne 1. maja 1959. Po vseh kolonijah se z veseljem celo leto pogovarjamo o lepih urah, ki jih vsako leto na ta dan preživimo skupno z našimi izseljenskimi duhovniki pri naši dobri Materi Mariji Pomagaj. Tudi letos pozivam, da po vseh kolonijah organizirate avtobuse čimprej, da ne bo prepozno. Obenem prosim že tu vsa društva, da bi na ta dan ne naredila nobenega izleta, da tako omogočijo članom in članicam, da pohitijo na naše »Brezje« v Franciji. Spored: Spovedovanje v kapeli v Habsterdicku se bo začelo ob 9. uri. Da bodo lahko vsi prišli na vrsto, prosimo, da odidete z avtobusi pravočasno od doma! — Ob 10. uri bo slovesna sv. maša pri oltarju Matere božje z Brezij, s slovensko in francosko pridigo. Tudi letos bomo skr- beli za to, da bo cerkveni zbor »Slomšek« iz Merlebacha z lepim petjem proslavil majniško Kraljico kar najbolj lepo. — Po slovesni sv. maši ob 11.30 uri bo še ena sv. maša pri Marijinem oltarju z ljudskim petjem, katerega vodijo naše drage pevke iz Habstcrdicka. Nato odmor do 3. ure popoldne. Omenjam, da ta dan (čeprav je petek) lahko uživate meso, ker je isti dan tudi slovesni praznik sv. Jožefa-Delavca. Ob 3. uri: prihitite zopet v kapelo: tam bo pridiga in nato pete litanije Matere božje ter blagoslov z Najsvetejšim. Pridite, pridite vsi! Povejte vsem svojim sorodnikom. Za odhod avtobusov boste izvedeli po kolonijah, s seboj pa prinesite goreče srce, polno ljubezni do Marije, naše dobre nebeške Matere! Prepričali se boste sami, da ima prav lepa molitev, ki pravi: »Spomni se, da še nikdar ni . bilo slišati, da bi Ti koga zapustila, ki je pribežal pod Tvoje varstvo in se Tvoji priprošnji priporočal.. . « V iskreni želji, da se tisoči rojakov zbe-r6 pri Mariji, vsem kličem: Na srečno svidenje 1. maja v Habsterdicku! — Slov. izseljenski župnik msgr. Stanko Grims iz Merlebacha. PORURJE Zadnji mesec pri nas v Porurju ni bit v znamenju dvojčkov... še „enojčkov” je bilo bolj malo. Staršem Karlu in Delfini R o b i k iz Oster-felda, Dirlingswcg 41, sc je rodil sinko Roman. Sestrica Dragica ga je že težko pričakovala. Ko so ga 15. febr. nesli h krstu v St. Josefhospital, sc je bridko jokala. Ko pa sc je kot božji otrok vrnil, je bila potolažena. Saj ima sedaj družbo, labko bo nagajala bratcu, ne samo mamici. — Prav tako na Dirlingswcg 41 se je mladoporočencema Alojziju in Štefki Zorec rodil sinko Miron. Z zadovoljstvom gledajo starši na svojega prvorojenč-ka, saj pa je tudi krepak dečko. Pravi Dolenjec! Škoda, da po krstu dne 1. marca ni bilo na mizi cvička... 1 Upajmo, da bo mali Miron tudi brez cvička postal zaveden Dolenjec in zvest Slovenec! Starši in botri pa naj na Romana in Mirona popazijo, da bosta dobro vzgojena in postala verna katoličana. Bilo srečno! Tudi predpustni čas se letos ni izkazal. Nekaj porok smo omenili že v prejšnji številki. Že v postnem času, 28. II. sta se v cerkvi St. Johann, Altenessen, poročila Hari Štefan in Vogrinčič Jožefa, oba iz fare Pertoča v zelenem Prekmurju. Želimo jima veliko sreče in božjega blagoslova na skupni življenjski poti, pa tudi — to želimo vsem, ki so se v zadnjem času poročili ali pa se v kratkem še bodo — da čimprej dobe pošteno in lepo družinsko stanovanje! Zopet je kosila smrt v vrstah naših staronaseljencev. Vzela nam je go. Marjeto Pokavcc, roj. Marn 24. VI. 1878. v Kresnicah pri Litiji. Pred nekaj leti je z možem praznovala zlato poroko. Pred drugo svetovno vojno je bila pokojnica dolga leta odbornica in zastavonošinja Rožno-venske bratovščine. Nobeno delo ji ni bilo preveč. V starosti 81 let je zapustila moža, ki je sedaj ostal sam, ker otrok nista imela. Naj počiva v miru! Ostalini pa naše sočutje! Kakor je prav, da si naši fantje poiščejo svoje izvoljenke med brhkimi Slovenkami, tako ni prav, da že pred poroko skupaj stanujeta. Izgovor na stanovanjsko stisko ne velja. Če fant ni toliko prihranil, da bi dekletu za nekaj mesecev mogel plačati posebno stanovanje, potem je to znamenje, da tudi v zakonu ne bo znal dobro gospodariti... In zasilno ter začasno stanovanje še kljub vsej stiski že dobi. Le iznadljivosti je treba! Dogaja se, da starši, slovenski starši s svojimi otroke govore po nemško. Pravijo: »Mi ostanemo za vedno v Nemčiji, čemu bi govorili slovensko!« — To je popolnoma napačno. Otrok se bo tako rekoč sam od sebe naučil nemško, pri igri in v šoli, velika nevarnost pa je, da pozabi slovensko govoriti! Slovensko govorico, svoj materni jezik, mu pa lahko posredujejo le starši. In končno še vedno velja: Kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš! Pa tudi tega, kje boš ti ali tvoj otrok čez nekaj let, nič ne veš. Poznamo .Slovenko, ki se v Kanadi slovensko uči, ker je niso njeni starši naučili v Belgiji! Gg se nam bo posrečilo dobiti slovenskega organista, potem bomo kmalu imeli pevski zbor, ki bo pel pri maši. Tega si vsi zelo želimo. Pričakujemo, da bo lahko in kmalu prišel. Kolonijo naših fantov iz Haldenstrasse v Duisburg-Hamborn so preselili. Večina J‘h je odšla v Repelen, ostali pa v Moers. Ker rudnik Neumühl ni bil več donosen, so ga ukinili, fante rudarje pa preselili na tiove jaške. bavarska Vsem dragim Slovencem in bralcem »Naše luči« širom sveta naznanjamo žalostno vest, da je v Forstinningu pri Münchenu umrla dobra mama Marija Kozinc v 83. letu svoje starosti, daleč od rodne domovine. Doma je bila na Studencu pri Sevnici, od koder je bila s tolikimi družinami pregnana z družino v letu 1941 od nemških okupatorjev. Njenim preostalim izražamo sožalje ob izgubi ljube jim matere. Krona našega društvenega življenja so kile volitve zveznega predsednika društev sv. Barbare. Volitve so bile v Hoensbroe-ku dne 1. marca. Udeležili so se jih vsi Predsedniki društev in kandidati za nov odbor. Za zveznega predsednika je bil izvoljen z absolutno večino g. Anton KOZOLE i/ Heerlerheide. Podpredsednik je g. Ivan BANIČ. Tajniške posle bo vodil g. Pepi DRENOVEC. Za blagajno pa bo skr-bel g, Franc SELIČ. V nadzornem odboru sta gg. Ivan KROPIVSEK in Mihael ŽELEZNIK. Zveznemu odboru želimo v novem poslovnem letu obilo uspeha! V nadzorni odbor Društva sv. Barbare Heerlerheide-Brunssum je bil izvoljen g. Leopold STRM AN. Osrednja slovenska pisarna na Versilien-boschweg 64. v Heerlerheide bo tudi letos organizirala transport v domovino. Vsi Slo- venci, ki želijo potovati v Jugoslavijo s tem transportom, se morajo javiti v pisarni do 15. junija. Po tem datumu ne bo sprejeta nobena priglasitev več. Ne čakajte do zadnjega trenutka! Uradne ure v pisarni so ob sobotah od 16. do 18. ure. Spet imamo v bolnici nekaj novih bolnikov. V Heerlenu išče zdravja gospa VRČEK iz Heerlerheide in g. DOMEVSEK iz Heerenweg. Tudi g. GRIL je še vedno v bolnici. Ostali bolniki so se več ali manj zdravi vrnili domov. Prosimo slovenske rojake, da bolnike radi. obiskujejo in jim s tem prinašajo tolažbe. Vsem bolnikom želimo skorajšnje okrevanje! V družini g. Rudija SINKOVIČ in njegove gospe Bosch se je rodil dne 4. marca krepak sinek. Pri krstu je dobil ime PAVEL Henrik Marija. Materi in otroku želimo obilo božjega blagoslova! IZ VENEZUELE Požrtvovalni rojak Rojnik nam poroča, da se je za Miklavža zbralo okrog 300 rojakov iz bližnje in daljne okolice Caracasa. Pod vodstvom g. Rudija Kelbiča so otroci nastopili s prijazno igrico g. Mirka Kunčiča. Presenečeni so bili vsi, da znajo naši otroci v slovenščini kaj tako lepega spraviti skupaj in da ob teh silnih razdaljah lahko kaj naredimo. Starši so tudi hvale vredni, da so pošiljali otroke na vaje, ena deklica je bila iz 160 km oddaljene Valen-cije! Ta večer je pokazal, kaj zmore dobra volja in požrtvovalnost. Brez tega ni domačega občutja v tujini! Miklavž je seveda obdaroval tudi naše dobrotnike. Posebej se je zahvalil gospe llijevi, ki hodi vsako nedeljo 30 km daleč orglar k naši skupni maši. Ob smrti papeža Pija XII. so izrazili nunciju sožalje. Ob misijonski nedelji je g. Rojnik govoril o misijonarju Baragi. Kakor za Božič, tako je tudi za post poslal naš izseljenski duhovnik č. g. Janez Grilc (časa parroquial, Chacao/Caracas) vsem rojakom pismo. Ime Venezuela pride od Benetk. Prvi Evropejci so pri Maracayskem jezeru zagledali indijanske kolibe na koleh in so vzkliknili: »To je pa mala Venecija, Venezuela!” Zveza borcev Preti dobrima dvema letoma je bila v Združenih državah Sev. Amerike osnovana Zveza slov. protikomunističnih borcev, ki je ideološka, nadstrankarska, podporna povezava vseh bivših slov. borcev proti komunističnim napadalcem. Hoče ohraniti spomin na padle sohorce-junake, zbrati in ohraniti zgodovinske podatke o borbah in končno podpirati žrtve protikomunistične borite, zlasti invalide. Tajništvo te zveze je v USA: 1248 E. Gl Str., Cleveland 3, Ohio. Na raznih krajih sveta so bila že ustanovljena krajevna zastopstva in odbori te ZSP11: v Clevelandu, Milwaukee, Gilbertu, No-randi, Coloradu, Rochestru, Torontu, St. Cathe-rincs, Guelphu, Montrealu, Parizu, Celovcu, Rimu iii Buenos Airesu. Zveza ima tudi svoje glasilo „Ve: \iik SPB”. Išc • "n naproša soborce tudi drugod, kjer še ni odbu. n . da jih ustanovč in stopijo v stik z Zvezo. Vsi bivši borci in tisti, ki so tem aktivno pomagali, so I h ko člani te prijateljske povezave. Pri glasilu la o vsi sodelujejo in ga toplo priporočamo (udi drugim. „Prijatelj soborec, ki to bereš, se spominjaš težkih dni, ki so nas tako močno vezali drug na drugega: spomni se svojih najboljših prijateljev, ki so padli. V njih spomin in slavo nam podaj prijateljsko roko in se pridruži tej nesebični povezavi preživelih. Z veseljem ti nudimo pojasnila, ki bi jih želel; piši nam, javi sc nam! Bog živi vse bivše borce! — Glavni odbor ZSPB.” mmmm Zyadwina tobaka Marsikdo ne ve, da Evropejci niso poznali tobaka, dokler ni Krištof Kolumb leta 1492 odkril Amerike. Prvi kadilec v Evropi je bil Španec Rodrigo de Herez. Ko je prižgal prvo pipo, se je njegova žena tako prestrašila, da je padla v nezavest. Mož je navzlic temu mirno kadil dalje, kar je ženo tako razhudilo, da ga je prijavila orožnikom. Po kratki razpravi ga je sodnija obsodilo na dosmrtno ječo, kjer pa je obsedel samo — 16 leti Nedavno mu je bila v rojstni vasi odkrita spominska plošča 1 Toda kajenje se je kljub prepovedim naglo razširilo po vseh evropskih državah. V začetku so kadili samo diplomatski predstavniki in dvorjani, po tridesetletni vojni (1618-1648) pa je tobak prodrl v širše sloje. Strastni kadilci so postali zlasti vladarji in višji oblastniki, saj je znano, da je pruski kralj Friderik I. pokadil dnevno 30 pip tobaka, angleška kraljica Elizabeta pa je najela posebnega učitelja, da jo je naučil kaditi. Posebno pozornost je gojenju tobaka je posvečal francoski poslanik na Portugalskem Nicot, po katferem je dobil ime nikotin, to je strup, ki ga vsebuje tobak. Nekateri državniki pa so kadilce začeli preganjati, češ da je tobak silno škodljiv zdravju. Tako so v Rusiji leta 1633 kajenje prepovedali in, kdor se je pregrešil, je bil strogo kaznovan: odrezali so mu nos ali pregnali v Sibirijo! Za časa sultana Murata IV. so v Turčiji kadilcem sekali ude ali jih obešali. Kaj pravijo danes o tobaku zdravniki? Vsi se strinjajo samo s tem, da ni tako škodljiv kot alkohol. Nekateri lrde[ da cigarete skrajšajo življenje kadilcu za povprečno 6 let, ker nikotin škoduje zlasti srcu in živčevju. Baje pospešuje tudi raka. Zato je prejšnje leto poldrugi milijon Ame-rikancev opustilo kajenje. Ta je lepa. — Mesar priteče v pisarno svojega soseda advokata: »Gospod advokat! Eno vprašanje, prosim. Recimo, da neki pes ukrade kilo mesa v moji prodajalni. Ali lahko zahtevam povračilo od njegovega gospodarja?« — »Seveda!« odgovori advokat. — »Dobro! Vaš pes mi je pravkar odnesel za tristo frankov mesa. . .« — »Prav«, odgovori advokat brezbrižno. Dajte mi še dvesto frankov in tako boste plačali vprašanje, ki ste mi ga postavili.« P/ti&Uusi: ŠTIRJE LETNI ČASI Taki so ti letni časi — /jneraj se* kaj spremeni: je pomlad, poletje, jesen — zima jim nato sledi. Na spomlad cvet«) cvetlice, zbiraj» čebele med, vsako roio obletijo, dobrodošel vsak jim cvet. Kaj poletje nam prinese? Vroče je, pa tudi de/; dostikrat se pa primeri, da še toča pride vmes. Za poletjem pride jesen; Žlahtno Žito dozori, sadja polna so drevesa, vsaka veja se krivi. Kmet marljivo jih obira in pospravlja vsepovsod; kar je dobrega, si shrani, Slabo vse pa pride v sod. Za jesenjo pride z i m a — za starejše mrzel čas; veseli se pa mladina: s sankami hiti na vas. Tam po snegu se lovijo eden malo, drugi več; mene pa Ze ra«lo zebe in se stisnem tja za peč. Franc Frelich, Brunssum, Nizozemska VESELA POMLAD Že južni vetrič prek gore piha, mrzla zima zadnji «lih zadiha. Vesela ra«lostna pomlad izpod bele odeje se prebuja, sončece zlato nam tople Žarke ponuja. Zvončki vsi beli, trobentice rumene, žolek veseli — ’ pridne čebele. Vse raja in se pomladi veseli, ptičica v gaju zopet veselo zažvrgoli. Tudi meni je radostno srce, naj bo STVARNIKU hvala za vse! JAT, Nemčija POMLAD Pozdravljena, pomlad zelena, kot kakšna vila prihitiš. Polje, log, planine, vse k Življenju obudiš. Ptičke v gozdu si zbudila, da spet veselo Zvrgolč. Solze si starcu posušila, krepkeje bije mu srce. Še bi te opeval rad, pa pesmi več ne znam. Skoro se boš poslovila, starec spet ostal bo sam. J. Potočnik, Belgija — Katehet; No, Janezek, kako je potovala sv. Družina v Egipt? — Janezek: Z aeropfanom. — Katehet: Kdo je bil pa pilot? — Janezek: Poncij Pilot... — Rudar pride iz gostilne ob treh ponoči. Ker se žena prebudi, hitro zagrabi za zibelko in jo začne zibati. »Kaj pa delaj?« vpraša žena. — »Otroka zibljem.« — »Budalo neumno, otrok vendar spi pri meni; ti ziblješ le prazno zibelko... !« Prebrisano. — Dva stara prijatelja se srečata v Londonu. Jožef: »Kaj pa delaš tukaj, Andrej?« — Andrej: »Sem na ženito-vanjskem potovanju.« — Jožef: »Sam?« — Andrej: »Moja žena London že dobro pozna, zato je odšla v Pariz . ..« Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. — Založba Družbe sv. Mohorja. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. — Vsi v Celovcu. — Printed in Austria. PERIODIQUE NA$A LUC j ____H________________________________________ List slovenskih izseljencev v zapadni Evropi. — Izide vsak mesec razen junija in avgusta, desetkrat na leto. — Dopise za številko, ki izide konec meseca, pošljite uredništvu ali poverjenikom vsaj do drugega v mesecu. — Kdor naroča list naravnost pri upravi v Celovcu, naj tja pošlje tudi naročnino: 28 šil., 50 bfr., GOO ffr., 4 h. gld. 5 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1.50 dol. — Darove lahko izročite poverjenikom lista v svoji deželi. — UREDNIŠTVO in UPRAVA „Naše luči”, Viktringer Ring 26, Celovec-KLAGENFURT, AUSTRIA. NAPIS LESNIKI” DOMAČIJA’” PALICA” OVINEK”” MODRIJAN” ANTON’ JANKO” Oglej si vejice in boš razumel, kaj hoče ta skrivnosten napis povedati. REBUS V zadnji številki je tiskarski škrat ugankarjem ponagajal in je zmaknil iz. rebusa „100”, da ga nihče ni mogel razvozljati. Zato v tej številki znova objavljamo: 5 R 100 ka + = či VELIKONOČNA KRIŽANKA Vodoravno: 1 majhno naselje (množ.), 5 največji praznik, 8 pameten, 9 ne vaš, temveč..., 11 druga (krajša) beseda za „rečeš”, 12 daljša glagolska oblika za „da”, 13 darilo, 14 kar si želi ves pošten svet. Navpično: 1 vesel, 2 moško ime, 3 mlečni izdelek, 4 vstavi IK, 5 tekočina, 6 osebni zaimek, 7 pijača, 10 prislov, 12 kratica*za „doktor”. VIZITKA Stano Šavoza Kaj je v odboru Društva sv. Barbare ta odbornik? SPOMENIK V spomenik vstavi besede, ki pomenijo: 1 ime meseca, 2 drug izraz za „spava”, 3 naš Stvarnik, 4 na čemer stojimo, 5 domača žival, 6 število, 7 je-sih, 8 razjeda železo, 9 glas. Od I. do II. boš bral ime svetnice. II. REŠITEV UGANK marčne štev. „Naše luči”: Dva trda .oreha: 1. Ogenj, ki jeklo stopi in naredi mehkega. — 2. Rak. Evropska pokrajina: Sardinija, Plitvič- ka jezera^ Groenland, Slavonija, Gvatemala, Britanski, Kolumbija, Brazilija, Antarktika: SLO- VENIJA. UREDNIŠKI KOTIČEK: Drago iz Essena: Za pozdrave Slovcncev-rudarjev iz Porurja se lepo zahvaljujem in objavim v prih. številki! N orveška: Smo prejeli in bomo porabili. Hvala! Naredimo, kot želite! I. 1 2 3 4 r~ 6 7 8 1 1 9 |