Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja ce* loletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dseva po prazniku.
S Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g | Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Š	Telefon 4001—4005.	i
Abbonamenth Meso 12 Ure; Estero, me-•e 20 Lire, Ediziona domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inserzioni.
Filialet Novo mesto
Concessionaria esclusiva per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Infenso attacco su Malta
Velivoli inglesi hanno nuovamente attaccato 1'ospedale militare
II Quartiere delle Forze Armate comu-nica:
Questa notte nostre unita aeree hanno nuovamente bombardato la base navale di L a V a 11 e 11 a (Malta).
In Africa settentrionale note-vole attivita delle nostre artiglierie sul ironte di Tobruk.
Tentativi di attacco del nemico sono stati immediatamente frustrati. Durante un incur-sione aerea sulla zona di Bengasi sono rima-ste danneggiata alcune abitazioni. Una vittima e pochi feriti tra la popolazione araba. In combattimento aereo la nostra caccia ha abbattuto un apparecchio britannico.
In Africa orientale aerei inglesi hanno bombardato e mitragliato 1'ospedale da campo del caposaldo di Culquabert, con-trassegnato visibilmente dai distintivi inter-nazionali della Croce Rossa causando vittime tra il ricoverati.
Sul fronti di Ualag e di Celga, scontri favorevoli alle nostre truppe. L'avver-sario ha abbandonato sul terreno alcuni morti nonche armi e munizioni.
Vojno poročilo št. 519
Razseien napad na Malto
Angleška letala zopet sramotno napadla bolnišnico
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Ponoči so naša letala zopet bombradirala pomorsko oporišče La Valetta na Malti.
Severna Afrika: Pomembno delovanje našega topništva na bojišču pri Tobruku. Sovražni napadalni poskusi so bili takoj razbiti. Med poletom nad področje Bengha-zija je bilo poškodovanih nekaj stanovanjskih hiš. Med arabskim prebivalstvom pa je ena smrtna žrtev in nekaj ranjenih. V letalskem boju so naša lovska letala sestrelila eno angleško letalo.
Vzhodna Afrika: Angleška letala so bombardirala in obsipala z ognjem iz strojnic poljsko bolnišnico postojanke Culquabert, dasi je bila bolnišnica vidno označena z mednarodnimi znaki Rdečega križa. — Napad je povzročil žrtve med bolniki.
Na odsekih Ualag in Celga ugodni spopadi za naše čete. Sovražnik je pustil na bojišču nekaj mrtvih in prav tako orožje in strelivo.
Rim, 3. nov. AS. Posebni dopisnik agencije Steiani na letalskem bojišču poroča, da so ponoči skupine italijanskih bombnikov dvakrat z velikimi bombami napadle pristanišče La Valetto na Malti. Napad se je lahko ugodno razvil zaradi zadovoljivih meteoroloških razmer in zaradi vidljivosti ter zaradi polne lune. Ko so bombniki v prvi skupini napadli, so bombe v polno zadele pristaniške naprave ali pa so bila razdejana skladišča raznovrstnega vojnega gradiva. Naslednji napadi so veljali pristaniškim napravam in zasidranim ladjam in je bil ta napad tudi uspešen. Vsa letala so se vrnila na svoje oporišče.
Ducejev govor na Gianicolu
Slovesno je bila odprta grobnica žrtvam iz leta 1849 in 1867
Rim, 33. nov. as. Danes dopoldne so v Rimu na griču Gianicolo slovesno proslavili obletnico bitke pri Mentani. Ta bitka so je vršila dne 5. novembra 18G9 in sicer med Garibaldijevimi četami in Francozi, ki so branili Rim. Slovesnosti se je udeležil Duce in ob tej priliki je bila posvečena grobnica, ki je zgrajena na vrhu Gianicola in sicer v spomin junaškim bojevnikom, ki so se bojevali za osvojitev in obrambo Rima.
Slovesnost je uvedel slavnostni prenos z oltarja domovine z Beneškega trga na Gianicolo trupla pesnika in vojaka Gofrcda Mammellija, ki je bil bli^pji prijatelj Mazzinija in Garibaldija in je sestavil najbolj slavno italijansko patriotifno himno med boji za neodvisnost dežele.
Na topovsko lafeto so položili krsto s pesnikovimi ostanki, krsta pa je bila zavita v trikoloro. Do vrha Gianicola jo imela krsta častno spremstvo.
Na vrhu Gianicolo so se pri grobnici zbrali vsi člani Vlade, visoki državni dostojanstveniki in velika množica zastopstev bivših bojevnikov in fašistov. Na griču je vel oblak zastav, ki je pozdravljal prihod sprevoda. Preden so krsto odnesli v grobnico, je Duce izrekel naslednje bo-sede:
»Po devetdesetih letih se vračajo na gari-haldijevski grič vsi tisti, ki so s skrajno vztrajnostjo in obupno trmoglavostjo branili ta grič v dobi rimske republike v letu 184!). Sedaj so vračajo v ozračju revolucije Črnili srajc, ki jo objema ljubezen italijanskega naroda. To so Morosini, Manara, Mazina, Da-verio. Dandolo in sto drugih, ki so prihiteli iz vseh italijanskih pokrajin. Ta leta so bila leta pomladi domovine.
Na čelu sprevoda posvečenega pohoda sto-
pa pesnik isto zemljo iz katero jo izšel rod Giuseppeja Garibaldija, in sicer Genovčan Go-fredo Mammeii. To ko bile republikansko puške, tiste iz leta 1849 in imperialne pušk© iz leta 1867, ki so ustvarjale čudeže proti skoraj neolioroženim prsom garibaldijcev, ki so se vojskovali na Mentani z večno usodnim vzklikom na ustih: »Ali Rim ali smrt!« Toda tudi prvi, kakor drugi so prihajali iz isto meje. Zato naj nikdo našega včasih dolgega molka, tudi potrebnega, nikogar ne zapelje v zmoto ali pa k prelahkim zaključkom.
Mi ne pozabljamo!«
Po Duccjevem govoru so je opravila slovesnost posvetitve, in grobnica, kjer hodo ležalo žrtve za Rim. je bila odprta. Grobnico jc general Ezio Garibaldi izročil v varstvo rimskega mesta.
Sovjetska vojska na Krimu razbita
Nemške čete zavzele Kursk — italijanske čete zavzele nova industrijska
središča ob Doncu
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 3. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Kakor je posebno vojno poročilo že objavilo, je bil sovražnik na Krimu zaradi najmočnejšega zasledovanja nemških in romunskih oddelkov razbit na dve skupini. Ena skupina se skuša rešiti čez Sebastopol, druga pa čez Kerč. Letalstvo je pri zasledovanju in napadanju pripravljenih prevoznih ladij potopilo 10 tovornih parnikov s skupno 58.000 tonami, 14 parnikov pa je bilo hudo poškodovanih. Druga bojna letala so jboinbardirala Sebastopol in pristaniško področje pri Gjalki, prav tako pa vojaške cilje pri Kerču in na severovzhodni obali Črnega morja. Težka bomba je zadela v polno plavajoči dok. ,,
Pri prodornih in zasledovalnih bojih je bilo do sedaj skupaj zajetih 53.175 ujetnikov in 230 tankov ter 118 topov, več oklepnih vlakov in zelo mnogo vojnega gradiva je bilo zaplenjenega ali uničenega. Odstranjenih je bilo nad 13.000 min, ki so bile položene, da bi ovirale pohod.
Italijanske čete so na področju Donea zavzele še nadaljnje industrijske predele.
Na srednjem odseku vzhodne fronte je bilo, kakor je bilo tudi objavljeno s posebnim poročilom, zavzeto železniško križišče in industrijsko središče Kursk. ZVivzele so ga pehotne in tankov-ske sile.
Na morju okoli Anglije so bojna letala potopila 4000 tonsko tovorno ladjo in zadela še pet ladij tako hudo, da je treba računati z njihovo izgubo.
V Severni Afriki so nemška bojna letala razbila zbiranje angleških motornih vozil pri Sol-lumu. Pri letalskih napadih na zaliv pri Suezu je bila uničena 6000 tonska trgovska ladja.
Sovražnika ni bilo nad nemškim državnim ozemljem.
Stokholm, 3. nov. AS. Dopisnik lista »Stok-holm Tidninger« poroča s finsko-ruskega bojišča, da 6e že več ur sliši močno topniško streljanje v Finskem zalivu. Položaj sovjetskega baltskega brodovja je izredno težaven. Od začetka oktobra naprej pa se tudi širi nedisciplina med sovjetskimi mornarji.
Helsinki, 3. novembra. AS. O napadih, ki so jih sovjetska letala ponoči izvedla na finsko prestolnico, se je izvedelo, da so bombe uničile zasebno hiišo na periferiji mesta.
Govor predsednika turške republike pred parlamentom
Turčija bo branila samo lastno svobodo in neodvisnost
Položaj na bojiščih
Dopisnik Štefani javlja: Na južnem bojišču 60 nemške čete zavzele ravno mesto Krimskega polotoka Simferopol po zelo 6rditem odporu. Pri izrednih uspehih, ki jih je nemška vojska dosegla na Krimu, ima izredno zaslugo letalstvo in topništvo. Nemci so zasedli že K otoka. Ve6 izredno važen polotok, ki je ključ do Črnega morja, bo zaseden v nekaj dneh. Na bojišču pri Rostovu izredno slabo vreme trenutno zadržuje večje operacije. Krajevni boji so pred samim Rostovom, ki ga sovjetske čete hitro izpraznjujejo in pa na Donecu.
Pač pa je bojevanje z vso silovitostjo znova vzplamtelo na moskovskem odseku. Nemci so silovito pritisnili zadnje tri dni pri Tuli, kjer 6e boji vrše že v predmestjih mesta, katero je znano po svoji težki železni industriji. Na tem odseku operirajo predvsem nemške težke oklepne divizije, ki Vvajajo širokojDotezen obkoljevalen manever, čigar posledice bodo kmalu zaznatne. Dalje divjajo silni boji pri Orelu in pa na celem odseku vzhodno od Moskve. V teku je nova najobsežnejša nemška ofenziva, podobna oni, ki 60 jo Nemci sprožili pred enim mesecem in ki je imela za posledico, da 60 Nemci prišli za razdaljo nekaj desetin km pred Moskvo. Ako bodo tudi tokrat sovjetske čete prisiljene k umiku, potem je padec Moskve neizogiben. General Žukov je pritegnil v obrambo sovjetske prestolnice vse razpoložljive čete.
Sovjeti priznavajo poraz na Krimu
Bern, 3. novembra. AS. Na sovjetskem uradnem mestu so potrdili nemško zmago na Krimu. Danes zjutraj je sovjetsko vojno poročilo poudarilo, da so v soboto zvečer prišla v Moskvo poročila, da so se Rusi na Krimu morali umakniti na drugo obrambno črto. Na desnem krilu je tankov-ski napad presenetil Ruse in tako so nemške in romunske čete lahko za hrbtom zagrabile sovjetsko obrambo, ki se je morala hitro umakniti. Zaradi tega uspeha so nemške oklopne sile lahko prišle v Sinferopol, ki je glavno mesto na Krimu. Sedaj je bližnji cilj nemške ofenzive Sebastopol, veliko sovjetsko vojno pristanišče ob Črnem morju.
Nemška letala napadajo Sebastopol
Berlin, 3. novembra, as. Nemška letala so ponovno napadla vojaško pristanišče Sebastopol na Krimu. Letala so potopila z bombami 4000 tonski tovorni parnik. Ugotovljeno je bilo, da so nastale
«r»|J' /i	#	1	)l
MrJL	K\L0MN)f
/ * &L *t4if-
-'MlUGAl S* V
Zemljevid k bojem za Moskv
eksplozije na pristaniških napravah in oboroženih vlačilcih. Bombe 60 tudi uničile postojanke sovražnega protiletalskega topništva.
General »Zima« je izdal Sovjete
Budimpešta, 3. nov. As. »Pester Hirlap« piše, da so sovjetske čete zelo presenečene, ker jih nastop zime ni rešil obkoljevanja zaveznikov. Zima, ki naj bi stopila na mesto sovjetskih strategov in ustavila napredovanje nemških vojsk, res vedno hujše pritiska. V Moskvi primanjkuje premoga. Samo dva dni v tednu smejo zasebniki kuriti.
Sovjetsko vojno brodovje na črnem morju
Berlin, 3. nov. AS. »Volkischer Beobachter« piše, da ima po novicah, ki so prišle iz Samare, sovjetsko vojno brodovje na Črnem morju neko 6taro bojno ladjo, dve novejši križarki in neko starejšo križarko, 21 modernih rušilcev in 6 starejših in 50 podmornic in 50 hitrih čolnov. To brodovje pa potrebuje več oporišč za 6vojo oskrbo, zaradi zadnjih dogodkov pa je temu sovjetskemu vojnemu brodovju na razjrolago samo še pristanišče v Sebastopolu, ki ga pa nemško letalstvo že napada.
Ankara, 3. novembra. AS. Včeraj je na prvi seji zasedanja turškega parlamenta govoril predsednik turške republike Ineni, ki je med drugim izvajal:
»Čast mi je, gospodje poslanci, da odprem zasedanje v trenotku, ki je dovolj kritičen in nevaren, kajti vse države na naši meji so zapletene v hude boje. Predvidevani, da bo ta vojna bolj obsežna in da bo zajela še druge narode, ki so danes še izven boja. Vi veste, da se je turška politika vedno naslanjala na ohranitev lastne svobode in neodvisnosti. Ta politika se bo nadaljevala in točno izvajala.«
O razmerju med Turčijo in Nemčijo je Ineni Izjavil:
»Naše zveze z Nemčijo so kar najboljše. Dne 18. junija 1941 je Hitler in njegova vlada podpisala z nami prijateljsko j>ogodbo, ki je utrdila zgodovinske prijateljske vezi, ki so obstajale v preteklosti med obema državama.«
Zaključil je, da Turčija odločno Izvaja pravilno politiko in da nima nobenih teženj, da bi si prilastila tuje ozemlje. Pač pa želi Turčija z vsemi živeti v miru in sicer z vsemi brez razlike.
Turška politika
Ankara, 3. nov. As. Listi objavljajo govor predsednika Innenija, ki ga je imel, ko je odprl novo zasedanje parlamenta. Predsednik je zagotovil, da hoče dežela ostati nevtralna in tako ohraniti neodvisnost in neokrnjenost. Nato ie
| predsednik govoril o posledicah vojne, ki se čutijo tudi v Turčiji. Rekel je, da mora biti Turčija pazljiva, da vojni požar ne zajame tudi nje. »Ne smemo pozabiti, da živimo sredi požara, toda s slogo in z bodočnostjo lahko premagamo sedanje težave.«
Romunska trgovska mornarica
Bukarešta, 3. nov. As. Vrhovni prometni svet je mišljenja, da bi bilo mogoče povečati rumun-sko trgovsko mornarico na ta način, da bi za izvoz bile določene posebne nagrade in da bi graditev trgovskih ladij bila občutno subvencionirana od države. Prav tako bi bilo treba trgovski mornarici dati carinske olajšave. Trenutno je 60 odstotkov rumunske trgovske mornarice v državnih rokah. V zadnjem času je država izdala eno milijardo lejev za zgraditev novih ladij, in sicer so bile zgrajene: »Transilvanija« in »Besarabija« po 8000 ton, »Cavana«, »Sulina«, »Mangalija« in Balta« pa po 5000 ton.
Proti poljskim Židom
Varšava, 3. nov. As. Frank, glavni guverner, je odredil smrtno kazen za Jude, ki zapuste svojo judovsko četrt, in tudi smrtno kazen za vse, ki jim pomagajo. Odredba pravi, da je ta strogost potrebna zaradi zdravstvenih razlogov.
Vojna na zahodu
Berlin, 3. nov. AS. Na zahodu se razmere ne razvijajo ugodno za angleško mornarico. V enem tednu so nemške podmornice in nemška letala potopila 32 sovražnih ladij in sicer skupno za 123.000 ton. Te uspehe je moral priznati tudi angleški blokadni minister Dalton, ki je pred kratkim izjavil, da Anglija sovražnika ne bo mogla premagati samo z gospodarskim obleganjem.
Pred enim letom je še isti minister izjavil, da daje Nemčiji še šest mesecev, da podleže blokadi. Minister za trgovsko mornarico pa je izrazil sivoje dvome o izidu bitke za Atlantik.
Lisbona, 3. nov. AS. Prvi lord angleške admi-ralitete Aleksander je izjavil na nekekm zborovanju, da vojna v Rusiji ni prav nič zmanjšala silovitosti nemških napadov na morju. Delovanje nemških podmornic se je povečalo, prav tako pa se je povečala razsežnost minskih polj.
Stokholm, 3. nov. AS. Iz Londona se je izvedelo, da je bil v noči od sobote na nedeljo dan v Londonu znak za letalsko nevarnost in med tem časom 60 morale prestati svoj ognjeni kret ženske čete protiletalske obrambe. Londonsko poveljstvo pa si o izkušnjah te obrambe še ni moglo ustvariti prave 6like. Mnogo žensk se namreč ni v odločilnem trenutku udeležilo obrambe.
Uspeh nemške blokade
Rim, 3. novembra. AS. Angleški prometni minister je bil prisiljen podati izjavo, v kateri priznava učinkovitost nemške protiblokade in blokade sil Osi na Atlantiku. Zaradi poteka bitke na Atlantiku so živila in druge potrebščine za angleško prebivalstvo prišle v majhnem Številu.
Anglija ima že premalo takozvanih »hladilnih parnikov«, ker so jih morali porabiti za prevoz drugega blaga. Parniki te vrste, ki so še na razpolago, morajo prevažati prehrano in oskrbo za angleške čete na raznih odsekih.
Pripravljajo se spremembe v angleški vladi
Madrid, 3. nov. AS. List »Informationes« piše o govoricah, da se bodo izvedle spremembe v angleški vladi in pravi, da te novice dokazujejo, kako je angleško javno mnenje zbegano. Značilno je, pravi list, da se te govorice širijo prav tedaj, ko začenja Rusija propadati in ko se krepi levičarsko gibanje v Angliji. Širi se nerozpoloženje proti Churchillu, ki je izjavil, da je usoda Anglije zvezana z usodo Rusije in da sa bo usoda Anglije odločila na vzhodnem bojišču. Tedaj je jasno, da je usoda angleškega imperija že odločena in načrt za pomoč Rusiji je že popolnoma propadel. Levičarji zaradi tega vlado napadajo in zahtevajo kakršno koli pomoč Rusiji ali pa takšno vojno dejanje, ki naj bi Rusijo razbremenilo List zaključuje, da je Churchill žrtev položaja, ki ga je sam ustvaril,
Anglija naj bi napovedala vojsko nemškim zaveznikom
Stokholm, 3. nov. AS. Dopisnik »Dailyes Expre-sa« javlja, da so Sovjeti izrazili željo, da Anglija napove vojsko tudi Finski, Romuniji in Madžareki. List pravi, da so diplomatični odnošaji tukaj že zdavnaj pretrgani. Zato bi praktičnih posledic ne
vitV.


Uradni razglasi
Predpisi za promet in gostinske obrate
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na člena 6. in 7. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 97,
glede na naredbo z dne 12. julija 1941-XIX št. 65 in na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291
odreja:
Člen 1.
Brez posebne dovolilnice, ki jo izda oblastvo javne varnosti, ne sme nihče iz hiše: v ljubljanski občini od 21. do 5. ure, v drugih občinah pokrajine od 20.30 do 5 ure. Kršitelji se kaznujejo v denarju od 100 do 1000 lir in v hujših primerih tudi z zaporom do treh mesecev.
Člen 2.
Promet z motornimi vozili za prevoz oseb, ne glede na vrsto pogona, je dovoljen samo ob delavnikih od 7. do 19. ure.
Promet z motornimi vozili za prevoz blaga in promet avtoizvoščkov, ne glede na vrsto izgona, je dovoljen vse dni od 7. do 19. ure.
Nespremenjene ostanejo določbe členov 2., 3., 4. in 6. naredbe z dne 12. julija 1941-XIX št. 65.
Kršitelji 6e kaznujejo v denarju od 100 do 1000 lir, v hujših primerih pa tudi z zaporom do treh mesecev. Mimo tega 6e odvzame prometno dovolilo, v hujših primerih pa tudi zapleni motorno vozilo.
Člen 3.
Cas za zapiranje gostinskih obratov 6e spreminja takole:
za vse gostinske obrate v mestu Ljubljana na 20.30 in za vse gostinske obrate v drugih krajih pokrajine na 20. uro.
Kršitelji se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev kakor tudi z začasnim ali z dokončnim odvzemom obrtne pravice.
Člen 4.
Ta naredba, ki razveljavlja V6e nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo dne 4. novembra 1941-XX.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1941-XX.
Visoki komisar
za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Najvišje cene za kondenzirano mleko
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-XIX štev. 17,
glede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358,
na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in
smatrajoč za potrebno določiti najvišje prodajne cene za kondenzirano mleko,
odreja:
Člen 1.
Prodajne cene za kondenzirano mleko se določajo takole:
na debelo, brez mestne nžitnine:
za 1 zaboj z 48 škatlami po 880 g lir 634.50
za 1 zaboj z 48 škatlami po 385 g lir 301.30
na drobno v Ljubljani, vštevši vse davščine:
škatle po 880 g, za vsako škatlo lir 15.60 škatle po 385 g, za vsako škatlo lir 7.40 Prodajalci morajo izvesiti cene v prodajalni na dobro vidnem mestu.
Člen 2.
Okrajna načelstva lahko določijo cene iz pred njega člena sorazmerno niže; vse morebitne spremembe navzgor pa se smejo odrediti le po predhodni odobritvi Visokega Komisarja.
Člen 3.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po predpisih uredbe o cenah z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358.
Člen 4.
Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 30. oktobra 1941-XX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Uradna nemška izjava razkrinkuje Rooseveltove laži
FUhrerjev Glavni stan, 2. nov. 6. Sporočajo | naslednjo brzojavko:
Vlada rajha objavlja naslednjo uradno izjavo:
Predsednik Zedinjenih držav je v nekem govoru 28. oktobraizjavil:
1.	da je vlada Zedinjenih držav v posesti tajne zemljepisne karte, ki naj bi bila tiskana v Nemčiji od nemške vlade. Gre za zemljepisno karto Srednje in Južne Amerike, ki naj bi jih Fiihrer nameraval reorganizirati tako, da bi iz 14 sedanjih tamkajšnjih držav napravil pet vazalnih držav in ustvaril tako 6vojo nadvlado nad vso Južno Ameriko, vštevši republiko Panamo ter prekop.
2.	Ameriška vlada ima baje v rokah dokument, ki ga je izdala nemška vlada in ki naj vsebuje načrt, po katerem bi Nemčija po zmagi odpravila vse vere sveta: katoliško, protestantsko, mohame-dansko, hindustansko, budhistično in židovsko. Imetje cerkva naj bi se zaplenilo, križ in drugi simboli naj bi se prepovedali, duhovniki pa prisilili do molka ali pa poslali v koncentracijsko taborišče. Na mestu sedanjih cerkva bi 6e ustvarila velika mednarodna cerkev, ki bi jo organizirala narodno socialistična vlada in v kateri bi nastopali njeni govorniki. Besede iz svetega pisma bi se nadomestile z besedami iz Fuhrerjeve knjige »Mein Kampf«, ki bi postala tudi sveta knjiga. Kristusov križ bi 6e nadomestil s kljukastim križem in golim mečem, in končno bi mesto Boga zasedel Hitler.
Nemška vlada ugotavlja v tem oziru sledeče:
1.	da ne obstoji v Nemčiji nobena zemljepisna karta, ki bi jo dala tiskati nemška vlada in ki bi vsebovala razdelitev Srednje in Južne Amerike, kakor ne obstoji noben dokument nemške vlade, ki bi se nanašal na razpustitev svetovnih ver. V obeh primerih gre za najdebelejšo falsifikacijo.
2.	Trditve, ki se nanašajo na invazijo Juržne Amerike s 6trani Nemčije in odprava ver ter cerkva na 6vetu, kakor tudi njihove nadomestitve z narodno socialistično cerkvijo, so tako nesmiselne in absurdne, da jih nemška vlada ne 6matra vredne upoštevanja. Nemška vlada je po diplomatski poti sporočila zgornje V6em nevtralnim vladam, med njimi tudi vladam Srednje in Južne Amerike.
Predsednik Zedinjenih držav je v svojem govoru 28. oktobra izjavil tudi to, da sta bila dva ameriška rušilca napadena od nemških pomorskih vojnih edinic, in 6icer prvi 4. septembra, drugi 17. oktobra.
Nadalje je izjavil, da je bila ameriška vlada pripravljena izogniti 6e uporabi orožja, toda ogenj se je začel in dejanja so pokazala, kdo je prvi streljal in da je bila Amerika napadena. V resnici pa izvira iz informacij poveljnikov nemških podmornic in iz izjav častnikov ameriške pomorske oblasti sledeče:
V incidentu 4. septembra je šlo za ameriški rušilec »Greer« in 17. oktobra za ameriški rušilec »Kearny«. Rušilec »Greer« je v lesnem vojaškem sodelovanju z angleškimi ]>omor6kimi silami zasledoval več ur nemško podmornico. Med tem zasledovanjem je bila nemška jx>dmornica, ki se je potapljala, napadena z globinskimi bombami. Šele po tem napadu je nemška podmornica, kakor je bilo ugotovljeno, uporabila 6voje orožje. Ameriški rušilec je nadaljeval zasledovanje z globinskimi bombami še nekoliko ur, toda brez uspeha. Rušilec »Kearny« je spremljal neki konvoj, ko je prejel od drugega konvoja iz drugega predela Atlantika, ki je bil napaden od nemških pomorskih edinic, poziv na jxmioč, »Kearny« je tedaj spremenil smer in je na kraju bitke napadel nemško podmornico z globinskimi bombami. Sam minister ameriške mornarice Knox je jx>trdil, da je »Kearny« metal globinske bombe in da 6o bili šele čez nekaj časa spuščeni proti njemu trije torpedi, med katerimi ga je eden zadel. V tej izjavi izjavlja nemška vlada predvsem to, da trditev predsednika Roosevelta, po kateri so bili ameriški rušilci napadeni, kar naj bi bilo enakovredno napadu na Ameriko s strani Nemčije, ne ustreza dejstvom in to potrjujejo tudi izjave 6amih oblasti ameriške mornarice; v drugi vrsti pa, da so ameriški rušilci napadli nemške podmornice in da je zato Amerika napadla Nemčijo, kar tudi potrjujejo izjave ameriških pomorskih oblasti.
Berlin, 3. nov. AS: Do sedaj je bilo podanih že dovolj priznanj in izjav o dogodkih, ki so spremljali zadeve z ameriškima rušilceina »Greer« in »Kearny<. Vse te izjave so jx>dale najuglednejše ameriške osebnosti. Vse to je dovolj pojasnilo, kdo je odgovoren za te dogodke in izkazalo se je, da se tudi najbolj proslulim Rooseveltovim spisom ni posrečilo prepričati poštenih krogov. Nemški tisk pa piše, da se je kljub vsemu temu v Berlinu smatralo za potrebno, da se poda o vseh teh okoliščinah posebna uradna izjava. S to izjavo se je hotela predvsem razkrinkati namera enega državnega poglavarja, ki je nesramno hotel izigrati lastno ljudstvo, pri tem pa je hotel prevarati svetovno javno mnenje, zlasti pa javno mnenje v Južni Ameriki. Šlo je za to, da se podrobno ugotovi odgovornost za peklensko intrigi-ranje in da bi se takot že nekoliko i>ojasnil bo-
Razmere v Galiciji so urejene
Varšava, 3. nov. AS. Včeraj je bila ukinjena meja med upravnim in političnim področjem med novo galicijsko pokrajino in generalnim guverne-mentom. Prebivalstvo obeh področij se sedaj lahko svobodno giblje po vsem ozemlju brez posebnih dovoljenj. Poudarjajo, da so razmere v Galiciji urejene. Edino plačilno sredstvo so zloti.
Strokovne organizacije v Bolgariji
Sofija, 3. nov. As. Novi zakon o strokovnih organizacijah v Bolgariji je predmet razprave po bolgarskih listih. Listi poudarjajo, da se je pokazala potreba po učinkovitejšemu nadzorstvu države nad poklicnim strokovnim gibanjem prebivalstva. Določeno je vodstvo strokovnih organizacij, ki bo imelo predvsem nadzorni značaj in bo odvisno naravnost od predsednika vlade. To vodstvo bo nadzorovalo razvoj strokovnih organizacij, njihove kulturne, gosfiodarske in socialne ustanove, brigalo se bo za mezdno razmerje delavstva, skrbelo bo za zavarovalno delo in imelo v rokah tudi strokovni tisk ter finančno nadzorstvo. V pomoč osrednjemu vodstvu bodo pokrajinski nadzorni uradi. Isto nadzorstvo organizira tudi »Veselje in delo^, ki naj skrbi za razvedrilo delavcev v prostem času. Namen tega vodstva je, da polagoma pripravi korporativnn gospodarsko ureditev Bolgarije.
Doseljevanje beguncev v Brazilijo ustavljeno
Rio de Janelro, 3. nov. AS. Odbor za doseljevanje in za kolonizacijo je sklenil ukiniti vsa dovoljenje za doseljevanje beguncev. y Brazilijo,
Sovjeti potrebujejo tudi tekstilnih izdelkov
Rim, 3. nov. As. Sovjetska tekstilna industrija, ki je osredotočena okrog Moskve, je po večini v nemških rokah. Kljub temu, da so Sovjeti na> kopičili nmogo rezerv, se že čuti pomanjkanje bombaževine. Poleg tojx>v in tankov ho treba So-vjetom dobavljati tudi obleko. Ni pa znano, ali bodo Angleži za to skrbeli ali Amerikanci.
Snežni zameti na švedskem
Stokholm, 3. nov. As. Zaradi hudih snežnih žametov je več železniških prog moralo ustaviti promet. Iz Norveške pa poročajo, da so zaradi varčevanja ustavili nočne vlake.
švicarsko posojilo
Bom, 3. nov. As. Zvezni svet je sklenil najeti notranje posojilo 350 milijonov frankov za konsolidacijo letečih dolgov in za nove železniške naprave.
Obenem poročajo iz Švice, da je nek urar iz Biela dobil dovoljenje za iskanje zlata v Val D'Anniver. Prva analiza je dognala, da je na 1000 kg zemlje in kamenja bilo okrog 10 gramov zlata.
Opomin kralja Gustava
Stokholm, 3. nov. As. Kralj Gustav je govoril dijakom v Upsali in pri tem omenil tudi položa. Švedske. Rekel je: Upam, da bo naša dežela izšla iz sedanje evropske stiske neokrnjena. Upam tudi, da ho Švedska ostala izven sedanje vojne Zato pa je treba trdo delati in žrtvovati, zlasti mlajšemu rodu.«
doči razvoj dogodkov, s katerimi hočejo Ameriko zaplesti v evropsko vojno. Predvsem se hoče enkrat za vselej ugotoviti, kdo je dal prvi strel. Ta prvi strel p je oddal Roosevelt, kakor so to potrdile oblasti v Washingtonu, ki so priznale, da so nemške jx>dmornice oddale torpede tedaj, ko so jih napadli ameriški rušilci.
Nemška vlada tudi zelo določno zanika obstoj nekega zemljevida, ki naj bi pojasnjeval nemške namene v Južni Ameriki, prav tako pa zavračajo vse poskuse z neko listino, ki hoče dokazati, da bi naj Nemčija hotela uničiti vse vere na svetu.
Vse to pa postavlja Roosevelta pred naslednjo izbiro: molčati ali pa še enkrat lagati. Če bi Roosevelt molčal, tedaj bi nemške navedbe v celoti dokazale resnico in ga razkrinkale. Če bi pa hotel Roosevelt zanikati nemške navedbe, tedaj bi moral objaviti tiste listine o zemljevidu in o nemških verskih namenih.
Sicer pa je argentinski dnevnik »Critica« ob-avil posnetek zemljevida, na katerega se v Ame-iki protinemški propagandisti naslanjajo. Tega zemljevida se je posluževal tudi predsednik Roosevelt. Zanimivo je, da je bil ta zemljevid objavljen v argentinskem dnevniku nekaj ur po Rooseveltovem govoru. Tedaj je vsekakor gotovo, da je ta zemljevid bil v Buones Airesu že pred Rooseveltovim govorom in sicer naj bi dokazal resničnost Rooseveltovih navedb. »Volki-scher Beobachter« piše, da je lastnik tega argentinskega dnevnika neki Taborda, ki se že delj časa mudi v Newyorku, kjer je uradni gost ame-iške vlade. Pred 6vojim govorom je imel Roosevelt dolg sestanek s Tabordo in kakor so pisali listi, se je jx> tem razgovoru razširilo, da sta se oba pogovarjala o »prodiranju nacionalnih socialistov v Argentino«. Omeniti je še treba, da je bil ta Taborda svoječasno že obsojen zaradi poneverb in korupcije. Ko so Roosevelta po njegovem govoru vprašali, zakaj ne objavi zemljevida, e odgovoril, da ne bi hotel škodovati tistemu, ki mu je zemljevid predložil. Brez dvoma je bil to Taborda.
Roosevelt pripravlja uvedbo enotnega poveljstva
Stockholm, 3. novembra, as. Dopisnik »Stockholm Tidningen« poroča, da se je iz dobro poučenega vira izvedelo, da namerava Roosevelt ustanoviti enotno vrhovno poveljstvo, in sicer ne samo za angleške in ameriške vojne sile, ampak za vse zavezniške vojne sile. To enotno poveljstvo bi naj plovbo ladjevja uredilo tako, da se sile ne bi delile po raznih morjih Poleg tega namerava Roosevelt spraviti angleško ladjevje pod svoje poveljstvo, sedež enotnega vrhovnega poveljstva pa bi bil ali v Londonu ali pa v Washingtonu.
Roosevelt zahteva novih oporišč
Rim, 33. nov. As. V Londonu jx>trjujejo, da so pogajanja med Ameriko in Avstralijo ter Novo Zelandijo za nova ameriška pomorska oporišča.
Novi ameriški koraki v vojno
Washington, 3. nov. As. Urad za oboroževanje je odredil, da se od 10. novembra dalje zniža poraba elektrike za privatne namene za 30%. Prav tako je prepovedan električni tok za reklamne in športne namene.
Obenem pa javljajo, da je v Michiganu stopilo v štrajk 1500 premogokopnih delavcev. Stavkajo tudi delavci v tovarni za strojnice v Plymounthu, v Clevelandu pa stavkajo tekstilni delavci.
Veliki ameriški manevri na Aljaski
Washington, 3. nov. As. Na Aljaski so veliki ameriški manevri. Gre za manevre v največjem obsegu, posebno kar se tiče vojnega materiala, ki ga uporabljajo. Ameriški listi pa pišejo, da je med manevri in med vojsko še mnogo časa, ker Amerika še niti približno ni pripravljena, zlasti ne na morju.
Mornariški minister Knox je izjavil, da Amerikanci morebitnih jjotopitev nemških jHJdmornic ne bodo nič javljali. Amerikanci bodo postopali, je rekel Knox, kakor Angleži, ki tudi ne objavljajo več nobenih podatkov glede pomorske vojne.
Opozorilo naročnikom „Slovenieve knjižnice"!
Naročniki na vso zbirko „Slovenčeve knjižnice" lahko dobe ..Slovenčev koledar" za ugodnostno ceno 9 Lir in 2 Liri za pošiljatvene stroške — skupaj za 11 Liri
Naročite »Slovenčev koledar" takoj!
Gospodarstvo
Predpisi o porazdeljevanju oblačilnih predmetov
V zvezi z okrožnico Visokega komisarja z dne 24. X. 1941-X1X, št. 4716-27 v gorenji zadevi se pojasni še sledeče:
1.	Obrazci za inventar se že razdeljujejo.
2.	Ukine se prosta prodaja za predposteljnike in preproge za tla; nadalje za torbe toaletnih predmetov, popotne torbe, aktovke, torbice in torbice za dame, ako so ti predmeti iz kože ali usnja.
Ker navedeni predmeti niso vsebovani v obrazcu za inventar, naj jih stranke posebej prijavijo z navedbo števila ali površine v kvadratnih metrih Zbornici za TOI, kadar bodo predložile izpolnjene obrazce za inventar.
3.	Zaradi uvedbe nakaznic za izgotovljene kožuhe je trgovina s kožami, določenimi za krznar-stvo, dopustna le med producenti trgovci in izdelovalci oblačil.
Prodaja navedenih kož občinstvu je prepovedana do vstopa v veljavo nabave potom oblačilnih nakaznic.
4.	Produkcijske tvrdke in trgovci na debelo, katerim je v smislu razpisa Visokega komisariata z dne 26. X. 1941-XIX, VIII št. 471645-1941 prepovedana prodaja tkanin iz volne in iz bombaža, čistih in mešanih z volno ali bombažem v izmeri nad 20%, morajo prijaviti Zbornici za TOI potom svojih združenj količino navedenih tkanin, ki so v njih posesti, z navedbo, koliko je od te količine namenjeno za izvoz, za vojaška naročila, odnosno za notranji konzum.
Visoki komisar bo izdal odredbe glede na-membe tega blaga.
Tudi vzorci za obrazce registrov v smislu naredbe Visokega komisariata z dne 9. X. 1941-XIX,
štv. 123, se že razdeljujejo po Zbornici za TOI. *
Konec oktobra so izšla ministrska navodila za porazdeljevanje oblačilnih predmetov, obenem pa tudi je bilo objavljeno število točk, ki jih bo treba oddati pri nakupu posameznih predmetov. Karte se izdajajo na osebe in se ne morejo odstopiti. Odrezki, ki so že odrezani od karte, ne veljajo za nakup. Pač pa lahko družinski poglavar izvršuje nakupe za svoje družinske člane s pomočjo kart Odrezki z arabskimi številkami omogočajo nakup oblačilnih predmetov. Odrezki z rimskimi številkami služijo za nakup opremnih predmetom Za nakup teh predmetov se lahko porabi tudi več kart družinskih članov, če ena karta ne zadostuje zaradi premajhnega Števila točk. — Karta se jx>rablja na vsake 4 mesece ena tretjina, torej za odrasle v prvih 4 mesecih od številke 1—40, v drugem štirimesečju od 41—80, v tretjem pa od 81—120. Za predmete, za katere je potrebno več točk kot jih je dovoljeno za do-tičrio četrtletje, velja načelo, da se lahko nabavijo samo v primeru, da še ni bila porabljena nobena točka. Glede odrezkov z rimskimi številkami, velja, da jih lahko jx)troši lastnik v prvih 4 mesecih samo eno tretjino, t. j. 10. Izjemoma je možno za odeje nabaviti si jih v prvih 4 mesecih z večjim številom točk, t. j. nad 15 točk, nabaviti si jih po poteku prvega polletja veljavnosti karte. — Posebna določila veljajo za novoporočence, ki 6i nabavijo lahko določeno število predmetov. — Poleg določil o številu točk, so objavljena tudi določila glede predmetov, katerih prodaja je prosta.
Izjava finančnega ministra o kritju izrednih izdatkov
V soboto se je sestala splošna proračunska komisija Zbornice fašijev in korporacij pod predsed-ništvom nac. svetnika Acerca. Sestanku je prisostvoval minister za finance poleg podtajnikov. Minister za finance je izjavil, da so znašala izdatki za izredne svrhe od 1. julija 1940 do 8. oktobra 1911 okoli 76 milijard, ki so bili pokriti z izrednimi sredstvi: s čistim donosom dveh emisij zakladnih petletnih bonov v znesku 34 milijard lir, z donosom navadnih zakladnih bonov v znesku 21 milijard, z naknadnim donosom 5% posojila (na nepremičnine) 200 milj. lir, z zneski, ki so bili plačani na tekoči račun pri osrednji državni blagajni za 10.3 milijarde lir, in s posebnimi zakladnimi boni, na katere je dala predujem Italijanska banka, v znesku 7400 milijonov lir.
Končno je komisija obravnavala še druga vprašanja davčnega značaja.
Ureditev poslovanja bank v novih ozemljih
V soboto, dne 1. novembra, se je v Rimu sestal pod predsedništvom Duceja odbor ministrov za varčevanje in kredit. Odbor je najprej proučil podatke, zbrane o bankah, ki delajo na bivših jugoslovanskih področjih, sedaj priključenih Italiji, ki spadajo pod njegovo direktno kontrolo, in je proučeval vprašanje organizacije kredita v teb zonah ter ugotovil smernice, po katerih bo treba vpostaviti nov red na polju bančništva.
Poleg tega je odbor odobril izdajo 550 milijonov lir obveznic za javne zavode. Nadalje so bila odobrena nekatera zvišanja glavnice bank in šte-
vilnih industrijskih družb, ki so važne za državno obrambo. Odbor je v svr.ho lažjega financiranja vojnih izdatkov odobril Zavodu za industrijsko financiranje zvišanje glavnice od 100 na 300 milijonov lir.
Končno je odbor odobril sodelovanje Nacionalne banke za delo pri novi gledališki družbi v Italiji (Ente Teatrale Italiano).
Dodatni deleži kruha
Pod predsedstvom Duceja je imel 25. oktobra in 1. novembra v Beneški palači svoje sejo ministrski preskrbovalni odbor, ki se je bavil z vprašanji proizvodnje, razdelitve in omejitve v porabi živiL Navzoči so bili tajnik stranke, kmetijski minister, korporacijski, finančni prometni in valutni minister, državni podtajnik za notranje ministrstvo, podtajnik za poljedelstvo in številni drugi. Odbor je sprejel številne predloge za razdelitev kruha. Na koncu seje je Duce potrdil sledeče sklepe:
1.	Prizna se dnevni dodatni obrok lOOgr kruha mladeničem, ki živijo v zavodih in kolegijih.
2.	Prizna se skupni obrok 500 gi delavcem, ki opravljajo najtežja dela, t j. rudarjem, gozdarjem, prekladalcem in tistim, ki so zaposleni pri težkih delih v gorah.
3.	Prizna se obrok 50 gr kruha povrh 50 gr testenin otrokom in dečkom, ki dobivajo hrano v šolskih kuhinjah.
4.	Prizna se dodatni obrok 100 gr materam od petega meseca nosečnosti naprej.
Ta nova obremenitev prehranjevalnega sistema se bo izravnavala z omejitvami, ki bodo naložene nekaterim producentom, ki sami ne obdelujejo svojih poli in nekaterim imovitejiim slojem. Nove izpremembe stopijo v veljavo 1, decembra.
Ljubljančani na zasneženih grobovih
Ker je na praznik Vseh svetih skoraj ves dan močno snežilo, je tudi Ljubljano in vso okolico prekrila debela snežna odeja. Prav zaradi slabega vremena je bilo na praznik na grobovih le malo ljudi, saj so vsi upali, da bo nedelja prinesla bolj ugodno vreme. In res se je vreme v nedeljo toliko ustalilo, da vsaj snežilo ni več tako močno, čeprav je čez dan še večkrat po malem med dežjem sneg še skušal naletavati. Ze v dopoldanskih urah so mnogi pohiteli na grobove svojih dragih.
Spominske slovesnosti za italijanske padle vojake
Dan, posvečen spominu mrtvih, je bil na pokopališču pri Sv. Križu proslavljen v nedeljo dopoldne z izredno lepo vojaško slovesnostjo na kraju, kjer pod belimi križi počiva nad tisoč italijanskih padlih vojakov, žrtev svetovne vojne v letih 1915—1918.
Slovesnost se je začela ob polenajetih z najsvetejšo daritvijo, ki jo je opravil vojaški kurat. Oltar je bil postavljen v senci velikega spominskega obeliska, ki je spomenik Velike Matere, za katero 90 padli njeni sinovi. Ob straneh so se zbrali na to slovesnost vojaški predstavniki in predstavniki črnih srajc. V ozadju pa je bila postavljena častna četa sardinskih grenadirjev.
Pred začetkom maše so prispeli na pokopališče zastopnik Eksc. Visokega Komisarja vice-prefekt David, Poveljnik XI. armadnega zbora Eksc. general Robotti, ljubljanski škot dr. Gregorij Rožman. Poveljnik grenadirske divizije, general Orlando z častniškim zborom in general Lubrano, vodja komisije za razmejitev, dalje zvezni piodtajnik Gatti, polkovnik De Rienzi, Poveljnik divizijske pehote, predsednik zveze bojevnikov nove pokrajine g. VVagner in polkovnika Silvestri in Caravetta, Poveljnik II. grena-dirskega polka, odnosno XIII. topniškega polka.
Po končani maši zadušnici je vojaška godba zaigrala žalno himno »Piaves, ob spomenik pa so bili položeni venci Eksc. Visokega Komisarja, Poveljnika armadnega zbora, Zveze bojevnikov faši-jev in venec Poveljstva sardinskih grenadirjev. V imenu zveze bojevnikov nove pokrajine je položil yenec g. VVagner.
Visoki predstavniki so pred odhodom s pokopališča odšli še h kostnici, kjer so pokopane kosti vse drugih v Ljubljani umrlih žrtev svetovne vojne Ln so počastili njihov spomin.
Drugi grobovi
V prvih popoldanskih urah pa so Ljubljančani v zelo velikem številu pohiteli k Sv. Križu. Snežena brozga ni ovirala nekaterih, da ne bi peš pohiteli na pokopališče, medtem ko so tramvaji z vseh strani mesta neprestano dovažali množice k Sv. Križu. Večina grobov je ostala pod debelo srežno odejo in le malokdo je odmetal sneg z groba. Večina je z rokami izkopala v sneg luknje in nato zasadila sveče v mrzlo zemljo. Tako so bile sveče celo obvarovane pred vetrom ter so večinoma dogorele do konca. Mnogi so prinašali na grobove tudi cvetje, vendar je bilo op>aziti, da je večina rade volje odkupila razkošja na grobovih s tem, da je položila vence mestne Vsesvetske akcije. Skoraj vsi vidnejši grobovi so bili okrašeni z venci akcije in stojnice pred pokopališčem, kjer so požrtvovalne gospe prodajale vence in sveče akcije, so bile vse popoldne lepo obiskovane.
Molitve za umrle so se na pokopališču pri Sv. Križu začele popoldne ob pol treh popoldne. Najprej so bile v kapeli slovesne večernice za mrtve. Opravil jih je sam škof dr. Gregorij Rozman ob asistenci duhovščine. Po teh večernicah je zapel APZ tri žalostinke in sicer: »Ecce quo-modo moritur iustus«, dalje »Beati mortui« in »Poljana toži«. Iz kapele je krenila procesija na sredo pokopališča pred križ. Tam je bil opravljen blagoslovitveni obred in molitev »Reši me, gospod večne smrti«. Združeni povski zbori so zapeli pretresljivo žalostinko. Izpred križa je škof dr. Gregorij Rožman z duhovščino krenil še pred kostnico, kjer počivajo kosti v zadnji vojni umrlih vojakov. Po opravljenih molitvah na stopnišču so združeni pevski zbori zapeli »Poljana toži« in v srce segajočo žalostinko »Vigred se povrne«.
Ko so bili cerkveni obredi opravljeni, je vsa množica, ki je bila navzoča pri pobožnosti šla še počastit pmdie žrtve. Kostnica sama je bila lepo razsvetljena in mnogi so se ustavili in pomolili očenaš ža dušni mir tamkaj počivajočih. Spomenik na stopnišču pa je bil zelo lepo okrašen 6 cvetjem in z venci. Ob vznožju samem pa so obiskovalci prižigali svečke.
Ko se je zmračilo, je naval prebivalstva ponehal. Zaradi snega in deloma manjšega števila
sveč na večer pokopališče pri Sv. Križu ni bilo tako ožarjeno kakor druga leta. Zato pa so se tembolj blestele razsvetljene Žale, ki so daleč po ravnini oznanjevale s svojo belino, kako obhajamo praznik naših dragih, ki so odšli pred nami.
Tudi na drugih pokopališčih, kakor na Viču, v Dravljah in Štepanji vasi je bilo mnogo obiskovalcev. Ves dan pa so romali mnogi tudi na Navje, kjer so bili nekateri grobovi izredno lepo okrašeni in tako dokazovali, kako ljubezen in spoštovanje ne prenehata, čeprav nas ločijo od naših dragih vrata večnosti.
Vsi sveti v Novem mestu
Lepa počastitev spomina v svetovni vojni padlih vojakov
Novo mesto, 2. novembra.
Ob pravem zimskem vremenu smo v Novem mestu obhajali praznik Vseh svetnikov in Vernih duš. Božje njive so bile vse pokrite s snegom in so svojci pokojnikov, ki počivajo na novomeškem pokopališču, če so hoteli grob okrasiti s cvetjem, morali z njega sneg odkopati ali pa cvetje položiti kar vrh snega. Vkljub neugodnemu vremenu in kar občutni plasti snega pa je na pokopališču vse tri dni praznikov bilo kar mnogo obiskovalcev, ki so počastili spomin mrtvih svojcev ali pa znamenitih mož, ki jih je na novomeškem pokopališču pokopanih kar lepo število, najznamenitejša med njimi pisatelj Trdina in skladatelj Hladnik, poleg mnogih drugih, ki so se odlikovali v našem javnem ali političnem življenju.
Ker je letos praznik Vseh svetnikov padel na soboto in ker se ob nedeljah ne smejo opravljati črne maše, se je praznik Vernih duš praznoval šele
v ponedeljek in so se zalo vse žalne slovesnosti, ki se sicer običajno vršijo na praznik Vseh svetnikov, vršile šele danes, v nedeljo.
Prva slovesnost, ki se je danes vršila na pokopališču, je bila počastitev spomina v minuli svetovni vojni umrlih vojakov, ki na tem pokopališču spijo svoje zadnje spanje. Počastitev je bila združena z lepo slovesnostjo, ki jo je priredila tukajšnja vojaška posadka. Dopoldne ob desetih so se pred glavnim vhodom na pokoparlšče zbrali okrajni politični komisar dr. Graselli, zastopniki vseh novomeških uradov in tukajšnje duhovščine ter člani oficirskega zbora, kjer so pričakali garnizij-skega poveljnika polkovnika Arfara. Po njegovem prihodu, pri katerem ga je pozdravil častni oddelek vojske in vojaška godba, je na vojaški del pokopališča krenil sprevod, v katerem so vojaki in za-stopnikj Nar. fašistične stranke nosili venec in šopek rož, ki so ju položili na grob enega izmed v prejšnji svetovni vojni umrlih vojakov. Vojaški duhovnik je na grobovih odmolil žalno molitev, nakar je vojaški oddelek umrlim vojakom izkazal čast. Po slovesnosti na grobovih je vojaški duhovnik v pokopališki kapeli bral sv. mašo za duše vojakov, ki počivajo na novomeškem pokopališču. — Slovesnosti in sv. maši je Prisostvovalo poleg predstavnikov oblasti in vojaštva mnogo drugega občinstva.
Največji obisk je bil na pokopališču danes popoldne, ko so se vršile v pokopališki kapeli običajne molitve za rajne, ki jih je ob asistenci in v vsem ornatu izvršil mil. g. prošt Kari Čerin. Žalne slovesnosti je povzdignil cerkveni pevski zbor, ki je pred kapelo zapel žalostinke. Ves dan. zlasti pa popoldne, so pri vhodih na pokopališče pobirali prostovoljne darove za ureditev notranjščine nove kapelice, zlasti za oltar, ki je za enkrat še zasilen in ki ga bodo, če bo na razpolago dovolj sredstev, postavili do prihodnjih Vseh svetnikov.
Lepega obiska je bilo deležno tudi šmihelsko pokopališče, kjer med drugimi počiva Primčeva Julija in na katerem so se prav tako vršile običajne žalne slovesnosti.
Ministrska komisija na ljubljanskem Gradu
Kako naj se preuredi zgodovinski ljubljanski Grad
Ljubljana, 3. novembra.
Po proučitvi načrta za popravo ljubljanskega Gradu je minister za ljudsko vzgojo imenoval posebno komisijo, v kateri so člani višjega umetniškega sveta, da obišče ljubljanski Grad ter točno ugotovi stanje in poda smernice za izvedbo tega važnega dela.
Komisija, ki jo tvorijo nar. svetniki Eksc. Ci-priano Efisio Oppo, kom. Alberto Calza Bini in kom. Enrico Del Debbio, je prispela v Ljubljano 31. oktobra v spremstvu umetnostnega nadinten-danta iz Trsta.
Ministrsko komisijo je sprejel v Ljubljani pod-prefekt kot zastopnik Visokega Komisarja v poslopju ljubljanske mestne občine pa ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Na magistratu so proučili načrte in pretehtali, kako bi se dala rešiti posamezna vprašanja glede preureditve ljubljanskega Gradu. Po načelih sodobne znanosti in tehnike, da bi se starodavni ljubljanski Grad tako spet pokazal v svojem nekdanjem sijaju kot sedež umetniških in kulturnih ustanov.
1. novembra je omenjena komisija na kraju samem natančno proučila stanje ter razen splošnim vprašanjem zlasti posvetila svojo pozornost tudi tistim, ki se nanašajo na grajski stolp, na obzidje, kakor tudi na ureditev oken na zunanji strani.
Ko je komisija svoje delo končala, je odpotovala 1. novembra nazaj v Rim, kjer bo poročala ministru za ljudsko vzgojo o uspehih svojega nro-učevanja na kraju samem.
Iz Gorenlske
Posebni tečaj za nemške otroške vrtnariee,
ki je trajal 4 mesece, so končali na Bledu v navzočnosti šefa civilne uprave Kučere. Nove otroške vrtnariee bodo nastavljene po novih gorenjskih krajih.
Novo zborovanje krajevnih vodij z Gorenjskega in iz Mežiške doline je bilo pretekli teden v Gozdu pri Kran jski gori. Govorili so Fritz Dimnik, dr. Košir in Kenda.
Kmetjsko-gospodinjsko strokovno šolo bodo ustanovili v Poljčah pri Bledu za gorenjska dekleta. Podobno dekliško šolo bodo ustanovili tudi v štebnju pri Velikovcu.
V Kamniku je umrl urar in hišni posestnik Jožef Jenko.
Do pol metra snega je zapadlo po ravnini
Južno vreme je preprečilo večjo škodo na drevju - Sneg je oviral promet
I	Ljubljana, 3. novembra.
Vremenski kronist mora pač po 6voji dolžnosti zapisati, da še stari ljudje ne pomnijo ta^ ko velikega snega konec oktobra in prve dni novembra, kakor se je zgodilo v Gospodovem letu 1941. Tako hudih snežnih metežev ni bilo v zadnjih 40 letih. Pač vremenski zapiski navajajo, da je konec oktobra tega in tega leta že zapadel sneg, ki pa je navadno v nekaj urah izginil kakor kafra, ko je zapihal topli jug. Do 20 cm debel sneg je n. pr. zapadel 25. oktobra 1930. Trajal pa je samo dobrih 24 ur. Bila pa je nesreča druga, da je nato pritisnil mraz, ki je napravil večjo škodo na drevju, ker je vejevje objela trdna in debela ledena skorja. Letos doslej k sreči ni nastopil mraz, ki bi pač povzročil sadjarjem mnogo skrbi in neprecenljivo škodo.
Od severovzhoda drveči snežni val je ko-!nec oktobra obj«l vse naše kraje. Tri dni je snežilo, posebno hudo na praznik Vseh svetnikov in prejšnji dan. V Ljubljanski pokrajini je po prvih poročilih zapadel ponekod zelo visok sneg, skoraj do 1 m, drugod pa je bila snežna odeja debela navadno naa 20 cm. Splošno je bila snežna plast v ravnini visoka od 25 do 50 cm. Po zapiskih meteorološkega zavoda je bila visokost snežne plasti v Ljubljani dosežena do 27 cm, ki pa se je zaradi močnega in toplega južpikn znižala na 11 cm. Tako naglo jemlje jug sedaj debeli in mokri sneg!
Ta sneg je prinesel v deželo mnogo nevšečnosti in veliko zaskrbljenost. Kmetje še niso vseh, posebno ne pozno jesenskih, pridelkov spravili pod streho. Na njivah je sneg zakrit mnogo repe, pese, korenja in zelja. Kmetje so bili te dni posebno v skrbeh, da ne bi po snežnih metežin pritisnil severnik in prinesel k&k hujši mraz, xi bi pač zelo škodoval nave-
denim poljskim pridelkom. Na praznik se je res bližala nevarnost hujšega mraza. Zjutraj 1. t. m. je pomrznilo in po cestah so se delale ledene skorje. Imeli smo ta dan zjutraj —1 stopinjo Celzija. Čez dan se je temperatura dvignila le do +2.5. Ko je v petek 31. oktobra padel barometer na najnižje stanje 749.9 mm, se je pa 1. novembra naglo dvignil že na 760.1 mm. Pač zopet nov rekord! V nedeljo smo imeli zmerno vreme. Temperatura je bila nad ničlo. Davi je prav tako barometer kazal nekaj stopinj nad ničlo. Barometrsko stanje pa je bilo davi 762.1 mm.
Vsi vremenski znaki nam pravijo, da se ta na debelo zapadli sneg ne" bo držal tja do spomladi, kakor so zatrjevali nekateri vremenski
Eesimisti, ki so bili mnenja, da se bo ta okto-rski sneg držal in da bo še huda zima. Nasprotno so optimisti mnenja, da bo nastopilo še prav čedno jesensko vreme.
Mokri in težki sneg se je na debelo vsedel na razno drevje, tako po gozdovih, kakor po vrtovih. Na sadnem drevju je napravil znatno škodo. Lomil je jablane in hruške, češnje in češplje. Še večjo škodo bi ta sneg napravil, ko bi, kakor je to kazalo na praznik, močneje zmrznilo. Nad severnikom je dobil oblast jug in davi je vidno začelo jemati sneg, raj se je v mestu snežna plast znižala kar za 16 cm.
Na telefonskih napravah je sneg povzročil primerno veliko škodo. Že pretekli petek je bilo do 400 naročnikov brez zvez. Pozneje pa je tehnič. sekcija poštne uprave zaznamovala do 700 napak v telefonskih napravah, ki jih je napravil sneg. Napake so bile do davi viečjidel že ■popravljene, nekateri naročniki pa dopoldne še niso imeli odstranjenih poškodb. Električna razsvetljava je še dokaj dobro kljubovala vsem nežnim neprilikam. Ni bilo večjih motenji
Eksc. Grazioli sprejel prorektorja dr. Slaviča
Eksc. Visoki Komisar je sprejel mons. prof. Matija Slaviča, bivšega univerzitetnega rektorja, ki mu je poročal o svojem delu, katerega je zapustil in prevzel dolžnosti prorektorja. Eksc. Grazioli se je razgovarjal z mons. Slavičem in se je zadovoljivo izrazil o izvršenem delu.
Na triindvajseto obletnico zmage
Kakor na predvečer 19 obletnice fašističnega pohoda na Rim, ko so razen javnih uradov in poslopij tudi meščani razobesili na svojih hišah državne zastave, tako bodo svoje hiše prav gotovo tudi okrasili na 23. obletnico zmage, ki jo bo vsa Kraljevina praznovala jutri, v torek, dne 4. t. m. Meščani, razobesite zastave!
Lastavke so še tukaj Z
Iz Št. Janža 30. oktobra.
Kakor mi je sporočil včeraj g. sosed iz Vel. Gabra, je videl on še v soboto 25. oktobra popoldne malo pod cerkvijo na Velikem Gabru dve mladi lastavki, ki sta leteli proti Gor. Prapre-čam. Res sicer pozno, tudi pred dvema letoma t. j. 1. 1939 so se selile od nas in mimo nas tudi šele oktobra in sicer v velikem številu in velikih jatah. Tako sem pisal o njih v »Slovencu« v dopisih z dne 8., 10., 11., 14. in 20. oktobra, da so se pojavile v oktobru pri nas in v drugih krajih, n. pr. v Novem mestu 4. oktobra, v ljubljanski okolici 7. oktobra cele trume, in 12, okt. na naši Mali Loki še 230, kolikor so jih našteli na elektrovodnih žicah v gradu. — V Bakru pa so opazili še 31. oktobra velik trop lastavk, ki so krožile popoldne nad mestom. Zadnje poročilo o lastavkah v naših krajih 1. 1939 pa je prinesel »Slovenec« z dne 17. novembra: V Gorjah pri Bledu so še 5. novembra videli 5 lastavk. — J. Š.
Bog ima srce
Srce je tisto, kar je v človeku najmogočnejše in najbolj nevarno. Srce misli največje misli. Srce je merilo za vero, je žarišče vere. A srce je tudi Babilon, je izvor vseh strasti, vseh nemirov in vsakršne okrutnosti. Vse, kar koli je na svetu strašnega, je le igrača, če bi bilo v resnici tako veliko in brezmejno, kot je nase babilonsko srce.
ln božje srce? Ali ima Bog srce, ko se dozdeva vse tako drugače na svetu? Zares je navidezno drugače in v svetem pismu stare zaveze je zapisano, da je Bog Bog maščevanja, tisti Bog, ki neizprosno preganja sovražnike. Ali ne govori vse sveto pismo stare zaveze o tem? In spet ob koncu svetega pisma, v skrivnostnem razodetju, se nuni prikazuje Bog kot mogočen maščevalec, ki bo v strašni sodbi sodil človeka. Isto nam govori zgodovina vseh stoletij, zgodovina narodov, ki so prihajali in odhajali, zgodovina dogodkov, ki so sledili drug drugega in se kopičili s svojimi strašnimi, krutimi usodami, z večnimi vojnami — vse to govori navidezno tako, kakor da bi se Bog ne brigal dosti za svoje bedno bitje človeka, kakor da bi bil brez srca. Še vse bolj brez srca pa se dozdeva Bog v osebnem življenju poedinih ljudi, v usodah, ki zadevajo njegove _ otroke. Kakšno neizmerno gorje mnogokrat trpinči človeško srce! Človeško vzeto je časih zares, da bi človek moral obupati. Zlasti še glede na duševne križe in težave. Kako se tedaj naše srce upre Bogu, ki smo ga morali tako bridko doživeti! In če takšno obremenjeno in izmučeno srce potoži svoje gorje drugemu srcu, ali ne doživi spet novega gorja, to namreč, da ga njegov prijatelj noče razumeti? Da mu noče pomagati in je tako človek sam v svoji obupni zapuščenosti? In tako se zgodi, da mora človek s svojimi bolečinami iti sam skozi življenje in se mora sum preboriti skozi trnje. Tak človek bi inorul vzklikniti z Jobom: »Ali sem morje, da me ti, ti strašno gorje, tako obdajaš z vseh strani!« O, ti brezsrčni Bog!
Pa vendar ni tako. Bog ni brez srca, ker ne more in noče biti brez srca. Zakaj Bog je dober in je ljubezen sama. Bog ima srce in je to večno resnično, čeprav nam pogled do njega še tako zastira trpljenje narodov, trpljenje kristjanov in trpljenje poedinih duš; čeprav visi trpljenje kakor mrki oblak nn obzorju našega upanja, naših nebes, našega Boga.
Bog ima srce usmiljenja in je Bog vse tolažbe, ki nam obriše vsako solzo in ki vsakršno trpljenje poln usmiljenja pritisne na svoje srce. Na koncu slehrnegu trpljenja je srce Očetovo, usmiljeno srce Boga.
Bog ima človeško srce, saj je umrl po človeško, strtega srca in si ga je dal s sulico pre-bosti. Ljudje moramo znati pogledati v neskončne globine tega srca in se zavedati, kaj da pomenita grenkoba in lepota trpljenja.
Bog ima srce odrešenja in to je najlepše. Srce Kristusovo ni hotelo samo trpeti in čutiti z nami, ampak je z nami tudi umrlo, da nam je s smrtjo podarilo življenje in nam v temi prižgalo luč. Odtlej vemo, da ne gre nobeno, pa tudi še tako veliko trpljenje, osamljeno skozi življenje. Če nas nihče ne razume, pa nam je božje srce odrešenja zmeraj odprto. V njegovih izkrvavljenih kamricah se zbira kri vseh nadlog sveta; srčna kri z bojišč, srčna kri duševno trpečih, srčna kri vseh, ki so obupani. V njem postane vse živo, vse pripravljeno za čisto, zadostilno darilno žrtev Očetu, ki je zmeraj pripravljen, da se nas usmili iii nam pomaga.
OJUUlflBM
Evropa se ženi
Tik pred začetkom 6edanje vojne je bilo objavljeno, da st je v teh časih poročilo v celi Evropi dnevno okoli 11.000 parov. Na prvem mestu 6 temi številnimi ženitvami je Ukrajina, na zadnjem pa Norveška. V začetku svetovne vojne je bilo samo v Berlinu 8000 porok na dan-
Eno uro v kraljestvu smrti
Obisk v grobnicah pod novomeško kapiteljsko cerkvijo
Novo mesto, novembra.
Iz doslej neznanih razlogov so Novomeščani, ko so bili na višku svoje slave in blagostanja v začetku 15. stoletja pod novim prezbiterijem kapiteljske cerkve sezidali edinstveno kripto, ki je za tisto dobo nekaj nenavadnega. V tej kripti so v najnovejšem času pod vodstvom novomeških domačinov arh. M. Mušiča in g. Gregoriča začeli z restavracijskimi deli in z osuševanjem, zaradi česar je bilo predvsem treba v kripti odstraniti ves omet in belež. Pri teh delih so odkrili marsikatero zanimivost, med drugim tudi zazidan obok v srednji zadnji steni kripte, ki meji na glavno cerkveno ladjo. Ko so na tem mestu odprli pod stropom del stene, se jim je odprl teman, kake tri metre dolg rov, v katerem je plamen sveče najprej obsvetil strohnelo krsto in preperele kosti mrliča. Takoj je bilo jasno, da se tukaj pričenjajo grobnice, za katere je bilo znano, da se razprostirajo pod vso cerkveno ladjo, da pa ta odprtina ni pravi vhod, posebno še ker je znano, da so pravi vhodi v grobnice v glavni cerkveni ladji pod klopmi.
Iz študijskih razlogov sta se g. Gregorič in vodja restavracijskih del inž. arhitekt g. Marjan Mušič odločila, odprto grobnico raziskati. Oboroženi z močno električno iučjo, ki je prvič osvetlila stoletja zaprte grobnice, smo drug za drugim zlezli mimo trhle krste po nizkem rovu v pravo grobnico. Da je bilo mogoče priti do njenega dna, nam je bila potrebna kake tri metre dolga lestev, ki smo jo potegnili s seboj in jo prislonili na notranji strani grobnice k zidu ter po njej splezali do dna. Vstopili smo. Duh po trohnobi nam je udaril nasproti, vendar zadušljivo ni bilo. Luč je metala naše sence po zidovih in tleh, na katerih je ležalo šest strohnelih krst. Dve krsti pa ležita v posebnih vdolbinah vzhodne stene druga nad drugo. Spoznali smo, da smo prišli v grobnico skozi najvišjo teh vdolbin. Grobnica je močno obokana. Oboki in stene sestoje iz močne, dvakrat žgane opeke, sicer pa je v surovem stanju. Dolga je 6 m, široka 3.50, visoka pa 3 metre. Tla so iz steptane zemlje. V nasprotni steni so kamenite stopnice, ki vodijo v cerkveno ladjo. Izhod zapira težka debela, katne-nita plošča, privita z močnimi železnimi vijaki. Zidava grobnice je izredno močna, da bi mogla kljubovati tudi zelo hudemu pritisku. Ogledali smo si ostanke mrličev. Tu leže pokopani sami duhovniki, kar se da z gotovostjo sklepati iz ostankov obleke. Sicer so krste, trupla in obleke povsem razpadle, j neverjetno dobro pa so ohranjeni nekateri kosi j mašnih oblek, kaljor štole in manipli. Najdeni me-■ daljoni, svetinjice, križci, zaponke in gumbi pa dajo misliti, da počivajo tu proštje in kanoniki no-l vomeškega kolegijatnega kapitlja. Verjetno je med
njimi tudi prošt Stemberg, saj neka listina v kapiteljskem arhivu govori, da je imenovani škof in prošt pokopan pred stopnicami, ki vodijo v prez-biterij, torej tu.
Po ogledu srednje, smo se napotili še v južno ležečo grobnico, kamor vodi pot izpod prižnice v glavno ladjo, ako se odmakneta dve stopnici, ki vodita iz cerkve v kri.pto. Seveda je tudi ta vhod zasilen, kajti tudi ta grobnica ima svoj pravi vhod iz cerkvene ladje. V tej grobnici, ki je zidana prav tako kot prva, le da je brez stenskih vdolbin, leži nad deset krst. Vse krste in okostnjaki pa so tu mnogo bolje ohranjeni kakor v srednji grobnici. Med mrliči ležita tu tudi dve ženski in en otrok. Lasje obeh žensk so še zelo dobro ohranjeni. Na lobanji prve se blešče krasni zlatorumeni, bujni lasje, spleteni v močne kite, lasje druge ženske pa so ogljeno črni. Okostnjaki so skoraj še vsi celi, vendar tako trhli, da se ob najmanjšem dotiku sesujejo v bel prah. Res: prah bodeš in pepel...! V tej grobnici so pokopani, sodeč po dobro ohranjenih in bogatih oblekah, plemiči, graščaki in premožni meščani, dobrotniki cerkve. Zlasti krasna je obleka nekega moškega okostnjaka, ki je krojena v rokokojskem stilu iz krasnega zlatoru-menega kariranega, svilenega blaga, podloženega z rjavkasto podlogo. Posebno .zanimiva je slikarija na krstah. Krste niso barvane tako kot so danes v navadi, temveč so nebarvane in jih krasi le raznovrstna omamentična risba. Tako je tu na pokrovu neke krste s črno barvo narisana na spodnjem koncu mrtvaška glava s kostmi, gornji konec pa krasi Marijin monogram v žarkih. Vse naokrog pa je bogata baročna ornamentika.
Prevzeti nad poslednjimi ostanki leh davno umrlih ljudi, katerih votle oči njihovih lobanj so zrle v nas kot bi nam očitale, da jim motimo njihov mir, smo se zresnili. Tiho je bilo v grobnici, zamolklo so odmevali koraki ljudi v cerkvi nad nami. Objel nas je duh večnosti, duh onostranstva. Smrt nam je pokazala svoje delo, svoje razdejanje in čutili smo njen ledeno hladni dih... Zdelo se nam je, kot da nam okostnjaki z vseh strani šepe-čejo: Memento mori! Spomni se človek, da si prah in da se v prah povrneš... Tihi smo stali tu in zrli na razpadle krste, iz katerih so se pošastno belile kosti mrličev. V duhu smo videli ljudi, te plemiče, graščake in bogate meščane pri njihovih opravilih, na mestnem trgu, na mestnih ulicah, na obzidju v obrambi pred sovražnikom. Bili so polni življenja, pa je prišla tudi njih ura. smrt je tudi od njih terjala življenje in zdaj leže tu že stoletja...
Zmolili smo kratko molitev za pokoj njihovih duš in prevzeti smo odšli iz grobnic. Zunaj je bil svetel dan, saj je bilo komaj ob štirih popoldne. In domislili smo se: bili smo v kraljestvu smrti!
liiu
^KOJ&M novice
Koledar
Torek, 4. novembra: Karel Boromejski, škof; Vital, mučenec; Emerik, spoznavalec.
Lunina sprememba: 4. novembra: Ščip ob 3. uri. Ilerschel napoveduje sneg in vihar.
Sreda, 5. novembra: Zaharija in Elizabeta; Svetinje škofije.
Novi grobovi
-f- Nagla smrt plemenitega sodnika. V soboto, dne 1. novembra jo v jutranjih urah nenadno umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji sodnik Jože Troje. Zaradi lepega in ljudomilega značaja so ga povsod ljubili in spoštovali. Vsi, ki so poznali tega dobrosrčnega moža, ga bodo ohranili v blagem spominu.
+ Minka Jlegušar, roj. Goslar, učiteljica v p., je izdihnila svojo blago dušo v Ljubljani, kjer je dolga leta vzgajala slovensko žensko mladino. Bila je več let učiteljica v Podzemlju v Beli Krajini, nazadnje pa je bila upraviteljica dekliške šole pri Sv. Jakobu, kjer si je s svojim vzgojnim delom pridobila mnogo zaslug. Naj počiva v miru! Pogreb bo 4. novembra ob pol štirih popoldne z Žal, iz kapele sv. Frančiška. Žalujočim svojcem izrekamo naše sožalje!
-J- Prof. Vladimir Lapajne je odšel v večnost. Pogreb ho v sredo, 5. novembra ob treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. Večni pokoj njegovi duši! Žalujoči družini naše sožalje!
-f- Ivan Itant, brzojavni nadzornik drž. žel. v Ljubljani, je zatisnil svoje oči ter bo pokopan v torek, 4. novembra ob štirih popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Naj počiva v Bogu! Žalujočim svojcem naše sožalje!
-j- Franc Oven, sluga splošne bolnišnice v Ljubljani, je zaspal v Gospodu dne 2. t. m. Pokopan bo v torek, dne 4 t. m. ob pol petih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Naj mu sveti večna luč! Njegovi družini naše sožalje!
+ .Tanko Košir, upokojeni višji rač. svetnik, je umrl v Ljubljani ter je bil pokopan v ponedeljek ob treh popoldne. Naj uživa večni pokoj pri Bogu! Žalujočim svojcem naše sožalje!
Osebne novice
= Dekan Karel Jamnik — 50-lctnik. Danes praznuje svojo 50-letnico in god g. Jamnik Karel, dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Že od svoje nove maše leta 1916 z veliko požrtvovalnostjo deluje med našim ljudstvom, najprej v Iržaški. zadnja leta v reški škofiji. Želimo mu, da bi še dolgo delal za božjo čast in blagor našega naroda.
—	Italijanski kulturni institut obvešča, da se začnejo letni tečaji z dne 5. novembra 1941 s sledečo razdelitvijo: 1. tečaj: ponedeljek, četrtek od 18—19. — 1. tečaj: torek, petek od 19—20. — 2. tečaj: ponedeljek, četrtek od 17—18. — 2. tečaj: ponedeljek, četrtek od 19—20. — S. tečaj: torek, petek od 17—18. — 3. tečaj: torek, petek od 18—19. — 4. tečaj: torek, četrtek od 18—19.
—	Zahvala. Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani je naklonil g. Janez Volk, družabnik znane tvrdke Šarabon, znesek 1000 lir za perilo revnim gojencem ljubljanske ghihonemniee. Prav lako je poslal društvu gosp. Raška Franc, trgovec v Ljubljani, znesek 100 lir. Obema darovateljema naša najtoplejša zahvala.
—	Darovi Rdečemu križu. Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, je darovala ga. Mila Koba-lova iz Ljubljane namesto cvetja na krsto drage prijateljice g. Mieike Marinko 100 lir. — Gospa Šilih Julka iz Ljubljane je darovala namesto okrasitve grobov 150 lir Rdečemu križu, sekciji za so-cia! no pomoč. — Rodbina dr. Jemčeva iz Ljubljane je darovala namesto cvetja na grob pok. ge. Marije Kilerjeve 100 lir Rdečemu križu, sekciji za socialno pojnoč. — Vsem darovalcem najlepša hvala.
—	150 predalčkov iz trdega lesa (deloma) vezan les, velikost 46 X 32 X 7 odnosno 10cm, proda Zavod za socialno zavarovanje, Miklošičeva cesta št. 20.
—	Tei aji za knjigovodstvo, korespondenco, računstvo, stenografijo, strojepisje, italijanščino itd. (dnevni in večerni tečaji). Informacije daje: Trgovsko učilišče »Chrisofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
1 Katchetsko društvo s sedežem v Ljubljani
ima svoj letošnji redni občni zbor danes, dne 4. novembra ob 5 popoldne v društvenem lokalu, Seme-liiška ul. 2. — Na dnevnem redu so poročila odbornikov ji volitev novega odbora. Člani vljudno vabljeni. — Odbor.
1 Zadušnica za padle vojake. V ponedeljek dopoldne je bila v frančiškanski cerkvi žalna služba božja za vojake, ki so padli v zadnji svetovni vojni. K zadušnici je prihitelo mnogo sorodnikov, prijateljev m znancev. Zadušnica je bila tiha in skromna, a tembolj prisrčna.
1 Tramvajski promet na nedeljo je bil v zadnjih dopoldanskih urah in vse popoldne izredno velik. Iz vseh smeri so vozili tramvaji na pokopališče k Sv. Križu. Zaradi slabega vremena je večina obiskovalcev hotela priti do pokopališča s tramvajem. Zato je bil naval na postajališčih v sredi mesta na tramvaje izredno velik. Marsikdaj vsi potniki nico dobili prostora in so morali počakati naslednji voz. Posebno priznanje gre vsem uslužbencem cestne železnice, zlasti pa sprevodnikom in voznikom, ki so ta dan storili več kakor so mogli. Tudi na pokopališču pri Sv. Križu je kljub velikemu številu voz v popoldanskih urah ob največjem navalu na tramvaje množica obiskovalcev nekaj časa morala kar čakati, da se je lahko odpeljala. Vendar je to vsakdo rajši storil, kakor pa da bi šel peš nazaj v Ljubljano. V prometu samem in v odpravi potnikov pa je povsod vladal vzoren red.
1 V Ljubljani so umrli od 24. do 30. oktobra 1941: Jankovič Mihael, 64 let, pekovski mojster,
Vidovdanska c. 9, Japelj Frančiška, 41 let, poljska dninarica, Vidovdanska c. 9; Vinšek Antonija, roj. Kadivec, delavka tob. tov., Ločnikarjeva ul. 6; Leskovšek Viljem, 5 mesecev, sin delavca, Cesta na Brdo 54; Bajt Ljubivoj Viktor, 26 let, poštni uradnik, Rožna dolina, C. 11/12; Skoporc Terezija, roj. Kump, 79 let, vdova fin. pregledn. v p., Po-Ijnnska c 16: Pavlič Ivan, 72 let, zvaničnik drž. žel., Ravnikarjova ul. 13; Pernuš Franc, 65 let, sodnik v p., Kranj, Zum VVasserthun 14; Suhadol-nik Franc, 51 let, kovač, Rožna dolina, C. 11/42, Cigler Marija, roj. Gostinčar, 74 let, zasebnica, Karlovška c. 16; Stalec Peter, 53 let, delavec, Za-puže 15; Boltauzar Branko, 37 let, uradnik, Ipav-čeva ul 4; Gosti Ana, 73 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Seindl Vilma, 71 let, vdova rač. svetnika, Križevniška ul. 4; Krek Matej, 80 let, šolski sluga, Vidovdanska c. 9; Polanc Frančiška, roj. Hlatlin, 81 let. vdova rudarja, Vidovdanska c. 9, Reberšak Frančiška, roj. Zore, 67 let, zasebnica, Sv. Petra c. 49; Haas Marija, roj. Sakelšek, 67 let, vdova pekov, mojstra, Vidovdanska c. 9; Ambrožič Marija, 82 let, zasebnica, Kolezijska ul. 26; Prebil Angela. 3 mesece, hčj kamnoseškega pomočnika, Podutik 15. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Kragelj Joško, 4 leta, sin tov. uradnika, Mokronog 9; Jarančič Martin, 57 let. Vižmarje 21; Gorše Marija, 40 let. poljska delavka, Krka 2, obč. Šmihel-Stopiče; Mareš Uršula, roj. Kavre, 71 let, Bežigrad 19: Merljak Anton, 57 let, zidar. Apihova ul. 24; Gorjan Stanislav, 24 let, sin postrežnice, Hrenova ul. 4: Masten Rudolf, 28 let, Tržna ul. 6; Železnik Franja, roj. Homovec, 42 let. delavka tob. tov., Cesta na Brdo 12; Femc Marjeta. 73 let, poljska dninarica, Gornie Kamnje 14, obč. Doberniče pri Novem mestu: Wurzbach Marjeta, vdova oskrbnika, Potoče pri Preddvoru; Jakopin Alojzij, 9 let, sin f>o?estnika. Otonica 3. obč. Cerknica pri Logatcu: Belak Ernest. 20 let, akademik, Tyrševa c. 17; Kalan Andrej, 35 let, sortar, Sv. Jerneja c. 7; Kernc Gustav, 70 let. davčni uradnik v p., Slomškova ul. 1; Lavrič Frančiška. 28 let, žena tovarn, delavca. Travnik 11. Marinko Marija, 68 let, zasebnica, Bled - Zagorica; Gorišek Jože. 66 let, železničar v p., Vodmatska ul. 18; Jesenek Neža. 62 let, kuharica, Jesenkova ul. 4; Šubic Ivana, 34 let. Vir-maše 55 pri Škofji Loki; Engelsberger Boris, 5 let, sin tehnika, Kranj 73.
1 Pianist Anton Trost bo koncertiral pod okriljem Glasbene Matice v ponedeljek, dne 10. t. m. ob Vi 20 v veliki Filharmonični dvorani. Na svojem prvem letošnjem solističnem koncertu bo izvajal izbran spored, katerega bomo objavili v prihodnjih dneh. Danes pa že opozarjamo na klavirski koncert našega prvovrstnega umetnika. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
1 Mestne hišne dovščine in pristojbine za III. četrtletje proračunskega leta 1941 plačljive do 15. t. m. Posestnike in oskrbnike hiš opozarja ljubljansko mestno poglavarstvo na dospelost občinskih hišnih davščin in pristojbin (vodarina, go-staščina, kanalska pristojbina in dr.) za III. če-trtletje tega proračunskega leta najpozneje do 15. novembra v plačilo. Davčni zavezanci naj svojo dolžnost natanko izpolnijo, ker si bodo le na ta način prihranili vse posebne stroške, kakor zaračunanje zamudnih obresti, opominarine in izvršilnih pristojbin. Po navedenem roku se bo mestno poglavarstvo sicer moralo poslužiti izvršilnih ukrepov in tako izterjati tudi zaostanke za II. četrtletje, glede katerih izjemoma ni bil že pred meseci uveden izvršilni postopek.
1 Predavanja pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana I v zimi 1941-42. V nadaljevanju lanskega vrtnarskega tečaja za lastnike malih vrtov je sklenila Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I, da priredi tudi letos niz predavanj pod okvirnim naslovom: Dela v zclo-njadnem in sadnem vrtu v posameznih letnih časih. Vsako posamezno predavanje bo podalo zaokroženo snov ter povsem praktična navodila za dela, ki jih mora vršiti mali vrtnar v svojem ze-lenjadnem in sadnem vrtu v posameznih letnih časih, t. j. v jeseni, zimi, pomladi in poletju, da doseže uspehe in pridelke, ki naj mu lajšajo v teh težkih časih preživljanje. Po možnosti bodo predavanja pojasnjevale slike, naravni material, preparati in drugi učni pripomočki. Sodelovali bodo, kakor do sedaj, priznani strokovnjaki in praktiki. — Predavanja bodo tudi letos v kemijski dvorani I. drž. realne gimn. v Vegovi ulici ob sredah ob 16 (zaradi zatemnitve). — Ker ni vstopnine, se posestniki vabijo, da pristopijo kot uani k podružnici; saj dobe brezplačno društveni mesečnik »Sadjar in vrtnar«. — Prvo predavanje bo v sredo, 5. novembra ob 18. Predaval bo g. nadzornik Josip Štrekelj o »Jesenskem delu v zelenjadnem vrtu« (o pospravljanju in snaženju vrta, prekopavanju in rigolanju zemlje, o gnojenju, posebno o apnenju, o vzimljenju povrtnine, o oskrbi in popravilu vrtnega orodja, o strokovnih knjigah itd.).
1 Strojepisni tečaji — novi dnevni in večerni — prieno 4. novembra. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
1 Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina umrle železniške uradnice Pavle Cerne je nabralo osebje pri direkciji drž. žel. v Ljubljani 6oo lir. ki jih je darovalo v korist preseljenim železničarjem.
1 Za mestne reveže sta podarila ga. Ema in g Silvo Šivic 100 lir namesto venca na krsto ge. Marije Killer. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikoma najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpi-ranih.
1 Smučarji že hite na Dolenjsko. Zadnjo nedeljo je sneg izvabil mnoge smučarje, da so pohiteli preizkusit smučišča na Dolenjskem. Z večernimi vlaki so prihajali nazaj v Ljubljano številni smučarji, večinoma vsi navdušeni nad lepimi smučišči, ki jih premore naša Dolenjska. Manj zadovoljni pa so bili s snegom, ki za pravo smuko še ni bil primeren. Počakati bo treba, da bo bolj mraz in da zapade še kaj pršiča na prvo podlago, če bo ta seveda obstala.
Gledališče
Drama: Torek, 4. novembra: »Dva bregova«. Red Torek. — Začetek ob 17.30. Konec pred 20. — Sreda, 5. nov.: »Hamlet«. Red Sreda. Začetek ob 17. Konec ob 20.
Opera: Torek, 4. novembra: Zaprlo. — Sreda, 5. nov.: »La Boheme«. Red A. — Začetek ob 17.30. Konec ob 20.
Radio Liubliana
Torek, 4. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Operetna glasba, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Orkester pod vodstvom Angelinija. — 12.40 Koncert klasičnega tria. — 13 Napoved Časa. — Ra-
dijska poročila — 1315 Vojno poročilo Glavnega Slana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Godba Kr. karabinjerjev pod vodstvom L. Cireneija.
—	14 Radijska poročila. — 14.15 Pisana glasba.
—	14.25 Simfonična glasba — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Orkester EIAR in komornega zbora pod vodstvom D. M. Šijanca. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba. — 20 Najioved časa — Radijska poročila — 20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Lirična sezona EIAR: »Francesca da Rimini«, opera v treh dejanjih od R. Zandonaia. Vmes pogovor v slovenščini, novice v slovenščini. — Po operi radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Oseba, ki je v nedeljo v popoldanskem vlaku Novo mesto—Ljubljana zamenjala kovčeg, se vljudno naproša, da ga proti nagradi izroči v Ljudski kuhinji, Streliška 12. Tam bo dobila svojega.
Iz Novega mesta
Literarni večer pesnika Cvetka Golarja bo dne 4. novembra ob 19.30 v Prosvetnem domu. Golarjeve pesmi bodo recitirali: Cvetko Golar, Meta Pugljeva in Vaclav Držaj. Komur je do užitka, ki ga nudijo literarni večeri, naj ne zamudi lepe prilike. Spored je naslednji: 1. Uvodna beseda: Cvetko Golar — bere V. Držaj. 2. Cvetko Golar: Balada o detetu. Kmečka svatba, V prostost z menoj, Jutranje zdravje — bere Meta Pugljeva. 3. Cvetko Golar: Stari vinogradnik — bere V. Držaj. 4. Cvetko Golar: Poletna pesem, Groz-dek gre k maši — bere pesnik. — Odmor. — 5. Cvetko Golar: Mož z leseno nogo — bere Vaclav Držaj. Cvelko Golar: Poletna romanca, Vijola, Plameneča roža, Javor in Majda — bere Meta Pugljeva. 7. C. Golar: Jeruzalemske gorice. Mati zemlja — bere pesnik. 8. C. Golar: April, Stara Lipa. Morska pesem — bere V. Držaj.
Dva avtobusa na progi Novo mesto—Kostanjevica. S 1. nov. sta pričela na progi Novo mesto—Kostanjevica obratovati dva avtobusa. Prvi avtobus vozi tudi še nadalje po sedanjem voznem redu, drugi pa vozi -iz Kostanjevice ob 10 s kolodvora v Novo mesto ob 11 in iz Novega mesta ob 14.40 s prihodom v Kostanjevico ob 15.40. Prebivalstvo ob tej progi je sklep poštne uprave, da uvede na tej progi še en avtobus, z veseljem pozdravilo, ker se je doslej večkrat dogodilo, da avtobus zaradi prenapolnjenosti ne samo pri odhodih z manjših postaj, marveč tudi iz Novega mesta in Kostanjevice ni več sprejemal potnikov, tako da nikdar ni bilo mogoče z gotovostjo računati, da bo človek moral v redu izvršiti potovanje, če je bil navezan izključno na avtobusno zvezo.
Iz Ribnice
Kino dobimo v kratkem v Ribnici. Predstave
bodo baje trikrat na teden.
Pevski koncert bo v kratkem priredil koncertni pevec g. Marčič Roman.
Iz Spodnje Stalerske
Smrtna kosa. V Mariboru je umrla 72 let
stara Marija Žubernik; v Studencih pri Mariboru je umrla 73 let stara pekova žena Ljudmila Gorišek. — V mariborski bolnišnici so umrli: 69 let stari posestnik Franc Bračič iz Brezja, 50 let stari hlapec Jože Curk iz Pre-i treža pri Makolah, 75 let 6tara Marija Muhič od Sv. Ilja v Slovenskih goricah.
Dva lipicanca sta bila ukradena posestniku Jožefu Gerloviču iz Zakota pri Brežicah. Konja sta še mlada. Škode ima mož 2400 mark. Konja so tatovi najbrž odgnali čez mejo.
Jajca je treba oddajati! šef civilne uprave je izdal poziv, da morajo vsi, ki rede kokoši, vsake štiri tedne oddati po eno jajce od vsake kokoši ali jarice. Druga jajca lahko sicer lastnik sam porabi. Kolikor pa jih ne rabi sam, jih mora tudi oddati ter jih nikakor ne sme sam prodajati, sicer bo najhujše kaznovan.
109 zborovanj je pretekli teden priredila Štajerska domovinska zveza. Samo v soboto in nedeljo jih je bilo 35._
Poroka pred političnim komisarjem. Pred mariborskim političnim komisarjem sta se poročila vodja mariborskega mestnega stavbnega urada inž. Viljem Permoser in znana športnica Mici čučič.
Gra.ško gledališče je +e dni gostovalo v Framu in Slovenskem gradcu.
V Trbovljah in Brežicah se je začela velika propaganda za vstop v štajersko domovinsko zvezo.
Iz Trsta
Otvoritev novega juridičnega leta. V četrtek
30. oktobra zjutraj se je odprlo na ajtelacijskem sodišču XX. fašistično juridično leto 6 pomembno slovesnostjo. Zbrali so se vsi sodniki z generalnim kraljevim prokuratorjem na čelu ter 6koraj vse odvetniki z vodstvom svojega sindikata, nadalje 6odni uradniki in funkcionarji.
Sneg v Trstu. Zima 6e je letos nenavadno zgodaj oglasila. V Četrtek, 30. oktobra je nastal vremenski prevrat, barometer je zdrknil zelo globoko in začelo je deževati. Burja je ohladila ozračje, dež se je ob morju naenkrat izpremenil v sodro, višje gori na obronkih Krasa pa se je vsul sneg, ki je pobelil vrhove openskih hribov in pobočje daleč doli do Škorklje. Zima prihaja za mesec dni prezgodaj, takšno mrzlo deževje s 6negom se je v Trstu ponavadi pojavilo šele kje sredi decembra.
Jesenski pridelki so še na polju. Kraševce je zima s snegom neprijetno presenetila. Jesenski pridelki so še povečini zunaj na polju, tako repa, korenje, pesa, zelje, furščica za silose in mnogo drugih, ponekod je ostala na polju tudi še požeta ajda, ki se je sušila v stavah. Tolažijo pa se, da tak jesenski sneg nima dolgega obstanka ter ga bo kmalu pobralo 6once, zemlja pa se na Krasu hitro osuši, tako da bodo lahko pridelke v redu spravili.
Iz Hrvatske
Hrvatski poročevalski urad. Namesto državnega podtajništva za propagando, ki je bilo ukinjeno, je bil ustanovljen propagandni in poročevalski urad Croatia. Kakor je bilo podtajništvo za propagando, bo tudi propagandni urad podrejen ministrskemu predsedstvu. Za propagandnega šefa je imenovan ministrski svetnik dr. Vilko Rieger. Dosedanji voditelj propagande Miljkovič bo dobil drugo zaposlitev.
Obisk iz Nemčije. V nedeljo je obiskal Zagreb župan mesta Hanovera, ki je vrnil obisk zagrebškemu županu, kateri je pred kratkim obiskoval nemška mesla in je bil tudi v Hannovru.
Vseučiliški profesor odpuščen iz službe. Iz državne službe je bil odpuščen dr. Bogdan Šclaj, redni profesor na poliedelsko-eozdarski fakulteti v Zagrebu.
Enovrstna jed. V Zagrebu je bila izdana naredba o obveznem prirejanju enovrstnih zajutre-kov, kosil in večerij. Z enovrstno jedjo morajo poslužiti goste vse restavracije, gostilne, penzijoni, krčme, ljudske kuhinje itd.
Policijska ura v Zagrebu podaljšana. Policijska ura v Zagrebu je bila podaljšana do 11 zvečer.
Hrvati grado pristanišče Ploče. Konec 1. 1941 ali začetek 1. 1942. bo končana železniška proga pri Metkoviču. Preko Ploče, kjer sedaj grade pomorsko pristanišče, bo Hrvatska dobila izhod na morje.
Iz Srbije
Umrli Slovenci v Srbiji. Httbl Emil, tehnični poslovodja; Kovačič Karel, uradnik; Fatur Stanko, poslovodja; Zorko Alojz, skladiščnik; Gabri-jelčič Janezi preddelavec; Kramberger, Mirko, uradnik (iz Maribora); Vilfan Franc, mizar; Rustja Josip, mizar; Cižek Ki>rol, mizar; Oebulin Albin, mizar' Možina Va'tutin, mizar, Novak Jože, mizar; Godec Jof.3, ključavničar; Stulekar Karol, ključavničar: Kuni I Franc, <.;učivaičar; Čorpolj Kristijan, ključavničar; Koželj Jože star., Adiič Savo, varilec; Perhavec Florijan, pleskar; Lor-bek I., pleskar; Batagelj Janez, Lah Vaso, Snin-šek Knut (stud. teh.); Šteker, Novak Alojz; Čuk Ludvik organist); Turk I.; Tretnjak Ivan. Umrlo je še kakih 15 ljudi, za katere še niso prispela imena.
Pomanjkanje kuriva. Ker Belgrajčanom primanjkuje kuriva, se je dogajalo, da je kar na lepem začelo zmanjkovati plotov in celo mladih dreves po javnih nasadih in parkih. Da se v bodoče ne bi več kaj takega dogajalo, je načelnik mestne policije Jovanovič izdal stroge odredbe proti vsem, ki bi jih zasačili pri lomljenju plotov ali sekanju dreves.
Belgrajski kolodvor popravljajo. Med vojno je bil belgrajski kolodvor popolnoma razdejan. Prihodnji teden bodo izročili v promet novo poslopje, ki bo začasno služilo namesto pravega kolodvora. Tu bodo potniki kupovali vozne listke, dobivali informacije, oddajali in shranjevali prtljago, v čakalnicah in restavraciji pa bo prostora za 1000 ljudi. Gradbeni stroški znašajo približno 3 milijone din.
V Belgradu še ni mogoče kupiti tekstilnega blaga. »Slovenec« je že poročal, da je bila tudi v Belgradu izdana zapora nad prodajo tekstilnega blaga. Ker še niso bile izdane karte za obleko, še nikjer ni mogoče kupiti obleke in sploh vseh vrst blaga, ki je pod zaporo.
Svarilo pred črno trgovino. Po belgrajskem radiju je oni dan govoril glavni opolnomočenec za gospodarstvo v Srbiji Fischer o tržnih cenah in črni trgovini v Srbiji. Govoril je, da so bile oblastno določene cene, ki pa jih v zakotni trgovini nočejo vpoštevati, prodajajo blago dražje in tako na trgu blaga zmanjka, oziroma ga lahko kupijo na črni borzi le tisti, ki imajo dovolj denarja, da ga lahko preplačajo. Sedaj so prevzele skrb za prehrano zasedbene oblasti in bodo nudile prebivalstvu toliko, kolikor mu bo pri previdni varčnosti zadoščalo. Cene mesu bodo takoj padle. Prav tako bo s cenami drugih živil razen zelenjave in sadja, ki se ravnajo po sezonah. Da je do takih razmer prišlo, so krivi prodajalci, trgovci, mesarji, kavarnarji, pa tudi kupci. Vsi se sedaj pozivajo na red. Kdor se reda ne bo držal, bo zelo strogo kaznovan.
Anzelj je bil slabe volje, videč, da mu je razbojnik ušel.
»Kakšen preklemanski Netopir nam je neki tik pred nosom odnesel tistih deset tisoč lir nagrad1«!« je dejal Anzelj Lisjaku.
»Kaj je ime! denar e seboj?*
»Kaj ne veste? Ta zločinec je odnesel tiste tisočake, ki so bili namenjeni za njegovo aretacijo,« je odvrnil Anzelj.
»To je bil pa lep špas!« je dodal Lisjak.
»špas? Kako izvolite?« je vprašal Anzelj, ustavil konja in svečano nadaljeval: »To nagrado je določilo Društvo za varstvo živali, kjer imam čast biti njegov predsednik!«
Težko je reči, kaj bt bil dejal Anzelj, če bi bil vedel, da ie imel Lisjak prav tedaj tisti denar pri sebi, ki ga je bil ukradeL
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska drama;
»Nocoj bomo improvizirali«
Luigi Pirandello je eno najvidnejših imen v novejši zgodovini italijanskega gledališča. Posebno v tretjem desetletju je veljal tako doma kakor v tujini za predstavnika sodobnih prizadevanj na tem področju. Tudi pri nas so ga igrali sorazmerno pogostoma. »Nocoj bomo improvizirali« j« že četrto avtorjevo delo, kar smo jih videli v zadnjih dvajsetih letih na odru na-še Drame. Prav to pa je poleg časovne odmaknjenosti tudi vzrok, da njegovo zadnje delo ni doseglo tistega učinka, kakor bi ga utegnilo imeti v času, v katerem jc nastalo. Kajti tako imenovano Pirandellovo gledališče razodeva ne samo svojske poteze avtorjeve individualnosti, ampak je obenem tudi izrazit dokument časa. Ta dela, v katera je položil pisatelj nedvomno mnogo osebnih miselnih in čustvenih izpovedi, so hkrati silo zgovorna priča o prevrednotenju gledaliških prizadevanj, ki so tedaj tako v Italiji kakor drugod po svetu skušala premagati naturalistično gledališče, utemeljiti gledališko umetnost v njenem samorodnem smislu ter jo na -ta način bolj ali manj »osvoboditi« celo od literature. Izrazit primer takega iskanja predstavlja tudi Pirandello-va igra »Nocoj bomo improvizirali«.
Kljub naslovu pa ne smemo misliti, da predstavlja Pirandellovo delo morebiti nekak poizkus moderne improvizacije. Pisatelj sam ne verjame v tako možnost, čeprav je res, da daje zlasti režiserju precej svoboščin. To delo nikakor ni drama v običajnem pomenu besede ter bi ga še najlažje imenovali »odrsko« ali pa morebiti še bolje »režijsko« dramo. Improvizacija je bila, kakor vemo, značilna poteza tako imenovane commedia deli' arte, vendar Pirandello očitno nima namena obnavljati ta zgodovinski način in slog igranja, ampak skuša pokazati in utemeljiti pogoje današnjega avtonomnega gledališkega ustvarjanja. Pokazal je sicer, kakšna bi utegnila biti »improvizacija«, če bi namreč novelo, ki pripoveduje zgodbo o nesrečni družini La Croce, preustvarili v igro igralci tako, kakor jim je sedaj predpisal avtor sam. Improvizira, to se pravi izpod pazduhe jemlje v tem primeru lahko samo režiser, a tudi ta že v predpripravi, ne pa šele med predstavo. Prvotni namen, izvirajoč kajpada iz avtorjeve pisateljske narave, pa povzroča že vnaprej, da sloni vse delo z ene strani na teoriji, z druge pa na teatraliki. Pirandello nam je v svoji igri razčlenil gledališko umetnost na sestavine, nam predstavil ne samo pomen pisatelja in občinstva, ampak poudaril v prvi vrsti delo na odru, igralce in režiserja. Pokazal nam je, kako se postavlja prizorišče, kako se igralci pod režiserjevim vodstvom ali brez njega uživljajo v svoje vloge, kako se sploh izoblikuje podoba celotne uprizoritve. Skratka, pokazal nam je tako imenovani gledališki stroj, vrhu tega pa se na široko razgovoril o raznih dramaturških vprašanjih, predvsem o avtonomiji gledališča samega. Ta vprašanja so sama po sebi gotovo zanimiva, teoretično v marsičem pravilna, a dejansko dosegajo ravno nasprotno, kar je nameraval avtor. Zgodba o nesrečni družini La Croce, ki predstavlja v tej igri tako imenovano »dramo«, in pa zaključne besede o veličastni sili gledališke umetnosti, vendarle pri-
Itevija G. I. L.-a
Gioventu del Littorio je velika organizacija, ki skrbi za telesno vzgojo ter pravilno rast in usmerjenost italijanske mladine ter je zamenjala vse dotedanje mladinske organizacije kot centralna mladinska ustanova. To je nova mladina, ki bo šla z novimi ideali ter z novo telesno močjo v življenje za veličino domovine in duha. Ta organizacija izdaja tudi svoje uradno glasilo z istim imenom Gioventu del Littorio, ki jo je uredništvo dobilo v oceno. In sicer s 15, septembrom in 1. oktobrom. V velikosti našega Obiska izhaja revija, ki je zelo spretno urejevana ter prinaša mnogo
fiodob iz življenja te mladine, zlasti iz njihovega etnega bivanja v gorah, ob morju itd., podobe iz raznih kolonij, kjer se uče mladeniči razen raznega koristnega dela, tudi vojaških znanosti, zlasti jadranja v zraku, dekleta pa si vežbajo svoje telesne zmožnosti z lahko, dekletom ustrezajočo atletiko. Slike iz raznih tekmovanj ter uspehov krase lepo^revijo, ki daje pozornost tudi na aktualne dnevne dogodke, ki morajo zanimati današnjo italijansko mladino. Poleg te revije pa izdaja glavno poveljstvo Gioventu del Littorio še poseben pregled mladinskega gibanja ter vseh knjig in priročnikov ter problemov, ki naj pomagajo k boljši vzgoji mladine. Pregled domačega in tujega tiska, ki se tiče mladinskega gibanja, daje ta organizacija v reviji »Problemi della Gioventu«, ki izhaja letos drugo leto ter je 20—21 številka izšla za meseca avgust in september. V njih je lep pregled novih pedagoških in organizacijskih knjig ter pregled mladinskega gibanja v Italiji ter so-
čajo, da je PLrandellu šlo tudi za nekaj globljega, kakor pa je teatralika sama po sebi. Toda kakor čutimo za vsem tragiko osebne izpovedi in vero prepričanja, tako pogrešamo stvariteljske neposrednostim odhajamo naposled s spoznanjem, da je prenovitev gledališča možna resnično samo po — pesnikih. — Pirandello nam je podal osrednjo zgodbo le preveč epsko in, čeprav slutimo na primer za izbruhi na pol norega Rica Verrija bolečino njegovega subjektivnega idealizma, vplivajo ti prizori vendarle bolj mučno kot odrešujoče. Analitična ostrina pisateljevega načina ostane v mejah intelekta in zakriva brezdna človečnosti in to je tudi vzrok, da pretresljiva družinska žaloigra utone v »teatru« in se naposled tudi razodene kot — teater Tako Pirandello ni samo pokazal, da je gledališče iluzija, ampak je hkrati porušil v gledalcu vero v iluzijo te fantastične umetnosti, čeprav tega najbrže ni nameraval.
G. inž. arh. Bojan Stupica se je lotil uprizoritve z veliko vnemo in dal predstavi kar najbolj prepričljivo odrsko podobo. V skladu z značajem dela, pa tudi s svoboščinami, ki mu jih daje avtor še posebej, se je režiser v glavnem sicer zvesto naslonil na pisatelja, vendar pa tu in tam tudi kaj črtal ali dodal, spremenil ali izpopolnil ter prilagodil možnostim našega odra, predvsem pa pognal gledališki stroj v tek, tako da se nikjer ne zaustavlja. — Smiselno je razčlenil dejanje v »igro« in delo na njej ter obenem sam zelo učinkovito ter s prepričevalno realistiko igral »režiserja«. Premalo pa je prišla prej omenjena dvojnost do izraza pri posameznih igralcih, ki so predstavljali sebe prav tako kakor svoje vloge. Med najbolj učinkovite prizore štejem poleg »Sicilijan-ske medigre«, ki pa 6e je precej oddaljila od avtorjeve zamisli, smrt v družini La Croce ter začetek prizora »v ječi«, z zgolj tehnične strani pa prizor iz Mozartove opere in nekatere prizore »v ječi«. Prizorišče je bilo zelo slikovito, vendar glede na formalni značaj improvizacije tu in tam preveč detajlno izdelano. Smiselno izbran je tudi »Pogovor o komediji«, ki ga je vzel režiser iz Cer-vantesa, dasi bi sodil morebiti bolj na konec, ki ima sedaj premalo prepričljivo poanto.
Med posameznimi igralci je treba imenovati predvsem go. Savo Severjevo, ki nas je že z Ro-no v »Dveh bregovih« prepričala, da je naši Drami potrebna, ter je tudi v vlogi Mommine pokazala izrazit smisel za svojskost te subtilne podobe, v kateri živi zavest neprestanega strahu ter muka osamelosti in propadanja, ter jo najbolj približala solgu dela. Poleg nje stoji Palmiro g. Levarja, ki je posebno v igri z umiranjem in smrtjo ustvaril enega najlepših prizorov v igri. Mnogo živahnosti je prinesla v igro sočna in zlasti teatralno dobro podana »generalica« ge. Gabrijelčičeve. — Naporno vlogo nevrastenika Rica Verrija je z ostrimi, skoraj bolečimi poudarki igral g. Jan. — Tudi v celoti je predstava, v kateri sodeluje še cela vrsta igralcev, plesalcev in pevcev, dobro pripravljena.	France Vodnik.
ŠPORT
sinjih državah, kakor v Franciji, Ogrski, Hrvatski, Nemčiji itd. Vsak, kdor se pri nas peča z mladinskimi organizacijami, se mora seznaniti s temi revijami oficielne italijanske mladinske organizacije.
Slovenski prevod Filoteje
Po predgovoru novega slovenskega prevoda Filoteje in po poročilu v »Slovencu« št. 256 bi utegnil kdo soditi, da je A. Kržič prvi poslovenil to klasično delo sv. Frančiška Šaleškega. Bliže je bil v resnici td. v poročilu v istem listu št. 251, ki je zapisal, da je prvi prevod Filoteje priredil »če se ne motim« Slomšek. V resnici je tako: pred Kržičevim sta izšla že dva slovenska prevoda. Prva izdaja je prišla na svetlo v Celovcu leta 1841, torej prav pred sto leti. Priredil jo je »neki dušni pastir lavantinske škofije«. Bil je to Slomškov prijatelj Mihael Stojan, takrat kurat v Gomilskem. Stojanov prevod je »pregledal ino priporočil Anton Slomšek, vozeniški fajmošter«. Po desetih letih je izšla nova izdaja (v Celovcu 1851). Takrat je bil Stojan dekan v Braslovčah, Slomšek pa lavantinski škof. Tretjič je Filotejo v našem jeziku izdala Družba sv. Mohorja leta 1880. Prevod je priredil duhovnik krške škofije Franc Rup.
Novi prevod ob stoletnici prvega je torej četrti slovenski prevod in peta slovenska izdaja zlate knjige
F. K. Luk man.
Prva partija
To se lahko reče: morava iti; toda Stanku se že zdaj šibijo noge, najrajši bi 6edel in položil glavo na mizo. Ce bo moral tam spodaj zopet zlesti v tisti zasuti rov —. Pojdi, počakal te bom, je dejal Adam. Morebiti se več ne vrnem sem, se domisli Stanko in si zaman prizadeva, da bi 6i v spomin vtisnil tale košček 6veta: čisto in novo sobico, skozi okna sije popoldansko sonce, na malem dvorišču se skoraj duši grlica, tako pridno gruli; in tišina, ta čudna in mučna tišina, je Marija. In še nekaj mora Stanko pogledati. Svoje zadnje šolsko izpričevalo. In zdaj lahko greš, vozač Pulpan. Stanko hitro zapre predal in teče po stopnicah, topota kakor konj. Že grem, Marija. Že grem, Adam. Že grem.
Adam čaka, naslonjen na plot, in zre nekam, Bog ve kam. »Torej greva, ne?« Samo še kar tako mimogrede 6e ozre na steklene krogle; ne Marija gleda 6kozi okno, tišči šivanje k prsim in U6ta ima na pol odprta, kakor da ne more izdihniti. »Zbogom, Marija,« momlja Adam in se zapoteče ven.
Skupaj gresta na Kristino in molčita. O čem bi tudi govorila! Korakata po ulici navzdol in po dolgi ce6ti; hodita po žlindrastem hodniku med pokat ranjenimi plotovi, — človek tako rekoč več ne vidi poti, koder hodi vsak dan. Noge hodijo kar same, in misli tudi hodijo same; niti jih ne misliš, same ne mislijo in tako nekako vedno enako, da se jih skoraj ne zavedaš več; 6o kakor tale plot in kakor tile telefonski stebri, — niti ne veš. pa si že pred mrežastimi vrati Kristine. šele zdaj je pogledal Adam na Stanka in 6e lepo prijateljsko nasmehnil, no, tako vidiš, kako hitro nama je minila poti
»Kako je tam spodaj?« vpraša raztreseno Adam pri oknu.
»I, kako; bolj slabo. Popoldne so morali od-tam odpeljati Brunerja in Tončka Holega. Tonček je zlezel tja za Brunerjem —«
»Plini?«
»Da, dušilci. Zdaj že delajo na pročelju, ampak imeti morajo maske; in vsakih deset minut 6e menjavajo.
Adam je nezadovoljno zapuhal. I no, kaj moreš pomagati! »In... kaj pa tisti trije? Dajejo še zmeraj znamenja?«
»Baje so jih zjutraj še dajali, todd že prav slabotna. Morate hitro prebiti 6teno, fantje, d? ne bo prepozno. Če so dušilci tudi na drugi strani, je tako že po njih.«
Adam je zamahnil z roko in 6tekel v umivalnico, da se bo preoblekel. Tam je že očka Suchanek, zidar Matula in Pepek; slačijo si srajco čez glavo, a ne ljubi se jim govoriti.
»Ali ei slišal?« pravi Pepek 6kozi zobe.
»Sem«, reče Adam in 6e hitro slači.
»Neumno«, se mrači Pepek. »Z masko na gobcu se težko dela. Prijatelj, jaz 6i je ne bom nadel«.
»Ce ti bo Andres dovolil,« ugovarja stari Suchanek.
Pepek 6e je hotel zadreti, toda vtem je prišel tesar. »Srečno, pastirji!« je veselo pozdravil. »Tak kaj bo?«
»Baje so tam plini«, je rekel Stanko, ki doslej še ni doživel nikakih plinov.
»Res?« je dejal malomarno tesar in ei počasi 6lačil suknjič, kakor žanjec na polju. »Fantje, danes je bil pa lep dan!«
»Kje si bil?« je hohnjal Pepek, sključen nad 6Vojimi škornji.
»Eh, samo doma, saj veš —«.
Partija raztreseno govori in godrnja. Stanko
Vse tekme odloženo
Mesto »derbyja« - bilijard in šah
Ljubljana, 3. oktobra.
Včeraj bi morali odigrati nogometni klubi Ljubljanske pokrajine peto kolo letošnjega prvenstva. Med prijatelji »okroglega predmeta« je bilo precej zanimanja za srečanje med Marsom in Her-mesom. Zanimalo nas je, kdo bo boljši in kdo bo zasedel drugo mesto tik za slovenskim prvakom Ljubljano.
Namesto živahne nogometne nedelje pa smo imeli včeraj prvi mokro-beli praznik, ki je onemogočil vsako igro z žogo. Nebeški vremenarji so nasuli debelo plast mokrega snega. Redki optimisti, ki so mislili, da bodo mogoče le očistili ller-mesovo igrišče, so našli na vratih samo kratko sporočilo- »Vse tekme odložene«. Prireditelji so se odločili za edino pametno možnost, kajti včerajšnje vreme je onemogočilo vsak reden rezultat na belem polju.
Tako smo imeli jx> daljšem času nedeljo brez športnega sporeda. Na svoj račun so prišli samo igralci biljarda, kroglanja in šaha. Teh pač vreme ni motilo in so si krajšali nedeljsko popoldne v ljubljanskih kavarnah in pokritih igriščih. Tudi za zimske športe je bil sneg v dolinah še neuporaben.
Drugo kolo
drž. nogometnega prvenstva
Rim, 2. novembra.
Po vsej državi so nastopila danes moštva v borbi za nogometno državno prvenstvo. Doseženi so bili sledeči izidi:
Divizija A: Liguria - Fiorentina 1 :1, Modena -Atalanta 2 : 0, Napoli - Milano 2 : 1, Ambrosiana -Trst 1 : 1, Livorno - Venezia 1 : 1, Borna - Bologna 2 : 1, Juventus - Genova 1 : 1, Lazio - Torino 4 : 1.
Divizija B: Bari - Pescara 2 : 1, Brescia -Lucca 1 : 0, Alessandria - Spezia 3 : 0, Udine -Pisa 2 : 1, Savona - Pro Patria 2 : 1, Prato - Padova 1 : 0, Novara - Siena 1 : 0, Vencenza - Reg-giana 2 : 0, Fanfulla - Fiumana 1:0.
Pod planiško skakalnico gradijo zimski stadion
Pred dobrimi desetimi leti, v dobi razmaha slovenskega smučarstva, so začeli tudi pri nas skrbeti za moderno ureditev naših zimskošportnih središč. Prvo tako središče se je razvilo v Planici, drugo na Pokljuki, tretje na Komni. V Planici so zgradili Ilirijani dva smuška domova, društvo Planica pa je poskrbelo za gradnjo smuških skakalnic. Ko so 1. 1986. preskočili na veliki Bloudkovi skakalnici prvič v zgodovini smučarstva čez 100 m, je šla slava Planice po vsem svetu. Zanimanje za Planico je raslo iz sezone v sezono. Na severu so se oglasili ljubosumni zaščitniki skakalnic starejšega tipa, ki jim ni šlo v račun, da so nekje v bivši Jugoslaviji zgradili skakalnico, ki postavlja na glavo zastarele teorije o omejitvi smuških skokov. Vnela se je borba proti Planici, katero pa je kvalitetna skakalnica zdržala. Iz leta v leto so se ponavljale neoficielne prireditve, ki so dokazale, da so skakalci dorasli največji smuški skakalnici na svetu.
V novih razmerah je ostala Planica v Nemčiji. Kakor poroča »Ktirntner Grenzruf«, bodo tudi v novih razmerah nadaljevali s tradicijo »Planiških tednov«. Načelnik Koroškega smuškega okrožja, Albert Bildstein, je izdelal načrte za spremembo arene za gledalce, novo sodniško tribuno in dovozno cesto. Državni športni vodja von Tschammer u. Osten je načrte odobril in pričeli so z obsežnimi deli.
Doskočišče so poglobili za 1.5 m tako, da bo strmina vse do 130 m enakomerna. Tudi iztek so poglobili, zemljo pa so nasuli okrog arene in tako dobili povišan krožni nasip za gledalce. Pri tem 60 izkopali 20.000 kubičnih metrov zemlje. Za sodnike so zgradili nov, 40 m visok stolp, ki stoji približno 34 m naprej od odskočišča. Višinska razlika med skakalnim mostom in iztekom znaša 152 m, most sam pa je visok 5.5 m. Dela na ureditvi prometnega parka ob skakalnici kakor tudi na izgradnji 3 km dolge ceste od železniške postaje do velike skakalnice so v teku.
O bodočih načrtih poroča »Karntner Grenzruf« pod naslovom »Največja evropska skakalnica v Planici« takole: Ob skakalnici bodo izpeljali tudi dve progi za slalom z višinsko razliko 300 m. Tako bo obsegal bodoči smuški teden v Planici obširnejši spored. Skakalnica in proge za slalom ležijo na severnem pobočju Ponce. S 1746 m visokega Ci-pernika bo mogoče izpeljati tudi prvorazredno progo za smuk in Planica bo imela vse, kar je potrebno za velike smuške prireditve. Omeniti je še tri skakalnice ob vhodu v dolino, kjer so možni skoki od 60 do 70 m.
Na koncu beleži pisec nekaj dosedanjih najdaljših skokov na planiški skakalnici: 1936 Bradi
| se trese od hlada in razburjenja in gleda teh pet I nagcev, — fantje, 6aj 6e morda zadnjič vidimo! Opazuje to kosmato moško nagoto radovedno, naravnost in menda prvič brez instinktivnega odpora: Pepek razburjeno zeha, mišice kakor grče mu go-tnazijo pod dlakasto in ogrčavo kožo; očka Suchanek, suh in zgubančen. s peščico smešnih belih kodrčkov sredi prsi, kakor da mu ra6te tam li-šajnik; zidar Matula, puhajoča klada mesa in tol-šče, na njem vse to visi kakor težke vrečke s progami mehkih kocin; Adam, sama kost, 6ama rebra, toda lepo ra6;el, ozkih bokov in vpadlega trebuha; tesar Martinek s svojim širokim oprsjem, močan, lep in brezskrben; no, in te-le dolge, suhe roke, to dolgo, bledo in golo oprsje, ki je Stanko. I no, 6mo, kakršni smo; toda koliko pove vsako telo, kakšen človek si — prav kakor da čitaš človeške usode. In vidiš, ker smo partija, te ni več 6ram za 6ebe; tu me imate, tovariši, celega, kakor sem.
Prihaja paznik Andre6, že opravljen in z jamščarico v roki.
»Srečno!«
»Srečno!« momlja partija.
»Delajte, delajte, pojdemo«, izpodbuja paznik in šteje z očmi svoje moštvo.
»No, no, takoj.« Zidar Matula ne upira več svojih krmežljivih oči v Andresa, gleda v stran in se samo togotno mrači.
Partija gre hitro in molče k kletkam, gugajoč jamščarice; to se razume, paznik Andres na čelu, stopa kakor na vojaški paradi, 6amo sablja mu še manjka. Od spodaj se že pelje moštvo, utrujeno in malomarno, samo na pol ust pozdravljajo »Srečno!« in pokima z glavo. »Vi greste na osemnajstico?«
»Da.«
. Kletka s partijo se pogreza. Andresu trdf obraz, očka Suchanek skrbijivo mežika in tiho
101.50 m, 1938 Bradi 104, 105 in 107 m, 1940 Be-rauer 101, Franz Maier 101, Bradi 103, 1941 Maier 101, Hiickl 105, Schneidenbach 102, Palme 104, Klopfer 106, Lahr 109, Kraus 111, Gehring 118 m.
šport v kratkem
Dunaj središče drsalnega športa, že od nekdaj je bil dunajski drsalni šport na vodilni višini. Dunajske prvake so vabili povsod po 6vetu, da bi jim pokazali svojo umetnost na drsalkah. Na Dunaju 60 ustanovili znamenito drsalno šolo, katero 6o obiskovali učenci vseh velikih mest. Poročajo, da je Kari Schafer tudi leto6 prezaposlen s poučevanjem inozemskih gostov iz Finske, Norveške, Madžarske in drugih držav. Razen tekmovalcev bodo morali leto6 na Dunaj tudi drsalni sodniki, za katere bodo priredili poseben tečaj.
V	Sofiji so ustanovili Visoko šolo za telesno vzgojo. Sprejeti bodo le oni abiturienti, ki bodo prestali sprejemni izpit iz lahke atletike, plavanja, športnih iger in telovadbe na orodju. Študij na bolgarski visoki šoli za telesno vzgojo bo trajal štiri leta, diplomiranim absolventom pa bodo priznali rang univerze.
Dr. Erwin Mehi — profesor telesne vzgoje. Dolgoletnega načelnika dunajskega univerzitetnega instituta za telesno vzgojo dr. E. Mehla 60 imenovali za honorarnega profesorja dunajske univerze. Predaval bo zgodovino. Dr. Mehi je znan tudi med našimi strokovnjaki kot neutrud-Ijiv raziskovalec telovadne in športne zgodovine.
V	Zagrebu je vladalo veliko zanimanje za atletski troboj Concordia : Hašk : Zagreb. Vreme pa je troboj onemogočilo in 60 ga preložili na poznejši čas.
Četrto kolo hrvatskega nogometnega prvenstva je dalo sledeče izide: Zagorac-Železničar 1:1, Concordia-HAŠK 3:1, SAŠK-Hajduk 3:2. Vrstni red klubov je za enkrat tale: Gradjanski 6 točk, Concordia 6, Hašk 3, Sašk 3, Zrinjski 2, Železničar 2, Zagorac 2, Hajduk 0. O včerajšnjih tekmah (najbrže so jih morali radi snega odložiti) še nimamo poročil.
200 najboljših športnikov je padlo na bojnih poljanah, kakor sodi zagrebški »Šport« v zadnji številki. Med njimi je okrog 100 olimpijskih od-likovancev in drugih nosilcev evropskih in svetovnih prvenstev.
Slovaško prvenstvo v desefoboju. Na koncu atletske 6ezone 6o priredili na Slovaškem tekme za prvenstvo v desetoboju. Zmagal je član »Bratislave« Brhlik s 4848 točkami. Dosegel je sledeče rezultate: 100 m 11.7, daljina 6.29 m, krogla 10.47 m, višina 1.55 m, 400 m 57.8 sek, 110 m čez zapreke 20.2 sek., disk 33.14 m, palica 2.80 m, kopje 38.10 m, 1500 m 5:13.7 min.
Dva odlična uspeha beleži francoska atletika v letošnjem letu. Vaimye je tekel na 100 m v 10.4 6ek., Pujazan pa na 3000 m v 8:29.7 min. Od mladega Pujazana pričakujejo, da se bo razvil v izrednega tekača na 6rednje proge.
»Paris-Soir« je organiziral veliko dirko v drsanju na koleščkih. Vršila 6e je kar v središču Pariza po glavnih ulicah. Zmagal je dosedanji prvak Fichaux, ki je prevozil 9 km dolgo progo v 21 minutah in 0.2 6ekunde.
Christl Cranz, svetovna prvakinja v smučanju, je postala učiteljica belega športa. Kakor poročajo, bo to zimo pripravljala nemško žensko ekipo na smuške tekme, katerih bo tudi v bližajoči se sezoni precej.
Turisti
meter!«
»Potem pa pojdi kar jk> zračni črti!«
giblje uslniee, kakor bi molil, Pepek krčevito zeha in Matula puha; Adam varuje z roko 6vojo jamščarico in zre z vzpadlimi očmi v prazno, ustnice ima stisnjene; samo tesar Martinek je miren in nekoliko zaspan. Stanku se vse to hipoma zazdi strašno neresnično, skoraj kakor v sanjah; prav tako 6tno se peljali včeraj — kakor da je to še zmerom včeraj, kakor da se še pogrezamo brez konca; in pri tem je v«e tako neizmerno drugo —. Kaj, paj je drugo? I no vse; jaz, mi, vse življenje. Človek niti ne ve, kaj se je vse izpremenilo med to vožnjo nizdol; in še zmerom, neprestano se tiho in neizprosno pomikajo te strme zapotene 6tene navzgor.
Slednjič se kletka ustavi, in partija koraka skozi neskončno obokani hodnik pod nizom žarnic. Moštvo Kristine se klati v peščicah ali pre-trganih vrstah proti kletkam, povsod se gugajo in trepetajo plamenčki jamščaric; tako je kakor na Vernih duš. Zdaj na levo v črn: rov, s stropa in sten visijo ieti beli kapniki in jamske gobe kakor včeraj; in iz teme spredaj se bliža nekoliko brlečih lučk. Aha, vrača se reševalno moštvo iz detonacijske jame, nekako mudi se jim, da bi bili že skoraj zunaj. Andres se z vodečim paznikom za trenutek ustavi, in partija z malo besedami sprašuje, kako je tam. Ah, za nič, prijatelj, rajši ne sprašuj.
»Plini?«
»Plini in vse drugo. Spet stari opaž. Toraf srečno, fantje, mi imamo tega že zadosti.«
Jamščarica paznika Andresa beži zdaj hitreje v črno temo. In spet na levo, skozi vetrilna vrat* kakor včeraj: zopet je tu tisti dolgi in bledi človek, težki, soparni zrak osemnajslice je zagrnil partijo kakor vlažna in umazana pernica. »Sapra«, 6ika Pepek, Matula pa hrči. kakor bi se dušil.
!l
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16 In 18.15. ob nedeljah In praznimi! p« ob 10.30. 14 30, 16.30 In 18.30
Film taiinstvene vsebine
Zadnja roža
Francis Sullivan, Ciive Brook, Jean Baxter
KINO UNION - TEL. 22-21
Itoman ubogemu dekleta, Ki ti- po nesrečni usodi zn$l» na kriva pota
Orešnlca
Paola Barbara, Koseo Giacbotti, Gino Cervi Itoimin Je izhajal v „Na^em kinu" KINO MATICA - TEL 22-41
Železna maska
Izvrsten film po romanu A. Dnroasa iz dobe francoskih ninSkotiriev. Joun Benett. Louis Hayward Predstave ob 1G.30 in Ifl.Sfl KINO SLOOA - TE1. 27-30

SAN REMO Ospedaletti • Bordighera
... e i/
loro dima mitissimo
MOSTRA FLOREALt TIRO AL PICClONfc
(ONCiRTi SlNFfiN C.
.. . in njihova
skrajno mila klima
CVETMŽNA RAZSTAVA streljanje golobov SINFOMC. KONCERTI
S A N
R E M O
Albergo signorile — la Časa dl lusso Gosposki hotel, luksus
Direzione liavnateljstvo
EXCELSIOR
ALBERGO MIRAMARE
ALBERGO ASTORIA ALBERGO MAFALDA
('asa signorilmente famigliare - Giardino - Palmi io - Posizione soleggiata e tranqullla. — Gosposko družinski hotel, vrt, pi,Ime, sončna in mirna lega
ALBERGO PARADIS0 - PENSI0NE BELIARIA
Sulla oasspggmta a mare. — Ob poti k morju.
nCBEllAI CTTl Časa fainlgllare Posizione incantevole -Ui^UHLEl II Družinska hiša. Čarobna lega
ALBERGO SVIZZERO Plen0 mezzo,fiorno^-f
Cisto južno podnebje
TORINO • 1835
VERMOUTH CORA
oltre 100 anni di farna slovit že nad 100 let
Umrl je moj dobri mož
Janko Košir
viiji računski svetnik v pokoju
K večnemu počitku' smo ga spremili v ponedeljek, dne 3. novembra 1941, ob 3 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v torek, dne 4. novembra t. I. ob 7 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubi lana, dne 1. novembra J941. Ana Košir, žena
Zahtevajte povsod naš list!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjikih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasili pa |e beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase j« treba plačati takoj pri naročila.
8 SUižto j
Dobe:
Dekle
za vsa hišna dela sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12441.
Postrežnico
pridno ln pošteno, sprejmemo. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 12432. b
Klavirsko harmoniko
poučuje posamič ln v skupinah po hitri ln uspešni metodi profesor glasbe. Učnlna zmerna. Zrinjskega cesta 7-II.	u
Profesor glasbe
poučuje privatno klavir in teorijo pr najuspešnejši metodi. Začetek B. novembra. — Zrinjskega cesta 7-11.	u
um ■■»■imun
1 Službe B
Jitcjo:
Kuharica
perfektna, išče službo. Ima svojo opravo. SlužIla je več let pri duhovnu. Gre tudi sedaj najraje v župnlšče ali k samostojnemu duhovnu, tudi na deželo. Ponudbe na upr. Slovenca pod: »Poštena« št. 12382.	a
Pisalni stroj
novejšega modela, ■ zajamčeno brezhiben. poceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« St 12213.	(1
Cvetje
po najnižji ceni se dobi prt Balohu, Kolodvorska ulica 18, dvorišče, telefon št. 39-66.	1
|l?BP|cm|
Lokal
za trgovino na promet, nem kraju, ob glavni cesti, odd. m v najem po nizki ceni. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12443. n
Kupujte
pri
naših Inserentili
Vež spalnih oprem
na zalogi, zajamčeno solidno proda Čeme Avg., Vodnikova 83, Ljubljana.
mm
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadni in težki izgubi naše
nadvse ljubljene druge matere — tete in sestre,
ji darovali vencev in cvetja, jo spremili na njeni poslednji poti v tako obilnem številu:
Bog plačaj !
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam otolo-skega oddelka za lajšanje trpljenja v njeni bolezni. — Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, dne 4. novembra 1941, ob 7. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1941. Žalujoči nečakinji Ivica in Marta Marinko ter vse ostalo sorodstvo.
JSteio:
100 lir nagrade
za dvosobno stanovanje, takoj ali do 1. febr. Bojan Peček, Križevnlška 11-11.
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca I_
Vsak
naročnik zavarovan
Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni, nenadomestljivi mož in očka, brat, stric, zet in svak, gospod
IVAN RANT
nadzornik brzojava drž. železnic
Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 4. novembra 1941, ob 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Selca nad Skofjo Loko, Škofja Loka, Zagreb, dne 3. novembra 1941.
Globoko žalujoča žena, s i n in ostalo sorodstvo.
Zapustil nas je dne 2. novembra naš dobri in nepozabni mož, oče, brat, stric, svak in tast, gospod
Oven Franc
služitelj Splošne bolnišnice v Ljubljani
Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 4. novembra 1941, ob pol petih popoldne z Žal - kapele sv. Krištofa - na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. novembra 1941.
Globoko žalujoča: Marija, žena; Vinko in Gabrijel, sinova; Jožefa, sinaha — in ostalo sorodstvo.
Po dolgem trpljenju nas je danes zapustil naš predobri mož, sin in brat, gospod
Vladimir Lapajne
profesor
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 5. novembra 1941, ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. novembra 1941.
Žalujoči: Žena, sinko, mati in ostalo sorodstvo.
Poslovila se je od nas naša najdražja in najboljša mamica, stara mamica, tašča, sestra, najzvestejša prijateljica in tetka, gospa
Minira MeparrojEoslor
učiteljica v pokoju
Na zadnji poti jo bomo spremili v torek, dne 4. novembra 1941, ob pol štirih popoldne z Žal - kapele sv. Frančiška - na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. novembra 1941.
Vida Leskovi« roj. Megušar, hči; Nifka Leskovic, vnučka; dr. Stanislav Leskovic, zet; Avgusta Horvat, Zinka Goslar, sestri; Zofka Škofijanec-Vode — in ostali sorodniki.
Dolarske hijene
Ker je pozno, ne more tako lahko priti do nje. Toda Rackley ne odneha in končno pride do njenega stanovanja. Sedaj ima pa srečo. Pri Veri Wesseley je na obisku več gospodov in gospa, ki se že poslavljajo. Vera Wesseley spozna starega Rackleya, saj je videla že njegovo sliko v časopisju. Vera YVesseley tudi dobro pozna zgodbo o škandalu v VVashington klubu in razvoj dogodkov na borzi.
»Grill? Da, dal Vem, kaj se je zgodilo v Newyorku. Toda v kakšni zvezi ste prišli vi k meni na obisk, gospod Rackley?«
Rackley opazuje mlado gospodično, ki ne bo stara niti trideset let. Zdi se mu samostojna in odločna. Po vsem videzu bi ji človek lahko prisodil, da bo rada sodelovala v vsaki zadevi, ki bi bila naperjena proti Grillu.
»Vse skupaj je kaj preprosto, gospodična Wesseley. Najbrž vam je tudi znano, da je svoj čas nastopil Grillov dvojnik, ki se piše Frank Palmer.«
»Seveda, seveda!«
»Sedaj so pa oblasti zasumile, da sta Grill in njegov dvojnik Palmer najbrž izvedla velikansko prevaro. Vse kaže, da človek, ki so ga aretirali na ladji «Vinetiji» in ki se vozi sedaj iz Melbourna v Avstraliji v Newvork, ni Frank Palmer, ampak pravi Jones Grill!«
Rackley je kar zadovoljen, ko zapazi, kakšen učinek je imelo njegovo odkritje na Vero Wesseley. »Človek pa. kateremu se je posrečilo rešiti Grillovo družbo, ni nihče drugi, kakor Grillov dvojnik, Frank Palmer. Kaj pravite vi na to?«
»Ni mogoče!« vzklikne Vera Wesseley. »Pa morete to dokazati?«
»Ne! Dokazov, ki bi razkrinkali Palmerja, nimam.« — Nato pripoveduje Rackley Veri Wesseley, kako je Pullman srečal dozdevnega Grilla, opiše, kako ga je preizkusila Maud Uppertown in končno kako je nenadoma dozdevni Grill zbolel in kako je bila poroka preložena.
»Vsa ta dejstva govore za to, da je moj n upravičen. Manjka mi le zadnji dokaz...« »Aha, in tega naj vam prinesem jaz, ne?«
-----• -— - — o — ""J '	» luvuvrn jui.) lic; »
»Da!« Sam Rackley je dober poznavalec ljudi in ve, da Vere Wesseley ne bi mogel pridobiti niti z denarjem, niti z drugimi ugodnostmi. Le sovraštvo in jeza do Grilla, ki jo je svoj čas vrgel iz hiše, bi jo mogli pripraviti do tega. Prav zato ji nič ne prigovarja, ampak mirno sedi na stolu in čaka.
Vera Wesseley nekaj časa razmišlja. »Kako pa hočete razkrinkati tega dvojnika? ln kdaj?«
»Najkasneje jutri zjutraj! Če hočem priti še pravočasno nazaj v Newyork, moram za-
Eustiti VVashington najkasneje v dveh urah. etalo je itak pripravljeno in čaka name. Vse ie odvisno od vas, gospodična Wesseley. Jutri bo namreč prispel aretirani dvojnik — po mojem prepričanju Jonnes Grill — v Newyork. Ko bo ta v Newyorku, najbrž ne bom mogel ničesar več ukreniti.«
»In kakšne bi bile posledice, če razkrinkate dvojnika?« sprašuje Vera Wesseley.
»Palmer bo prišel zaradi ponarejanja podpisov in zaradi pustolovstva najmanj za nekaj let v Singsing. Grillu sicer oblasti ne bodo storile ničesar, toda na borzi bo gotovo zopet škandal...«
»Hvala, to mi zadošča!« Vera Wesseley vstane na zunaj popolnoma mirna. »Grem z vami, gospod Rackley.... Mislim, da boste z
menoj obiskali dozdevnega Grilla in ga ob navzočnosti prič z lahkoto razkrinkali!«
»Popolnoma ste me razumeli, gospodična Wesseley!«
XXVII. poglavje.
Kdor se zadnji smieje...
štiri in dvajsetega septembra dopoldne stoji pred mogočno palačo Južne unije avtomobil Pravkar je izstopil Sam Rackley. Vera Wesseley sedi še v avtomobilu in Rackley jo prosi naj za trenutek potrpi. — Nato odhiti Rackley v palačo in se vrne čez nekaj minut resen in mračen.
»Ali se je zgodilo kaj posebnega, gospod Rackley?«
»Parnik, ki je pripeljal aretiranega dvojnika. je izkrcal potnike pred pol ure!«
»Potem pa morava pohiteti!« Kljub temu ne razume Vera Wesseley, zakaj je stari tako slabe volje. »Saj bova kljub temu še prehitela policijske uradnike. Ti bodo vendar odpeljali najprej dvojnika na komisariat, nato bodo gotovo sestavljali zapisnik, kar bo gotovo zahtevalo lep čas!«
>Že mogoče!«
Avtomobil jo vozi po Broadwayu, nato pa zavije v Peto avenijo.
»Upam, da inšpektor Taylor ni prišel na trapasti domislek in morda odpeljal aretiranega dvojnika kar h Grillovim!«
»Zato vendar nima nobenega razloga!« meni Vera Wesseley.
Toda temne Rackleyeve slutnje se kmalu uresničijo. Malo kasneie zagledata pred Grillovo palačo dva avtomobila. Na obeh se bliščita znaka newyorške policije.
»Za vraga, saj sem si mislil!« zasika Sam Rackley in nato premišlja, ali bi sploh izstopil iz avtomobila.
Vera VVe6seley nestrpno skomigne. »Gospod Rarkley, saj tudi to niti najmanj ne spremeni dejstev, ki jih hočete dokazati. Če je ta Grill navaden pustolovec, potem bom to lahko takoi dokazala. Kolikor mi je znano, ste itak hoteli ob soočenju za pričo tudi inšpektorja Taylorja!«
»Seveda!« Rackley izstopi.
Pred glavnim vhodom čakata, dokler jima ne pride stari Charley odpret.
»Takoj moram govoriti z gospodom Gril-lom!« nastopi odločno Rackley.
Stari Charley vodi došleca skozi vrt. Ko pridejo v veliko vežo, zapazita Rackley in Vera Wesseley, da je v hiši več ljudi na obisku. V veži stoji več gospodov. Rackleyevo čelo se zmrači, ko spozna inšpektorja 7aylorja, ki stoji ob stopnicah ter se razgovarja najbrž z dvema policijskima uradnikoma. Vsem tem pa dela družbo Paddy Mees, ki je videti izredno dobre volje.
»Gospod inšpektor Taylor!« Stari Rackley govori odsekano in odločno. »Nujni razlogi so me privedli semkaj!«
Inšpektor Taylor ni nič kaj vesel Rackleye-vega obiska.. Tega magnata ne more trpeti, pa ne more. Zato se porogljivo nasmehne in hladno pogleda Rackleya. >Pa menda vendar niste prišli zaradi tiste trapaste zgodbe, s katero ste mi že zadnjič poslali Jacka Pullmana na vrat.«
»Tudi dobro, če že veste. Saj mi je vseeno!« jezno odvrne Rackley. »Da, prav zato sem sedaj tukaj! Ostanem pri svoji trditvi, da je na videz bolni Jonnes Grill navaden slepar, da v resnici sploh ni Jonnes Grill, ampak njegov dvojnik Franck Palmer. Prišel pa sem eem-kaj zato, da vam to tudi dokažem!«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit
Izdajatelj:^ Jože Sodja
Urednik: Viktor CenCiC