Aktualno Slovenija • Kje se je izgubilo 55.000 delovnih Slovencev? O Stran 2 Črna kronika Ptuj • Sojenje morilcu iz Gerečje vasi: otrok atija rotil, naj preneha O Stran 24 i 1 i Štajerski Ptuj, torek, 21. septembra 2021 Letnik LXXIV • št. 73 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Podravje • 50 let Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož RADIOPTUJ 89,8-> 98,20 10473 www.radio-ptuj.si Podravje Ptuj • Od 46 novih stanovanj v »Tamesovem« bloku prodanih že 44 O Stran 4 Podjetništvo Ptuj • Branjevke še vedno brez zabojnikov za skladiščenje blaga O Stran 5 Podravje Ormož • Kje se zatika ureditev parkirišča pri zdravstvenem domu O Stran 5 Ljudje in dogodki Ptuj • Dr. Bosiljeva: »Če bi se še enkrat odločala, bi bila spet ginekolog-porodničar!« O Stran 8 Črna kronika Haloze • Voznik in sopotnik pobegnila, Pakistanec umrl O Stran 10 Delo medicinskih sester je podcenjeno »Naše delo je podcenjeno, zato kader iz zdravstva odhaja v druge panoge. Problem je v celotnem državnem sistemu, po katerem srednja medicinska sestra za svoje delo prejme okrog 6 evrov na uro, študent, ki ga sicer nujno potrebujemo, pa tudi do 9 evrov na uro. Naše delo je na ta način razvrednoteno, pa vendar ga opravljamo z največjim veseljem in zavedanjem, kako pomembno je to, kar počnemo,« pravi Tanja Ribič Vidovič. Več na strani 11. Ptujska parkirišča Še vedno preozka, a zelo dobičkonosna PCT-pogoji • »Stranke same povedo, da gredo: raje k frizerju, ki dela na črnofl Gospodarstvo v Podravju in Sloveniji Korona že izstavlja račune, cene ponorele Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 21. septembra 2021 Slovenija • Čudna ozadja najnižje brezposelnosti Kam je izginilo 55.000 delavnih Slovencev? V Sloveniji naj bi se po uradnih podatkih v zadnjih mesecih cedila med in mleko. BDP raste, nezaposlenost je rekordno nizka, gospodarstvo okreva, a podatki kažejo, da se je nekje izgubilo 55.000 delavnih Slovencev in Slovenk. Epidemija covida-19 je med nas vnesla strah. Strah za naše zdravje in zdravje bližnjih. Temu se je pridružila tudi bojazen, da bo propadlo gospodarstvo, da bo uničena večina podjetij in bodo številni ostali brez služb. Vlada je sprejela številne ukrepe, se močno zadolžila in med prebivalstvo in gospodarske družbe razdelila več kot 4,6 milijarde evrov. Učinki so vsaj trenutno več kot spodbudni. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v svojem poročilu objavil, da je bila rast v drugem četrtletju 1,9-odsotna glede na prvo četrtletje, medletno pa kar 16,3-odstotna. Vlada je seveda zadnji podatek izkoristila in ga javnosti predstavila kot nesporen dokaz, da dela dobro. Pustimo ob strani podatek, da BDP še vedno malenkost (0,2 odstotka) zaostaja za ravnmi pred epidemijo in da smo zadolženi kot še nikoli. Veselimo se lahko, da se viša slovenski izvoz, z dodatki in vladnimi darili podkrepljena domača potrošnja in da so podjetniki čas brez dela očitno v veliki meri izkoristili za investicije, ki bodo, upajmo, poganjale nadaljnjo rast. Vse to ugotavlja UMAR v svojem poročilu. Da je vse rožnato, je potrdil nato še podatek o padcu brezposelnosti, ki je prvič po letu 2019 spet padla pod 70.000. Manj brezposelnih, a še veliko manj zaposlenih kot lani A zgodba o uspehu je razkrila tudi nenavadno luknjo v podatkih. Kot že rečeno, število brezposelnih znaša 69.000 in je v primerjavi z lanskim letom padlo za 21,4 odstotka. A hkrati z manj brezposelnimi imamo na drugi strani tudi veliko manj zaposlenih. Podatki statističnega urada kažejo, da smo imeli konec leta 2019 862.000 zaposlenih, leta 2021 pa je zaposlenih le še 804.000 Slovencev in Slovenk. Kam je torej odšlo 58.000 zaposlenih Slovencev in Slovenk? Podatki o prejemnikih pokojnin kažejo, da se je število prejemnikov pokojnin povečalo le za 3000, torej s 622.000 na 625.000, zato razlog ne more biti v upokojevanju. Prav tako se kljub epidemiji ni tako znatno povečalo število umrlih. Leta 2020 je umrlo tako »le« 4000 ljudi več kot leta 2019. Statistika tako in drugače Za pojasnila smo prosili zavod za zaposlovanje. Iz njihovih odgovorov lahko razberemo, da pri svojih izračunih uporabljajo podatke statističnega urada, ki se nanašajo zgolj na ljudi, ki plačujejo obvezno zavarovanje, torej zaposlene osebe s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas, s polnim delovnim časom ali z delovnim časom, krajšim od polnega, ter samozaposlene. Če pogledamo statistiko, ki beleži vse, ki delajo na takšen ali drugačen način in vplačujejo v državno blagajno, ugotovimo, da se je število zaposlenih v delovnem razmerju zmanjšalo z 827.000 na 781.000. Torej ima 45.000 ljudi manj sklenjeno delovno razmerje, zmanjšalo se je tudi delo prek študentskega servisa, naraslo pa je, kljub izrazito neugodnim pogojem v zadnjih dveh letih, število samozaposlenih. Žiga Kariž Foto: arhiv Svet24 Luknja v blagajni Kljub pregledu podatkov je težko ugotoviti, kam je izginilo 60.000 delovno aktivnih Slovencev. Kar je iz vidika financ najbolj skrb vzbujajoče, je predvsem, da ko v državno blagajno prispeva 60.000 ljudi manj, se to pozna tudi na BDP in splošni blaginji. Ob minimalni plači 700 evrov v državno blagajno steče še okoli 500 evrov prispevkov in akontacije dohodnine. Ob podatku, daje sklenjenih 45.000 manj delovnih razmerij, to pomeni vsak mesec vsaj 22,5 milijona evrov manj v državni blagajni. Ptuj • Ptujska občinska parkirišča Še vedno preozka, a zelo dobičkonosna Ta mesec se izteče triletno prehodno obdobje za uskladitev širine parkirnih mest v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Pravilnik velja od leta 2018, za prilagoditev je dopuščal moratorij treh let. Normativ za parkirna mesta, ki ležijo pravokotno ali poševno na cesto, je širina 2,5 metra. Po starem je bila 2,2 metra. Na Ptuju javna parkirna mesta upravlja občinsko podjetje Javne službe (JS). Pred dvema letoma smo poročali, da so parkirna mesta na Ptuju še vedno po starem standardu širine, ki je bil 2,2 metra. Sedaj smo ob izteku prehodnega obdobja preverili, ali je koncesionar parkirne prostore uskladil s Pravilnikom in jih zarisal na novo. Ponekod že ali pa jih še bo, drugod ne, ker ni prostora, so v JS Ptuj pojasnili za naš časopis: „Na nekaterih parkiriščih, kjer ni prostorskih omejitev, smo širino parkirnih mest že uskladili. To je na Zadružnem in Cvetkovem trgu ter na Čučkovi ulici pri mestnem stadionu. Uskladitev načrtujemo tudi na parkirišču Potrčeva za avtobusno postajo in na parkirišču pri Zdravstvenem domu Ptuj. Na parkirišču pri železniški postaji, na Lackovi in na modri coni v starem mestnem jedru pa obstajajo prostorske omejitve (robniki, drevesa, pločniki) za takšno širitev." Kako blizu ali daleč je parkirna hiša Po uskladitvi širin v skladu z veljavnim normativom bo mesto izgubilo okoli deset odstotkov parkirnih mest, so izračunali v občinskem podjetju. Ali zaradi tega morda razmišljajo o urejanju novih parkirnih mest oziroma parkirne hiše? Znano je, da so o različnih možnostih gradnje parkirnih hiš na Ptuju v zadnjem desetletju veliko govorili, omenjalo se je zasebne in javne investitorje, lokacij za parkir- Nadzor na parkiriščih izvaja prometni inšpektor, ki lahko upravljavcu odredi uskladitev dejanskega stanja s predpisi. Med drugim tudi pravilno označitev parkirnih mest. ne hiše pa je že tudi bilo nekaj: pod tržnico, za minoritskim samostanom, pri blagovnici, na parkirišču Potrčeva ... Od vseh idej ni zaživela niti ena. V JS Ptuj so pojasnili, da bi se lahko nadejali parkirne hiše pri pošti in minoritskem samostanu. „V teku je natečaj za ureditev parkirne hiše na Lackovi, s katero bi pridobili okoli 200 parkirnih mest. Zato menimo, da je v tem trenutku na obstoječem parkirišču nesmotrno izvajati večje posege." Prihodki v korona letu padli, še vedno lep dobiček Iz letnega poročila JS Ptuj o poslovanju za 2020 izhaja, da je Prihodki po posameznih parkiriščih (€) Zaradi preozkega parkirišča se komaj zleze iz avtomobila Dejstvo je, da so parkirna mesta na Ptuju ne samo tehnično, ampak tudi praktično preozka. Ob parkiranju med dva avtomobila je iz svojega skoraj nemogoče priti, ker ni prostora. Včasih, ko so se ljudje vozili s fičoti, jugoti in stoenkami, je bil ožji standard širine parkirnih mest ustrezen. Danes je večina avtomobilov širših, prav tako imajo daljša vrata, še posebej tisti, ki imajo samo sprednja vrata. Preozka parkirna mesta niso edina hiba javnih ptujskih parkirišč. Druga težava je pomanjkanje parkirnih mest v bližini mestnegajedra, četudi so plačljiva, recimo v modri coni in na parkirišču za minoritskim samostanom. Tam je gneča s parkiranjem takšna, da so avtomobili parkirani po pločniku in kolesarski stezi. Je pa tudi res, da na parkiriščih, ki niso tako neposredno ob mestnem jedru, pomanjkanja prostora ni čutiti, bodisi je parkiranje plačljivo bodisi neplačljivo. Parkirišče / Leto 2020 2019 Modra cona 129.430 181.614 Potrčeva cesta 87.956 117.375 Ulica heroja Lacka 49.782 58.350 Zadružni trg 16.276 20.569 Peš cona 16.078 14.564 Dravska ulica 6.367 6.815 Železniška postaja 3.146 4.367 Mercator živila 2.532 4.288 Vir: poslovno poročilo JS 2020 Največ denarja iz parkirnin se je sicer zbralo preko parkomatov (leta 2019 dobrih 289.800, lani pa 198.200 evrov). Abonenti so leta 2019 vplačali za 98.500 evrov parkirnin, lani pa 92.200 evrov. Na račun rednega plačila parkirnin pa so Javne službe Ptuj lani prejele 19.700, letos pa 18.200 evrov. bilo v lanskem letu skupno število parkirnih mest, ki so v lasti ptujske občine, upravlja pa jih kon-cesionar, 1.438. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz JS Ptuj, je plačljivih parkirišč 747; 348 jih je v okviru modre cone, 196 na parkirišču Potrčeva, 106 na parkirišču Ulica heroja Lacka (za minoritskim samostanom) in 97 na Zadružnem trgu. Z dejavnostjo JS Ptuj so lani s pobiranjem parkirnin ustvarile 43.000 in predlani 140.500 evrov dobička. urejanja in vzdrževanja parkirišč je podjetje ustvarilo 312.000 evrov prihodkov, kar je 96 tisočakov manj kot leto prej, ko so prihodki iz dejavnosti parkirišč znašali blizu 409.000 evrov. Na nižje prihodke je vplival prvi val epidemije, ko se parkirnina tri tedne ni zaračunavala, ukinili so plačljivo modro cono na Slomškovi ulici (19 parkirnih mest) in uvedli brezplačno parkiranje s časovno omejitvijo ene ure. Nekatera parkirna mesta so razširili in jih uskladili s Pravilnikom (npr. na Cvetkovem trgu pri Mestnem kinu). Največ denarja od parkirnin se zbere na parkomatih, predlani je bilo to blizu 290.000, lani okoli 200.000 evrov. Najdonosnejša je modra cona, kjer so uporabniki lani vplačali za 129.000 evrov parkirnin, med parkirišči je bilo največ parkirnin vplačanih na Potrčevi cesti (88.000 evrov). Parkirišča konce-sionarju prinašajo dobiček. Ta je lani znašal dobrih 43.000 evrov, predlani še bistveno več - 140.500 evrov. Mojca Zemljarič Foto: CG torek • 21. septembra 2021 Aktualno Štajerski 3 Ormoško • Gostinci in frizerji na kolenih: promet jim strmo pada Dragane jo?; s n 2270 ORMOtTEL.:OE(3Sl4 »Nihče ne bo plačal testa, da bo lahko šel v gostilno jest!« Z zaostrovanjem ukrepov za preprečevanja širjenja virusa in obveznim izpolnjevanjem pogoja PCT so gostinci in frizerji zopet na kolenih. Promet jim je padel že ob samih napovedih poostrovanja ukrepov, kaj šele ob uvedbi v sredo. Gostincem pojenja potrpljenje. Medtem ko jim je po težkem letu nekako uspelo preživeti in se iz krize vsaj za silo postaviti na noge, so sedaj spet v težavah. Zaradi zaostrovanja ukrepov in obveznega preverjanja pogoja PCT so prostori gostiln tudi na Ormoškem bolj kot ne prazni. Ljudje množično odpovedujejo pogostitve zaključenih skupin, na pico ali malico ne gredo ali pa nanjo počakajo kar v avtu, kajti v gostinske prostore zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT ne upajo. Takšna je realnost, pripoveduje lastnik Gostilne Marta iz Cvetkovcev Franc Tomažič Letonja, ki je obupan in (upravičeno) jezen zaradi vsega, kar se dogaja: »Stanje je katastrofalno. Ljudje so prestrašeni, kličejo, sprašujejo, ali smo sploh odprti, v gostilno niti ne upajo več. Na pico ali malico čakajo kar na parkirišču v avtu. Zaradi napovedanega zaostrovanja ukrepov smo že prejšnji teden opazili izrazit upad prometa. Če bo šlo tako naprej, ne bomo preživeli. Imamo sedem zaposlenih, od države smo ob vseh zaprtjih prejeli le enkratno pomoč. Iz regresa, ki ga je obljubljala za zaposlene, ni bilo nič. Ne vem, kaj bomo ...« Število malic se je te dni prepolovilo, beležijo tudi množične odpovedi pogostitev za zaključene skupine. Na drugi strani pa je pomoč države prepočasna, ukrepi pa neživljenjski in nelogični, nadaljuje sogovornik. »Gostilno smo letos zagnali šele junija, kajti ukrepi, ki so veljali do takrat, enostavno za nas niso bili sprejemljivi. Glede na takratno predpisano razdaljo miz bi namreč lahko imel samo pet gostov na terasi. Povejte mi, kako naj ob sedmih zaposlenih delavcih ob takih pogojih preživimo?! Res je, da »Nihče ne bo plačal hitrega testa, da bo lahko šel v gostilno jest,« sta jasna Erik Dragarič in Karmen Kos iz gostilne Črni ribič. se je v poletnih mesecih na račun turističnih bonov promet povečal. Toda morali smo založiti svoj denar, kajti če je bon unovčen prvega v mesecu, nam država nakaže denar šele čez mesec dni. Gostinstvo in turizem bodo uničili. Narekujejo nam obvezno preverjanje PCT-po-goja, kar ni niti v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Poleg tega pa naj dokažejo, koliko ljudi se je zares okužilo v gostilnah! Medtem ko se v trgovskih centrih in trgovinah, kjer so ljudje nagneteni in več 100 rok poprime za enak artikel, po njihovi logiki korona ne širi?!« še nad nesmiselnimi ukrepi z glavo zmajuje Tomažič Letonja. Gostilna Črni ribič: »Borba iz tedna v teden« Prazni gostinski prostori nas ob našem prihodu pričakajo tudi v gostilni Črni ribič v Frankovcih pri Ormožu. Kot povesta lastnikov sin Erik Dragarič in njegova partnerica Karmen Kos, ki želita družinsko gostilno prevzeti, tudi pri njih beležijo velik upad prometa. Medtem ko so med tednom navadno prodali 30 V Gostilni Marta zaradi obveznega izpolnjevanja pogoja PCT beležijo izrazit upad prometa. do 40 malic na dan, jih te dni le kakih 10, največ 15. Upad prometa so zaznali že prejšnji teden, še preden je stopilo v veljavo obvezno preverjanje pogoja PCT tudi na gostinskih terasah. Precejšnji izpad gostov beležijo na račun večjih skupin, od katerih so sicer odvisni. »Težko bo. Čez poletje so nam šli na roko turistični boni, s katerimi so stranke v kar 90 % plačevale nedeljska kosila. Toda tukaj je treba poudariti, da je treba čakati na državni denar mesec dni! No, že prejšnjo nedeljo pa je bilo manj kosil. Nihče ne bo plačal hitrega testa, da bo lahko šel v gostilno jest! Za naprej prav tako nimamo nobenih rezervacij za zaključene skupine. Bomo videli, kako bo z naročili glede dostave hrane ob trgatvah. Vprašanje je tudi, kako bo decembra z zaključki in kaj bo januarja in februarja, ki sta po navadi že tako slaba meseca, kar se tiče prometa. Ne vem, težko je karkoli komentirati. Pravila se iz dneva v dan spreminjajo. Praktično gre za borbo iz tedna v teden, samo da preživimo. Še sreča, da v gostilni delamo sami in nimamo zaposlenih,« pravi mlad par. Tako kot vsi drugi gostinci se morajo praktično čez noč prilagoditi spreminjajočim se razmeram in upoštevati priporočila. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo še zdržali. Monika Horvat Foto: MH Šalamunova: »Stranke same povedo, da gredo raje k frizerju, ki dela na črno« Nič drugače ni pri frizerjih.»Poglejte, prazen salon, slika pove vse,« nam čistega vina takoj ob prihodu nalije lastnica frizerskega salona Mojca Šalamun iz Ormoža. Tudi njej je promet v teh dneh strmoglavil. V prejšnjem tednu je imela le tri stranke, ta teden niti ene. »Že ko so najavili zaostritev pogojev, so stranke množično začele odpovedovati termine. Beležim 70-odstotni upad prometa. Ta teden nisem imela niti ene same stranke, niti nobenega naročila. Sploh nimam več besed. Obupani smo. Država očitno želi uničiti malo gospodarstvo. Žalostno, da hočeš delati, pa nimaš kaj. Stranke so prestrašene. Dovolj imajo vseh teh igric. Povedo mi, da gredo raje k frizerju, ki dela na črno, ker jim potem ni treba dokazovati izpolnjevanja pogoja PCT. Sicer pa pravice o spraševanju strank po njihovem zdravstvenem stanju niti nimam, kajti to je v nasprotju z zakonom o varovanju osebnih podatkov. V skrajni sili bom primorana zapreti vrata. Da mi bo mož dajal denar za plačilo prispevkov, nima smisla! Na dolgi rok zagotovo ne bom zdržala. Sem za to, da država zadeve sprosti, vsak pa naj bo sam zase odgovoren,« je nezadovoljna Šalamunova, kije dodala, da se s podobnimi težavami soočajo tudi drugi frizerji. Samevajo tudi frizerski saloni. Slovenija • Nesmisli novih ukrepov in omejitev Obvezni testi tudi za tiste, ki delajo doma V Sloveniji deluje okoli 100.000 samozaposlenih. Več tisoč jih delo opravlja v udobju svojega doma, nekateri celo v pižamah in natikačih. Cela kopica novodobnih poklicev, ki so nastali z razmahom sodobnih tehnologij, ljudem omogoča, da jim za služenje denarja ni treba najemati poslovnih prostorov ali pa delati za enega delodajalca. A ne glede na to je tudi njim odlok zapovedal, da če niso cepljeni ali preboleli covida-19, potrebujejo redno testiranje. »Pogoj PCT morajo izpolnjevati za čas opravljanja dela vsi delavci in osebe, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu ali samostojno opravljajo dejavnost,« se glasi prvi odstavek petega člena, ki zdaj povzroča slabo voljo pri samostojnih podjetnikih. Kot kaže, morajo samostojni podjetniki - tisti, ki izpolnjujejo pogoj PCT, in tisti, ki ga ne - določiti tudi odgovorno osebo, ki bo preverjala izpolnjevanje pogojev. Glede na drugi odstavek sedmega člena odloka pa morajo v prostoru, kjer delajo, na vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT za osebe, ki opravljajo delo ali so udeležene v okoljih ali dejavnostih v Republiki Sloveniji, in na vstopnih točkah preverjati njegovo izpolnjevanje. Torej tisti, ki delajo v dnevni sobi, morajo na vhodu preverjati izpolnjevanje, nekje v prostoru pa namestiti tablo. Foto: Bartolo Lampret Tudi če nekdo dela sredi Pohorja, odlok zapoveduje izpolnjevanje pogojev in obvestilno tablo. Samotestiranje za delavce na terenu ne velja Omenjene določbe seveda niso edine, ki vzbujajo jezo pri državljanih. Ena izmed »cvetk« novih določb je tudi pojasnilo, koliko je veljavno samotestiranje v podjetju, če zaposleni opravlja delo na terenu. Odgovor gospodarskega ministrstva se namreč glasi tako: »Samotestiranje je dovolj, če bodo zaposleni opravljali delo v prostorih delodajalca. Takšen test velja en teden, če ga zaposleni opravljajo v enakem časovnem razmiku. Če pa bodo delo opravljali pri drugih izvajalcih oz. izven prostorov delodajalca, na terenu, pri uporabniku in drugod, bodo zaposleni potrebovali HAG test, katerega veljavnost je omejena prav tako na en teden ob rednem tedenskem testiranju.« Torej za delo na terenu ne bo zadostoval negativen test na samotestiranju, ampak bo treba ponj v zdravstveno ustanovo ... ŽK, MZ Slovenija • Za državno upravo testiranje ni več dovolj Sindikati na ustavno sodišče Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je v petek pojasnil, da za vse zaposlene v državni upravi s prvim oktobrom postaja obvezen pogoj ali prebolevnost ali cepljenje. Ob tem je določeno tudi prehodno obdobje, po katerem naj bi zaposleni drugi odmerek cepiva morali prejeti do 1. novembra. »Izjema so tisti, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, zanje bo izjemoma možno samotestiranje,« je dodal. Ta pogoj bo torej veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote), in ne za celotni javni sektor. Odločitev vlade, da bodo morali izpolnjevati pogoja prebolevnosti ali cepljenja, če bodo želeli delo opravljati v prostorih delodajalca, je razburila del zaposlenih v državni upravi. V Sindikatu državnih organov Slovenije napovedujejo, da se bodo obrnili na ustavno sodišče, enako naj bi storili tudi v sindikatih policistov in vojakov. Cepljenih naj ne bi bila niti polovica zaposlenih Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je pojasnil, da je nasprotovanje takšnemu vladnemu odloku med državnimi uslužbenci veliko. Po grobih ocenah namreč med zaposlenimi v državni upravi ni cepljena niti polovica, najbolj pa jih bega vprašanje, ali bodo obdržali zaposlitev. Vsakemu uslužbencu, ki se ne bi želel cepiti, bi namreč najprej vročili opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, nato pa bi ga lahko odpustili. Zaradi takšnih posledic ukrep, ki za državne uslužbence na nek način uvaja obvezno cepljenje, ne bi smel biti urejen v podzakonskem aktu, je prepričan Verk. Sta, Sm 4 Štajerski Podravje torek • 21. septembra 2021 Ormož • Dom gradijo z lastnimi rokami Končan bo, ko bodo zbrali dovolj denarja V teku je okoli 400.000 evrov težka gradnja novega gasilsko--vaškega doma v samem središču kraja Trgovišče v občini Ormož. Objekt z lastnimi rokami gradijo člani društva sami. Obrisi novega gasilsko-vaškega doma so že lepo vidni. Fotografija prikazuje eno izmed neštetih delovnih akcij članov društva. »Mi smo vse. Smo železokrivci, zidarji, ob tem projektu bomo znali narediti čisto vse ... Domače garaže so prazne, saj imamo vse gradbeno orodje in stroje tukaj. Žene pa so že jezne, ker nas nič ni doma,« nam malce v šali, malce zares ob le še eni popoldanski delovni akciji izgradnje gasilsko-vaškega doma pove predsednik PGD Trgovišče Marjan Anderlič. Tamkajšnji člani gasilskega društva so se namreč s svojimi pridnimi rokami sami lotili gradnje doma, s katerimi bodo končno pridobili ustrezne prostore za nadaljnji razvoj. Sedanji dom je namreč dotrajan, neprimeren in pretesen, prostorska stiska je tako velika, da za eno izmed gasilskih vozil v njem prostora sploh ni. Na gasilski parceli od jutra do mraka Zagnani in zavzeti člani, kakih 15 do 20 parov pridnih rok, je delo začelo spomladi. Tod prebijejo številne dneve od jutra do mraka. Praktično imajo vse vikende od maja, ko so začeli priprave za izgradnjo temeljne plošče, zasedene z delovnimi akcijami. Te pa potekajo tudi med tednom, po službah. Da pa pridnim članom ne zmanjka moči, poskrbijo domače gospodinje, ki pripravljajo obroke. »Volja je, tu ni kaj. Začeli smo iz čiste nule. Nismo imeli ničesar. Trije člani smo dali po 100 evrov, da smo nabavili prvih 30 opažnih desk za temeljno ploščo. Nato nam je eden izmed članov društva pomagal s strojnimi deli za pripravo podlage za temeljno ploščo in delo je steklo. Veliko dela nameravamo opraviti sami, saj imamo znanje in voljo. Sam projekt je bil sicer zamaknjen za leto in pol zaradi korone. Šli pa smo tudi v spremembo, saj smo objekt zaradi preobsežnosti nekoliko zmanjšali,« pojasnjuje Anderlič. Zbirajo prispevke Letos si želijo spraviti objekt pod streho, v prihodnjem letu pa nadaljevati dela. V planu je, da bi nov gasilsko-vaški dom z veliko garažo za dve gasilski vozili in prikolico, umivalnico, sanitarijami, veliko večnamensko dvorano, kuhinjo ter pisarnami in prostorom za vaško druženje zgradili do konca 2023. Slovesno pa ga želijo namenu predati leta 2025 ob 130-letnici delovanja društva. Toda pot do zaključka bo vse prej kot lahka, saj jim manjka še vsaj dobrih 200.000 evrov. Za izgradnjo doma v vrednosti okoli 400.000 evrov je ormoška občina prispevala približno tretjino potrebnih sredstev. Nekaj denarja si obetajo iz naslova prodaje sedanjega gasilskega objekta. Ker jim kar nekaj denarja še manjka, apelirajo na vse, ki lahko na kakršni koli način pomagajo - tako z materialnimi kakor tudi s finančnimi sredstvi. Prispevke zbirajo na transakcijskem računu: SI56 0410 3000 0742 667. »Ko sem prevzel funkcijo vodenja društva, to je leta 2014, je bilo na bančnem računu 300 evrov. To pove vse, kako velika je zagnanost naših članov,« ob tem še sklene Anderlič. Monika Horvat www.tednik.si Štajerski tednik - časopisznajb na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Ptuj • Naselje Rabelčja vas se bo še širilo Od 46 prodanih že 44 stanovanj Od skupaj 46 novozgrajenih stanovanj v „Tamesovem" bloku v Rabelčji vasi sta prosti le še dve. Gre za dva 'penthou-sa', ki se prodajata po ceni 220.000 evrov. Kar štiri takšna luksuzna stanovanja že imajo nove lastnike. Izjemno veliko povpraševanje je eden izmed ključnih razlogov, da bo omenjeno podjetje tudi v prihodnje gradilo na tej lokaciji Prostora imajo še za šest manjših stolpičev. Prvega bodo gradili že v začetku leta 2023, med novim in „rdečim" blokom. Predvsem novozgrajene nepremičnine se na Ptuju v zadnjih letih prodajajo kot za med. Robert Še-gula iz podjetja Tames, ki je gradilo zadnji stanovanjski blok v naselju Rabelčja vas, pravi, da je povpraševanje preseglo njegova pričakovanja. Najhitreje se sicer prodajajo manjša, cenovno (relativno) dostopna stanovanja, a kot kaže, tudi petičnežev ne manjka. Zelo hitro so namreč našli lastnike štirih velikih stanovanj, ki so jih prodajali po ceni 220.000 evrov. Dve takšni sta še prosti. To so obenem tudi edine še ne prodane stanovanjske kapacitete v zadnje zgrajenem stanovanjskem bloku na območju Ptuja. „Prodano je pravzaprav vse, le dva 'penthousa' sta še na voljo. V 16 stanovanjih stranke že živijo, drugi še opremljajo in se bodo kmalu vselili. Doslej so zelo zadovoljni z gradnjo in vsem drugim. Povpraševanje je bilo izjemno veliko," je zadovoljen Šegula. Prav zato pomoči agencij pri prodaji nepremičnin sploh niso potrebovali. Stanovanja so se tako rekoč prodala „sama". Zaradi vsega navedenega je odločitev podjetja Tames, da tudi v prihodnje nadaljuje gradnjo, povsem logična in samoumevna. Plani so zastavljeni. Naslednji stanovanjski blok bodo predvidoma začeli graditi v začetku leta 2023. Do takrat računajo, da bodo rešeni tudi zapleti s povezovalno cesto, mimo trgovine Spar. Ta naj bi potem vodila tudi do drugih blokov, ki jih bodo še gradili. „Prostora imamo še za šest manjših stolpičev. Želimo si, da bi bilo možno graditi še prej, a žal prej kot v začetku leta 2023 ne bo možno," še dodaja investitor. Kupite lahko le še najdražji stanovanji, po ceni 220.000 evrov. V naslednjih letih še šest novih blokov na tem območju Bloki, ki jih bo Tames kot investitor gradil v prihodnje, bodo manjši od tega, ki so ga dokončali pred kratkim. Po prostorskem načrtu so dovoljeni stolpiči s po 26 stanovanji. Najprej bodo začeli gradnjo ene stanovanjske stavbe, ta bo umeščena med „rdečim" in novim blokom. Tudi do teh stanovanj naj bi vodila nova dostopna cesta, pri čemer Šegula dodaja: „Občina se je zavezala, da bo to uredila, seveda se nadejamo, da se bodo tega držali. To je pomembno za nadaljnji razvoj mesta in gradnjo." Kar se tiče zgornje ceste, po kateri so se vozili med deli, Šegu-la zatrjuje, da je niso poškodovali: „Očistili smo jo, v takšnem stanju je, kot je bila. Res je sicer, da je bilo pri nekaterih stanovalcev nekaj nejevolje, a druge poti, kot je ta cesta, za dostop do bloka ni." V kratkem bo to najgosteje poseljeno naselje Že zdaj je naselje Rabelčja vas zelo gosto poseljeno, če se bodo Stanovanja od 90.000 do kar 220.000 evrov Skupaj je v novem bloku 46 stanovanj. Najmanjša merijo 43 kvadratnih metrov površine, prodajala so se po ceni od 90.000 evrov naprej. V zgornjem, zadnjem nadstropju je šest 'penthousov', štiri so že prodali, dva sta še prosta. Vrednost vsakegaje 220.000 evrov. uresničile še napovedi o gradnji novih stanovanjskih kapacitet, bo poselitev še bolj strnjena. Temu nedvomno mora slediti tudi urejanje komunalne infrastrukture. Na ptujski občini pravijo, da je na območju občinskega lokacijskega načrta za območje Rabelčja vas-zahod, ki je nad novogradnjo stanovanjskega bloka, predvidevajo podaljšanje fekalne kanalizacije. V pridobivanju je tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo prve in druge faze ceste C, ki pa je predvidena na delu, ki je še vedno v zasebni lasti. Ta naj bi tekla mimo trgovine Spar do Tamesovega bloka. Tames bo torej nadaljeval svoje investicije; če bo še DUTB uspelo v svoji nameri in bodo našli novega lastnika zemljišča, na katerem je po OPPN možna gradnja kar 32 stanovanjskih stolpičev, bo to kmalu daleč najgosteje poseljeno naselje v mestu. Dženana Kmetec Ptuj • Po petih letih spremenjena odločitev sveta zavoda Seje v Domu upokojencev ponovno odprte za javnost Po incidentih na sejah sveta v Domu upokojencev Ptuj v letu 2017, ko je dogajanje doseglo vrelišče in je morala posredovati celo policija, so seje zaprli za javnost - z izjemo novinarjev. Novo vodstvo in nova sestava sveta zavoda očitno menijo, da bojazni, da bi se kaj podobnega ponovilo, ni več. Od prejšnjega tedna tako velja nova odločitev. Na pobudo Dušana Gvozdiča, člana sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj, so na septembrski seji razpravljali o odprtju sej za javnost. „To dovoljujejo statut, poslovnik in ustava. Nismo v kriznih razmerah, niti ne obravnavamo tajnih zadev, da bi imeli razlog, da ne dovoljujemo prisotnosti javnosti," meni Gvozdič. Z njegovo ugotovitvijo se je strinjala tudi predsednica sveta zavoda Simona Lacko, ki je dejala, da ničesar ne skrivajo, da delujejo transparentno in odgovorno, zato ni imela zadržkov, da se seje odprejo za javnost, a je dodala: »Vemo, zakaj je bil sklep o zaprtju sej leta 2017 sprejet. Če se kaj ponovi, bomo ukrepali enako. Upam, da bodo seje tudi v prihodnje potekale normalno in da bo komunikacija med člani sveta tekla nemoteno.« Predlog je bil - brez večje debate - soglasno potrjen. Spomnimo: za zaprtje sej za jav- Odslej so seje Doma upokojencev Ptuj odprte tudi za javnost. nost se je svet zavoda v prejšnjem mandatu v prvi vrsti odločil zaradi dejanj Dejana Dokla, bivšega zaposlenega v Domu na samih sejah. Zaradi verbalnega napada na takratnega predsednika sveta zavoda Franca Kodelo so morali eno izmed sej prekiniti. Ukrepala je celo policija. Po štirih letih, odkar so sprejeli odločitev o zaprtju vrat javnosti, pa so se novi člani sveta in novo vodstvo doma odločili, da ni večje bojazni, da bi se kaj podobnega ponovilo. Pred delovnim sodiščem še sicer vedno poteka postopek, ki ga je Dokl sprožil zoper Dom zaradi domnevno nezakonito izbrane kandidatke za direktorico Vesne Šiplič Horvat. Dženana Kmetec Foto: M H Štajerski TEDNIK petek • 17. septembra 2021 Podravje Štajerski 5 Ptuj • (Raz)prodaja občinskega nepremičninskega imetja se nadaljuje Naprodaj dva občinska poslovna prostora in eno stanovanje Medtem ko so se v času prejšnjega mandata prodajala predvsem stara in dotrajana, obnove potrebna občinska stanovanja, vodstvo občine zdaj prodaja tudi poslovne prostore. Glede na to, da zanje očitno ni možno najti najemnikov, bo morda sprememba lastniške strukture izboljšala ponudbo v mestu. Naprodaj bo v kratkem tudi eno občinsko stanovanje. Mestna občina Ptuj kot dosedanja lastnica se je odločila za prodajo poslovnega prostora na naslovu Prešernova 1 (tik ob Sima baru), v strogem centru mesta. Izhodiščna vrednost za 76 m2 znaša 16.000 evrov. Končna cena bo seveda odvisna od izkazanega interesa potencialnih prijaviteljev. Na dražbi bo namreč prostor prodan tistemu, ki bo pripravljen plačati največ. Občina je sicer za ta prostor lani skušala iztržiti več od navedenega zneska iz cenilnega poročila. Komisija za ravnanje s stvarnim premoženjem je zaradi strateške lege nepremičnine izhodiščno vrednost dvignila na 26.600 evrov, a pri prodaji niso bili uspešni. Za tako nizek znesek, kot jo ponujajo zdaj - 217 evrov na m2 - pa najbrž ne bo težko najti novega lastnika. Naprodaj bo poslovni prostor na naslovu Prešernova 1. Do poslovnega prostora v mestu za dobrih 220 evrov na m2 Enaka zgodba je z občinskim prostorom na Cankarjevi 9 (nasproti nekdanjega bara Maraton). Tudi v tem primeru je občina želela nepremičnino prodati po višji ceni, a neuspešno, zato jo bodo ponudili po vrednosti iz cenilnega poročila. Gre za poslovni prostor, ki meri 101 m2, novemu lastniku pa ga bodo ponudili po izhodiščni ceni oziroma za najmanj 23.000 evrov. Strošek kvadratnega metra v primeru prodaje po cenilni vrednosti bi znašal 227 evrov, kar je prav tako glede na lokacijo zelo nizek znesek. Naprodaj tudi stanovanje Mestni svet je na ponedeljkovi seji soglašal tudi s prodajo stanovanja v Zelenikovi ulici 1 (nad foto-kopirnico Sitar). 67 m2 veliko stanovanje bodo enako kot poslovne prostore prodajali na dražbi, po izhodiščni ceni 36.000 evrov (532 evrov na m2). Takšna je vrednost cenilnega poročila iz junija letos. Prostor v Prešernovi bodo dali v brezplačno uporabo Planinskemu društvu Zaradi urejanja območja ob Dravi in rušenja Koteksa pa je vodstvo občine s soglasjem mestnih svetnikov odločilo nove prostore nameniti Planinskemu društvu Ptuj. To se seli na Prešernovo 18, nasproti picerije Slonček. Gre za poslovno-stanovanjsko stavbo, ulični poslovni prostor, ki meri 73 m2. Občina ima pravico poslovni prostor oddati brezplačno, za največ pet let, v primeru, ko se predvideva, da tega prostora začasno ne potrebuje noben uporabnik. Neposredno pogodbo lahko sklene z osebamijavnega prava za izvrševanje javnih nalog in nevladnimi organizacijami, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljene. Planinsko društvo Ptuj je podalo vlogo za dodelitev poslovnega prostora v brezplačno uporabo, kije bila odobrena. Naslednjih pet let torej najemnine kot nevladna organizacija ne bodo plačevali, pač pa le obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja in druge stroške. Občina bo na dražbi prodajala tudi prostor v Cankarjevi ulici 9 po precej nizki ceni. V tem primeru sicer kupnina ne bo šla na račun Mestne občine Ptuj, pač pa Slovenskega državnega holdinga. Tako kot kupnina od številnih stanovanj, ki so bila prodana v času, ko je občino vodil Miran Senčar. Kljub temu da od prodaje precejšnjega števila nepremičnin niso imeli neposrednih prihodkov v občinskem proračunu, so se za to potezo odločili z željo po urejanju in obnovi starih stanovanj, ki naj bi privabila tudi nove stanovalce v mestno jedro. Ta ideja ni ravno najbolje obrodila sadov ... V vseh treh navedenih primerih, prodaji obeh poslovnih prostorov in stanovanja, bodo dražbe razpisane v kratkem. Dženana Kmetec Foto: CG Ormož • Pred ZD ostaja parkirni kaos Kje se zatika ureditev parkirišča »Zamujam na pregled, ker nisem našel parkirnega mesta,« nam pred ormoškim zdravstvenim domom hiti razlagati starejši gospod. Problematika okrog pomanjkanja parkirnih mest pred tamkajšnjim zdravstvenim domom ima že dolgo brado in postaja vse večja. Foto: MH Ob zdravstvenem domu je težko dobiti parkirno mesto. Kljub temu da je vodstvo zdravstvenega doma že pred desetimi leti začelo reševati težave in ima izdelano vso projektno dokumentacijo ter zagotovljen potreben denar, so načrti o gradnji parkirišč obstali v predalu. Zadeva se je namreč, kot smo v preteklosti že poročali, najprej zataknila zaradi določitve meje na spodnjem delu parkirišča pri zdravstvenem domu. Spor je pristal na sodišču, ta pa je dobil epilog šele po več letih. Po dolgoletnih sodnih sporih zaradi meje pa zapletov še ni konec. Nazadnje se je zataknilo pri vročitvi pošte. Pritožba na pritožbo, pošta naj ne bi bila vročena Zdravstveni dom je zaradi vseh zapletov vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja lani podal že tretjič, vmes pa so morali zaradi velikega časovnega zamika podati tudi dopolnitve. »Zdravstveni dom je od Upravne enote Ormož 14. decembra 2020 prejel gradbeno dovoljenje za ureditev parkirnih mest z javno razsvetljavo za potrebe Zdravstvenega doma Ormož. Lastnica sosednje parcele je v začetku februarja 2021 sporočila UE Ormož, da ni prejela gradbenega dovoljenja po pošti. Upravna enota Ormož je marca izdala sklep, da se pritožba sosede zavrže,« situacijo pojasnjuje direktorica ZD Ormož Vlasta Zupa-nič Domajnko in nadaljuje, da se je slednja pritožila še na ministrstvo za okolje in prostor. Sedaj čakajo na njihov odgovor. »Po povpraševanju na pristojno ministrstvo smo izvedeli, da je zadeva v postopku reševanja in da je običajni rok za rešitev štiri do pet mesecev. Na ministrstvo smo podali pisno zahtevo za prednostno obravnavo.« Rezerviranih dobrih 90.000 evrov Odgovor na pritožbo po direktoričinih besedah pričakujejo v teh dneh, najkasneje oktobra. Takoj ko dobijo zeleno luč, bodo stekli nadaljnji potrebni postopki za gradnjo. Objavili bodo javni razpis za izbiro izvajalca in začeli delati. Zanje imajo v proračunu zagotovljenih okoli 93.000 evrov. Direktorica upa, da bo saga, ki traja že deset let, končno dobila epilog in se bodo po vseh zapletih vendarle lotili težko potrebne ureditve parkirišč. V načrtu je sicer izgradnja parkirišča zraven že obstoječega oz. na območju med zdravstvenim domom in psihiatrično bolnišnico ter ureditev nove intervencijske poti. Toda kdaj se bo gradnja zares začela, si zaradi morebitnih nadaljnjih pritožb in postopkov ne upa napovedati ... Monika Horvat Ptuj • Kam vsakodnevno z blagom prodajalcev na tržnici Branjevke še vedno brez zabojnikov za skladiščenje blaga Čeprav je bila ptujska tržnica v uporabo predana že konec leta 2019, je vse do danes neurejenih ogromno zadev. Da seje med projektiranjem pozabilo na branjevke, ni treba posebej poudarjati. Nekatere osnovne zadeve - kot so primerni zabojniki za shranjevanje blaga - še vedno niso rešene. Pred natanko letom dni smo poročali o težavah ptujskih branjevk, ki jih imajo zaradi neustrezno urejenih pogojev za delo na tržnici. Nekatere reči, ki so bile očitno napačno projektirane, so težko rešljive, spet druge bi bile lahko hitro urejene, če bi prodajalkam kdo prisluhnil. Pri nedovršeni in nepremišljeni investiciji, vredni več kot šest milijonov evrov, jim zdaj ne preostane drugo, kot da se znajdejo po svoje. Nekatere so se za skladiščenje blaga dogovorile z lastnikom paviljona na tržnici, druge vsakodnevno pripeljejo blago, tretje pospravljajo v kletne prostore pod tržnico. Prostori, ki so bili predvideni za skladiščenje v kleti, pa so večini odročni in neprimerni. Zakaj hišk ne odstranijo s tržnice Vse od Ptujske noči naprej so na tržnici postavljene tudi hiške, ki so prazne in trenutno nimajo nikakršne funkcije. Na vprašanje, zakaj jih ne odstranijo, na občini odgovarjajo, da bi bil premik povezan s stroški: „Za zdaj jih na Javnih službah še niso umaknili, temveč so na voljo za morebitno uporabo." Zabojnikov, ki naj bi jim tako kot v starih časih omogočili enostavno shranjevanje blaga, pa po skoraj dveh letih delovanja prenovljene tržnice nimajo. Na ptujski občini smo preverili, kje se zatika in zakaj ta - na prvi pogled lahko rešljiv problem - še vedno ni urejen: „Za-bojniki za shranjevanje so naročeni pri podjetju Atriva, d. o. o. Uskla- jeni so z Javnimi službami Ptuj in zahtevami arhitekta (kar se tiče izgleda, materiala). Smo pa vezani na dobavne roke, zato nanje še čakamo." Kdaj naj bi vse navedeno uredili, še vedno ostaja uganka, spodbudno pa je vsaj to, da stvari rešujejo. Kar se tiče samih stojnic, upravljavec ptujske tržnice, podjetje Nosi, vozi, premikaj, pripravljaj, pospravljaj - to je sistem dela ptujskih branjevk. Na tržnici jih vztraja tako malo, da bi jih morali posebej nagraditi, ne pa obravnavati kot nepomemben člen. Javne službe Ptuj, ne načrtuje kakršnihkoli dodatnih ureditev. Menijo, da so te primerne za uporabo, še bolje pa bodo opremljene, ko bodo zabojniki za shranjevanje, ki so naročeni, zmontirani nanje. Največji problem v vsej tej zgodbi je, da tistih, ki najpogosteje uporabljajo tržnico - branjevk - pri projektiranju in snovanju novega prodajnega prostora v mestu nihče ni vprašal nič. Po zaprtju mnogih poslovnih prostorov v mestu, med drugim tudi Ptujskega škrnicla, ki se celo kot del javnega podjetja ni obdržal v centru mesta, je jasno, da si branjevke zato, da so sploh pripravljene oživljati dogajanje na tržnici, zaslužijo veliko priznanje. Dženana Kmetec Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 21. septembra 2021 PRIMORSKI SVET S SVOJIMI CARI BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednlka Pt„- m l^^endvnašld^bf8^ 9. in 10. oktobra se z nami podajte v edinstvene ŠKOCJANSKE JAME ter PRIMORSKI SVET, kjer sta pestra zastopanost rastlinstva in živalstva na razmeroma majhnem prostoru. Vstopili bomo v podzemni svet Škocjanskih jam, ki ni le največji podzemski kanjon na svetu, tu bomo spoznali v svetovnem merilu neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu raznovrstna naravna dediščina v obliki kraških zanimivosti. Na Belajevi domačiji bomo pod strokovnim vodstvom spoznali zeliščne vrtove in naravne izdelke ter uživali v dišečem svetu okoli nas. Po večerji si bomo lahko privoščili sproščujoč in pomirjujoč sprehod ob morju. Naslednje jutro bomo obiskali Kmetijo Knez, si ogledali njihove vrtove in nasade kakijev, sprehodili se bomo do Strunjanskih solin. Okrepčali se bomo s tipično primorsko toplo malico: bobiči z domačim kruhom, kozarec vina ter krostata. Navdušil nas bo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok s 122 ha velikim polslanim mokriščem, ki ga sooblikujeta polslana laguna in sladkovodno močvirje, vsako leto pa ga obišče več kot 200 različnih vrst ptic. (izkoristite možnost plačila v višini 100 € s turističnim bonom 2021) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela***, nočitev z zajtrkom in večerjo, zunanji ogledi po programu, vstopnina v Škocjanske jame, program na Belajevi domačiji, voden ogled Škocjanskega zatoka, ogled kmetije Knez in topla malica, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacijo potovanja. Podravje • Industrija v borbi za surovine, kijih primanjkuje, cene vrtoglavo Korona že izstavlja račune, Munchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo opozarja, da pomanjkanje materialov v nemški predelovalni industriji pomeni vse resnejšo težavo: »Nabavna kriza predstavlja resno grožnjo okrevanju gospodarstva.« Avgusta se je z ozkimi grli pri dostopu do proizvodov za vmesno uporabo in surovin soočalo 69 odstotkov industrijskih podjetij v Nemčiji. Da situacija ni enostavna, prikimava tudi Aleksandra Podgor-nik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ). Po njenih besedah se podjetja že od lanskega leta srečujejo s težavami pri nabavi surovin, materialov in polizdelkov, da bi lahko izpolnjevala naročila svojim partnerjem. „Dobavni roki so podaljšani predvsem za surovine in polizdelke, ki jih dobavljamo iz Azije. Veliki problemi so v različnih delih avtomobilske industrije, vendar tudi podjetjem iz drugih dejavnosti ni prizaneseno. Zamude pri dobavah so ponekod večmesečne, hkrati (in posledično) so v nebo poskočile cene, kar predstavlja izjemne probleme za organizacijo proizvodnje. Vrsta surovin in končnih izdelkov se je izrazito podražila, pričakovan je dvig cen energentov. Razlog je izraziti dvig CO2 kuponov, kar je zelo pomembno tudi za nekatera proizvodna podjetja v pod-ravski regiji. Sicer pa cena po poročanju podjetij niti ni največja ovira. Bolj problematično je pomanjkanje surovin oziroma materialov za nemoten potek proizvodnje, vedno večja težava je tudi pomanjkanje delovne sile." »Ko je svet obstal, je Kitajsko gospodarstvo močno raslo« Podobno so povedali v kidri-čevskem Talumu. Na dobavo surovin, ki jih potrebujejo za svoje proizvodne segmente, vplivajo dogodki na globalni ravni: od Azije, čez Afriko do zahodnega sveta. „Že lansko jesen se je pokazalo, da so se trgi drastično spremenili in ni pričakovati vrnitve v stare tirnice. Edina stalnica na trgih s surovinami je postala nepredvidljivost: glede cen, dobavnih rokov in dobavlji-vosti. Vse kaže, da bo v letu 2022 glavni izziv dobavljivost surovin. Na trgih je prisotno izjemno močno povpraševanje, saj je industrijska poraba zelo visoka. Kitajska, ki je bila v preteklosti izvoznica pomembnih surovin v Evropo, jih sedaj porablja za svoje proizvodnje. Tudi v obdobju, ko je bil ostali svet v primežu pandemije in skoraj obstal, je Kitajsko gospodarstvo močno raslo." Foto: arhiv Svet24 Primanjkuje ladijskih kontejnerjev V Talumu so opozorili, daje ozko grlo tudi logistika. Korona leto je zaradi omejitvenih ukrepov najprej povzročilo zastoje v notranjih logistikah, kasneje so se ti začeli še v lukah. „Trenutno na trgu primanjkuje ladijskih kontejnerjev, zaradi česar je prizadeto celotno svetovno gospodarstvo. Nekatere industrije so v nekem trenutku celo primorane zaustaviti svoje proizvodnje, ker preprosto ne morejo do kakega nujnega dela ali surovine, ki jo sicer uvažajo." Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! ŠtajerskiTEDNIK radioPTUI V tem času leta bi morale biti zaloge plina v Evropi na bistveno višjem nivoju. Zaradi nastalih razmer so letos zalo-cene navzgor. Cene so v zadnjem letu zrasle za kar 380 odstotkov. torek • 21. septembra 2021 V središču Štajerski 7 visoke cene ponorele jerskagz.si ítajcrska gospodarska zbornic» «P Štajerska gospodarska zbornica Štajerska gospodarska zbornica štajerska . gospodarska zbornica wv w\ W „Draži se praktično use, od bakra, lesa, jekla, olja, nafte do hrane. Po podatkih Umarja in Sursa se je baker v primerjam s cenami izpred enega leta podražil za od 84 do 115 odstotkov, aluminij za 60 do 75 odstotkov. Cena surove nafte se je v primerjavi z istim obdobjem lani potrojila," je poudarila direktorica SGZ Aleksandra Podgornik. Dobavo boksita zamajal tudi vojaški udar Glinica, ki jo Talum potrebuje za proizvodnjo aluminija, se je v prvi polovici letošnjega leta pocenila, a ne za dolgo, saj se cene ponovno vzpenjajo. Razlogov za to je več: zaustavitve proizvodnje zaradi tehničnih težav, kitajsko omejevanje in državni udar v Gvineji, eni glavnih proizvajalk in izvoznic boksita. „Posledica je močen porast cen," so poudarili v Talumu in opomnili, da pa sicer cene pri vseh ostalih surovinah in energentih že ves čas rastejo. Magnezij se je v zadnjem letu dni podražil za 172 odstotkov, dobava se je začela krhati v začetku lanskega leta, ko je na Kitajskem izbruhnila pandemija. Dodatno je dobavo zamajala blokada sueške- Foto: Sta/M24 Takšnega stanja na nabavnih trgih še niso doživeli V bistriškem Impolu so povedali, da se srečujejo z vsemi naštetimi izzivi, od dviga cen do dobesedno borbe za materiale. „Razmere so izredno zahtevne, pravzaprav še takšnega stanja na nabavnih trgih nismo doživeli in nič ne kaže, da bi se stanje lahko v kratkem izboljšalo. Nemogoče je sklepati posle za obdobje enega leta, saj nihče ne želi zagotavljati cen za tako dolgo obdobje. Glavni fokus nabave v tem trenutku je tudi borba za količine, saj so določene surovine zelo težko dobavljive. Seveda občutimo tudi rast cen, ki se dvigujejo na vseh področjih. Cena aluminija je dosegla rekordno vrednost. Prav tako se močno dražijo cene embalaže, transporta in legirnih elementov," je povedala direktorica za nabavo v skupini Impol Mojca Kolmanič. Foto: Sta/M24 ge nezadostne, kar dodatno potiska ga prekopa, razmere v dobavni verigi se do danes niso stabilizirale. V Evropi primakljuje silicija, vse količine pri evropskih proizvajalcih so za letos večinoma razprodane, nekaj že tudi za naslednje leto, cene so v enem letu zrasle za 120 odstotkov. Pomanjkanje surovin se čuti na trgu kalciniranega petrolkoksa, kjer je Evropa prav tako soodvisna od Kitajske in ZDA. Cene plina zrasle za 380 odstotkov Pravi vihar, če ne tornado, s cenami se odvija na trgu energen-tov, zlasti na področju električne energije in zemeljskega plina. „Emisijski kuponi so v zadnjem času predmet velikih špekulativ-nih delovanj na trgu. Referenčna cena električne energije za našo regijo je bila v letu 2020 zastopana v 50-odstotnem deležu v ceni emisijskih kuponov, v letošnjem letu že 74-odstotno, pri čemer je bila povprečna cena kuponov v lanskem letu 25 evrov/t, letos 46, trenutno je že čez 60. Tudi cene zemeljskega plina so v posredni korelaciji s cenami emisijskih kuponov. Dodatni problem trga z zemeljskim plinom so politične razmere z Ukrajino, težki pogovori Evrope z Rusijo in seveda močno povpraševanje zaradi industrijske dejavnosti. Evropa v zadnjem letu ne uspe dobaviti zadostnih količin utekočinjenega zemeljskega plina zaradi naraščajoče porabe na azijskih trgih. V tem času leta bi morale biti zaloge plina v Evropi na bistveno višjem nivoju. Zaradi nastalih razmer so letos zaloge nezadostne, kar dodatno potiska cene navzgor. Cene so v zadnjem letu zrasle za kar 380 odstotkov. Cene plina pa dodatno ženejo cene elektrike v rekordne višave. Rekordni dvig cen energentov, ki se je zgodil v razmeroma kratkem času, bo velik izziv za energetsko intenzivno industrijo v letu 2022." Mojca Zemljarič Ormoško • Izreden porast cepljenja in testiranja Rekordna sreda: cepili 288 oseb Izrazit porast povpraševanja tako po cepljenju kakor tudi po testiranju s hitrimi anti-genskimi testi beležijo tudi v Zdravstvenem domu Ormož. Velika gneča je bila še zlasti v sredo. Nič krivi zdravstveni delavci pa morajo ob vsem tem tudi marsikaj požreti, saj je med ljudmi čutiti precej nejevolje zaradi zaostritve ukrepov in plačljivih testov. ■ PIlSpSS sB&liHaifeaHI '«MmSmm Tako so minuli petkov dopoldan ljudje čakali na cepljenje v Središču ob Dravi. Odkar je sredi minulega tedna PCT-pogoj praktično nujen povsod, se je pričakovano bistveno povečalo povpraševaje po cepljenju tudi na Ormoškem. Namestnica pomočnice direktorice za zdravstveno nego Pavla Govedič je povedala: »Pretekli teden (od 13. do 16. septembra) smo cepili skupaj 469 oseb, od tega jih je 398 prejelo prvi odmerek cepiva, 56 drugi, 15 pa tretji. Porast beležimo na vseh cepilnih mestih, tako v prostorih ormoškega zdravstvenega doma kakor tudi v zdravstvenih prostorih v občinah Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.« Največ zanimanja je bilo za cepivo Janssen (222 oseb), pri katerem za pogoj PCT zadostuje že en odmerek, ostali so se cepili s pfizerjem (s prvim odmerkom 176 oseb, 50 z drugim in 15 s tretjim odmerkom), zgolj šest se jih je odločilo za cepivo AstraZene-ca. Dolga kolona ljudi se je vila še zlasti v sredo, ko so morali celo okrepiti zdravstvene ekipe. Tri ekipe so v zgolj enem dnevu v šestih urah cepile kar 288 oseb, kar je nad povprečnim številom doslej cepljenih v celotnem tednu. Zaradi gneče so po besedah Govedičeve nekateri v koloni čakali tudi pol ure do največ eno uro. Ormoški zdravstveni dom je sicer doslej skupno porabil 12.186 odmerkov cepiv, od tega 5.701 drugih odmerkov cepiv Pfizer in AstraZeneca ter 800 odmerkov cepiva Janssen. Količine cepiv kopnijo, zmanjkalo cepiva Janssen Zaradi velikega porasta povpraševanja po cepljenju so začele kopneti zaloge cepiv: »Povpraševanje je izredno veliko in posledično zaloge cepiv kopnijo. Za zdaj sicer še nimamo težav, z izjemo cepiva Janssen, kjer je naj- večje zanimanje in je že pošlo, v tem trenutku pa ga niti ne moremo naročiti. Vprašanje pa je tudi, kako bo z dobavami tega cepiva v prihodnje. Imamo pa na voljo še cepivi Pfizer in AstraZeneca, seveda v omejenih količinah. Bomo videli, ali bodo te količine zadostovale, kajti kot so nam sporočili, pred 22. septembrom dobava cepiva ne bo možna.« Izjemoma so omogočili cepljenje tudi pretekli konec tedna, sicer pa cepljenje brez predhodnega naročanja poteka ob ponedeljkih med 13. in 19. uro v prostorih ambulante družinske medicine v Svetem Tomažu, ob torkih med 8. in 14. uro ter sredah med 13. in 19. uro v prostorih splošnih ambulant v Ormožu ter ob petkih med 8. in 14. uro v prostorih ambulante družinske medicine v Središču ob Dravi. Medtem ko cepljenje za naročene poteka ob četrtkih med 8. in 14 uro v ZD Ormož. Nekateri se znašajo 1 »v 1 • • • nad nič krivimi zdravstvenimi delavci Na drugi strani pa opažajo veliko gnečo tudi pri testiranju s hitrimi testi. Tudi tukaj so minuli teden okrepili ekipe ter uvedli dodaten termin, in sicer od ponedeljka do petka med 7.15 in 9. uro v prostorih okulistične ambulante ZD Ormož. Po besedah Govediče-ve v povprečju dnevno opravijo med 250 in 300 hitrih antigenskih testov, med rednimi testiranimi je približno 40 trgačev grozdja iz sosednje Hrvaške. Opažajo pa precej nejevolje zaradi pogoja PCT in plačljivih testov (hitri test stane 9 evrov). »Čuti se napetost in nezadovoljstvo med ljudmi, sploh sedaj, ko je treba hitri test plačati. Ljudje kličejo, pravijo, kaj si mislimo, kje to piše in podobno. Vsakemu odgovorimo, da je odlok o PCT veljaven, objavljen v uradnem listu in da se ga moramo držati. Hvala bogu še ni bilo tako hudo, da bi morali poklicati policijo. Tudi varnostnikov še nimamo. Toda vrelišče se dviguje, nezadovoljstvo se veča, bomo videli, kako bo ta teden ...,« še pravi namestnica pomočnice direktorice za zdravstveno nego in doda, da zdravstveni delavci že izgorevajo. Razlogi za cepljenje različni, kar nekaj jih pravi, da so v to »prisiljeni« Minuli petek smo naredili mimohod v občini Središče ob Dravi. Pred občinsko stavbo, kjer poteka testiranje s hitrimi testi, je v petek zjutraj čakalo približno deset oseb. Ena izmed čakajočih nam je zaupala, da se mora testirati, da pa je prihodnji teden naročena za cepljenje. »Človek več ne ve, kaj bi,« na hitro pokomentira. Ustavimo se še pred tamkajšnjo zdravstveno ambulanto, kjer poteka cepljenje. Kljub dežju se je tudi tam kolona ljudi počasi večala. Ljudje so navajali različne razloge za cepljenje. Da se bodo cepili, ker jim kaj drugega zaradi zaostritve ukrepov ne preostane, pa je bilo slišati po večini. Mlada gospodična nam je zaupala, da je bila v cepljenje prisiljena zaradi službe. »Čeprav delam v zdravstvu, tudi sama ne vem več, kaj naj si mislim,« je pristavila. Eden izmed sogovornikov pa je komentiral, da se je prišel cepit, ker se boji bolezni. »Prišla sem po drugi odmerek. Bom vprašala osebje, ali je to priporočljivo, glede na to, da sem noseča,« pa je na glas razmišljala še ena izmed sogovornic, ki se je pridružila koloni čakajočih. Kot so kasneje sporočili iz ormoškega zdravstvenega doma, so tisti dan v Središču cepili blizu 100 oseb. Monika Horvat Foto: CG Foto: MH 8 Štajerski Podravje torek • 21. septembra 2021 Ptuj • Naj ginekologinja 2021 Damijana Bosilj o svojem delu in življenju »Če bi se še enkrat odločala, bi bila ponovno ginekolog-porodničar!« Izjemna priljubljenost, spoštovanje in zaupanje, ki ga imajo do zdravnice Damijane Bosilj pacientke, se kažejo na različne načine. Daje dejansko prav predstojnica ptujskega ginekološko-porodnega oddelka nekdo, ki svoj poklic opravlja nadvse srčno, pošteno in z veliko mero strokovnosti, dokazuje tudi naziv naj ginekologinja 2021, ki gaje prejela pred nekaj dnevi. To priznanje je v ponos tako njej kot ptujski bolnišnici, v kateri dela zadnjih 11 let. Ob zaključku akcije Moj zdravnik za leto 2021 je bila za naj ginekologinjo tega leta izbrana Damijana Bosilj, predstojnica ginekološko--porodnega oddelka ptujske bolnišnice. Častni gost in govorec na prireditvi je bil predsednik republike Borut Pahor. Bosiljevo so za naj ginekologinjo izbrali pacienti in pacientke, kar je tako zanjo kot ustanovo, v kateri dela, veliko priznanje. „Nisem imela občutka, da sem za to kaj posebnega naredila. Niti nisem vedela, da je glasovanje v teku, zato me je to presenetilo. Najprej sem se znašla pred mešanimi občutki. Vprašala sem se, zakaj bi si prav jaz zaslužila ta naziv. Ob poslušanju opisov ljudi, ki to priznanje podeljujejo že dalj časa, pa moram priznati, sem se počutila počaščeno," je o svojih občutkih ob prejemu priznanja povedala Bosiljeva. Ključ uspeha: strokovnost, razumevanje pacientk in veselje do poklica Svoj poklic Bosiljeva zelo rada opravlja. Prepričana je, da so ključ do uspeha strokovnost, posluh in razumevanje pacientk ter veselje do poklica: „Če bi se še enkrat odločala, bi sprejela popolnoma enake poklicne odločitve. Še enkrat bi bila zdravnica in še enkrat bi bila ginekolog-porodničar." Tudi kar se tiče same poklicne poti, se ji zdi, da je ubrala povsem pravilno. Najprej je delala v večjem centru, v mariborskem UKC, kjer je strokovno zelo napredovala in pridobila veliko rutine: „Na Ptuju pa lahko Foto: Aleš Beno Damijana Bosilj je naj ginekologinja 2021 delam bistveno bolj individualno. To je tisto, kar me je vleklo v manjšo bolnišnico. Zelo v redu se mi zdi, da se lahko s pacientko pogovoriš o problemu, ji razložiš načine zdravljenja, skupaj z njo izbereš pravilen način zdravljenja, ga izvedeš, recimo jo operiraš in nato spremljaš njeno stanje. To je celostna obravnava, ki so jo vsi želimo, tudi jaz, ko sem v vlogi pacientke. To je zahtevnejše, a ima veliko prednosti." 5. maj 2010 - prvi delovni dan v I • V • • I • • porodnišnici, ki je spremenil marsikaj ... Čeprav je sama izjemno skromna in svoje delo dojema kot nekaj povsem samoumevnega, je nesporno dejstvo, da se je s prihodom Bosiljeve v ptujsko porodnišnico spremenilo marsikaj. Med drugim se je korenito spremenilo razmerje med spoloma v kolektivu. Kar nekaj njenih kolegic ji je sledilo in zdaj na Ptuju tvorijo odlično ekipo. Iz mariborskega UKC so v zadnjih letih v SB Ptuj prišle kar štiri zdravnice: „Res je, zdaj prevladujemo ženske. Pri nas dela odličen zdravnik, specialist ginekologije in sedem specialistk zdravnic. Od tega meseca imamo namreč novo zdravnico na ginekologiji. Veseli smo, da bomo kmalu ekipo okrepili tudi z dvema specializantoma. Sprememba razmerja med spoloma pa je predvsem posledica tega, da je na medicinski fakulteti 70 % žensk. V teh mlajših generacijah se za ta poklic odloča bistveno več žensk kot moških." Bosiljeva je zdravnica, ki tako od sebe kot svojih sodelavcev zahteva veliko. Kot predstojnica oddelka deluje sistematično, kar pričakuje tudi od kolegov: „Hočem, da se dela dobro. Skušam tudi spodbujati razvoj bolnišnice in tudi sodelavcev. Včasih jih nežno potisnem v izzive. Rada imam ljudi, ki delajo in ti ne čutijo moje strogosti. Morda tisti drugi." Bosiljeva ob tem še pravi: »Naše delo je čudovito, lahko pa je zelo težko. Ko te nekdo razume, je vse veliko lažje. Sama sem hvaležna za dobre in strokovno podkovane sodelavce ter najboljšo možno družino, ki me zelo podpira.« Dženana Kmetec m 1m ¡ Od Maribora do Ptuja s kolesom v službo Čeprav zelo veliko časa preživi v službi, se Bosiljeva trudi vsak dan nekaj časa najti samo zase. Zelo rada kolesari, nemalokrat pa se v službo iz Maribora proti Ptuju poda kar s kolesom. Skoraj vsak dan se sprehodi po gozdu, kar jo sprošča. Rada smuča in dopustuje z avtodomom: „To mi daje občutek svobode, zagotavlja veliko miru. Tak dopust organiziraš sam in tako zaposliš misli z iskanjem lokacij, kjer preživljaš prosti čas. Tudi vpliv kampiranja na družino je izjemno pozitiven, saj na majhnem prostoru enostavno moraš reševati družinske zadeve, tudi konflikte." Bosiljeva sicer živi v Mariboru, izvira pa iz Zavrča. Zase pravi, da je ponosna Haložanka. »Ko greš v službo, otroci ne smejo čutiti, da mame ni« Čeprav ogromno časa preživi na delovnem mestu, seji najpomembnejša zdi podpora, ki jo ima pri svoji družini. Kot žena in mama dveh sinov, ki sta zdaj stara 19 in 23 let, odlično usklajuje poklicno in zasebno življenje: „Ko greš v službo, otroci ne smejo čutiti, da mame ni. To se mi zdi najpomembnejše. Moja sinova sta zdaj sicer odrasla, samostojna, so pa za nami veliko zahtevnejši časi. Nikoli ne smeš iti v službo s slabo vestjo, bojaznijo, kaj se dogaja doma. Otroci morajo vedeti, da greš v službo, ker to rad počneš. Tudi sami kasneje svoj poklic opravljajo z veseljem." Pri družini ima Bosiljeva zelo veliko podporo, kar ji še posebej veliko pomeni. Če se le da, skuša službene stvari rešiti v službi in jih ne nositi domov: „Poskušamo vse rešiti v timu. Kakovostni vsakodnevni sestanki so temelj dobrega dela. Če bremena predebatiraš,je vse lažje. Tudi ko ne gre vse po planu, imaš nekoga, na kogar se lahko obrneš." wwWteMhWHI w Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izveden prvi! Ptuj • Območna revija glasbenih ustvarjalcev Preplet ljudske pesmi in glasbe V organizaciji Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj je minulo soboto v Narodnem domu na Ptuju potekala Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Nastopilo je dvanajst skupin ljudskih pevcev in godcev s Ptuja, Vidma pri Ptuju, Turnišča, Hajdine, Podlehnika, Župečje vasi, Male vasi, Podlehnika, Stoperc in Markovcev. Šlo je za neformalno srečanje zunaj že utečenega tristopenjskega sistema prireditev, ki jih tradicionalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti na območnem, regijskem in državnem nivoju. Letos iz znanih razlogov tega niso mogli izvesti, izvedli pa so prireditev v obliki srečanja skupin, ki je bilo tudi neke vrste spodbuda za ponovno delovanje in udeležbo na prireditvah. Vsaka skupina se je predstavila z dvema pesmima oz. skladbama. Udeležbo je napovedalo dvajset skupin, nastopilo jih je dvanajst, preostale so udeležbo odpovedale iz takšnih ali drugačnih razlogov. Če so razmere normalne, območno srečanje izvedejo v dveh delih, s skupaj 20 sodelujočimi skupinami pevcev in godcev. Območje 16 občin na Ptujskem je po skupinah, ki ohranjajo ljudsko pesem, in po godčevskih skupinah izjemno bogato. Aktivnih je kar med 50 in 60 skupin, dobra tretjina jih sodeluje tudi na teh revijah. To je tudi največ v Sloveniji glede na posamezno Območno izpostavo JSKD, je povedala organizatorica kulturnega programa OI JSKD Ptuj Lidija Kolarič, četudi jih je v koronakrizi nekaj prenehalo delovati. Foto: Črtomir Goznik Z območne revije poustuarjalceu glasbenega izročila, na kateri je sodelovalo dvanajst skupin ljudskih pevcev in godcev. V tem tednu bodo na oder stopili odrasli pevski zbori, v začetku oktobra tudi odrasle folklorne skupine. Razpisali so izobraževanje na likovnem področju, tečaj ustvarjanja z glino ter tečaj risanja in slikanja. 29. septembra pa bodo odprli razstavo tematske likovne delavnice 2021 z likovnicami iz cele Slovenije, ki je na Ptuju potekala od 1. do 5. septembra. V zadnjih dneh oktobra načrtujejo še odprtje likovne razstave v Kidričevem. Ormož • Projekt za dobrih 67.000 evrov Destinacija z novim turističnim vodnikom S številnim promocijskim materialom, novim turističnim vodnikom v tiskani in spletni obliki, ocenjevanjem in podeljevanjem certifikatov ter drugimi aktivnostmi ciljajo na večjo prepoznavnost destinacije in kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija. Foto: arhiv Svet24 Ormoški javni zavod za turizem, kulturo in šport skupaj z vsemi tremi občinami (Ormož, Sv. Tomaž, Središče ob Dravi) in mrežnim podjetniškim inkubatorjem začenja še en projekt (Povezovanje inovativnega partnerstva Destinacije Jeruzalem Slovenija), ki bo dajal poudarek oglaševanju in trženju tamkajšnje destinacije ter zlasti lokalnih ponudnikov, ki so nosilci Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija. V okviru projekta v vrednosti okoli 67.000 evrov, za katerega so pridobili približno tretjino evropskega in državnega denarja, bodo do jeseni prihodnje leto zapeljali številne aktivnosti in nabavili vrsto promocijskega materiala, od namizne vitrine, majic, platnenih vrečk, rutk, dežnikov idr. Na spletni strani destinacije bodo oblikovali nov sklop, kjer bodo navedeni dobitniki certifikatov, slednje nameravajo prav tako predstaviti v knjižici Okusi Jeruzalema in na zemljevidu v obliki trganke. Ponudbo bodo približali tudi s turističnim vodnikom v spletni in tiskani obliki. Načrtujejo še zakup prostora in izdelavo jumbo plakata, individualna podjetniška svetovanja posameznikom, ki se želijo oz. se že ukvarjajo s turizmom ... »Veseli smo, da nam je uspelo pridobiti nepovratna sredstva. Smo ena redkih podravskih občin, ki se lahko pohvali tudi z rastjo števila nočitev,« meni župan Danijel Vrbnjak. MH torek • 21. septembra 2021 Kmetijstvo in podeželje Štajerski 9 Slovenija • Nova živalska zakonodaja s številnimi odprtimi vprašanji Psi rešeni verig, a ne vsi in ne takoj Predlog novega zakona o živalih je po burnih razpravah v času njegove priprave slednjič dobil soglasje vlade, potrebuje le še potrditev poslancev, kjer bojda ni pričakovati presenečenj. Spomnimo, da so državni svetniki iz kmečkih vrst spremembam ostro nasprotovali, češ da je skrb za zaščito domačih živali pretirana, zato so predlog novele najprej gladko zavrnili. Šokirali so z izjavami, da psi in mačke s svojimi iztrebki zgolj onesnažujejo okolico, da ne morejo imeti statusa družinskih članov, saj sodijo na kmečko dvorišče, ne pa na kavč, ter da so včasih pasjo in mačjo populacijo urejali kar lovci, kar je bilo po njihovem tudi edino smiselno. Prav tako so vztrajali pri evtanaziji zdravih živali iz azila, ki po mesecu dni ne najdejo novega doma. Več reda glede eksotičnih živali Posodobljena živalska zakonodaja pa zdaj vendarle prinaša napredek. Zlasti glede celovitejšega urejanja področja odgovornega lastništva, posedovanja eksotičnih živali, ki je bilo doslej precej neurejeno, in področja zapuščenih živali, razlagajo na kmetijskem ministrstvu, kjer so novelo pripravili. Po novem bo lažje slediti izvoru psov, s čimer naj bi bila omejena preprodaja in ilegalna trgovina s pasjimi šti-rinožci, natančneje je opredeljen status pastirskih psov za varova- nje čred na paši pa tudi določbe o nevarnih psih. Med najpomembnejšimi novostmi, ki je bila v javnosti deležna tudi največ odobravanja, pa je vsekakor dolgo pričakovana prepoved privezovanja psov. Ker pa je hudič zmeraj v podrobnostih, je tudi pri tej prepovedi veselje zgolj polovično, kajti hkrati z njo so zapisane izjeme, ko privezovanje ostaja nujno. Psa bo seveda treba še naprej imeti na povodcu na sprehodu ali pri obisku veterinarja. Psi v boksih nič na boljšem kot na verigi Nevladne organizacije za zaščito živali opozarjajo na težavo, ki jo bo najbrž povzročila prepoved privezovanja psov. Lastniki bodo verige sicer večinoma odstranili, če bo tako narekovala zakonodaja, namesto tega pa svoje pse zaprli v bokse, kjer pa se zanje pogoji bivanja ne bodo izboljšali, ampak prej poslabšali. V boksih je praviloma malo prostora za gibanje, žival nima stika s človekom ali drugimi živalmi, zato menijo, da bi bilo obenem treba določiti minimalni čas obveznega vsakodnevnega izpusta oziroma najmanj poldrugo uro gibanja na dan. Čipiranje mačk tudi po novi živalski zakonodaji ne bo obvezno. Foto: arhiv Svet24 Življenje v boksu ni nič boljše Če bodo psi na splošno rešeni verige, pa to ne velja za čuvaje kmečkih dvorišč, ki jih bodo lahko imeli lastniki še zmeraj privezane: sicer ne več na verigi, ampak na jeklenici. Ta bo morala biti dolga najmanj pet metrov, z možnostjo gibanja živali v obe smeri na razdalji najmanj štirih metrov, kmetje pa imajo čas, da to storijo najkasneje do 1. januarja 2024, torej bo prene-kateri pes do konca svojega življenja ostal na verigi. Čipiranje mačk ostaja neobvezno Po novem naj bi bila prepovedana tudi usmrtitev zdravih zapuščenih živali v zavetiščih po 30 dneh in živali zaradi pridobivanja kož ali krzna. Nobenih sprememb pa ni glede problematike zapuščenih mačk, saj obvezno čipiranje zanje, kot to od leta 2003 velja za pse, ni »šlo skozi«. Zaradi dobre sledlji-vosti izvora v Sloveniji nimamo po-tepuških psov, mačk pa ogromno. Namesto tega zdaj društva in azili za živali predlagajo, da bi se več energije in denarja vložilo v sterilizacije in kastracije mačk. Novela zakona predvideva tudi nekatere spremembe kazenskih določb, so nam povedali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Dodana je zakonska podlaga, da se bodo smele tudi v hitrem postopku izreči globe v znesku, ki je višji od najnižje predpisane, a kaj več zaenkrat še ne moremo povedati. Uradni nadzor nad zaščito živali bodo kot doslej opravljali veterinarski inšpektorji, ni pa načrtovano povečanje njihovega števila.« Senka Dreu Foto: SD Slovenija • Kmetijski minister napoveduje Pomoč prizadetim kmetom drugo leto Finančna pomoč kmetom, ki jih je letos prizadelo vreme, pred marcem ne bo izplačana, je na podlagi predhodnih izkušenj ocenil kmetijski minister Jože Podgoršek. Foto: STA/M24 Po trenutnih ocenah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo škode zaradi vremena za okoli 50 milijonov, je, kot so sporočili z ministrstva, pojasnil minister. Del te škode je nastal tudi na hmelju. »Škoda je bila tudi v tem delu relativno velika, vendar so ravno hmeljarji eni izmed tistih kmetijskih proizvajalcev, ki svoja hmeljišča zavarujejo v praktično ioo-odstotnem obsegu,« je izpostavil. Tako je bila škoda, ki je nastala letos v hmeljarstvu, po informacijah ministrstva skoraj v celoti zavarovana. Zato hmeljarji neposrednih pobud za neposredno finančno pomoč na ministrstvo niso naslavljali. Podgoršek je ob tem poudaril, da je to deloma tudi posledica državne pomoči, saj je država letos sofinancirala zavarovanje v višini 55 odstotkov. Za sadjarje in vinogradnike predvidenih 7 milijonov evrov Na sadjarskem delu in v vinogradništvu škoda sicer ostaja. V ta namen imajo že pripravljen interventni zakon, predvidenih je sedem milijonov evrov za vsaj delno nadomestilo škode. Ravno tako že potekajo postopki za dejanski popis škode in ko bodo ti končani, bo ministrstvo takoj predložilo pomoč, vendar na podlagi predhodnih izkušenj Podgoršek ocenjuje, da pred marcem teh izplačil še ne bo. Sta Ormož • Zlata trsna rumenica ogroža mestni vinograd Koliko trte bodo morali posekati? Zlata trsna rumenica ni prizanesla niti komaj štiri leta staremu mestnemu vinogradu šipona v središču Ormoža. V nasadih vinske trte se širi zlata trsna rumenica. Ta je udarila tudi po mestnem vinogradu, kjer je 170 trt šipona. Kako močno je vinograd okužen in koliko trte bodo morali posekati, na občini v tem trenutku še ne vedo. »Letos je prišlo tudi v našem nasadu do pojava zlate trsne rumenice. Glede na podobnost bolezenskih znakov bo natančen obseg bolezni, določen po vzorčenju obolelih rastlin, na podlagi prejete odločbe Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, izvedel pristojni delavec fitosanitarne inšpekcije. V nadaljnjem upravnem postopku in pridobljenih rezultatih analize bo uprava izdala odločbo, v kateri bodo navedeni nadaljnji ukrepi za preprečevanje in zatiranje zlate trsne rumenice v mestnem vinogradu,« so sporočili. Če je okužene 20 % trte, je vinograd treba uničiti Zlata trsna rumenica, ki povzroča preglavice številnim vinogradnikom (eno večjih žarišč je v Kicarju, prisotna pa je tudi na Ormoškem), se širi s pomočjo žuželčjega pre-našalca ameriškega škržatka. Ta povzroči hiranje, v nekaj letih pa trta popolnoma odmre. Bolezenska znamenja navadno zajamejo cel trs, včasih pa tudi le del trsa (posamezne rozge). Znaki uničujoče bolezni se kažejo z zvijanjem listnih robov navznoter, sušenjem Bolezen zlata trsna rumenica se je pojavila tudi v mestnem vinogradu. grozdov in bledikavostjo oz. obarvanjem listov okuženega trsa. Pri belih sortah listi rumenijo, pri rdečih pa rdečijo. Listi so togi in krhki in se pri mečkanju zdrobijo, poganjki mlahavi in povešeni. Bolezenska znamenja pri trti se začnejo pojavljati v juliju in se proti jeseni stopnjujejo. »Vzdrževanje populacije ameriškega škržatka na minimumu je možno le s pravočasnim zatiranjem. Za zatiranje ameri- škega škržatka je obvezno najmanj eno tretiranje v vinogradih za pridelavo grozdja, ki so v razmejenem območju (to so žarišča okužbe in varovalni pasovi). V vseh vinogradih je priporočljivo spremljati pojav in številčnost ameriškega škržatka s postavitvijo rumenih lepljivih plošč (3-5/ha) konec junija. Prag škodljivosti je dosežen, ko se na eno ploščo v enem tednu ujamejo štirje škržatki,« pojasnjujejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj. »Če je v vinogradu v žarišču okužbe 20 odstotkov ali več trt z bolezenskimi znamenji, fitosani-tarni inšpektor odvzame dodatne vzorce za diagnostične preiskave in odredi uničenje trt v tem vinogradu na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,« še dodajajo. Monika Horvat Foto: MH 10 Štajerski Kronika torek • 21. septembra 2021 Haloze • Z migranti bežal pred policijo in trčil v betonski zid Voznik in sopotnik pobegnila, Pakistanec umrl V petek popoldan je v okolici Leskovca dobesedno mrgolelo policistov. V 10-metrsko globel je zgrmel audi z italijansko registrsko označbo, poln ilegalnih prebežnikov, silovito trčil v betonski zid, voznik in sopotnik sta s kraja pobegnila. Takoj je stekla intervencija, od gasilcev, reševalcev do policije. Pet poškodovanih Pakistancev so z reševalnimi vozili odpeljali v bolnišnico, štiri, ki niso bili poškodovani, pa na policijsko postajo Gorišnica. Nemudoma je stekla obsežna iskalna akcija za pobeglim voznikom in njegovim sopotnikom. Možje v modrem so oba v nekaj urah izsledili in pridržali. Za nesrečo je bila kriva hitrost, nekaj pa tudi verjetno mokro cestišče, tisti dan je namreč deževalo. Voznik črnega audija Q7 je bežal pred policisti, saj je pred tem nezakonito prestopil državno mejo. Na znake policije se ni oziral, med vožnjo mu enega od ovinkov čez Okič ni uspelo zvoziti. Vrglo ga je po klancu navzdol, tam pa je trčil v betonski zid. Od prvega dela vo- WBm Vozilo je dobesedno zmečkalo. Foto: Aleš Milošič M. Foto: MZ Avtomobil je vrglo iz ovinka, pristal je na betonskem zidu pri hlevu, ki je približno deset metrov pod cesto. zila ni ostalo skoraj nič. Eden izmed udeležencev nesreče, ilegalni pre-bežnik iz Pakistana, je v bolnišnici poškodbam podlegel. Sreča, da ni nihče pohajal okoli hiše, ker bi ga leteči audi »pokosil« Audi Q7, poln ilegalnih migran-tov, je zgrmel na posestvo Jožeta Milošiča v Velikem Okiču 6a. Možakar je povedal, da je slišal silovit pok. Sreča v nesreči je bila, da tisti čas ni bil nihče zunaj na dvorišču, ker bi ga vozilo, ki je dobesedno priletelo s ceste nad posestvom, pokosilo. Na mestu, kamor je vrglo audi, imajo Milošičevi običajno parkiran traktor. V petek so ga zaradi dežja pospravili pod streho. Prav Ponesrečencem so pomagali tudi gasilci. Foto: Aleš Milošič Štirje od devetih Pakistancev, ki so nezakonito prišli u državo, so jo odnesli brez poškodb. Za enega iz skupine devetih prebežnikov so bile poškodbe prehude, umrl je v bolnišnici. Nesreča se je zgodila na posestvu Jožeta Milošiča v Velikem Okiču 6a. tako se je tisti dan cela družina zadrževala v hiši. „Drugače smo veliko zunaj, saj imamo kmetijo in je vedno kakšno delo ali opravilo," je dejal Milošič in nesrečo opisal takole: „Prileteli so zadaj za hlevom, po zraku, morala je biti visoka hitrost. Poškodovan imamo betonski zid, v katerega so trčili. Če bi bil tam traktor, bi trčili vanj. Avto je bil poln, migranti so bili tudi v prtljažniku. Ta glavna dva sta po trčenju pobegnila in so ju iskali, poškodovane so odpeljali v bolnišnico, preostale pa na policijsko postajo." MZ Foto: MZ Slovenija • Dokument AVP priča o drastičnem poslabšanju Na cestah za 31 % več mrtvih kot lani Stanje na slovenskih cestah se katastrofalno slabša. Do septembra je letos v cestnem prometu po podatkih policije ugasnilo že 85 življenj, letošnji maj pa je bil glede na število hudo telesno poškodovanih najslabši po maju leta 2009. Interni podatki o stanju varnosti v cestnem prometu, ki nam jih je uspelo pridobiti, pripravili pa so jih na Agenciji za varnost prometa (AVP), pričajo o drastičnem poslabšanju stanja. Foto: G .T. »Poslabšanje stanja prometne varnosti je posledica predvsem slabšega stanja v maju in juliju, ko je skupaj umrlo kar 21 udeležencev več kot v lanskem primerjalnem obdobju,« so v osrednji slovenski instituciji za varnost prometa zapisali v svojo najnovejšo interno raziskavo, ki nam jo je uspelo pridobiti tudi v uredništvu našega časopisa. Ne le mrtvi, tudi hude poškodbe Ne le število umrlih v cestnem prometu: letos je v prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani bistveno večje tudi število hudo telesno poškodovanih. »Tukaj beležimo najslabši maj po letu 2009,« piše v dokumentu Pregled stanja varnosti v cestnem prometu v obdobju januar-julij 2021. »Podatki za avgust, ki jih bo agencija te dni poslala na resorno ministrstvo, so še hujši,« nam je zaupal vir z AVP. Da slednje drži, smo preverili tudi sami: lani je med 1. januarjem in 5. septembrom umrlo 66 udeležencev v cestnem prometu, letos kar 85. »Do konca julija je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov eno-slednih motornih vozil. Letos je tako umrlo že 20 voznikov motornih vozil oziroma 43 % več kot v lanskem primerjalnem obdobju,« navaja AVP v internem dokumentu, kjer še piše, da »najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč v prvih sedmih mesecih letošnjega leta ostaja nepravilni premik z vozilom - zaradi omenjenega vzroka se je pripetilo 2407 prometnih nesreč oziroma 27 odstotkov vseh nesreč«. Sledi neprilagojena hitrost (1516 prometnih nesreč oziroma 17 odstotkov vseh) ter nepravilna stran oziroma smer vožnje (1396 prometnih nesreč oziroma 16 odstotkov vseh). Foto: G .T. Stanje kritično, minister Vrtovec nič »Nosilec politike in usmerjanja varnosti v cestnem prometu je minister,« je jasen Robert Štaba, pobudnik, ustanovitelj in predsednik zavoda Varna pot. Glede na to, da je Slovenija podpisnik Vizije 0 (cer-tificirani program We live Vision Zero, »je bdenje nad zastavljenimi cilji - torej nič smrtnih žrtev, nič hudo telesno poškodovanih oseb zaradi prometnih nesreč - v Sloveniji zagotovo še kako pomembno,« pravi Štaba in opozarja: »Ko se v merjenjih stanja v cestnem prometu pojavi odklon med 10 in 15 %, se mora nemudoma sklicati vse deležnike oziroma sam vrh tistih, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu, ter se dogovoriti, kako naj se ta trend omili in se vrne v utečene gabarite.« Pa je minister Jernej Vrtovec to storil? Ne. Problem je očitno tudi v vodstvu AVP; slednjo namreč vodi Jože Hribar, starejši uradnik agencije za varnost prometa, ki ga z vodstvom ministrstva za infrastrukturo povezuje članstvo z NSi. AVP povsem zaspala AVP je, kot opozarjajo številni viri, pod taktirko Hribarja povsem zaspala. Letos spomladi bi agencija po tem, ko je 15. februarja prenehala prepoved gibanja med občinami, morala opraviti monitoring oziroma proaktivno pristopiti k dejstvu, da se bo promet med občinami spet zgostil, pa tega agencija ni storila. Prav tako, opozarjajo viri, AVP pod Hribarjevim direktorovanjem ne pripravlja več rednih tiskovnih konferenc in ne obvešča več javnosti redno o stanju v cestnem prometu. Roman Tomac torek • 21. septembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Podravje • 50 let Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož Delo medicinskih sester podcenjeno in razvrednoteno... „Naše delo je podcenjeno, zato kader iz zdravstva odhaja v druge panoge. Ni problem zgolj posamezna zdravstvena ustanova, pač pa celoten državni sistem, po katerem srednja medicinska sestra za svoje delo prejme okrog 6 evrov na uro, študent, ki ga sicer nujno potrebujemo, pa tudi do 9 evrov na uro. Naše delo je na ta način razvrednoteno, pa vendar ga opravljamo z največjim veseljem in zavedanjem, kako pomembno je to, kar počnemo," pravi Tanja Ribič Vidovič, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Ptuj-Ormož, kije pred nekaj dnevi obeležilo 50 let delovanja. Društvo, ki združuje 768 članov, deluje polnih 50 let. Ob tej pomembni obletnici so - ob spoštovanju vseh epidemioloških ukrepov - pripravili manjšo slovesnost, na kateri so se s priznanji, plaketami, zahvalami in srebrnim znakom poklonili najzaslužnejšim članom. Na ta način so se zahvalili kolegom za uspešno delo v zdravstveni in babiški negi. „Naše medicinske sestre in babice smo nagradili za njihov prispevek k večji kakovosti in prepoznavnosti dela na področju zdravstvene in babiške nege. Podelili pa smo tudi zahvale zavodom v naši regiji, s katerimi že vrsto let res dobro sodelujemo," je povedala Tanja Ribič Vidovič, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (DMSBZT) Ptuj-Ormož. Izdali so tudi jubilejni zbornik z naslovom Skozi čas, v katerem je orisano delovanje društva od leta 1970 do danes. V tem času se je zamenjalo 11 predsednic društva, in sicer so to Vida Lipovšek, Olga Feguš, Anica Geč, Vilma Kac, Verica Turk, Renata Verden, Majda Srebrni znak za življenjsko delo Ireni Galun „Medicinska sestra z veliko začetnico," so kratko in jedrnato o Ireni Galun zapisali v društvu, ki združuje medicinske sestre, babice in zdravstvene tehnike. Svojo karierno pot je po končani Srednji zdravstveni šoli Maribor začela v Splošni bolnišnici Ptuj, na kirurškem oddelku. V vmesnem času si je pridobila še diplomo na Višji zdravstveni šoli Ljubljana (enota Maribor) in pot nadaljevala kot višja medicinska sestra. Najprej na kirurškem, nato na ginekološko-porodnem oddelku. „Bila je gonilna sila, ko so na oddelku uspešno izpeljali projekt Novorojencem prijazna porodnišnica. Od 2011 pa do svoje upokojitve ob koncu leta 2020je bila vodja negovalnega tima. Na ginekološkem oddelku je za seboj pustila neizbrisljiv pečat s svojim strokovnim delom, profesionalnostjo in predanostjo delu medicinske sestre," so o Galunovi zapisali v argumentaciji podelitve srebrnega znaka za življenjsko delo. O njej njeni kolegi najdejo le lepe besede: profesionalna, srčna, odgovorna, pozitivna, zanesljiva, korektna, poštena. Čeprav je že v pokoju, so se zaradi vseh njenih lastnosti odločili prav njej podeliti častitljivo priznanje, srebrni znak za življenjsko delo. Predsednica Zbornice-Zveze Monika Ažman in podpredsednik Janez Kramar ter predsednica DMSBZT Ptuj-Ormož Tanja Ribič Vidovič (v sredini). Dobitnice srebrnih znakov DMSBZT Ptuj-Ormož, z leve: Natalija Matjašič, Jožica Potočnjak, Marta Hanžekovič, Marjana Tkalec, Marjana Nipič, Irena Galun in Danica Ambrož. Prejemnice priznanj Priznanja DMSBZT Ptuj-Ormož 2021 so prejeli: Olga Hren, Manica Krsmanovic, Helena Popušek, Snežana Vindiš in zaposleni na področju zdravstvene nege v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Srebrni znak Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož pa je bil podeljen Danici Ambrož, Marti Hanžekovič, Nataliji Matjašič, Maijani Nipič, Jožici Potočnjak in Marjani Tkalec. Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj je prejemnica posebne zahvale društva. Najvišje priznanje, srebrni znak za življenjsko delo, pa je prejela Irena Galun. Keček, Irena Galun, Vesna Juršič in sedanja predsednica Tanja Ribič Vidovič. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož so pripravili razstavo Medicinske sestre in babice na področju Ptuja in Ormoža. Ogromno sprememb na področju zdravstva v petih desetletjih „Spremembe, ki so se udejanjile v preteklih desetletjih, so pomembno vplivale na zdravstveno in babiško nego, pri čemer je društvo pomembno sodelovalo pri uresničevanju interesov poklicne skupine v zdravstveni in babiški negi na ptujsko-ormoškem območju," izpostavlja Ribič Vidovičeva. Mimo aktualnih družbenih razmer, ki korenito spreminjajo tudi ali predvsem sistem dela v zdravstvu, seveda niso mogli. Skrbi jih beg kadra iz zdravstvenih ustanov: „Marsikdo gre iz enega zavoda v drug, pa ugotovi, da je dejansko bolj kot ne povsod enako. Problemi, ki jih imamo, so sistemski in tako jih je treba reševati," je prepričana predsednica društva. Brez spopadanja s njimi bo sledilo poglabljanje težav, ki se bo kazalo v težavah s pridobivanjem kadra na področju zdravstva. Delo zdravstvenih delavcev je izjemno pomembno, a podcenjeno. „Po- sledično tudi razvrednoteno," še doda Ribič Vidovičeva. V DMSBZT Ptuj-Ormož se trudijo ustvariti občutek pripadnosti med člani, velik poudarek je na strokovnih izobraževanjih in medsebojnih odnosih. „Zavzemamo se za avtonomnost stroke in vseh poklicev v njej. Skrbimo za krepitev pozitivne poklicne samopodobe in zavedanja svojega prispevka pri krepitvi in ohranjanju zdravja ljudi," še doda predsednica društva. Vse njihove člane pa povezuje skupno poslanstvo: skrb za ljudi skozi različna obdobja razvoja zdravstvenega varstva. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Slovenija • Pošta in združenje Spominčica z roko v roki za osveščanje o demenci Demenca - tiha epidemija sodobnega časa Mesec september je na pobudo Alzheimer's Disease International že vse od leta 2011 svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. V tem času po vsem svetu potekajo dejavnosti ozaveščanjajavnosti o demenci, kije tiha epidemija sodobnega časa. Letošnja tema je pravočasna diagnoza, saj ravno pravočasno prepoznavanje znakov demence, diagnoza, ustrezno zdravljenje in način življenja pripomorejo k večji kakovosti življenja bolnikov in njihovih svojcev. Tudi Pošta Slovenije se letos pridružuje skrbi za eno najbolj ranljivih družbenih skupin. V sodelovanju z združenjem Spominčica - Alzheimer Slovenija bo izvedla vrsto aktivnosti. Poziv k SMS-donacijam V vseh poštnih poslovalnicah bodo prihodnji teden nameščeni plakati z informacijami o demenci, zaposleni na pošti pa bodo 21. septembra, na svetovni dan Alzhei-merjeve bolezni, v znak podpore nosili vijolične pentlje, svetovni simbol ozaveščanja o demenci. Pošta pa bo preko letakov in plakatov tudi pozvala prebivalce Slovenije, naj donirajo združenju Spominčica preko SMS-številke 1919 s ključno besedo SPOMIN5. Združenje Spominčica že skoraj 25 let skrbi za podporo osebam z demenco in njihovim svojcem, pri čemer postaja njihovo delo z leti vse bolj zahtevo, saj dobiva demenca tudi pri nas razsežnost epidemije. »Gre za izjemno pomemben družbeno odgovorni projekt, saj bomo lahko s pomočjo Pošte Slovenije dosegli sleherno osebo z demenco in svojca - bodisi preko letaka, ki ga bodo prejela gospodinjstva, preko plakatov, ki bodo nameščeni v poslovalnicah ali preko osebnega stika s poštarji, ki jih bodo lahko usmerili na Spominčico,« poudarja Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica. Število dementnih bolnikov narašča Demenca je ena hujših bolezni sodobne družbe, ki v evropskem in svetovnem merilu dosega razsežnost pandemije. Zaradi strmega naraščanja števila bolnikov z demenco je bolezen prepoznana kot ena izmed največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja. Bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila zanjo pa še ni. V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje. Do leta 2040 naj bi se število oseb z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje ali povedano drugače: z boleznijo bo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300.000 ljudi. Demenca je preveč stigmatizirana in spregledana Ena večjih težav oseb z demenco je namreč ta, da je bolezen še vedno močno stigmatizirana in zato tudi pogosto spregledana - v povprečju dobi uradno diagnozo le vsaka četrta oseba z demenco. »Nujno je povečati delež pravočasnih diagnoz demence, saj je možno bolezen v zgodnji fazi z ustreznimi zdravili in načinom življenja močno upočasniti. To pa bomo dosegli tako, da bo čim več ljudi usposobljenih prepoznati zgodnje znake demence,« poudarja Štefanija L. Zlobec in poudarja, da bo Pošta Slovenije z ozaveščevalno akcijo ključno pripomogla k prepoznavanju in zmanjševanju stigme te bolezni. Ozaveščanje o demenci je namreč prvi korak k razumevanju bolezni, prepoznavanju zgodnjih znakov in iskanju strokovne pomoči. Demenca je ena hujših bolezni sodobne družbe, ki v evropskem in svetovnem merilu dosega razsežnost pandemije. Zaradi strmega naraščanja števila bolnikov z de-menco je bolezen prepoznana kot ena izmed največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja. Bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zdravila Foto: Dremastime/M24 zanjo pa še ni. V Sloveniji živi več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje. Do leta 2040 naj bi se število oseb z demenco podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje ali povedano drugače: z boleznijo bo tako ali drugače obremenjenih skoraj 300.000 ljudi. M. Stojanov 12 Štajerski Kultura torek • 21. septembra 2021 Ptuj • Uspešno izvedene tudi 19. Ptujske grajske igre Igre, ples, zabavljači in srednjeveški okusi Po rimski zgodbi se je na Ptuju prejšnji konec tedna odvila še srednjeveška zgodba. V srednjem veku je bil Ptuj hitro rastoče evropsko mesto, last salzburškega nadškofa vse do leta 1555, ko je postal cesarsko-kraljevo mesto, deželno knežje mesto, ko je tudi pridobilo na svoji funkciji. V starem mestnem jedru je Ptuj ostal še srednjeveško in renesančno mesto. Predsednica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Marija Hernja Masten se včasih pošali in pove, da je bilo na splošno v tem okolju kasneje premalo denarja, da bi v njegovo bit drastično posegli. Tudi zato si zasluži, da negujemo to njegovo srednjeveško tradicijo. Pri tem pa se jim pridružijo tudi srednjeveške skupine od drugod, da en dan v letu ponovno zaživi srednjeveško z gospodo, vitezi, damami, meščani, branjevkami, otroki in drugimi v srednjeveških opravah. Na turnirskem prostoru so postavili 15 šotorov, več tend, Malo kuhno, grajsko birtijo in malo tržnico, da se je lahko občutil srednjeveški utrip in utrip časa, ko je Ptuj nadvse cvetel. Sodelujoči na 19. grajskih igrah so se sprehodili tudi po starem mestnem jedru, se poklonili županji, skladno s tradicijo, da se je ob prihodu v mesto treba predstaviti. Pri tem je za zabavljaški program poskrbel Teater Cizamo. Za društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je bila to še ena uspešna zgodba. Sicer pa z njo sodelujejo tudi v projektu Living Castles (živi gradovi), pri vzpostavitvi katerega sodeluje tudi ZRS Bistra Ptuj. Lepo število sodelujočih srednjeveških skupin, 17 iz Slovenije in dve iz Avstrije, je dokaz več, da srednjeveška zgodba še kako živi, da sta odklop od vsakodnevnega hitrega tempa življenja in obujanje preteklosti tista vsebina, doživljaj, ki ga današnji človek ne glede na vso tehnologijo, takšno in drugačno, nujno potrebuje, da lahko uspešno funkcionira. Razkošje gosposke in meščanske kuhinje 19. Ptujske grajske igre so bile ob obujanju srednjeveškega življenja gospode, meščanov in navadnih Foto: Črtomir Goznik V programu je sodelovalo 19 skupin, ki ohranjajo srednjeveško tradicijo. Predstavilo se je tudi več plesnih skupin. kmetov tudi svojevrsten kulinarični dogodek, skladno s poslanstvom, ki ga izpričuje Slovenija kot Evropska gastronomska regija, je povedala predsednica društva Cesarsko--kraljevi Ptuj Marija Hernja Masten. Tako so obiskovalci lahko spoznali, kaj se je jedlo ob gosposki mizi, kaj v meščanski hiši in kaj so jedli navadni kmetje v Slovenskih goricah in Halozah. V vse tri kuhinje je popeljala branjevka Urška. V Mali kuhni so se potrudili in pripravili pečenega zajca v omaki, svinjo na žaru, piščančjo rulado, omako iz gobic, dušeno zelje, aj- Crtomir Goznik 19. Ptujske grajske igre so potekale v lepem vremenu, uživali so nastopajoči in številni obiskovalci, tudi mladi, ki so se učili viteških veščin. dovo kašo, kruhov cmok v omaki, zeljem in prilogo. Tudi „suhih" jedi ni manjkalo, kot solate iz tlačenke z bučnim oljem, paštete iz kurjih jetrc, domače tunke, krajnske klobase s hrenom. Manjkalo pa tudi ni domačega kruha različnih vrst, le belega ni bilo. Za sladico pa je bilo pečeno jabolko z orehi in medom. Miza kmeta pa je bila v srednjem veku veliko bolj skromna: ajdova kaša, prosena in ovsena kaša, ki so jo v glavnem kuhali na vodi, redko na mleku, zabelili smetano ali ocvirki, močnik iz pšenice. Če je bila gobja letina dobra, so jedli tudi gobe, pili pa so vino in dobro hruškovko. Deseto knežje vino je sivi pinot Že deset let pa Ptujske grajske igre spremlja tudi knežje vino. Vrhunski ocenjevalci vin na tradicionalnem grajskem ocenjevanju vin so namreč ugotovili, da je kakovost vin iz srednjih Slovenskih goric in Haloz „tako visoka", da sami ne zmorejo določiti končnega zmagovalca. Zato je to vlogo prevzel knez Bojan, ki je za letošnje knežje vino izbral sivi pinot 2020 vinarjev in vinogradnikov Nine in Simona Druzoviča iz Drbetincev. Izbor je pospremil s hudomušno mislijo: „Jaz, knez Bojan, s svojim grajskim spremstvom že deset let razglašam, katero vino je vredno naziva Knežje!" Vinarja bo na letošnji knežji izbor spominjala diploma (recognicia), priznanje za knežje vino. V društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj so veseli podpore mesta pri oživljanju srednjeveške zgodbe, kot so veseli, da so postali del meddržavnega projekta Living Castles. Vsako leto gostujejo pri skupinah, ki sodelujejo na Ptujskih grajskih igrah, prav tako na vsakoletnih Prangerijadah, ki se odvijajo v mestih, krajih in trgih, kjer so ohranjeni srednjeveški prangerji. Daleč največji v tem delu Evrope je ptujski. Enkrat letno pa jih lahko srečamo na tradicionalnem pohodu po ptujskih ulicah in trgih, ko tudi prepevajo o našem prelepem Ptuju, kjer živijo, se veselijo in trpijo. Tako kot je to zapisano v srednjeveškem mestnem statutu iz leta 1376: „Kdor z mestom ne trpi, naj se z mestom ne dviga." MG Duplek • Na gradu Vurberk obnovitvena dela na obzidju V grajskem obzidju za odrom pokrpali luknjo Na gradu Vurberk so julija začeli z obsežnejšimi obnovitvenimi deli na obzidju, pri tem pa so tudi uredili ploščad nad tribuno. Po besedah župana občine Duplek Mitje Horvata je ključna sanacija obzidja za odrom, kjer je zazevala večja razpoka in grozila s porušitvijo objekta. »Gre za prva večja obnovitvena dela na gradu, odkar je ta v občinski lasti. Očistili smo rastje, ki je na-jedalo in dodatno povzročalo propadanje zidov. Te zdaj pod budnim očesom zavoda za varstvo kulturne dediščine obnavljamo. Najbolj nujno pa je bilo sanirati razpoko na obzidju za odrom, zato smo tudi ur-gentno zaprosili za pomoč ministrstva za kulturo,« je povedal župan. Vrednost del zaenkrat ocenjujejo na okoli 150.000 evrov, od tega bo ministrstvo za kulturo prispevalo 56.000 evrov. Župan Horvat je še pojasnil, da so obnovitvena dela načrto- vali tako, da bi čim manj posegali v načrtovani koledar prireditev. Notranjost grajskega dvorišča, ki služi kot prizorišče za koncerte na prostem, je bila tako bila pripravljena za obiskovalce in prve napovedane koncerte že avgusta. Dela na zunanji strani obzidja pa bodo predvidoma zaključena do konca septembra. Med obnovitvenimi deli se je sicer izkazalo, da bodo potrebni še dodatni posegi, zato se z ministrstvom za kulturo dogovarjajo za dodatna sredstva za dodatna dela. Sta Lipica • Dela Alenke Slavinec v hotelu Maestoso Umetniška brezčasnost belega lepotca Ptujčanka Alenka Slavinec, mednarodno priznana vizualna umetnica, fotografinja, filmska producentka, okoljevarstve-nica, šamanka, svetovno popotnica in fashionistka, nadaljuje svojo umetniško zgodbo z motivi lipicanca. Novo zgodbo je ustvarila z grafičnimi motivi lipicanca, ki se prepletajo z notranjo opremo prenovljenega hotela Maestoso v Lipici. Pri ustvarjanju prav posebnega doživetja tega lipiškega hotela sodeluje tudi priznani kreator umetniškega trenda, slovenski industrijski oblikovalec Oskar Kogoj. Foto: Alenka Slavinec Kobilarna Lipica je zibelka lipicanca, prvi lipicanec se je skotil 19. maja leta 1580. Na fotografiji grafika z naslovom Zibelka, ki simbolizira začetek grafične umetniške zgodbe lipicanca v hotelu Maestoso. „Umetniška zbirka grafik Ljubezen v nas - LOVE IN US Lipizzaner horses by Alenka Slavinec je nastala ekskluzivno za hotel Maestoso s hvaležnostjo in spoštovanjem do lipicanca, z vizijo prihodnosti pod okriljem Unesca. Umetniška dela vabijo k doživljanju lipicanca v njegovi zibelki, Kobilarni Lipica, skozi subtilno vizualno pripoved o magičnih drevesih, posestvu, kraškem kamnu, drevoredih, belih ograjah, čredi lipicancev in seveda gracioznosti posameznega belega lipicanca. Čustva, ki vrejo iz lipicanca samega, so ubesedene z besedami v slovenščini in angleščini. V zbirki umetniških del je poleg lipicancev upodobljena britanska kraljica Elizabeta II. Njen portret se prepleta s podobo grive lipicanca, ki ji je bil podarjen ob obisku Lipice leta 2008," Alenka Slavinec predstavi umetniško zbirko grafik lipicanca, ki krasi novi hotel Maestoso. Hvaležna je hotelu Maestoso, Kobilarni Lipica, vsakemu posamezniku in seveda vsej čredi, da so jo sprejeli, ji dovolili čutiti in ustvarjati v srcu Slovenije. Za Alenko Slavinec osebno pa je lipicanec božansko bitje, ki jo vedno vrne v srce, domov. Foto: Alenka Slavinec V umetniško zbirko grafik je vključena tudi kraljica Elizabeta II., ki je Kobilarno Lipica obiskala leta 2008, ko je v dar prejela lipicanca, fotografijo Loyalty pa ima tudi na svojem dvoru. Portret kraljice je nastal leta 2018 v Ascotu. Avtorica je Alenka Slavinec. Začetki sodelovanja umetnice z Lipico segajo v leto 2010. Takrat so tudi nastale njene fotografije za umetniško fotografsko razstavo Slovenia in US Lipizzaner Horses by Alenka Slavinec, posvečene 20-letnici samostojne Slovenije. Gre za cikel 20 fotografij, ki predstavlja zgodbo mlade države Slovenije preko podobe fascinantnega lipicanca. Leta 2011 je v Washingtonu razstavo premierno odprl tedanji predsednik vlade Borut Pahor. Že naslednje leto se je začelo njeno potovanje po svetu. Umetniško podobo in doživljanje lipicanca Alenke Slavinec so tako videli v ZDA, na Kitajskem, Japonskem, Makedoniji, na Kosovem, v Srbiji, Italiji, na Madžarskem, v Egiptu, Sloveniji itd. Ob 30-letnici samostojne Slovenije pa je avtorica zgodbo lipicanca prelila še na filmski trak, ustvarila je kratek umetniški film Ljubezen v nas - LOVE in US Lipizzaner Horses by Alenka Slavinec. Ta skozi tri dele, ki ponazarjajo preteklost, sedanjost in prihodnost, gledalca vabi, naj se poistoveti z belim konjem, obenem pa je film tudi poziv k odgovornemu ravnanju in ohranjanju kulturne dediščine lipicanca. Film je v svojem bistvu vsebinska podpora umetniški zbirki grafik in Kobilarni Lipica. MG Nogomet Poraz boli, še bolj pa sum stavniške prevare Stran 14 Rokomet Po Loki na Hardeku uspešen še Slovan Stran 14 Strelstvo Ptujčana s pištolo in Ormožana s puško prvaka Stran 15 Motokros Gajser s poškodovano ključnico v ozadju Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouñün íjilztu! RADIOPTUJ «a afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 9. krog Po najboljši (z Mariborom) takoj najslabša (s Taborom) predstava sezone Nogometaši Aluminija so odšli na gostovanje v Sežano optimistično razpoloženi, kar je bila v največji meri posledica zmage v prejšnjem krogu proti Mariboru. Njihove ambicije pa so se tokrat razblinile kot milni mehurček, na zmehčanem in spolzkem igrišču so enostavno pustili premalo znoja... »Trenutno imamo zaradi poškodb (Petek, Dodlek, Babil) in kartonov (Bolha) kar nekaj težav s sestavo ekipe. Precej me skrbi to, da z vsako spremembo v ekipi nastane velik problem: ali nekomu spremenimo igralno mesto ali pa spremenimo igralni sistem. Tukaj se zelo lovimo,« je o sestavi ekipe povedal Drobne. Domačini so na samem začetku tekme prevzeli pobudo in kazali več napadalnih ambicij kot gostje. To terensko premoč so kronali v 13. minuti, ko so iz svoje polovice igrišča izpeljali šolsko akcijo v treh potezah, za nameček je pri posredovanju v CB24 Tabor Sežana -Aluminij 4:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Bongongui (13.), 2:0 Nemanič (50.), 3:0 Bongongui (66.), 4:0 Bongongui (86.). CB24 TABOR SEŽANA: Koprivec, Salkič, Briški, Nemanič, Guerrico, Mavretič (od 68. Tolič), Grobry (od 87. Ovsenek), Krivičič (od 68. Miha-ljevič), Bongongui, Stančič (od 54. Kljun), Stankovič (od 55. Kouao). Trener: Dušan Kosič. ALUMINIJ: Janžekovič, Martič, Azemovič (od 80. Ploj), G. Pečnik, Krefl, Nkama (od 69. Prša), Marin-šek, Pušaver (od 60. Brest), Kadrič (od 46. Kidrič), Derlek (od 69. Bizjak), T. Pečnik. Trener: Oskar Drobne. Nogometaši Aluminija (na fotografiji v rdečih dresih Emir Azemovic in Gašper Pečnik) so v Sežani doživeli hladno prho v obliki štirih prejetih zadetkov. obrambi spodrsnilo še Azemoviču in odličnemu Bongonguiju s približno 13 metrov ni bilo težko zadeti v polno - 1:0. O slabi igri priča tudi poteza trenerja Aluminija Oskarja Drobneta, ki je že po 15. minutah igre na ogrevanje poslal nekaj nogometašev iz rezervne klopi. Šumarji so praktično »začeli igrati« šele po preteče-nih 25 minutah, ko jim je končno uspelo povezati nekaj podaj in vsaj občasno ogroziti gol domačinov. V nekaj primerih se niso najbolje znašli pri zaključnih strelih, zato so tudi ostali brez strela v okvir vrat Jana Koprivca. Ko je bilo od gostov na začetku drugega polčasa pričakovati ofenzi- vo in poskus poravnanja rezultata, pa je takoj sledila prva zaušnica v obliki povišanega zaostanka. Po podaji iz kota je bil ob Martiču in Pušaverju, ki sta se zaletela drug v drugega, najvišji v skoku domači branilec Klemen Nemanič in je z natančnim strelom z glavo zadel v zgornji kot gola - 2:0. Za popolno tekmo domačinov je poskrbel odlični 28-letni Kamerunec Louis Marie Rodrigue Bongongui, ki je z goloma v zadnji tretjini tekme dopolnil hat-trick. Najprej je v 66. minuti izkoristil darilo Luka Janžekovi- ča (pri poskusu izbijanja mu je spodrsnilo), za končnih 4:0 pa je zadel po novem poskusu Nemaniča z glavo in odbiti žogi Janžekoviča. Sežanci so s to zmago osvojili prve točke v sezoni na domačem stadionu, vseh dosedanjih deset so prinesli iz gostovanj. V 10. krogu bo v četrtek, 23. septembra, Aluminij igral v Kopru. JM Prva liga Telemach REZULTATI 9. KROGA: CB24 Tabor Sežana - Aluminij 4:0 (1:0); Maribor - Mura 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Voloder (33.), 1:1 Kous (36.), 1:2 Gorenc (88.). Rdeči karton: Mitrovič (47., Maribor); Domžale - Kalcer Radomlje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Dobrovoljc (8.), 2:0 Geor-gijevič (60.); Olimpija - Celje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Ziljkič (9.). Rdeči karton: Pavlovič (47., Olimpija); Koper - Bravo 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Drkušič (75.). 1. KOPER 8 6 1 2. BRAVO 9 4 4 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 9 5 1 4. MURA 9 4 2 5. CB24 TABOR SEŽANA 9 4 1 6. MARIBOR 9 4 1 7. CELJE 9 3 1 8. DOMŽALE 8 3 1 9. ALUMINIJ 9 14 10. KALCER RADOMLJE 9 12 16:6 9:5 13:10 13:15 12:7 13:15 1O:11 1O:12 5:11 7:16 19 16 16 14 13 13 1O 1O 7 5 RAZPORED TEKEM 10. KROGA, V SREDO OB 17.00: kalcer Radomlje - Bravo; OB 20.15: Olimpija - Domžale; V ČETRTEK OB 15.00: CB24 Tabor Sežana - Mura; OB 17.00: Koper - Aluminij; OB 20.15: Maribor - Celje. Olimpija z igralcem manj zmagala, Maribor izgubil - Rožman že bivši trener Maribora Glavno ugibanje po odigranem 9. krogu se je glasilo: ali bo Simon Rožman po porazu z Muro še ostal trener Maribora? Možnosti so bile pičle, le ena osvojena točka v zadnjih štirih krogih je za standarde moštva izpod Kalvarije enostavno premalo. Vodstvo kluba je v ponedeljek Rožmanov odstop sprejelo. »Svet se ne ustavlja, gremo naprej. Obrniti moramo nov list in vse misli usmeriti k naslednjim izzivom. Moštvo bo do nadaljnjega vodil Radovan Karanovič, v vodstvu kluba pa bomo v najkrajšem času poiskali novo, dolgoročnejšo rešitev na klopi. Še vedno verjamemo v ekipo, ki ima kvaliteto, storili bomo vse, da rezultatsko krivuljo spet obrnemo navzgor,« je za spletno stran NK Maribor dejal športni direktor Marko Šuler. Moštvi Maribora in Olimpije sta imeli pred tem krogom enak izkupiček zmag in porazov, podrobnosti pa so bile vidne tudi v njunih tekmah ob koncu tedna. Tako zmajčki kot vijoličasti so na začetku drugega polčasa (oboji v 47. minuti) ostali brez izključenega igralca, končni razplet pa je bil različen: Olimpija je proti Celju ohranila minimalno vodstvo iz prvega polčasa, vijoličastim pa proti Muri ni uspelo zadržati remija. Obe omenjeni izključitvi (Pavloviča pri Olimpiji in Mitroviča pri Mariboru) sta bili zelo strogi, očitno naši najboljši sodniki - v teh primerih Matej Jug in Nejc Kajtazovič - kriterijev iz evropskih preizkušenj, kjer se dopušča veliko ostrejšo igro, ne prenašajo na domačo sceno ... Prvo tekmo v sezono so izgubili Koprčani, njihov niz neporaženosti je končal Bravo. Poraz je za četo trenerja Zorana Zeljkoviča zagotovo boleč, a imajo po četrtini prvenstva še vedno naskok pred tekmeci, ob tem jih čaka še zaostalo srečanje z Domžalami. Luka Janžekovič, kapetan Aluminija: »Igrali smo zelo slabo, to res ni bilo ničemur podobno. V določenih delih tekme smo izgledali tako, kot da ne treniramo skupaj, vsak je hotel nekaj narediti sam. Vsakomur je jasno, da nimamo toliko individualne kakovosti, da bi tekme reševali s posameznimi solo akcijami, ampak lahko do pozitivnih rezultatov pridemo samo z ekipno igro, kjer se vsi borimo drug za drugega. Ko tega ne storimo, je rezultat takšen, kot je bil v Sežani. V enem tednu smo proti Mariboru in Taboru pokazali dva različna obraza, zato se mora vsak posameznik sam vprašati in zamisliti pri sebi o svojem prispevku.« Oskar Drobne, trener Aluminija: »Pristop v tekmo je bil slab, ni bilo nobene borbenosti in želje, stali smo predaleč od igralcev, redkokateri naš igralec si je na tekmi sploh umazal dres. V igri smo bili neprepoznavni, vse dvoboje so dobivali domačini, preveč je bilo napak pri podajah, zato je zmaga domačinov povsem zaslužena. V prvem polčasu smo imeli dovolj prostora za svoje akcije, a nam tega s številnimi napakami pri podajah ni uspelo unovčiti. V igri je bilo skozi celotno tekmo ogromno nedoslednosti pri pokrivanju, posledica so štirje prejeti goli. Poraz v Sežani je zato zelo resno opozorilo.« Nogomet • Pokal Pivovarna Union Koper v drugo uspešnejši od Kidričanov trener Kopra Zoran Zeljkovič. Trener Aluminija Oskar Drobne je bil po tekmi precej razočaran: „Po hitrem vodstvu smo imeli še dve priložnosti za povišanje vodstva, česar na žalost nismo izkoristili. Gostje so se izkazali za zelo učinkovito moštvo, iz prvih dveh priložnosti so zadeli in obrnili rezultat. V drugem polčasu smo igrali zelo slabo, naredili smo številne napake pri podajah, niti menjave niso prinesle spremembe ritma. Čestitke Kopru za napredovanje." Najboljši posameznik tekme je bil pri gostih Maks Barišič, ki je bil podajalec pri obeh golih. Še posebej lep zadetek je bil Parrisov, ko je neubranljivo zadel iz polvoleja. Pri domačinih velja pohvaliti le vratarja Luka Janžekoviča, ki je predvsem v drugem delu z obrambo petih zicerjev obvaroval svojo ekipo pred hujšim porazom. Ekipi Kopra in Aluminija se bosta v tem tednu srečali še v prvenstveni tekmi, v 10. krogu v četrtek na Boni-fiki. V zadnji tekmi 1. kroga Pokala Pivovarne Union sta se v Kidričevem pomerila domači Aluminij in Koper. Vodilno moštvo lige je doslej edini točki izgubilo prav v dvoboju z Aluminijem (0:0 v 1. krogu), tokrat so bili uspešnejši in so si zagotovili napredovanje v četrtfinale pokalnega tekmovanja. „Želimo se uvrstiti v evropska tekmovanja, najkrajša pot pa je preko pokala, kar bomo seveda poskušali izkoristiti. Tekmo smo začeli slabo, nato pa se iz minute v minute dvigovali in zasluženo zmagali," je dejal Pokal Pivovarne Union REZULTATI 1. KROGA: Aluminij - Koper 1:2 (1:2); strelci: 1:0 Kadrič (8.), 1:1 Parris (30.), 1:2 Palčič (38.); CB24 Tabor Sežana - Celje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Sokler (44.), 0:2 Begič (90.); Kalcer Radomlje - Krka 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Kregar (21.), 1:1 Pranjič (33.), 2:1 Božič (74.); Gorica - Bravo 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Maruzin (32.), 0:2 Ogrinec (33.). Rdeči karton: Kavčič (Bravo, 68.). V četrtfinalu se bodo zmagovalcem pridružili še Maribor, Mura, Olimpija in Domžale. JM Poiskati bo treba čvrstost, kompaktnost in srčnost »Na srečo ali nesrečo - to se bo izkazalo kasneje - do naslednje tekme ni veliko časa za razmišljanje, ampak se bo treba takoj lotili priprav na gostovanje v Kopru. V pokalni tekmi smo kljub porazu videli, da lahko igramo z njimi, nemudoma pa bo treba poiskati čvrstost, kompaktnost in srčnost - to je trenutno naša edina alternativa. Treba bo izzvati športno srečo, drugega nam niti ne preostane,« je pred četrtkovo tekmo v Kopru dejal vratar Aluminija Luka Janžekovič. 1. SNL, 10. krog: Koper - Aluminij, v četrtek, 23 .9., ob 17.00 v Kopru. 1 1 3 3 4 4 5 4 4 6 14 Štajerski Šport torek • 21. septembra 2021 Nogomet • 2. SNL, 7. krog Poraz boli, še bolj pa sum stavniške prevare Drava Ptuj - Triglav Kranj 2:6 (1:3) STRELCI: 0:1 Kopač (22.), 0:2 Pa-viovic (33.), 1:2 Rogina (36.), 1:3 Tin Matic (37.), 2:3 Penič (57.), 2:4 Ahme-taj (72.), 2:5 Tin Matic (80., 11-m), 2:6 Ahmetaj (81.). DRAVA: Poljanec, Sekuiic, Gajic (od 12. Kryeziu, od 41. Drevenšek), Šiamberger, Lovenjak, Kahrima-novic, A. Rogina, S. Rogina, Ivan-čevic, Penič, Buric. Trener: Franjo Pužin. TRIGLAV: Čadež, Šalja, Paviovic, Tim Matič (od 58. Vukovic), Čeh (od 70. Ahmataj), Schweiger, Tin Matic, Kopač (od 83. Idrizi), Kim (od 58. Skok Jekovec), Ivetic, Ziatkov (od 83. Jakupovič). Trener: Boštjan Mikiič Nogometaši Drave so izgubiii četrto zaporedno tekmo, tokrat so biii brez moči proti vodiini ekipi Trigiava - ta je zanje v tem trenutku precej previsok ... Potek tekme je biio mogoče zasiutiti že ob pogiedu na zapisnik, v katerem je imeia domača ekipa vpisanih ie 13 igraicev. Ekipo je prvič vodii začasni trener Franjo Mužin, ki je na Ptuju od prejšnjega tedna. Zmage petih najvišje uvrščenih klubov REZULTATI 8. KROGA: Drava Ptuj - Triglav Kranj 2:6 (1:3); Jadran Dekani - Fužinar Vzajemci 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Radic (47.), 1:1 Zyba (72.), 1:2 Potokar (90., z 11 m); Krško - Krka 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Stevanovic (25.), 1:1 Tiganj (45.), 2:1 Bubnjevic (78.); Roltek Dob - Vitanest Biije 2:0 (2:0); strelca: 1:0 A. Pišek (12.), 2:0 Avbeij (20.); Sum prirejanja izida V športnem časniku EkipaSN so že naslednji dan pisali o morebitnem sumu prirejanja izida tekme Drava - Triglav, saj naj bi bile položene številne stave na razpisane kvote za veliko doseženih golov, ki pa so bile pozneje umaknjene. V tem trenutku nihče ne more dati roke v ogenj, da se to ni zgodilo, po drugi strani pa je bilo glede na igralsko zasedbo (pri Dravi je bilo le 13 igralcev), glede na prejšnje tekme dravašev (Drava v povprečju prejema skoraj 4 zadetke na tekmo), glede na to, da so več kot mesec dni trenirali brez trenerja, in glede na dejstvo, da je na Ptuju gostovalo vodilno moštvo lige, moč z veliko gotovostjo pričakovati veliko število zadetkov. Gostje so takoj prevzeli pobudo in nizali nevarne akcije, a so jih domačini z nekaj sreče uspešno odbijali do 22. minute. Takrat so si domači branilci in vratar Poljanec izmenjali nekaj podaj, slednji je ostal brez rešitve, prestreženo žogo pa je Matic Kopač pretvoril v vodstvo - 0:1. Antonio Burič je imel v naslednji minuti 100 % priložnost, a je njegov poskus z glavo iz bližine zletel mimo gola. Nova napaka se je domačinom pojavila v 33. minuti, ko je Anton Ro-gina nenatančno podal branilcem, protinapad pa so gostje kronali z golom Andreja Pavloviča - 0:2. Tudi Nafta 1903 - Brežice 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Vinko (27.), 2:0 Haljeta (28.), 3:0 Vinko (40.), 4:0 Sz6kr6ny6s (75.), 5:0 Stare (92.); Primorje - Rudar Velenje 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Džuzdanovič (11.), 2:0 Ko-dermac (49.), 3:0 Kodermac (58., z 11 m), 4:0 Dedič (75.); Beltinci Klima Tratnjek - Ilirija 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Djermanovič (18.), 1:1 Antolin (68.), 1:2 Piskule (87.), 2:2 Zeljkovič (90.); Rogaška - Gorica 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Cerovec (17.), 0:2 Velikonja (24.), 1:2 Ploj (34.), 1:3 Mevlja (93., z 11 m). tokrat so dravaši takoj odgovorili s priložnostjo, tokrat so bili uspešnejši kot v prvem poskusu. Kahrimanovič je iz prostega strela natančno podal v sredino, Simon Rogina pa je bil najvišji v skoku - 1:2. Domačini so še naprej poskušali z visokim pokrivanjem, kar pa se jim ni obrestovalo. Gorenjcem se je uspelo izviti iz primeža, v bliskovitem nasprotnem napadu pa je bil uspešen Tin Matič - 1:3. V 41. minuti je domači trener opravil še drugo (in hkrati zadnjo) menjavo na tekmi, iz igre je odšel Kryeziu. »Nemanja Gajič je že po nekaj minu- Foto: Črtomir Goznik Dravaši so še na peti tekmi v sezoni prejeli štiri zadetke ali več; postavitev obrambne formacije je tako na treningih prva naloga trenerja. 1. TRIGLAV KRANJ 8 6 1 1 16:6 19 2. GORICA 7 6 0 1 16:5 18 3. ROLTEK DOB 8 5 1 2 19:13 16 4. FUŽINAR 8 4 3 1 11:10 15 5. PRIMORJE 8 3 4 1 16:9 13 6. ROGAŠKA 8 4 1 3 11:9 13 7. NAFTA 1903 8 3 3 2 22:11 12 8. RUDAR VELENJE 8 4 0 4 14:14 12 9. KRKA 8 3 1 4 15:13 10 10. BELTINCI 8 2 3 3 9:13 9 11. KRŠKO 7 2 3 2 11:16 9 12. VITANEST BILJE 7 2 1 4 11:15 7 13. DRAVA PTUJ 8 2 1 5 13:25 7 14. ILIRIJA 1911 8 1 2 5 8:14 5 15. JADRAN DEKANI 7 0 3 4 7:11 3 16. BREŽICE ČATEŽ 8 0 3 5 6:21 3 Nov obraz na klopi Drave Dravaše je na treningih prejšnji teden vodil Franjo Pužin iz Zagreba, trener številnih manjših hrvaških klubov, nazadnje je treniral Mladost iz Petrinje, Samobor in Krapino. »Z ekipo sem oddelal tri treninge in tako delno spoznal ekipo. Čaka nas težko delo, a verjamem, da bomo ob dobrem delu na treningih iz kroga v krog boljši. Igralski kader je tanek, tukaj bo treba nekaj spremeniti,« je dejal začasni trener Drave. Franjo Pužin, začasni trener Drave: »Pri igralcih je bila prisotna želja in volja, a smo tokrat naleteli na veliko močnejšega tekmeca, ki je zasluženo zmagal. Naši fantje so dali od sebe toliko, koliko so v tem trenutku sposobni. V prvem polčasu smo naredili preveč napak, tako smo dobili vse tri gole. S tem smo sami obrnili tok tekme na njihov mlin. Pri znižanju na 2:3 smo imeli nekaj priložnosti celo za izenačenje, a je na koncu prevladala kvaliteta gostov. Žal mi je, da nisem imel na razpolago še kakšnega mladinca, kot so Drevenšek, Šlamberger in Penič, ki so bili odlični.« Boštjan Miklič, trener Triglava: »Zmaga je povsem zaslužena, čeprav nismo odigrali na takšnem nivoju, kot smo ga sposobni. Drugega polčasa nismo začeli tako, ko bi bilo treba, zato se je Dravi pri izidu 2:3 ponudila priložnosti za vrnitev v tekmo. Z menjavami smo nato rutinirano prišli do treh točk, zmaga pa bi lahko bila višja.« tah začutil bolečino v preponi, zato sem ga moral zamenjati. Drilon Krye-ziu je nato storil nekaj zaporednih napak, na koncu je Niko Drevenšek odigral zelo korektno,« je pojasnil Mužin. Drugi polčas so boljše odprli domačini in Buric se je v 50. minuti znašel sam pred golom Luka Čadeža, streljal pa je premalo natančno. Uspešnejši so bili dravaši v 57. minuti, ko so izpeljali res lepo akcijo, v slogu rutiniranih igralcev pa jo je s strelom čez vratarja zaključil mladi Maj Penič - 2:3. V teh trenutkih so domači ljubitelji nogometa še verjeli v preobrat, igra je bila dokaj enakovredna. Go- stje so nato opravili nekaj menjav, s katerimi so pridobili agresivnost in svežino, domačinom pa so v takšnem tempu vidno pojemale moči. Odločitev je padla v 72. minuti, ko so gostje hiter napad zaključili s podajo pred gol, kjer je bil osamljen mladi rezervist Albin Ahmetaj in je brez težav zadel v polno - 2:4. Odpor Drave je bil s tem zlomljen, gostje so do konca srečanja realizirali še dve priložnosti izmed mnogih in zasluženo slavili. Jože Mohorič Rokomet • NLB liga, 2. krog Po Loki na Hardeku uspešen še Slovan Jeruzalem - Slovan 24:27 (10:16) JERUZALEM: Balent (1 obramba), Skledar (8 obramb); Mlač Černe, Bogadi 3, Čudič 3 (3), Voljč, Fergola, Žuran 1, G. Hebar, T. Hebar 4, Šulek 4, Pandev, Kosi 4 (3), Krabonja 3, Čirovič 1, Škrinjar 1. Trener: Saša Pra-potnik. SLOVAN: Grudnik (9 obramb), Se-lakovič; Čauševič 1, Serdinšek Ekart, Gabrieri 6, Dragar, Tufegdžič 8 (6), Topolovec 3, Lipovac, Miklavec 3, Lešek, Stopar, Martinovič 3, Kotar 3, Turnšek. Trener: Aleš Repina. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/5; Slovan 6/6. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Slovan 8 minut. IGRALEC TEKME: Miha Kotar (Slovan Ljubljana). Rokometaši Jeruzalema so pod pričakovanji začeli sezono 2021/22, saj so na dveh domačih tekmah proti Loki ter Slovanu ostali brez točkovnega izkupička. »Cilj pred začetkom sezone je bil uvodni domači zmagi, vendar se nam je obakrat zalomilo in doživeli smo dva zaslužena poraza. Pri obeh porazih je bila usodna naša slaba igra v 1. polčasu,« je takoj po tekmi v mirnem tonu razlagal Bojan Čudič. Kapetan Jeruzalema ima dolgoletne izkušnje igranja v elitni druščini in se še kako dobro zaveda, da je ob nepričakovanih porazih treba ohraniti mirno glavo in da je treba naprej marljivo trenirati, da bodo stvari čimprej prišle na pravo mesto. Ormožani so na tekmi vodili le enkrat. V 10. minuti je Tilen Kosi zadel za vodstvo s +1 (5:4). Sledilo je kar pet minut zatišja Ormožanov, kar so s serijo 0:4 izkoristili gostje (5:8 v 15. minuti). Ob odsotnosti poškodovanega izkušenega Roberta Sankoviča je gostitelje na mestu levega zunanjega popolnoma presenetil novinec v vrstah Slovana Marino Gabrieri. Bivši igralec Dubrovnika je v 1. polčasu dosegel kar štiri, skupaj na tekmi pa pet zadetkov. Od 16. do 18. minute je v golu domačih Alen Skledar zbral dve obrambi in četi trenerja Saše Prapotnika je uspelo rezultat izenačiti (8:8), ob tem pa imeti še dva napada za drugo vodstvo na tekmi. Sledilo je nekaj tehničnih napak v napadu Jeruzalema, kar so borbeni gostje iz prestolnice spretno izkoristili in si z delnim rezultatom 2:8 priigrali visokih šest golov prednosti (10:16). »Velik del naloge na poti k zmagi smo naredili že v prvem delu tek- me, ki smo ga resnično odigrali na visokem nivoju. Veseli me, da smo odlično igro iz 1. kroga proti Kopru prenesli še na tekmo v Ormožu. S prednostjo šestih golov smo precej lažje krenili v 2. polčas,« je 1. polčas tekme na Hardeku opisal Miha Ko-tar, sicer posojeni igralec Slovanu iz vrst Trima iz Trebnjega. Takoj na začetku 2. polčasa je Slovan po zaslugi odlične igre celotnega moštva dvakrat povedel celo s +7 (10:17, 11:18). Igri Slovana v napadu je Foto: Črtomir Goznik Po porazu z Loko so morali Ormožani tudi v drugem srečanju priznati premoč tekmecu, tokrat ljubljanskemu Slovanu. izjemno dirigiral Miha Kotar, na desnem krilu in ob izvajanju sedemme-trovk je bil nezgrešljiv bivši igralec beograjske Crvene zvezde Aleksa Tufegdžič, v golu je solidno branil Velenjčan na začasnem delu v Ljubljani Tilen Grudnik in ob dobri igri v obrambi je Slovan držal vse niti igre v svojih rokah. »V 2. polčasu smo odigrali solidno tekmo, a je bil zaostanek šestih golov enostavno prevelik. V nekaj primerih smo imeli priložnost, da se približamo na le gol zaostanka, a smo vedno potem naredili kakšno napako preveč, ki nas je znova oddaljila od popolnega preobrata. Zmaga Slovana je čista kot solza in jim čestitam,« je povedal krožni napadalec Jeruzalema Teo Šulek, strelec štirih zadetkov na tekmi in eden boljših mož v obrambi Ormoža. Jeruzalem je v štirih primerih znižal zaostanek na -2 (21:23, 22:24, 23:25, 24:26), a je zmeraj, ko je gostom začela teči voda v grlo, stvari v svoje roke prevzel Kotar in težave reševal z igro 1 na 1 ali 2 na 2. Obramba domačinov ni imela rešitev za najboljšega igralca tekme in zmaga ter dve točki sta odpotovali v Ljubljano. »Še kako dobro se zavedamo, kaj pomeni premagati Jeruzalem na Hardeku. To je dokaz, da smo prava ekipa in da bo v letošnjem prvenstvu treba resno računati na nas. Veseli nas tudi vaš podatek, da smo v obdobju od leta 2010 do leta 2021 na Hardeku osvojili le eno točko, in sicer leta 2015. Čestitke soigralcem za resnično dobro predstavo v Ormožu in tudi na tretji tekmi prvenstva pro- Ormožani na Islandijo Ob koncu tedna so Ormoža-ni dobili tekmeca v evropskem tekmovanju - to je islandski Selfoss, ki je v dveh tekmah na Češkem odpravil zasedbo Koprivnice. Evropska nastopa Ormožane čakata v oktobru. ti Loki bomo poskušali doseči novo zmago,« je z velikim nasmeškom na obrazu zaključil Kotar. Po tekmi je bilo čutiti veliko razočaranje v taboru Jeruzalema, ki ga zdaj, v soboto, 25. septembra, čaka težko gostovanje v Ribnici, ki je tudi odlično začela sezono z dvema zmagama. Uroš Krstič NLB liga REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - LL Grosist Slovan 24:27 (10:16), Koper - Riko Ribnica 25:30 (16:13), Sviš Ivančna Gorica - Slovenj Gradec 2011 22:23 (12:11), Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 28:26 (14:12), Dobova - Trimo Trebnje 29:35 (12:16), Herz Šmartno - Celje Pivovarna Laško 27:39 (18:18), Maribor Branik - Ljubljana34:25 (16:10). 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 2 2 0 0 4 2. RIKO RIBNICA 2 2 0 0 4 3. TRIMO TREBNJE 2 2 0 0 4 4.URBANSCAPELOKA 2 2 0 0 4 5. LL GROSIST SLOVAN 2 2 0 0 4 6. MARIBOR BRANIK 2 10 12 7. SLOVENJ GRADEC 2 10 12 8. DOBOVA 2 10 12 9. LJUBLJANA 2 10 12 10. GORENJE VELENJE 2 0 0 2 0 11. JERUZALEM ORMOŽ 2 0 0 2 0 12. KOPER 2 0 0 2 0 13. SVIŠ IVANČNA GORICA 2 0 0 2 0 14. HERZ ŠMARTNO 2 0 0 2 0 torek • 21. septembra 2021 Šport Štajerski 15 Motokros • Dirka za SP v Italiji Gajser s poškodovano ključnico v ozadju Tim Gajser iz Pečk pri Makolah letošnje dirke na Sardiniji ne bo ohranil v najlepšem spominu, saj je izgubil vodstvo v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo. S popolnim izkupičkom 50 točk ga je namreč prehitel Jeffrey Herlings, razlika pa je minimalna - ena sama točka ... Slabe novice so se za Tima začele vrstiti že med tednom, ko si je na treningu na Hrvaškem na progi z mivko poškodoval ključnico. Tega v ekipi Honde niso obešali na veliki zvon, po dirki pa so novico potrdili. V prvi vožnji na progi v Rioli Sardu je imel naš aktualni svetovni prvak precej težav. Že v kvalifikacijah je bil le 18., na dirki pa se je zapletel v padec že takoj po startu in nato ostal v ozadju, celo na 26. mestu. Do konca pa se je še prebil med dobitnike točk in dobil dve za 19. mesto. Vožnjo je suvereno z veliko razliko dobil Herlings, pred Špancem Jorgejem Pradoom je imel več kot 40 sekund prednosti, tretje mesto je zasedel Francoz Romain Febvre (+53 sekund). V drugi vožnji je Gajser odpeljal brez večjih težav, precej časa je vozil na robu deseterice, potem pa pred koncem še prehitel nekaj tekmecev in na koncu pristal na 8. mestu. Dirka za SP na Sardiniji, rezultati: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 25 50 2. Jorge Prado Španija KTM 22 22 44 3. Romain Febvre Francija Kawasaki 20 20 40 4. Calvin Vlaanderen Nizozemska Yamaha 18 18 36 5. Jeremy Seewer Švica Yamaha 15 16 31 12. Tim Gajser Slovenija Honda 2 13 15 Skupni vrstni red za SP: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 371 2. Tim Gajser Slovenija Honda 370 3. Romain Febvre Francija Kawasaki 367 4. Jorge Prado Španija KTM 359 5. Antonio Cairoli Italiia KTM 326 Jeffrey Herlings - novi vodilni v skupnem seštevku svetovnega prvenstva V ospredju sta se za zmago borila Herlings in Prado, na koncu pa je Nizozemec pet krogov pred koncem prehitel tekmeca in si privozil še drugo zmago. Ker je Herlings na ta način dobil vseh možnih 50 točk, je prišel tudi do skupnega vodstva v sezoni, pred Timom ima točko prednosti (371-370). Razlike v SP so izredno majhne, saj tudi tretji Febvre zaostaja le tri točke za Gajserjem, Prado na četrtem mestu pa še osem več. »Vedel sem, da bo zelo težko. A po drugi strani sem vedel, da bo Atletika • Miting v Ljubljani Čeh nastopil v suvanju krogle V Ljubljani je potekal 16. atletski memorial Matica Šušteršiča in Patri-ka Cvetana. S to tekmo se je zaključila sezona mednarodne lige Telekoma Slovenije, skupaj je za to serijo štelo osem tekem, za točkovanje v skupnem vrstnem redu pa je bilo treba nastopiti najmanj na štirih. Najboljši slovenski atlet Kristjan Čeh (AK Ptuj), ki je bil v tem tekmovanju v prepričljivem vodstvu, je imel v tej ligi le tri nastope, četrtega je zbral na tekmi v suvanju krogle -te discipline ni treniral v zadnjih dveh letih. Z najdaljšim metom 16,09 metra je zasedel drugo mesto, zmagal je Blaž Zupančič (17,79). „Moj cilj je bil, da čim dlje vržem in da se ne poškodujem. Že dolgo nisem suval krogle, v preteklosti pa sem v tej disciplini že tekmoval. Osebni rekord sem postavil pred dvema letoma (17,65 m, op. a.), tokrat pa sem brez treninga dosegel kar dobro daljavo. Nastopil sem tudi pomembna vsaka točka, zato sem poskusil. Kljub poškodbi se nisem počutil slabo, a v kvalifikacijah nisem prišel med deset in to je precej poslabšalo moje izhodišče. Na žalost sem v prvi vožnji doživel dva padca, a se nisem predal in sem prišel do 19. mesta. V drugi vožnji sem našel prvi ritem na težki progi. Čeprav me je bolelo, sem se boril in vesel sem, da sem dobil 15 točk, ki bodo morda odločilne,« je za spletno stran svoje ekipe dejal Gajser. Še pred samim startom dirke pa se je ta končala za domačega veterana, nekdanjega svetovnega prvaka Antonia Cairolija. Po padcu v kvalifikacijah so ga morali odnesti na nosilih in je tako moral izpustiti preizkušnjo na Sardiniji. Sezona SP se bo nadaljevala 3. oktobra v nemškem Teutschentha-lu, naslednji teden pa bodo v italij-snaki Mantovi vozili dirko za pokal narodov oziroma ekipno svetovno prvenstvo. JM, sta Strelstvo • 4. DP mešanih parov 10 m Nova državna prvaka sta Ormožana s puško in Ptujčana s pištolo povsem sproščeno, kar v metu diska ni slučaj. Moram pa istočasno povedati, da sem v tej sezoni tekmoval že bolj sproščeno kot prejšnja leta. Zelo sem zadovoljen z letošnjo sezono, sedaj pa me končno čaka dopust," je po tekmovanju povedal Čeh. Izmed preostalih članov AK Ptuj je znova dober rezultat dosegel Anej Čurin Prapotnik, ki je tekel v najboljši skupini teka na 100 metrov. Tokrat je zaostal za osebnim rekordom, ki ga je prejšnji teden dosegel v Mariboru (10,78), zasedel pa je 3. mesto. Rezultati članov AK Ptuj: 100 m (m): 1. Hajrudin Vejzovič (BiH) 10,72, 2. Lovro Mesec Košir (Mass) 10,85, 3. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 10,92; krogla: 1. Blaž Zupančič (Mass) 17,79, 2. Kristjan Čeh (Ptuj) 16,09; 200 m (ž): 1. Maja Mihalinec Zidar, 12. Sara Šeruga, 17. Pia Kramberger sta, JM Na centralnem strelišču v Ljubljani je v organizaciji SD Lotrič Železniki potekalo 4. državno prvenstvo mešanih parov v streljanju z zračno puško in pištolo na 10 m. Z odličnimi nastopi so se novih naslovov državnih prvakov veselili Ormožani Kovinarja s puško in Ptujčani s pištolo. Zelo blizu odličja je bila v zaključnem dvoboju za bron tudi mladinska ormoška ekipa s puško. Raušlovain Stojakv tretjem poskusu do vrha Odlični ptujski par s pištolo v postavi Majda Raušl in Sašo Stojak je po dveh naslovih državnih podprvakov v letih 2018 in 2020 tokrat posegel po najžlahtnejši lovoriki in na najboljši možen način sklenil letošnjo posebno strelsko sezono 2020/21. Ptujčana sta v prvem delu kvalifikacij med 14 ekipami, ki so izpolnile normo za nastop na DP, postavila četrti najboljši rezultat s 555 krogi, v treh serijah Raušlova z 271 krogi in Stojak z najboljšim dosežkom 284 krogov. S tem sta se zanesljivo uvrstila v drugi del kvalifikacij osmih najboljših ekip. Le za odtenek boljše streljanje so pokazale vodilna reči-ška ekipa Dušana Poženela (559), Sevničani (556) in Železniki (555). Ormoški par strelcev v postavi Vesna Mele (252) in Teodor Pevec (264) je osvojil 12. mesto. V drugem delu kvalifikacij, ki je odločilni za zaključna dvoboja za odlič-ja, sta bila Ptujčana v dodatnih dveh serijah najnatančnejša s 378 krogi (izjemna Raušl s 193 krogi in Stojak 185), s čimer sta si proti drugi najboljši ekipi iz Rečice pri Laškem (371, Tkalec Jagoda 184 in Čeper Jože 187) Foto: Strelska zveza Slovenije Ptujska strelca Majda Raušl in Sašo Stojak sta se po dveh naslovih državnih podprvakov v mešanih parih z zračno pištolo v letih 2018 in 2020 v dramatični končnici prebila vse do vrha in osvojila zlato odličje. zagotovila dvoboj za zlato odličje. V zelo tesni razvrstitvi je tretjo in šesto ekipo ločil samo en krog ... Rešitev iz izgubljenega položaja V dvoboju za zlato odličje, kjer zmagovalca odloči šestnajst dobljenih točk (boljši seštevek obeh strelov prinaša dve točki, izenačenje eno) pa sta Ptujčana uprizorila pravo dramo! Rečiški par Tkalec/Čeper je namreč v uvodnih strelih ulovil dober ritem streljanja in povedel z veliko prednostjo 13:5 in nato še 15:7, kar pomeni, da ju je le točka ločila do končne zmage. V skoraj izgubljenem položaju po dvanajstih strelih pa sta začela Ptujčana nizati odlične zadetke in s serijo desetic ter vmes tudi z nekaj športne sreče (dobljeni točki s prednostjo pičle desetinke!) prišla do neverjetnega preobrata in izenačenja na 15:15 ter nato v naslednjem strelu še do končne zmage z rezultatom 17:15. Za izjemno natančno streljanje in predvsem za skoncentri-rano nepopustljivost tudi v najtežjih trenutkih tekme, si Ptujčana zraven zlatega odličja zaslužita tudi veliko priznanje za športni boj vse do konca. Najboljša ptujska strelca sta tako v svojo statistiko zraven dveh srebrnih vpisala še zlato odličje, do bronastega odličja pa sta v sezoni 2018/19 prišla tudi Ptujčana Mateja Pešako-vič in Matija Potočnik. Kuharičeva in Šumak do tretjega naslova V prvem delu kvalifikacijske tekme s puško sta z novim državnim rekordom 623,0 kroga (stari rekord sta presegla za 3,9 kroga!) prvo vmesno zmago dosegla Rušana Urška Hra-šovec (312,2) in Simon Potrč (310,8). Dvakratna državna prvaka Kovinarja iz Ormoža, Urška Kuharic (310,6) in Jan Šumak (304,7) sta imela tretji najboljši rezultat kvalifikacij (615,-3). Šesti rezultat in napredovanje v drugi del kvalifikacij si je zagotovil tudi drugi ormoški par - SD Tovarne sladkorja v postavi Vesna Mele (296,9) in Aljaž Čučko (296,2). V odločilnem drugem delu kvalifikacij sta bila Ormožana Kovinarja na vrhu s 409,9 kroga, sledila sta jima nova državna rekorderja iz Ruš s 409,0 kroga, v dvoboj za bronasto odličje pa sta se uvrstila trzinski par in Ljutomerčana. Ormožana Tovarne sladkorja sta za preboj v tekmo za odličje zaostala za slabih šest krogov in kljub temu zadovoljna sklenila tekmo s končnim petim mestom (396,0). V zanimivem boju za zlato odličje sta se ruška strelca dobro upirala in osvojila 10 točk, a sta morala na koncu športno priznati zmago boljšima Ormožanoma, ki sta po lanskem »sušnem« četrtem mestu osvojila že tretji naslov državnih prvakov! Zadovoljna z nastopom med mladinci s puško sta bila tudi mlada Ormožana Kovinarja Eva Petek in Benjamin Nino Kovačec, ki sta izgubila v tekmi za bron z rezultatom 12:16. Mlada Ljutomerčana Brina Stajnko in Tic Budja pa sta preboj v tekmo za bron zgrešila za 0,8 kroga in sta osvojila končno peto mesto. Simeon Cone Foto: Peter Kastelic / AZS Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj, desno) je v teku na 100 metrov zasedel 3. mesto, zmagal je Hajrudin Vejzovič iz BiH. Rezultati, mešani pari zračna pištola: 1. SK Ptuj (Majda Raušl / Sašo Stojak) 2. SD Dušana Poženela Rečica (Jagoda Tkalec / Jože Čeper) 3. SD Lotrič Železniki (Anja Prezelj / Klemen Tomaševič) 4. SD Postojna (Denis Bola Ujčič / Kristijan Kontrec) 12. SD Tovarne sladkorja Ormož (Vesna Mele / Teodor Pevec) Mešani pari zračna puška: 1. SD Kovinar Ormož (Nuša Žnidarič / Jan Šumak) 2. SD I. Pohorski bataljon Ruše (Nuša Špindler / Simon Potrč) 3. SD Trzin I (Teja Medved / Nejc Klopčič) 4. SD Mesto Ljutomer (Bianka Vogrinčič / Jan Nagy) 5. SD Tovarne sladkorja Ormož (Vesna Mele / Aljaž Čučko) Mešani pari zračna puška mladinci: 1. SD Olimpija (Alja Bračun / Blaž Lužar) 2. SD Dušan Poženel Rečica II (Zoja Kalin / Nik Matek) 3. SD Kisovec (Tija Šiles / Simon Škoberne) 4. SD Kovinar Ormož (Eva Petek / Benjamin Nino Kovačec) 5. SD Mesto Ljutomer (Brina Stajnko / Tic Budja) 555, 378, 17 559, 371, 15 555, 366, 16 549, 367, 12 516, 354 615.3, 409.9, 16 623.0, 409.0, 10 617.2, 408.7, 16 606.1, 401.9, 6 593.1, 396.0 606.5, 404.8, 16 603.4, 400.7, 8 596.4, 394.3, 16 589.5, 396.6, 12 583.0, 393.5 Foto: Strelska zveza Slovenije Najuspešnejša strelca na DP mešanih parov z zračno puško sta bila znova Ormožana Kovinarja Urška Kuharič in Jan Šumak, ki sta si pristreljala še tretji naslov državnih prvakov. Prvega mladinskega nastopa na DP sta se z uvrstitvijo na 4. mesto veselila tudi mlada Ormožana Eva Petek in Benjamin Nino Kovačec. Foto: MXGP 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 21. septembra 2021 Nogomet • 3. SNL vzhod Videm je »vroč«, v Zavrču »vre« REZULTATI 6. KROGA: Zavrč -Videm 0:3 (0:2), Korotan Prevalje - Cirkulane 3:2 (2:1), Dravinja - Do-brovce 3:0 (3:0), Koroška Dravograd - Šampion 6:2 (3:1), Šmartno 1928 - Kety Emmi Bistrica 2:2 (1:2), Zreče - Posavje Krško 1:2 (0:2), Podvinci -Šmarje pri Jelšah 2:0 (0:0). 1. KETY EMMI BISTRICA 6 5 1 0 14:2 16 2. DRAVINJA 6 4 11 14:5 13 3. DRAVOGRAD 6 4 11 15:8 13 4. VIDEM PRI PTUJU 6 3 1 2 7:7 10 5. CIRKULANE 6 2 3 1 12:9 9 6. ŠAMPION 6 3 0 3 13:14 9 7. KOROTAN PREVALJE 6 3 0 3 9:13 9 8. PODVINCI 6 2 2 2 10:7 8 9. ŠMARTNO 1928 6 2 2 2 13:12 8 10. ŠMARJE PRI JELŠAH 6 2 2 2 6:7 8 11 ZAVRČ 6 1 2 3 5:11 5 12. POSAVJE KRŠKO 6 114 7:16 4 13. ZREČE 6 1 0 5 6:14 3 14. DOBROVCE 6 0 2 4 8:14 2 Korotan Prevalje - Cirkulane 3:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Kirič (10.), 1:1 Ofič (14.), 2:1 Ofič (16.), 2:2 Bezjak (63.), 3:2 Ofič (80.). CIRKULANE: Zajc, Cesar, Sitar (od 46. Živič), Bojnec, Lipavšek, Kukovec (od 74. Erhatič), Travnikar (od 58. Bezjak), Zazic, Kirič, Majcen, Toplak. Trener: Jura Arsič. Moštvo Cirkulan se je na Koroško odpravilo oslabljeno, manjkala sta Cimerman in Ljubec. Kljub temu se je zdela priložnost za goste pravšnja, saj so domačini izgubili uvodna domača obračuna (Bistrica, Šmarje). V tretje se je obrnilo drugače ... Začetek je bil dober, saj je Luka Kirič že zelo zgodaj goste popeljal v vodstvo. Sledil je odgovor gostov, ki so preko Klemna Ofiča izkoristili dve individualni napaki v obrambi gostov in preobrnili rezultat. »Kljub vsemu smo se vrnili v igro in po izenačenju kontrolirali srečanje ter imeli pobudo. Domačini so bili fizično že zelo na tleh, mi pa smo nizali priložnosti. Ko je naš gol visel v zraku, pa so ga dosegli domačini iz strela z več kot 25 metrov, še tretjega je zabil isti igralec. Razplet tekme je bil za nas žal zelo nesrečen in ne odraža dejanskega razmerja moči na igrišču,« je dejal Jura Arsič. Podvinci - Šmarje pri Jelšah 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Zajko (68.), 2:0 Rodrigues (73., z 11 m). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Goj-košek, Svenšek, Oman (od 63. Mod-rič), Kuserbanj (od 78. Kolenko), Anžel (od 86. Ščamberger), Zamuda Horvat (od 63. Žvikart), Rodrigues, Orovič, Zajko (od 78. Svenšek). Trener: Aleš Čeh. Nogometaši Podvincev so po slabi predstavi v prejšnjem krogu in porazu s Šampionom tokrat znova stopili na zmagovita pota. Gola so dosegli v zadnji tretjini tekme, a so bili podje-tnejši tudi v ostalih delih tekme, zato je zmaga povsem zaslužena. Pod prvi gol se je podpisal letos strelsko razpoloženi Jan Ziko Zajko (5 golov na šestih tekmah), ki je zadel v polno s približno 23 metrov, drugega pa je premierno prispeval Brazilec Lucas Matjeus Conceicao Rodrigues - po prekršku nad njim je sodnik dosodil penal, ki ga je sam tudi uspešno izvedel. »Fantje so na tej tekmi pokazali pravi obraz, izpolnjevali so dogovorjene zamisli, predvsem v smislu agresivnosti in izvajanja pritiska na tekmece po celem igrišču. Morda so bili gostje delno enakovredni le v obeh začetkih polčasov, v vsem ostalem času pa smo dominirali v vseh prvinah nogometne igre. Resda si nismo priigrali 100 % priložnosti, imeli pa smo številne polpriložnosti, zato se zasluženo veselimo treh točk,« je po tekmi povedal trener Podvincev Aleš Čeh. Zavrč - Videm 0:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Ž. Plajnšek (35.), 0:2 Alen Plajnšek (39.), 0:3 Ž. Plajnšek (48.). ZAVRČ: Mikic, Pofuk (od 81. Žga-njar), Kokot, Predikaka (od 60. Sam-bolec), Štumberger, Lazar (od 60. Demiri), Koren (od 81. Kocbek), Jazbec (od 68. Vočanec), Kajzer, Krajnc, Stiplošek. Trener: Damjan Bezjak. VIDEM: Milic, Mesarič, Alen Plaj-nšek (od 78. Pavanec), Zdovc, Ca-futa, Šegula (od 55. Tement), Ovčar, Krajnc, Žan Plajnšek (od 55. Goj-zdnik), Čuš (od. 68. Aljoša Plajnšek), Adedoja (od 78. Lah). Trener: Luka Gajšek. V treh tednih je bil na sporedu še tretji zaporedni lokalni derbi, tokrat znova v Zavrču. Srečanje so v boljšem nizu pričakali gostje, ki se po slabem štartu močno dvigujejo v formi, povsem obratna pa je slika pri Zavrčanih. Njihov tretji zaporedni poraz je močno zamajal klub, trener Damjan Bezjak namerava upravi celo ponuditi odstop . Veliko bolje so srečanje odprli domačini, ki so imeli v uvodne pol ure tekme dve 100 % priložnosti - obe sta po zaslugi gostujočega vratarja Aneja Miliča ostali nerealizirani . Kot se Tenis • WTA turnir v Portorožu Juvanova prvič ugnala Zidanškovo V Portorožu je pretekli teden potekal največji turnir v Sloveniji letos, WTA-turnir serije 250 z nagradnim skladom 235.000 dolarjev. Finala v konkurenci posameznic in dvojic sta žal minila brez slovenskih predstavnic, čeprav smo imeli v ognju kar nekaj želez. Po napovedih je prišlo do četrtfi-nalnega dvoboja med Tamaro Zidan-šek in Kajo Juvan (v tem tednu sta to naši najboljši igralki, Hercogova je za Juvanovo). Vse tri dosedanje uradne dvoboje je dobila izkušenejša Štajer-ka, ki je bila tudi v tem srečanju favorit. A tega bremena ni lahko nositi ... Tami je dvoboj dobro začela in povedla z breakom 3:1. Že v naslednji igri je rebreak izvedla Juvanova, nato pa sta tekmici do podaljšane Turnir WTA 250 v Portorožu, rezultati: 1. krog: Zidanšek (5.) - Ferrando (Italija) 6:1, 6:1; Juvan - Martic (Hrvaška, 1.) 6:3, 6:4; 2. krog: Zidanšek (5.) - Kalinina (Ukrajina) b. b.; Juvan - Krunic (Srbija) 7:6(1), 6:4; četrtfinale: Zidanšek (5.) - Juvan 6:7(4), 3:6; polfinale: Riske (ZDA, 3.) - Juvan 6:0, 6:4; Putinceva (Kazahstan, 2.) -Paolini (Italija) 6:1, 3:6, 4:6; finale: Riske (3.) - Paolini 6:7(4), 2:6. Dvojice: 1. krog: Klepač/Zidanšek (1.) -Dzalamidze/Juvan (Rusija/Slovenija) 4:6, 6:2, 10:8; četrtfinale: Klepač/Zidanšek (1.) - Bandecchi/Stefanini (Švica/Italija) 7:5, 6:4; polfinale: Klepač/Zidanšek (1.) -Kalinskaya/Mihalikova (Rusija/Slovaška) 4:6, 6:7(7). finale: Kalinskaya/Mihalikova -Krunic/Kerkhove (Srbija/Nizozemska, 2.) 4:6, 6:2, 12:10. igre osvajali servisne igre. Tami je bila ob stalnem vodstvu (3:2, 4:3, 5:4, 6:5) nekajkrat korak do osvojitve niza, a je delala preveč napak, predvsem backhand je bil njena zelo šibka stran. Za nameček je tudi v podaljšani igri tekmici »podarila« veliko točk in niz je šel na stran 20-letne Ljubljančanke. V drugem se je slika delno ponovila, a v obratnem smislu, tokrat je 1:3 povedla Kaja. Do izida 2:5 je ohranjala prednost, nato pa je v izgubljenem položaju nekaj »znakov življenja« vendarle pokazala tudi Zidanškova. Najprej je znižala na 3:5, nato pa na servis Juvanove povedla 0:30. Sledile so štiri zaporedne neizsiljene napake najboljše Slovenke in prve zmage v medsebojnih dvobojih se je veselila Kaja. Skupno je Tami v celotnem dvoboju naredila neverjetnih 47 neizsi-ljenih napak (teoretično je potrebno za zmago zbrati najmanj 48 točk - 12 iger po štiri točke), kar je bilo enostavno preveč za zmagoslavje v podobnih primerih rado zgodi, so se že do polčasa znašli v zaostanku, za goste sta zadela brata Žan in Alen Plajnšek, pri drugem sta sodelovala kar oba (asistent in strelec). Končna odločitev o zmagovalcu je padla že v uvodu drugega polčasa, ko je Žan Plajnšek realiziral hiter nasprotni napad in svojo ekipo popeljal v visoko vodstvo - 0:3. Damjan Bezjak, trener Zavrča: »Odigrali smo zelo dobrih 30 minut, a nam jih ni uspelo nadgraditi z goli. Sledilo je deset 'črnih minut1, v katerih je Videm izkoristil naše individualne napake in se odpeljal na prag zmage. Drugi polčas je bil z naše strani za pozabo, tako kot že na zadnjih dveh tekmah - igralci morajo ob tem svoj del odgovornosti poiskati tudi pri sebi. Vidmu čestitke za zmago, nas pa čaka zanimiv teden. Po tretjem zaporednem porazu bom ponudil odstop, samo da se situacija umiri in obrne krivulja navzgor.« Luka Gajšek, trener Vidma: »Na začetku smo igrali slabo, potem pa smo se vendarle nekoliko dvignili. Igra v prvem polčasu je bila slaba, a smo vseeno dvakrat zadeli. Po tretjem golu smo kontrolirali potek tekme. Igra bo šla hitro v pozabo, točke pa so za nas zelo pomembne v boju za zgornji del lestvice.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so na domačem stadionu izgubili še drugi zaporedni lokalni derbi, po Cirkulančanih so jih ugnali še Videmčani. Nogomet • Lige MNZ Ptuj Bukovčani s četrto zaporedno zmago na vrh Super liga Foto: instagram Andreja Klepač in Tamara Zidanšek sta med dvojicami obstali v polfinalu. Po nepopolnih petih odigranih krogih se je ustvarila razlika med zgornjim in spodnjim delom lestvice, prva peterica si je priigrala manjšo prednost. V njej so še tri neporažene ekipe (Markovci, Gerečja vas, Boč), ki pa niso vodilne - vrh zasedajo Bu-kovčani. Ti so tokrat povsem zanesljivo odpravili zadnjeuvrščeno Hajdino, s četrto zaporedno zmago (Apače, Stojnci, Gorišnica, Hajdina) so tudi skočili na vrh lestvice. Iz njihovih vrst prihaja tudi trenutno najboljši strelec lige, to je s petimi goli Niko Veršič. Najbolj prepričljivo zmago kroga so v teniškem slogu dosegli Mar-kovčani, pri katerih je oslabljeni Skorbi (ta je prišla na tekmo z le 13 igralci) kar tri zadetke zabil Brazilec Alexandro da Silva Riberio, dva je dodal še Davor Fleten. Le gol manj so dosegli igralci Grajene, ki niso imeli težav proti oslabljeni in razredčeni vrsti Stojncev. Vse gole so gostitelji zabili v prvem polčasu. Za nekoliko popravljen izkupiček ekip iz občine Hajdina so poskrbeli Gerečani, ki sicer niso ugnali ekipe iz Apač, so se pa z remijem vsaj izognili porazu. Na tekmi ekip iz sredine lestvice je Boč ugnal Gorišnico, oba gola je za zmagovalce prispeval David Škrabl. REZULTATI 5. KROGA: Markovci - Skorba 6:0 (4:0); strelci: 1:0 Riberio (4.), 2:0 Riberio (26.), 3:0 Klinc (36., z 11 m), 4:0 Fleten (40.), 5:0 Riberio (80.), 6:0 Fleten (88.); Bukovci - Hajdina 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Kitak (31.), 2:0 Serdinšek (55.), 3:0 Prelog (61.); Boč Poljčane - Gorišnica 2:1 (1:0); strelca: 1:0 Škrabl (35.), 1:1 Zlatnik (67.), 2:1 Škrabl (79.); Grajena ANpro - Stojnci 5:0 (5:0); strelci: 1:0 Pernek (21., ag.), 2:0 Zulic (26.), 3:0 Zulic (35.), 4:0 Pihler (39.), 5:0 Tominc (41.); Gerečja vas - Apače 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Avguštin (52.), 1:1 Skaza (60.). 1. BUKOVCI 5 4 0 1 18:2 12 2. MARKOVCI 5 3 2 0 15:4 11 3. GEREČJA VAS 5 3 2 0 7:2 11 4. GRAJENA ANPRO 5 3 0 2 15:10 9 5. BOČ POLJČANE 4 2 2 0 11:3 8 6. GORIŠNICA 5 1 1 3 7:9 4 7. STOJNCI 4 1 1 2 4:7 4 8. APAČE 5 0 3 2 6:20 3 9. SKORBA 5 1 0 4 4:19 3 10. HAJDINA 5 0 1 4 3:14 1 1. liga MNZ Ptuj: prvi remi v sezoni Pragersko je prva ekip v ligi, ki ji je uspelo zaustaviti zmagovalni niz Središča, ki je trajal tri tekme. To je bil sploh prvi remi v 1. ligi MNZ Ptuj v tej sezoni, zgodil se je šele v 4. krogu . Za derbi kroga bi lahko označili srečanje v Podlehniku, ki so ga po boljšem prvem polčasu dobili domačini. Ormožani so igrišče drugič zapored zapuščali sklonjenih glav. Najvišjo zmago kroga so dosegli igralci Tržca, ki so ugnali Hajdošane. Ti so se dobro upirali do 55. minute, ko so bili v minimalnem zaostanku (3:2), nato pa so do konca prejeli še štiri zadetke. V domačem taboru so trije igralci dosegli po dva zadetka: Marko Pečnik, Jože Emeršič in Žan Mlakar. REZULTATI 4. KROGA: Podlehnik - Ormož 3:1 (3:0); strelci: 1:0 Sklepič (9., ag.), 2:0 Verdenik (23.), 3:0 Vrečar (39.), 3:1 Lah (71.); Pragersko - Središče 0:0; Tržec - Hajdoše 7:2 (2:1); strelci: 1:0 Pečnik (18.), 2:0 Pečnik (34.), 2:1 Meznarič (38.), 3:1 Kozel (53.), 3:2 Vogrinec (54.), 4:2 Mlakar (57.), 5:2 Emeršič (59., z 11 m), 6:2 Emeršič (69.), 7:2 Mlakar (75.). Prosta je bila ekipa Rogoznice. 1. SREDISČE 2.TRŽEC 3. ORMOŽ 4. PODLEHNIK 5. PRAGERSKO 6. HAJDOŠE 3 1 0 2 0 1 2 0 2 2 0 1 1 1 1 1 0 3 18:2 10 12:7 6 13:9 9:6 4:7 9:21 v slovenskem dvoboju. Juvanova je bila po dvoboju zelo izčrpana, saj je že dopoldan istega dne dokončala prekinjeni dvoboj s Kruničevo. Za Zidanškovo odpovedani dvoboj drugega kroga s Kalinino (poškodba) ni prinesel pozitivnih učinkov, saj velja za igralko, ki potrebuje več časa, da pride v ritem dvobojev. Proti Juvanovi je bilo to zelo jasno in očitno... Zidanškova je bila v igri za lovoriko tudi med dvojicami, kjer je igrala z Andrejo Klepač. A tudi v tem primeru se Slovenkama ni uspelo prebiti do zaključnega dvoboja turnirja, obstali sta v polfinalu. V drugem nizu sta imeli proti rusko-slovaški navezi Ana Kalinskaja/Tereza Mihalikova v podaljšani igri dve set žogici (6:5, 7:6), a sta obe ostali neizkoriščeni . JM / * v. . v v , / V hr* 7. ROGOZNICA SLOFIN 3 0 0 3 1:14 0 2. liga MNZ Ptuj: v derbiju neporaženih ekip zmaga Leskovcu REZULTATI 4. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik - Mladinec Lovrenc 0:3 (b.b.); Leskovec - Zgornja Polskava 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Mlakar (17.), 2:0 Mlakar (25.), 2:1 Stopar (47.), 3:1 Krajnc (94.); Oplotnica Senčila Senica - Slovenja vas SMS sanacija 3:2 (3:0); strelci: 1:0 Perbil (22.), 2:0 Perbil (35.), 3:0 Brusl (37.), 3:1 Babšek (82.), 3:2 Vrečar (89.); Makole Bar Miha - Dornava Digi-talpartner.si 7:1 (4:1); strelci: 1:0 Pis-lak (5.), 2:0 Grašič (6.), 2:1 Laura (9.), 3:1 Stojnšek (16., z 11 m), 4:1 Smo-gavec (21.), 5:1 Grašič (47.), 6:1 Rojs (88.), 7:1 Stojnšek (89.). Foto: Črtomir Goznik Moštvi Gerečje vasi in Apač sta se po borbeni predstavi razšli z remijem. 1. LESKOVEC 4 2. OPLOTNICA 4 3. ZGORNJA POLSKAVA 4 4. MAKOLE BAR MIHA 4 5. MLADINEC LOVRENC 4 6. POLSKAVA 4 7. SLOVENJA VAS 4 8. DORNAVA 4 4 0 0 3 0 1 2 1 1 2 0 2 1 2 1 1 0 3 0 2 2 13:7 12 0 1 3 8:7 11:6 16:8 7:7 4:13 4:7 8:16 9 7 6 5 3 2 1 JM torek • 21. septembra 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Južna zelena smrdljiva stenica Še en škodljivec je pritegnil vašo pozornost letos. To je pisan, spreminjajoč se »šoštar, smrdljivec«, pravilno pa stenica z imenom zelena smrdljiva stenica. Letos je imelo veliko vrtičkarjev z njo težave. K nam je prav gotovo prišla z uvoženo zelenjavo, saj sedaj zelenjava iz EU ne velja več za uvoz in prave kontrole nad njo na mejah ni več. Stenica sprva ni povzročala veliko škode, saj se hrani s številnimi rastlinami, najpogosteje s plevelnimi vrstami. Kot vse kaže, pa ji je naša zelenjava letos postala všeč. Posebej zoprna je na paradižniku in na fižolu. Odrasla stenica je povsem zelena, razmnožuje se zelo hitro in celo poletje. Njena jajčeca najdemo na spodnji strani listov in so drobna, rumena. Iz jajčec se izležejo majhne, skoraj okrogle žuželke rumen-kasto-rdeče barve in jih najdete v kupih, običajno nad jajčeci. Te je najlažje poloviti, saj se ne premikajo veliko. Po vsaki levitvi so živalice večje, bolj ploščate, postajajo črne barve z belimi in rdečimi pikami. Stenice so aktivne od aprila do oktobra in imajo več generacij na leto, če so vremenske razmere ugodne. Toplo in vlažno vreme jim zelo odgovarja. Zbudi se nekje v začetku aprila in se hitro pari. Jajčeca najraje odlaga na plevelne vrste. Iz jajčec se izležejo nimfe, ki so drobne, črne z rdečimi očmi. Te so najbolj občutljive in jih različni predatorji oziroma naravni plenilci, kot so plenilske osice ali tenčičarice hitro najdejo in uničijo. Zato je veliko cvetja okoli plodovk in fižola, kjer je največ škode, tako pomembno. Osice in tenčičarice, ki so naravni sovražniki ne samo teh stenic, ampak tudi številnih drugih škodljivcev, se namreč prehranjujejo z medičino, njihove ličinke pa s številnimi škodljivci. Koristne žuželke imajo najraje cvetlice rdeče ali rumene barve, ki imajo veliko cvetnega prahu. Morda lahko kombiniramo oboje in posejemo vedno kakšno gredico na vrtu z nokoto, trajno deteljico, ki cveti rumeno. Seveda pa jo moramo takoj, ko zacveti, pokositi. Poleg cvetlic jih privabljamo tudi s sladkano vodo, ki jo nastavljamo na vrtu. Biološka zaščita je težka, posebej odrasle stenice so odporne. Mlajše stadije lahko zatiramo s pripravki, ki jih naredimo iz rabarbarinih listov ali vratiča. Tudi naravni pyretrin, ki ga kupimo v trgovinah, deluje le na mlajše stadije. Lahko poskusite tudi s pripravkom iz sode bikarbone, ki mu dodate še žlico mletega čilija. Od kupljenih pripravkov naravnega izvora ni nanjo deloval pripravek z aktivno snovjo azadirahtin. Ker gre za oljni izvleček drevesa neem, mu lahko dodate samo še 0,1 % naravnega močila iz olja poma-rančevcev, da bo bolje deloval. Prav tako bo deloval pripravek z aktivno snovjo spinosad, njemu lahko dodate do 0,5 % olja pomarančevcev. Omenjeni pripravki so dovoljeni v ekološki pripravi. Vse pripravke uporabljajte pozno zvečer, vsaj pol ure po sončnem zahodu. Tretiranje ponavljajte vsakih 5 dni tako dolgo, dokler še opazite škodljivce. Pobiranje je težko, saj so izredno hitre žuželke, lahko poskusimo zgodaj zjutraj, ko so še nekoliko otrple. Začeti pa moramo zgodaj spomladi, ko jih je še malo. Prav tako lahko izkoristite zdajšnje hladne noči in jih pobirate zjutraj. Najpogosteje se uporabljajo ravno tako imenovane lovilne rastline - že omenjene metuljnice, pa tudi križnice (rukola, bela gorjušica, oljna redkev), ki jih redno kosimo. Seveda pa privabljanje številnih koristnih žuželk na naš vrt tudi pomeni, da se bo ta škodljivec raje umaknil v naravo. Želimo si lahko samo mrzle zime, ki je ta škodljivec ne bo najbolje prenesel. Predvsem morate vsi, ki ste škodljivca letos opazili na svojem vrtu, dosledno z vrta odnesti vso listno maso. To maso je treba uničiti, ne je dajati na kompost. Naslednjo pomlad pa bodite bolj pozorni in skušajte na listih odkrivati že jajčeca in ličinke. Če se bo letos tudi zima obnašala podobno, kakor poletje in jesen, bo nekoliko bolj mrzla. Potem škodljivec ne bo preživel. Vsekakor pa so plodovi užitni, nesmiselno jih je zavreči. Na plodovih paradižnika boste opazili rumene, večje lise, kasneje postanejo kraste. Podobne poškodbe boste našli tudi na strokih fižola. A niso strupeni, z njimi ni nič narobe, le na pogled niso tako lepi. Mša Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK korenčkova juha, ričet s prekajenim fižolova juha, špageti stročji fižol v omaki, mesom, buhteljni po bolonjsko, solata, krompir v kosih, breskov kompot slanina na žaru, sadje Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK cvetačna juha, ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata, skutni zavitek SOBOTA milijonska juha, kljukuša, kumarična solata, pečena jabolka NEDELJA PONEDELJEK goveja juha, ocvrti kremna juha, puranji zrezki, riž, špinača, pire krompir, solata, snežni vložki v hrenovke, jogurt s čokoladni kremi sadjem Kljukuša Sestavine: 6 piščančjih krač, 2 žlici olja, sol, mleti poper, mleta sladka paprika; testo: 350 g moke, 90 g kisle smetane (1/2 lončka), 2 manjši jajci (ali eno večje), 1 dl jogurta, 2 dl vode, 1 dl mleka, 1 žlička soli; 2 žlici masla, 1 dl mleka za zalivanje, kisla smetana za serviranje; piščančje krače. Piščančje krače začinimo s soljo, poprom in sladko papriko. Dodamo dve žlici olja, vse skupaj dobro premešamo in pustimo, da se marinirajo pol ure. Iz moke, kisle smetane, jajc, mleka, jogurta in vode umešamo gladko testo in mu dodamo žličko soli. V vroč pekač (250 stopinj Celzija) vlijemo pripravljeno testo, ga malo poravnamo, nato pa po vrhu zložimo marinirane piščančje krače. Preostalo marinado polijemo po kračah. Kljukušo pečemo 20 minut na 250 stopinjah Celzija, potem pa temperaturo znižamo na 200 stopinj Celzija in vse skupaj pečemo še 25 minut. Ko je pečena, na vsako kračo položimo košček masla. Pečeno testo malenkost za-lijemo z mlekom (dovolj bo 1 dl). Pečico ugasnemo in pekač potisnemo vanjo še za 10 minut. Preden postrežemo, okrasimo s kislo smetano. Snežni vložki v čokoladni kremi Sestavine: vložki: 4 beljaki, 14 dag sladkorja, vanilijin sladkor, 1/2 l mleka; krema: 4 rumenjaki, 6 dag sladkorja, nekaj žlic naribane čokolade. V trd sneg beljakov vtepemo sladkor V nizki široki kozici zavremo mleko in vanj z žlico polagamo snežne žličnike. Pokrite ,kuhamo' 4 minute, vendar mleko NE SME vreti, ker se bodo vložki ,sesirili'. Vložke vzamemo iz mleka in postopek ponavljamo, da porabimo ves sneg. Med tem rumenjake umešamo s sladkorjem, v zmes dodamo še naribano čokolado in nekaj mleka. Ko so vsi vložki narejeni, rumenjakovo zmes vlijemo v vroče mleko in med mešanjem kuhamo, da se krema zgosti (ne sme zavreti, kuhamo le toliko, da je krema gosta). Kremo ohladimo, vanjo vrnemo vložke in vse skupaj ohladimo v hladilniku. 18 Štajerski Na sceni torek • 21. septembra 2021 SkriNja domačih viz - AnsambeL Opoj Glasba Opoja - opoj za poslušalce Za ansambel Opoj, ki ima sedež v Crešnjevcih pri Gornji Radgoni, je letošnje leto, kljub koroni, nadvse uspešno. Na 52. ptujskem festivalu NZG Ptuj 2021, kjer so v tekmovalnem delu nastopili s skladbo Gasilska noč, so slavili kot najboljša ostala (nekvartetovska zasedba), na 5. festivalu pod Pohorjem v Oplotnici pa so prejeli nagrado strokovne komisije in plaketo Tineta Lesjaka, kjer pa so slavili v skupni konkurenci kvintetov in nekvintetov, saj na tem festivalu ansamblov ne delijo na kvintetovske in nekvintetovske zasedbe. Zmago jim je prinesla skladba Ob meni, avtorja Uroša Škripca, ki je napisal glasbo, besedilo in priredbo. Posvetil jo je svoji ženi, govori pa o ljubezni. V Oplotnici jim je tako uspelo še v močnejši konkurenci. Zelo so ponosni, da jim uspeva tako pri občinstvu kot pri strokovni komisiji festivalov. Tudi v zadnjem predkoron-skem letu, v letu 2019, so bili nadvse uspešni. Zmagali so na festivalu na Guštanj, kjer so nastopili s skladbo Jaz in ti, ki jo je prav tako v celoti ustvaril kitarist Uroš Škripec. Prejeli so nagrado za najboljše besedilo. Po mnenju strokovne komisije so zbrali največ točk in tako postali absolutni zmagovalci festivala. Na vurberškem festivalu pa so tega leta prejeli zlatega zmaja, zmagali so po seštevku ocen strokovne komisije, komisije radijskih postaj in glasov občinstva. Skladba Kmečki fant muzikant je prejela tudi nagrado za najboljšo skladbo. Na festivalu Polka in valček 2020/2021 pa jim je skladba Nazaj za pol stoletja prinesla drugo mesto med valčki mlade generacije. Kot je v imenu ansambla pove- dal Uroš Škripec, vsak festivalski in siceršnji nastop jemljejo zelo resno, nikoli pa v ospredje ne postavljajo festivalskih nagrad. Največja nagrada zanje je dobro opravljen nastop, s katerim so najbolj zadovoljni sami. Vsak nastop jim v prvi vrsti prinaša veselje, saj jim narodno-zabavne glasba zelo veliko pomeni. Zato pa so jim nagrade, če jih osvojijo, toliko bolj dragocene, so pa tudi največja spodbuda, da se trudijo še naprej, razveseljujejo s svojimi nastopi in z novimi skladbami bogatijo skrinjo slovenske narodno-zabavne glasbe. Želijo si nastopiti tudi na festivalu v Števerjanu, ki pa letos, tako kot festival Graška Gora, ni bil tekmovalni. Ker imajo za leto 2022 že v celoti izpopolnjen koledar nastopov, jih najverjetneje v Števerjanu še to leto ne bo. Verjetno pa jih prihodnje leto tudi na drugih festivalih ne bo. V predkriznem obdobju so imeli skupaj tudi do 80 nastopov na leto, od tega 70 na različnih prireditvah, festivalih in prazno- vanjih, ob tem pa so bili gostje tudi televizijskih in radijskih oddaj. Svoje skladbe pa člani ansambla Opoj, katerih glasba je opoj za poslušalce, kot sami radi rečejo ob različnih priložnostih, ko jih vprašajo o njihovem poimenovanju, opremljajo tudi z vi-deospoti. Sicer pa so ime izbrali, ker je bilo še „prosto" oz. ga še pred njimi ni nihče uporabil. Dominik Solina (kontrabas), Matjaž Zemljič (vokal), Božidar Štiberc (harmonika) in Uroš Škripec (kitara) skupaj nastopajo osem let. Vsi razen Uroša, ki zaključuje magisterij, so že zaposleni. V tem času se posvečajo snemanju videospotov, za skladbo Nazaj za pol stoletja so jo že posneli, 26. septembra pa ljubitelje kakovostne glasbe in šti-riglasnega petja, čaka snemanje videospota za skladbo Ob meni. Zaradi že dogovorjenih nastopov in snemanj pa še tudi niso imeli časa za praznovanje, da bi skupaj z domačimi nazdravili letošnjim uspehom. MG Podravje • Resna in hladna mentaliteta severnjakov vse bolj prihaja v južne dežele »Človek se vsako jutro sam odloči, ali bo dan dober ali slab« Kristjan Nedog, specialist psihiater, je nedavno na posestvu Škrjančeve rodbine predstavljal znanja in spoznanja o vplivu smeha in humorja na možgane in s tem na naše dobro počutje. Zbrani so slišali veliko zanimivega. Smeh je pol zdravja, pravi stara modrost. Kaj pa je potem pogoj za tisto drugo polovico? Po besedah Kristjana Nedoga že tisto razmišljanje, da se moraš držati na smeh, ko te na primer snemajo ali fotografirajo, pripomore k temu, da si pozitivno razpoložen: »Živimo v časih, ko ni več samo po sebi normalno, vsakdanje, da se drži človek na smeh. Včasih smo rekli, da so severnjaki hladni ljudje, da se držijo namrščeno, da gledajo v tla pred sebe, ne iščejo očesnega kontakta s človekom na ulici. Tudi moja osebna izkušnja z njimi pred 15, 20 leti je bila takšna. Danes se mi zdi, da dosti te mentalitete gre tudi proti jugu in ravno to je ta centralni evropski problem, kjer se ne moremo odločiti, bi bili bolj severnjaki ali bolj južnjaki.« Sicer pa se po besedah Nedoga vsak o svojem počutju pravzaprav Foto: prof¡med¡a/M24 Učenci se znajo le še norčevati1 ne več smejati Udeleženka srečanja iz učiteljskih vrst pa je povedala, daje pri otrocih v šoli edini razlog za smeh postal norčevanje, drugače se pa več ne znajo smejati. Razloga za smeh nimajo, šale jim niso smešne, ko pa se smejijo, pa to dojemajo kot neko posmehovanje. Nedog je podal odgovor in obenem upanje, da niso vse družine doma naravnane tako, da se samo še »bockajo« med sabo, saj je v tem primeru smeh zlorabljen. »Pravi smeh je tisti smeh, od katerega imajo vsi nekaj, da ni nekdo posmehovan, ostali pa vidijo nek vir veselja za sebe. Veselje enih je lahko bolečina za druge. Otroci smeh v šoli dojemajo, kot da se nekdo norčuje iz njih, prizvok je negativen.« odloča sam: »Človek se vsako jutro, ko vstane s postelje, odloči, ali bo dan dober ali slab. Zdaj grem v nov dan - to bo moj dan, je čisto nekaj drugega, kot pa če si rečemo: joj, že spet en dan, tečen kot včerajšnji, in vstanemo iz postelje namrščeni. S tem, ko mi izberemo misel razpoloženja, s smejanjem povzročimo izločanje hormonov, ki vpliva na možgane.« Če se smejemo na silo, lahko možgane prelisičimo? »Na tem področju obstaja več znanosti, ki mogoče niso tako klasične, medicinske. Obstajajo ljudje, ki se ukvarjajo z obrazno jogo, smejalno jogo, ti bodo rekli, da ja, da že artikulacija mišic v smeri smeha lahko povzroči te prijetne občutke. Moje mišljenje o tem pa je, da so ob tem pomembna čustva. Razmišljanje lahko človeka dostikrat spravi v prijetne občutke. Če se smejemo na silo in je dejansko naš čustveni odziv ob tem tak, da smo veseli, je prijetno. Vendar slej ko prej začnemo sami pri sebi razmišljati, kako smešno smo slišati, ko se smejemo na silo, še sploh, če nas ob tem kdo opazuje. Ob fotografiranju in snemanju dostikrat rečemo: nasmej se. Takšna je pač navada, da slika lepo izpade. Jaz temu rečem filmski nasmeh. Pravi smeh se vidi v očeh, to absolutno drži, saj takrat človeško lice popolnoma drugače zažari. Zato pravim: ne smej se filmsko, smej se pristno.« Dr. Kristjan Nedog z ženo Romano Znano je, da se nekateri ljudje znajo smejati iz svojih težav, nekaterim pa to ni dano. »Vsi nismo isti in ne moremo biti isti. Ne bi imelo smisla, da smo vsi veseljaki in nasmejani. Osebnostne lastnosti ljudi so različne, eni so taki, ki se cel čas smejijo, so ljudje, ki se samo pojavijo na vratih, pa ti prinesejo neko sonce, saj so ves čas nasmejani. Ampak nekdo, ki ni tak, zaradi tega ni nič slabši, predvsem pa je dobro vedeti, da zaradi tega ni nujno bolj nesrečen v življenju. Zadovoljstvo v vsakdanjem življenju ni nujno povezano s tem, da si vedno nasmejan. V današnji družbi so ljudje, ki se smejejo, označeni kot tisti pozitivni, dobri, boljši. Tisti, ki so pa bolj nagnjeni k dvomom, realističnemu pogledu ali pesimizmu, pa imajo slabše možnosti za uspeh, za srečo. Veliko ljudi ima tako izkušnjo, da se išče lepoto - normativi, pričakovanja so, sploh v današnjem času, da si seveda dobre volje. Dostikrat prevrednoti ta nujna potreba po veselju in sreči, vsi bi morali biti ves čas srečni.« Kako na boljše počutje in smeh vplivata čokolada in sonce »Čokolada zagotovo vzbuja prijetne občutke, ne samo zaradi svoje kemične sestave, pač pa zato, ker jo imajo ljudje radi. Nekateri imajo radi sladoled, spet drugi šunko. Tudi sir vsebuje serotonin. Dvomim, da je kemična sestava tista, ki to povzroča, razlog so prijetni občutki ob tem. Veliko ljudi reče: daj mi tablico milke ali pa linde in ^^■JlliiSSl Ml i lillgjM so takoj boljše volje, zato ker enostavno doživljajo prijeten občutek ob uživanju čokolade.« Serotonin pa se izloča tudi ob soncu: »Razpoloženje v poletni senci je zelo drugačno, kot če bi na istem mestu sedeli na oblačen, turoben dan v novembru, ne glede na to, če odštejem temperature, ki so sedaj prijetnejše. Vsi se strinjamo, da je občutek, ko prideš iz hiše v enem lepem pomladnem ali poletnem sončnem jutru, popolnoma drugačen kot ob turobnem dnevu, zato so tudi razpoloženjske motnje v smislu znižanja razpoloženja, depresivnosti, kadar je manj sonca in je manj serotonina. Izraziti ubijalec serotonina pa je stres: nerazpolože-nje, toksični odnosi v službi, doma. Vse to niža raven teh substanc in s tem še posledično razpoloženje, veselje,« je zaključil Nedog. DZH Foto: DZH torek • 21. septembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Odprli virtualni arheološki muzej Spletna zgodba ptujske arheologije in zakladov V hotelu Mitra, ki piše edinstveno kulturno-zgodovinsko in turistično zgodbo Ptuja in njegove okolice, so 1. septembra uradno odprli in v uporabo predali VAM, virtualni arheološki muzej, ki je naslednji velik korak v procesu revitalizacije ptujske arheologije. Foto: Črtomir Goznik Mihael Toš Tosch, vodja projekta Deo Soli, in Peter Vesenjak (kulturna dediščina in turizem) na predstavitvi virtualnega arheološkega muzeja. Gre za nadaljevanje projekta digitalizacije ptujske dediščine in doživetij mesta Ptuj s projektom označevanja posameznih spomenikov, objektov ali delov turistične ponudbe s QR-kodami. Le-te lahko obiskovalce in tudi domačine popeljejo malo globlje v informacije, opis in predstavitev tistih elementov ptujske dediščine in ponudbe, ki morda trenutno tudi niso dosegljivi na ogled ali pa zaradi funkcionalnosti skušamo z njimi nadoknaditi določene pomanjkljivosti ter tudi slediti trendom digitalizacije dediščine, turistične ponudbe in doživetij obiskovalcev in turistov na Ptuju, je izpostavil Peter Vesenjak iz hotela Mitra, kjer pa so arheološko razstavo v vseh jezikih že nadgradili s QR-kodami. Hkrati pa bodo te kode namestili tudi v vseh sobah, tako da si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi zgodbe vseh sob, ki so povezane z zgodovino in dediščino Ptuja ter njegovo turistično ponudbo. Za razvoj turizma na Ptuju je najpomembnejše, da se na ta način ptujska dediščina pozi-cionira kot trajnostna destinacija v širšem okolju, saj gre za stalno predstavitev ponudbe, 365 dni v letu. Vodja projekta Mihael Toš Tosch pa je ob tej priložnosti poudaril, da je njegovo odprtje tudi začetek promocije Ptuja doma in v tujini pod sloganom Vse poti vodijo na Ptuj, kjer bodo predstavljeni bistveni zakladi mesta Ptuj. Sam VAM pa je del projekta Deo Soli, promocije ptujskih mitrejev, ki ga izvajajo že od leta 2016. V projektu sodelujejo Agencija Toš & Tosch, hotel Mitra Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in MO Ptuj. S QR-kodami vstop do arheološke dediščine vse dni v letu „Pri arheoloških ostankih ne gre samo za pradavnino, gre tudi za stvari, ki so stare samo nekaj sto let. Mitraizem ima že po svojem poslanstvu in edinstvenosti, kar se ptujskega prostora tiče, ogromen potencial. Že pred petimi leti smo postavili prvi virtualni vodnik skozi mitreje. Pred tremi leti pa smo začeli festival mitraizma. Mitreje si bodo skozi virtualni arheološki muzej sedaj ljudje ogledali vse dni v letu, prav tako rimsko peč, lapi-darij, arheološki park Panoramo, ki je najdišče svetovnega pomena" je povedal Mihael Toš, ki je tudi premierno predstavil uporabo QR-kod v praksi, ki so na voljo pri arheološkem razstavišču hotela Mitra. V najkrajšem času pa jih bodo nalepili tudi na vse lokacije. Poskrbeli bodo tudi za intenzivno komunikacijo v socialnih omrežjih vsega, kar se bo na te kode in te povezave, portale, dodajalo. Že v kratkem bodo predstavili tudi dokumentarni film o mitrejih, v katerem sodelujejo strokovnjaki s področja arheologije, muzeal-stva, sodelavci PMPO, mednarodni strokovnjaki; sodeluje pa tudi predsednik RS Borut Pahor. Z njim želijo na strokovno poljuden način podrobneje predstaviti mitraizem in njegov pomen za Ptuj. Za martinovo bodo predstavili film o vinski kulturi in Ptuju kot vinski regiji. V pripravi je tudi dokumentarec o kurentu in dokumentarec o Ptuju, o njegovih zakladih skozi projekt Vse poti vodijo na Ptuj. Še vedno brez konkretnega odgovora o novem arheološkem muzeju Digitalizacija je močno prisotna tudi v muzejskem delu, njegovi celotni dejavnosti, vključno z in-ventarizacijo predmetov, eksponatov, samo arheološkega gradiva je okrog 600.000 kosov. Ta številka se bo v prihodnjih letih samo še povečevala. Muzej je po zakonodaji dolžan sprejemati vse gradivo, ko gre za izkopavanja na območju 19 občin. Že sedaj imajo precejšnje težave z deponiranjem gradiva, kako bodo to reševali v prihodnjih letih, pa je še velika neznanka. „Za sodelovanje v tem projektu se zahvaljujem Mihaelu Tošu, Petru Vesenjaku in MO Ptuj. Ob tem pa bi rad spomnil na to, da letos mineva 10 let od deložacije arheološke zbirke in arheološkega oddelka. S tem mesto izjemno veliko izgublja, svojo lastno identiteto, v kulturnem, ekonomskem in znanstvenem pogledu, na to pa nihče ne more biti ponosen. Učinki kulture na posamezna področja so izjemno visoki. Glavnina antičnega lapidarija je še vedno spravljena v nekih zabojnikih. Izteka se obdobje, ko je ministrstvo oz. inšpektorat ponovno določilo rok, da se morajo zadeve urediti. Kljub vsem prizadevanjem rešitve za ptujsko arheologijo še ni na vidiku, saj je tudi zadnja rešitev v grajski žitnici prestavljena za nedoločen čas. Za letos predvidena vzpostavitev arheološkega depoja odprtega tipa se je tudi prestavila v leto 2022, prav tako predvidena postavitev lapidarija na zahodni strani dominikanskega samostana," je Aleksander Lorenčič ponovno spomnil in opomnil odgovorne, da je skrajni čas za novi ptujski arheološki muzej. Bolj je bila optimistična ptujska županja Nuška Gajšek, ki je prepričana, da tudi za ptujsko zgodovino in arheologijo prihajajo boljši časi. Če ne letos, pa zagotovo prihodnje leto. Morda bo tudi digitalizacija te dediščine prispevala k temu, da se bodo zadeve končno začele hitreje premikati v pravo smer. MG Foto: Črtomir Goznik VAM preko QR-kod in spletne strani omogoča ogled 1., 3. in 5. mitreja ter rimskega lapidarija, rimske peči in arheološkega parka Panorama. Ptuj • Samonikli paradižnik med rožami Rekordno težak rdeči plod Na verandi Ptujčanke Dragice Sarka vsako leto rastejo rože. Letos pa seje med njimi znašel tudi paradižnik. Kako je seme zašlo v cvetlično gredo, lastnica ne ve. Dejstvo pa je, da je samoniklemu paradižniku med rožami očitno zelo všeč. V teh dneh se namreč na sadiki bohoti in razkazuje tako soncu kot presenečenim mimoidočim kar šest ogromnih rdečih plodov. Prvega med njimi so morali, kot je povedala Dragica, že utrgati, saj bi sicer lahko začel gniti. In če verjamete ali ne - tehtal je natančno 701 gram! Velikan pa, kot rečeno, ni edini. Očitno bodo na mizi Sarkovih lahko odlično paradižnikovo solato ali druge jedi iz paradižnika postregli še precej prihodnjih dni. D. S. Ptuj, Slovenija • Javne službe s pristopnim certifikatom Uspešnost podjetja niso le bilance Družba Javne službe Ptuj je na slovesni podelitvi septembra v Laškem prejela pristopni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec. Prejem certifikata po besedah direktorja Alena Hodnika pomeni potrditev, da so smernice delovanja, zastavljeni cilji in vizija usklajeni s pričakovanji družbe in lokalnega okolja. Foto: Matic Kremžar Lani in letos se je sicer v postopek certificiranja prijavilo 62 podjetij, med prvimi 14 prejemniki pa je bilo tudi občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Alen Hodnik, direktor družbe Javne službe Ptuj, je ob prejemu certifikata povedal: »Že ves čas delovanja družbe se trudimo partnerjem olajšati izvedbo projektov, ki so v javnem interesu. Zagotovo bo pridobljen certifikat utrdil položaj družbe v okolju, vsem tistim, ki bi naše sodelovanje potrebovali, pa dal signal, da smo tukaj.« Ob tem je še dodal, da tudi drugim podjetjem priporočajo certificiranje: »Certifikat je izjemno dobrodošel za vsa podjetja, ki želijo dvigniti zavedanje o pomenu družbene odgovornosti, izboljšati delovne pogoje za svoje zaposlene ter povečati pozitivne vplive na gospodarstvo, družbo in okolje. Na izjemno enostaven, pregleden in učinkovit način da informacijo okolju, kakšne so vrednote in poslanstvo podjetja, slednjemu pa obvezo, da te neguje in od njih nikoli ne odstopa.« Petra Hartman, vodja projekta certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, pa je v svojem nagovoru spomnila, da se uspešnost podjetij najpogosteje meri zgolj z bilancami in poslovnimi izidi, pozablja pa se na vidik, kako se podjetja spopadajo z okoljskimi in družbenimi izzivi. "Kako skrbijo za okolje, v katerem delujejo, kako jim je mar za zaposlene, ki vsak dan stopijo skozi vrata podjetja, in kako so povezani s skupnostjo, katere del so. Vemo, da je v današnjih časih teh izzivov ogromno, in prav je, da podjetja vidijo družbeno odgovornost ne samo kot zmanjševanje svojih negativnih vplivov, ampak predvsem kot način, kako lahko aktivno prispevajo k temu, da bosta tako naše okolje kot družba zdrava, vitalna in ohranjena za nas in vse generacije, ki prihajajo za nami!« S. Voglar Slovenija • Nove omejitve in odloki Na zbiranjih nad 50 oseb obvezen pogoj PCT Vlada je na četrkovi seji minuli teden s spremembo odloka o začasni omejitvi zbiranja določila, da bo zbiranje nad 50 ljudi na organiziranih javnih prireditvah in javnih shodih v zaprtih ali odprtih prostorih dovoljeno pod pogojem, da udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT. Foto: arhiv S spremembo odloka je dovoljeno zbiranje nad 50 oseb na organiziranih javnih prireditvah in javnih shodih v zaprtih prostorih ali na odprtih površinah, pod pogojem, da udeleženci izpolnjujejo pogoj PCT. Za javne prireditvah in javne shode na odprtih površinah je doslej veljalo, da morajo udeleženci izpolnjevati pogoj PCT, če jih je več kot sto. Na javnih prireditvah in shodih v zaprtih prostorih pa so morali udeleženci pogoj PCT izpolnjevati ne glede na število udeležencev. Poleg tega je vlada spremenila odlok o izjemah od karantene na domu po visoko tveganem stiku, in sicer spreminja pogoje pri cepljenih osebah, ki se jim ne odredi karantena. Po novem se v karanteno ne bo napotilo posameznikov, ki so bili cepljeni s cepivom AstraZene-ca, če je od prejema drugega odmerka minilo najmanj 15 dni. Obdobje od drugega odmerka se tako skrajšuje, saj je bilo v veljavnem odloku določenih 21 dni. 20 Štajerski Križemkražem torek • 21. septembra 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Pomen rož - po kitajsko (39) Cvetje ima na Kitajskem častno mesto. Verjame se, da rože prenašajo pozitivna sporočila, zato se pojavljajo tako v literaturi kot tudi v hrani, pijači in okrasju. Recimo nacionalna roža, cvet slive, ima zaradi svoje odpornosti v ostri zimi veliko simbolno vrednost. Rožnat in bel cvet nežnega vonja je simbol vztrajnosti ob stiskah, ki prežijo na človeka. Tudi pri nas imajo nekatere rože simbolni pomen; na primer planika, gorska roža, ki raste na nadmorski višini med 1800 in 3000 metri (velja za narodni simbol tudi v Romuniji, Avstriji, Bolgariji in Švici). Po ljudskem izročilu je dar te rože ljubljeni osebi, obljuba predanosti. Kot simbol slovenstva je znan tudi rdeči nagelj (prav tako znamenje upora, delavstva). Če bi vprašali moji babici, pa bi zagotovo soglasno rekli, da je slovenska tradicionalna roža pelargonija! In če bi pogledali okenske police po državi, bi jima težko oporekali. Eden najpomembnejših cvetov na Kitajskem je lotosov cvet. Raste v motnih vodah, vendar velja za enega najlepših cvetov na Zemlji. Nekoč mi je Kun Chen, eden izmed kitajskih prijateljev, povedal nauk o lotosovem cvetu. Sprehajala sva se po mestnem parku, ravno v času, ko so lotosovi cvetovi pokukali iz vode. Zrak je dišal po zelenju in nečem sladkem. Domišljala sem si, da tako diši lotos, a kmalu sem ugotovila, da nekdo za ovinkom peče kokice s karamelo. Nauk o lotosovem cvetu je v bistvu budistični nauk, ki ponazarja naše življenje. Lotosov cvet namreč zraste iz umazanega dna močvirja, kar simbolizira, da je živ- ljenje včasih kruto, a ne smemo obupati, saj po slabem pride dobro in vse je odvisno od nas samih. Ker pa nič v življenju ni večno, tudi lotos nekoč odcveti, a ostanejo njegovi plodovi, kar predstavlja naše spomine. Bistvo tega nauka je, da Foto: Mateja Toplak Užitne so lotosove korenine, semena, listi in stebla. Semena lahko posušimo in jih pripravimo kot pokovko (ali pa jih celo uživamo surove). Mlade liste in stebla lahko zmešamo v solate, tako imenovani koren pa se uporablja v juhah ali kot okusen prigrizek. Na fotografiji: rezina lotosove korenine v obliki kroga (na desni strani krožnika). Steblo lotosove rastline lahko zraste gantni cvetovi, ki so izjemno cenjeni tudi če se človeku godi slabo, mora ostati optimističen. Treba je biti kot lotos, ki premaguje vse ovire in na koncu do površja prispe močan ter brez kančka blata na sebi. Njegov cvet je tisti, ki ne pozna temačnosti poti. Pozna le sonce, ob katerem se razcveti. Lotosov cvet je tako simbol prebujenja, duhovne rasti in razsvetljenja. Lotosov koren je tudi priljubljena sestavina, ki se pogosto uporablja v kitajski kuhinji. Čeprav je poimenovan kot koren, gre v resnici za nabrekla stebla, ki rastejo Foto: Mateja Toplak kar do štiri metre (!). Tam, kjer se stebla dvignejo iz vode, se razcvetijo ele-v budistični in tudi v hindujski kulturi. glasben« skupina zorana predina najdaljša delavec, rekav ki franciji asfaltira pokojna slovenska igralka (alja) spoj umetnega zoba s sosednjima zdravima moralno oporečno prikrito delovanje morska riba za paniranje najvišji rob strehe grška crka.tau muslimanski duhovnik dalmatinski kaj smrtonosna afriška virusna mrzlica vponka, karabih avtor- iospodv marko španskem RFKniN IN ITAL|- ver . jahskem ceu okolju «¡a™0 neodlo-pakistaha fen m0ški mehko usnje iz k02 divjadi makedonsko kolo koroška (pesniško) izraz z gibom telesa nasilen vstop v prostor politik kučan it. modni kreator (giorgio) otok v kvarnerju dekletov spremljevalec kamion nasa kuharska mojstrica (ana) skladatelj stravinski prva neznanka v matematiki domaíe mesto batmana dih opomba ?, dve, tri herce-govec irena felicijan nespametno govorjenje zaostalost v razvoju slabič, ničvredne? os. zaimek sr.spola vpliven bogataš vodna ptica organiz. pri ozn pasja dostava plena igralka rina japonski fotoaparat kvadratno žagan les, cetrtak nasa glasbena skupina atilov podložnik fran levstik svecenica, leandrova ljubezen prebivalci cerknice pevka in fotomodel z barbadosa znanstvena ustanova filip robar zaščitni premaz ameriški rokovski pevec reed snov iz kavčuka sosedi črke v celje boksarka kozin it. film. igralec (franco) doneč predmet s kembljem kratka osnovno duhovita živilo misel iztesta glavno mesto ruske republike baski rue Je dvodelno oblačilo iz hlač in jope, navadno oprijeto ob gležnjih in zapestjih. Izdelana je iz tankega bombaža in/ali sintetičnih vlaken. Hlače imajo v pasu in gležnjih elastiko, zgornji del ima dolga rokava, v pasu pa je stisnjen z elastiko ali vrvico. Nosijo jo predvsem športniki, že v 70. letih pa je postala modno športno oblačilo za ženske in moške. HERO - Afroditina svečenica, ki jo je ljubil Leander, GOTHAM - Batmanovo rojstno mesto, EBOLA - afriška virusna mrzlica pod vodo v povezanih segmentih v obliki valja (kot velikanske povezane klobase). Je blagega, nežno sladkastega okusa. Tekstura je hrustljava, primerljiva z zeleno. Priznam, ko sem ga poskusila prvič, mi je bilo ob misli, da jem nek koren iz močvirja, precej neprijetno, a ker je lotos pogosto tudi v kakšni juhi, sem se ga do sedaj že navadila. Takoj za lotosovim cvetom so na lestvici priljubljenosti orhideje, ki simbolizirajo ljubezen, bogastvo in denar.Če nekomu podarite modro orhidejo, sporočate, da je oseba za vas edinstveno bitje. Simbol ljubezni v kombinaciji z modro barvo ponazarja nenavadno povezavo, nekaj, kar je v sočloveku težko najti. Bele orhideje, ki predstavljajo lepoto in eleganco, prejemniku pošljejo jasno sporočilo, ki se glasi: „dragi ste mi". Rdeča orhideja bo poudarila strast in ljubezen, njeni nekoliko svetlejši toni in roza barva pa bodo sporočili, da vas ob preživljanju časa s to osebo prežemata sreča in veselje. Če pa želite nekomu podariti naziv najboljšega, posebnega prijatelja, mu podarite rumeno orhidejo, ker je ravno ta simbol prijateljstva. Tudi letni časi so na Kitajskem predstavljeni z rožami: zima je v kitajski kulturi predstavljena s cvetovi slive, pomlad z orhidejami, poletje s cvetom lotosa, jesen pa s krizantemami. Krizantema ali tako imenovani „zlati cvet" ima na Kitajskem drugačen pomen kot pri nas. Verjame se namreč, da imajo krizanteme moč, da v naše življenje privabijo srečne okoliščine. Medtem ko so v Evropi krizanteme simbol smrti in so najpogosteje rezervirane za pokopališča, jih recimo Avstralci z veseljem poklanjajo svojim materam in jim s tem izkažejo spoštovanje in ljubezen. Tudi v Ameriki imajo kri-zanteme podobno simboliko kot na Kitajskem: so sinonim za srečo in veselje. Morda pa delamo kri-zantemam krivico in bi se tudi pri nas lahko pojavile v kakšnem šopku ob nedeljskem kosilu, da bi poskrbele za srečen in vesel prihajajoči delovni teden. Foto: Mateja Toplak V številnih kulturah je divji cvet simbol za srečo. Za nekoga, ki ljubi divje cvetje, bi lahko rekli, da želi uživati in je optimistična oseba. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 21. septembra 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Je to »vojna napoved«? ? Oni dan me je klical prijatelj Mirko iz videmske fare. Prav razpištoljeno je zvenel in kar nekaj časa sem potreboval, da sem razumel, na koga letijo njegovi ,manevrski naboji'. »A si videl, kaj je naredil? Je to normalno?!« me je razburjeno spraševal. Seveda nisem vedel, kdo je kaj storil, zato nisem mogel soditi o tem, ali je TO normalno. Pa me je Mirko preusmeril na naš časopis, na stran 12 v petkovi številki. - Aha, v tem grmu tiči zajec! Za nepoučene: v videmski občini imajo že dobrega pol stoletja nasade hmelja. In to ne nekje ,bogu za hrbtom', pač pa tako rekoč ,na domačem pragu': v centru naselja (pri šoli, vrtcu oziroma športnem parku), pa na sredinskem koncu naselja (pri pokopališču in na dvoriščih hiš v tem novejšem delu vasi), en del pa je blizu nekoliko oddaljene trževske gramoznice. Krajani niso nad hmeljem niti najmanj navdušeni. Pa ne zato, ker jim ne bi bil všeč hmeljev napitek, tudi na vonj iz sušilnice ob koncu avgusta in v septembru se človek navadi (lažje kot na primer na celoletno aromaterapijo ptujskega piščančjega giganta). Problem je, da je treba v rastni dobi hmelj nekajkrat škropiti. In ker je to rastlina, ki se vzpenja visoko v nebo, seveda ne škropijo proti tlom, pač pa gre škropivo visoko v nebo (če je malce vetrčka, pa še precej v šir - na primer na vrtčevsko igrišče). Saj so bili že poskusi, da bi hmelj odstranili, a neuspešno. Sedaj pa -šok: najemnik videmskih hmeljišč je krajanom prepovedal hojo po najetih zemljiščih. Saj nihče niti nima želje, da bi se po hmelju sprehajal, ampak okrog hmeljišč so poti, po katerih so se ljudje sprehajali s svojimi štirinožci (ko ni bilo ,karantene' zaradi škropljenja). A najemnik je razpostavil table: »Privatna lastnina. Vstop prepovedan. Prepovedano sprehajanje psov.« Ali si je najemnik zemljišče olastninil, ne bomo razglabljali. A da prepove sprehajanje po poteh okrog hmeljišča?! Je začel vojno z domačini, ki mu lahko vrnejo udarec na primer z obveščanjem pristojnih, kdaj in kje na hmeljiščih raste ambrozija; kako se počutijo, ko morajo delavci s hmeljišča golorititi po okoliškem grmovju, ker jim delodajalec ni poskrbel kakega diksija, ko se mudijo v hmelju. Bolj kot pasji kakci so moteče plastenke od vode in drugih pijač, ki ostanejo za delavci v okolici hmeljišč ... Da ne govorimo o kupih hmeljskih odpadkov, prepletenih z odvečnimi plastičnimi vrvicami, ki se vlačijo naokoli ... Sem se strinjal z Mirkom: tale ,vojna napoved' ni nič dobrega. Ko začneš po dreku brožati, zasmrdi ... Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 3 1 6 7 7 2 8 2 5 8 7 9 6 1 5 4 4 7 9 4 6 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€€ OO Bik VV ©©© € O Dvojčka V ©© €€€ OO Rak VVV €€ OOO Lev VV €€€ OO Devica VVV ©© €€€ O Tehtnica V ©©© € OO Škorpijon VVV €€ OOO Strelec ©©© € ©OO Kozorog v ©© €€€ o Vodnar v* ©©© € OOO Rib! ©© € OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 21. do 1 znak - slabo, 2 znaka 27. septembra 2021) - dobro, 3 znaki - odlično Ormož • 7. srečanje družine Valentovih Čisto posebna Valentijada Kmetija družine Erhatič, po domače Valentovih, leži na skrajni vzhodni strani vasi Osluševci, najzahodnejši vasi v občini Ormož. Prvič se je številna družina na pobudo Janka Erhatiča srečala pred sedmimi leti. Od takrat je družinsko srečanje postalo tradicionalno. Korenine naše družine segajo daleč v preteklost, a vse kaže na to, da se bodo ohranile tudi v prihodnost, saj se za potomstvo ni bati. Moj stric Janko Erhatič z ženo in dvema sinovoma je pred sedmimi leti organiziral prvo srečanje sorodnikov. V ta izbor smo všteti potomci treh od štirih Valentovih otrok, ki so bili rojeni v času med svetovnima vojnama. Le-ti so dali svetu osem otrok, njihovi potomci pa nato štirinajst. Veje družinskega drevesa torej rastejo ter poganjajo nove in nove. Da se ne bi pozabili in da bi vedeli, od kod in kdo smo, se torej na domačiji Valentovih, kjer se je vse skupaj začelo, trudijo, da nam je v družbi sorodnikov že sedmo leto zapored, prvo soboto v mesecu septembru, lepo, domače in prijetno. Srečanje smo poimenovali Va-lentijada. Vsakič se srečanja žal vsi ne morejo udeležiti, a naši gostitelji se vsakič znova potrudijo, da se kaj zanimivega dogaja, da je zabavno in nepozabno. Tokrat smo se po skupnem kosilu odpravili do vinograda, ki leži na obronkih Slovenskih goric v vasi Prerad, ob veselem druženju združili prijetno s koristnim in ob pesmi in veliko pridnih rok je bila v manj kot eni uri opravljena trgatev rumenega muškata. Veselo druženje smo nato nadaljevali in skupaj dočakali nedeljo. Hvaležni smo, da se lahko srečamo tam, kjer se je vse skupaj začelo, in da je med nami nekdo, ki vsako leto z ljubeznijo poskrbi za to. Martina Horvat Foto: MH Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 27. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Svit Trojak, 1241 Kamnik Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! M wffi Vm Ai Foto: ČG v VmA!- ! .T J. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 21. septembra 2021 M NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Aktualno Spodnje Podravje. Občine proti izstopu SrediŠčanov iz muzeja zaradi denarja O Stran 2 Črna kronika Ptuj, Gerega vas. DrevenŠek se brani z molkom _ O ll! Štajerski soj Dijak bn sodišče? s Stran 3 .vsgmstfgfleffl Podravje Ptuj «Konec septembra naj bi končali obnovo 5, prekomorske^^^ Kmetijstvo Podravje. Trgatev letos nekoliko kasneje, cene na lanski ravni s Stran S Črna kronika Ptuj. Visoke kazni za pretežke tovornjake na .-„rt-lVl Za vse naročnike in kupce Šta/irskega tednika REVIJA ZVEZDE za samo 0,20 € Lepi spomini ne bledijo! STOWT! VU ISSN OMti —1978 o XXXII., ST. 21 Ptuj, 7. junija 1979 VSEBINE Kulturni dnevi «stran 91 sam (stran 3) v Ptuju (stran 4) v® (stran 7) PETO BRIGADIRSKO POLETJEVOBCfNIPTUJ * Za zdravo pitno vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat IS* za sekretarja medobčinskega SS iJIl sveta ZKS Maribor isti! S SEJE KOMITEJA OKZKS PTUJ Premalo dogovarjanja sistema! " JHctK-uA^ je LchUc SäiS;........................ Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase ati^jo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: »Id • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROČILNICA ZA ^^TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj torek • 21. septembra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 TOREK 21. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Seja MS MOP 10:30 Kuhinjica 10:55 Cista umetnost - september 11:25 Glasba za vse 12:00 Ptujska kronika 12:25 Pogled nazaj 12:45 Glasbeni večer skupine Tris 14:50 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Utrip MNZ 18:35 Glasbena osmica (slo.) 19:05 Pomurski tednik 19:35 Pogled nazaj 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:25 Cista umetnost - september 22:55 Satchmo Dixie bend 00:40 Videostrani ČETRTEK 23. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:25 Utrip MNZ 8:35 Predstavljamo vam 9:10 Young EU Voices 9:25 [yly Europe, My Future 9:40 Cista umetnost - september 10:10 Pogled nazaj 10:30 Glasba za vse 11:00 Vasovanje in kmečka ohcet 11:40 Film od blizu 12:00 Ptujska kronika 12:30 G lasbeni večer skupine Tris 14:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal 18:40 Utrip MNZ 18:50 Cista umetnost - september 19:20 Pogled nazaj 19:40 Rislnke 20:00 Ptujska kronika 20:30 Glasbena osmica (slo.) 21:00 Futsal magazin 21:25 Charlie Chaplin 22:00 Ptujska kronika 22:30 Na vse ali nič 00:20 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 031 684808, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv telemach MlU'liJ.i.l T2 SREDA 22. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Glasba za vse 8:55 Pogled nazaj 9:15 Utrip MNZ 9:25 Cista umetnost - september 9:55 My Europe, My Future 10:10 Predstavljamo vam 10:45 Young EU Voices 11:00 70 let dr. Ljudevita Pivka, 11:50 Dok. film od dr. Ljudevitu Pivku 12:00 Ptujska kronika 12:25 Seja MS MOP 14:15 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (tuja) 19:00 Pomurski tednik 19:30 Pogled nazaj 19:50 Film Campus 20:00 Ptujska kronika 20:30 Utrip Ormoža 22:00 Ptujska kronika 22:30 Cista umetnost - september 23:10 Satchmo Dixie bend 01:10Videostrani Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. SPOMIN 1 «k I O 20. septembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš sin, brat, stric in svak Danilo Pulko IZ DEŽNEGA 38 Živiš v naših srcih in spominih, kot da nikoli ne bi odšel. Tvoji najdražji Umrli so t, "V- Marica Kumer, roj. Čeh, Ptuj, Vinarski trg 9, roj. 1955 - umrla 7. septembra 2021; Janez Horvat, Svetinci 26, roj. 1940 - umrl 8. septembra 2021; Franc Rihtarič,Stojnci 30, roj. 1934 - umrl 10. septembra 2021; Matevž Mlakar, Lancova vas 72, roj. 1930 - umrl 10. septembra 2021; Katarina Sraka, roj. Klinc, Spuhlja 71, roj. 1928 - umrla 10. septembra 2021; Jožef Rošker, Moškanjci 29, roj. 1945 - umrl 11. septembra 2021; Zdenko Ogrizek, Ptuj, Obrtniška ul. 10, roj. 1956 - umrl 11. septembra 2021; Franc Ratajc, Ptuj, Mežanova ul. 11, roj. 1934 - umrl 12. septembra 2021; Marko Novak, Borovci 35, roj. 1931 - umrl 13. septembra 2021; Marija Emeršič, roj. Mlakar, Ptuj, Golobova ul. 5, roj. 1950 - umrla 13. septembra 2021. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV LOBISTO V V ZDRAVSTVU POLJUß SMRTI I m J«EZ«J4USF / SARA BRIŠKI W Str„tei w,0„ WIM«-M,»a, T / ssr»'» I kot operna cevka i Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče od 30 do 150 kg. Tel. 755 31 21. PRODAM dve telici, ena breja 8 mesecev, druga za zakol. Tel. 02 753 51 01. PRODAM bikca, 150 kg. Tel. 041 893 594. PRODAM dva bikca simentalca, stara 10 in 21 dni. Tel. 070 250 441. MULČENJE strmih in zaraščenih terenov. Matjaž Korenjak, s. p., Dragovič 1, Juršinci. GSM: 069 642 335. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.a v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE 32 749 3416 ali maijana.pihler@radio4ediiik.si, večje objave predhodno pokličite. rs^ TEDNIK mojda.segulo@radio4ednik.si, tel. 1 tel. 02 749 3410, za Staje TOREK, 21. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Območna revija glasbenega izročila 10:40 Utrip Ormoža 12:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 13:00 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL - Pesnica : Akumolator 20:00 Otvoritev Doma kulture v Sestržah 21:35 Lokalni utrip Občine Miklavž 22:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 23:00 Video strani SREDA, 22. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 10:00 Štajerska frajtonarica v Hajdošah 11:00 30 let KUD Franc Ilec Loka-Rošnja 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pozdrav jeseni v Staršah 20:00 Slavnostna seja PGD Gerečja Vas 21:20 3. SNL - Podvinci : Šmarje pri Jelšah 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK iLvev? TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@slptv.sl kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.slptv.si ČETRTEK. 23. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Publikacija - Slovenija, zelena dežela 10:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 11:00 Večer ljudskega petja in domačih viž 12:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Starpoint prodajno okno 18:45 Kravji bal 2020 20:00 120 let PGD Dornava 21:30 Zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo 23:00 Video strani Gerečja vas, Ptuj • Sojenje za trojni umor: pred sodišče stopile prve priče Krvavo tragedijo od blizu gledal petletni otrok »Ne spomnim se,« so bile besede Silva Drevenška v četrtek na sodišču, ko mu je soseda iz Gerečje vasi Nina Perkovič predočila prizor, ki ga verjetno do konca svojega življenja ne bo pozabila. »Slišala sem grozne krike Matija, otroški krik je nekaj drugega kot krik odrasle osebe. Odprla sem vrata hiše, s partnerjem sva stekla na pomoč, klicala policijo.« »Jožica se je obnemogla vlekla po cesti, klicala na pomoč, sklonjena, noge je vlekla za seboj, pod nadstreškom je nato obnemogla. Stala sem neposredno med njo in Silvom. Ko sem klicala policijo, me je hladnokrvno vprašal, kaj delam. Bil je zelo miren, pogledal je mimo mene proti Jožici, šel do avtomobila, vzvratno zapeljal na cesto, skozi odprto okno pogledal ven in zelo mirno zapustil kraj.« Perkovičeva Foto: profimedia/M24 Otrok atija rotil, naj preneha Pred sodišče je stopil sin in brat pokojnih Miha Lešnik, ki je po tragediji prevzel skrbništvo nečaka Matija. Povedal je, da ima otrok pomoč psihologa in travmatologa, še vedno je v strahu. »Zvečer težko zaspi, boji se neznanih krajev, o očetu govori s strahom.« Pretresljivo je bilo slišati izpoved, daje otrok, medtem ko je bil priča krvavemu pokolu, očeta rotil, naj preneha. »Star je pet let in sebe krivi, da bi lahko kaj več naredil, da bi tragedijo preprečil. Pove, daje atija prosil, naj preneha s pikanjem, naj pusti dedija in babi pri mira, vendar ga ni poslušal in je nadaljeval.« Na priporočilo psihologov so začeli Miha, njegova punca Katarina in Matija zahajati nazaj v domačo hišo v Gerečji vasi, vendar to otroka kar vznemiri. V hišo ne upa sam, tisto noč težko zaspi, če sliši pasji lajež, je treba preveriti, kaj se dogaja, pogledati skozi okno in ga pomiriti. »Boti, tebe je tudi iskal« Miha je na sodišču povedal, da so od 22. decembra naprej poskušali narediti vse v smeri varovanja hiše. Ko je minil 24., so bili olajšani, da se ni nič zgodilo, 25. sta šla s punco prespat k njej. »Če bi bil doma, me danes ne bi bilo tukaj. 'Boti, tebe je tudi iskal,' so bile besede Matije.« Lešnik je pojasnil, da vstopiti v domačo hišo ni lahko, zelo naporen je bil pogreb, ko so najeli celo varnostno službo. »Živeli smo v strahu, strah meje bilo, da bi mi kdo stregel po življenju. Na pogrebu bi bili lahka tarča. Izgubil sem vse, nikogar nimam, na pokopališču se vsakič zlomim, vožnja z avtom, ko si sam, je mučna.« V svoji izpovedi seje dotaknil še Silvovih odnosov z njegovo matično družino, ki da so bili slabi, zato je živel pri njih. Ko je Mojca po dedku podedovala posest, sta začela graditi, vzela je kredit, pomagala sta njena starša, Silvo pa naj bi govoril, daje vse to njegovo. Odvetnik Danijel Planinšec je Miha Lešnika povprašal, ali držijo navedbe, da naj bi njihova družina Drevenška žalila in poniževala. »Sam se je tolkel po prsih in govoril, daje Haložan. Nikoli ga nismo žalili. Mi smo bili zanj ničvredni kujleki, da bi samo imeli, imeli. Govoril je: 'Vi, Lešniki, boste že videli, ne boste me spravili iz Gerečje vasi.'« je pojasnila, da med njo in Dreven-škom ni bilo dva metra razdalje, morda meter, meter in pol, vonja po alkoholu pa ni zaznala. Drugi sosed, ki je bil prav tako priča krvavi tragediji, Marko Vau-da, je izpovedal, da sta bila s punco pri večerji, ko je pozvonil zvonec. Skozi okno sta videla stokajočo sosedo Jožico, ki je klicala na pomoč. »Poklicala sva policijo, Silvo se je odpeljal z avtom, Jožici sva nudila prvo pomoč. Matija je udrihal po obtoženem in govoril, da nikoli več ne bo videl dedka in babice. Otrok je bil obupan, v njegovem joku je bilo čutiti grozo.« Tudi Vauda je dejal, da ni zaznal, da bi bil Drevenšek tistega večera opit. »Na božič bo tekla kri...« Pred sodišče sta kot priči stopili sestrični pokojne Mojce in nečakinji zakoncev Lešnik, Sabina Ka-isersberger in Brigita Hentak. Povedali sta, da se je Drevenšek pogosto zadrževal pri Brigitini mami Zinki. Po besedah Kaisersbergerje-ve naj bi tja hodil jest, dejal naj bi ji tudi, da bo na božič tekla kri. »Lani na božič smo se selili v hišo, letos na božič bo tekla kri,« naj bi bile njegove besede, ki jih je Zinka prenesla svoji hčeri Brigiti, ta pa naprej sestrični Sabini, ker je nekomu mogla povedati. Kaisersbergerje-va je dodala, da se je Zinka bala, da bi lahko te besede udejanjil. Klical jo je iz zapora Nadalje je Sabina Kaisersberger potrdila, da jo je Drevenšek ko- Silva Drevenška na sodišče spremljajo trije pravosodni policisti. Še vedno ima tudi obliž na vratu, ki prekriva rano, ki si jo je zadal. nec aprila poklical iz zapora. Prvič se mu je na telefon oglasila in ga poslušala, potem več ne, zvonilo pa je še kakšnih štiri- ali petkrat. Ko se mu je oglasila, naj bi ji želel povedati, da mu je hudo in žal. Če ne želi, ga tudi ne rabi poslušati, naj bi ji dejal. Prvič, ko je poklical, to je bilo 28. aprila, se mu je javila na telefon, naslednje dni pa več ne. »Potamanil vas bom« O grožnjah, ki naj bi jih slišal, je na sodišču govoril tudi Matej Majcen. 22. decembra je bil na sprehodu z otroki. Ko so šli mimo Lešnikovih, je slišal Drevenška reči: »Potamanil vas bom.« Majcen je nadaljeval: »Branko je bil medtem zunaj in je telefoniral, grožnje je zagotovo slišal, Boleča točka skupno premoženje Delitev premoženja je bila očitno ranljiva Drevenškova točka. »Kdo seje 25. decembra pogovarjal, da bi mene izplačali?« je na sodišču vprašal Miho Lešnika. »Ni bilo 25., ampak 24.,« je odgovoril Miha in pojasnil, da so v družini iskali rešitve o možnostih delitve premoženja. »Ali bi se hiša prodala, ali bi starši in jaz vzeli kredit ter Silva izplačali. Sestra je sicer želela živeti na tem naslovu.« vendar mu je bilo verjetno nerodno in se je umaknil v hišo. Je pa Silvo govoril: »Zdaj še samo Lešnike rešim, pa sem zaključil.« O grožnjah jih je opozorila Druga Lešnikova sestrična in nečakinja, Brigita Hentak, je navedla, da ji je mama Zinka dejala, da je Silvo k njej zahajal večkrat in da naj bi se zadnje čase malo čudno obnašal. Možno je tudi bilo, da je posegal po alkoholu. Izrekal naj bi grožnje v smislu: »25. sva se selila, 25., čez eno leto, se bo nekaj zgodilo.« Po pričanju Hentakove naj bi se po vasi že prej pogovarjali o njegovem čudnem obnašanju. Sama je obiskala sorodnike Lešnikove, jim povedala o grožnjah ter posvarila, naj se pazijo. Povzela je še besede svoje mame Zinke, ki da ni pričakovala, da bi Silvo kaj takšnega lahko storil, sedaj pa naj bi se ga bala. Drevenšek: »To ste si izmislile, da bo tekla kri« V zaslišanje Hentakove se je vključil Drevenšek, zanikal grožnje in dejal, da so besede, »da bo tekla kri«, izmišljotina. Pritrdil pa je, da se je z Zinko, torej teto svoje nekdanje partnerice Mojce, dobro razumel. Mojca Zemljarič C?03 O ¿CP- v 1 -rTT" o « <-> (P* Q o o * * Rojstva: Albina Kukovec, Krčevina pri Ptuju 77, Ptuj - deček Filip; Urška Marčec Zidarič, Godeninci 9, Središče ob Dravi - deček Gal; Špela Hojnik, Polenšak 32a, Polenšak - deček Leonardo; Janja Rak, Iljaševci 46, Križevci pri Ljutomeru - deček Leo; Manja Ozmec, Cvetkovci 46, Podgorci - deček Tin; Aleksandra Toplak - deček Lan; Janja Vaupotič - deček Žan; Jasmina Andrelič - deklica Manca; Urška Kosi - deklica Neža; Suzana Hojsak - deček Jan. Poroke - Ptuj: Benjamin Jerebic, Ptuj, Rimska ploščad 8, in Andreja Erjavec, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 14; Nejc Šuc, Šmarje pri Jelšah, Močle 2, in Tea Recek, Križevci, Vučja vas 22; Mitja Vojsk in Nina Verdnik, Ptuj, Slovenskogoriška c. 38; Nejc Valentan in Lara Perdec, Pragersko, Kacova ul. 5; Miroslav Hanželič, Ormož, Hardek 22a, in Živa Habjanič, Ptuj, Ul. prvega maja 13. Poroka - Ormož: Viktor Malec in Andreja Krabonja, ^ „ r> Hajndl40, Velika Nedelja. ^ r^?+ C o C o cd* Ako Mavricija (22.) sonce zasije, pozimi huda sapa brije. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, zjutraj bo ponekod po kotlinah kratkotrajna megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja, tam bo oblačnosti manj. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 9, na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 15 do 18, na Primorskem do 23 °C. OBETI: V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, več sonca bo na Primorskem. 4-dnevna napoved za Podravje Sreda Četrtek Petek 22.09.2021 23.09.2021 24 09.2021 KfH * % 11 11 13 13 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 15 16 21 23 Popoldan Popoldan Popotdan Popoldan 9 A V V Hitrost vetra 1.1nlte Hitrost vetra2.9mis Hitrost vetra21mfs Hitrost vetra1.9m/£ Foto: MZ Foto: MZ Vir: AKbu